289. Številka._Ljubljana, v petek 18. decembra._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRI [shaja venk dan m»e#er, isiimEi nedelje in prasnike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pot leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto i:i gld., za Četrt lata 8 gld. 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po fli) kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za. oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Popisi naj se izvole frankirati. — llokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnittvo je v GnBpodBkih ulicah fit. 1'-'. fjpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«-, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Trgovinske pogodbe. Spisal Vaso Potričič, član trgovinsko in obrtno abor-nico kraujske. Mej avstrijsko-ogersko monarhijo in mej Nemčijo, Italijo, Belgijo ter Švico dogovorjeno ter dotičnim parlamentom predložene trgovinske pogodbe, sklenjene na dobo 12 let, vzbudile so nepopisno radost domačih in inozemskih, večinoma od vele-obrti in velekapitala zavisnih časopisov, kateri tolmačijo pogodbe tako, da ne bode sedaj začela čra velikanskega nurodno-gospodarskega napredka, Ora doslej brezuspešno pričakovanega občnega blagostanja. Odkrito izpovem, da je treba mnogo poguma tistemu, kdor hoče dandanes, v dobi, ko je toliko gospodarskih nadlog, ugovarjati umetno razburjenemu ali pa navlašč narejenemu javnemu mnenju, ko se vsak kmetovalec ali obrtnik, kateri nima sreče, nadeja boljših časov, ako se le kaj izpre-meni ali ako se le sploh kaj zgodi. V takih časih, ko bo misli rodijo vedno le iz Želja, Btvarjajo se tudi impozantne in blesteče fraze, katere zmatra vsakdo za čisto in pristno resnico, — toda lepe fraze uničile so že marsikoga, da si ni nikdar več potu ogel. Ugodno to mišljenje vzbudilo se je v to svrho, da se ž njim uduši pesimistična, plašna in vse okol-dčine trezno uvažujoča sodba vsakovrstnih podjetnikov, da jib naudušenost potegne s soboj. „Hitro storjeno — gotovo dobljeno" velja le časih ali ne vselej, baš tako, kakor tudi igralec va banque le časih dobi, največkrat pa v .se izgubi. Hacijonelno misleči podjetnik drži se »rt vseh svojih transakcijah tistih načel, katere si je pridobil iz lastne skušnjo in ue pripoznava nikake avtoritete, naj stoji so tako visoko, da, naj bode to sam državni kancelar gospod Ciiprtvi. Skoro ne-verojetno je, da se čujejo z najodličnejŠega mesta fraze, kakor: „Nemčija uvaža blaga za blizu 4000 milijonov mark, izvaža ga pa za skoro 3*200 milijonov mark. Kar uvažamo iz inozemstva, to je treba tudi poplačati. Ako izvažamo za 800 milijonov mark manj blaga, nego ga uvažamo, in če napreduje to razmerje progresivno z množitvijo stanovništva, potem nam sčasoma ue bode mogoče plačevati tega. kar potrebujemo.' LISTEK Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. Lor m o u t o v a , poBlov. V r banov.) vDaljo.) Pečorin jo je začudeu pogledal. Nikakor si ni mogel razjasniti te nepričakovune otožuosti njene! On je bil tako dolgo ločen od nje iu s teba časa ne vedel nobeue podrobnosti iz življenja menegn. Verojetno je, da Verina Čuvstva v tej minuti neso veljala njemu, kajti gotovo je imela mnogo oboževalcev, odkar je un odšel k vojakom. Morda se je tudi njej kateri izneveril, kdo ve! Kdo objasni, kdo raztolmuoi Očij dvominolni jezik .... Ko je tiblal, da bi odšel, uprašala ga je kue-ginja/ bode lt pojutršnjim na plesu pri soroduici njeni, baronovki lt. — Jezi me, da je baronovka nas tako silno proBila — pristavila je — jaz prav nič ne poznam tukajšnjega kroga in preverjena sem, da uii bode tam jako dolgčas. Pečorin je odgovoril, da če ni vabljen. Kdo pa veruje, da se bode vse to zgodilo, kar se izvaja iz teh premis? Pobiti to trditev s konkretnimi primeri, vzetimi iz življenja, potrudili se bo-demo pozneje. Pripoznati je kot resnično, da je želeti utrditve oziroma stalne in pozitivne določitve obratnih pogojev, to ie trgovinske politike mej uvažajočimi in izvažajočmi državami, da je to dosti bolje, nego da se carinske določbe vedno izpreminjajo. V tem slučaji ve fabrikant ali kmetovalec vsaj to, s katerimi pozitivnimi faktorji mu je računati, in se v današnji gospodarski poziciji izbere lahko svoje stališče, ali to je, ako dobro premislimo, tudi bore malo. To isto bi se zgodilo, da trgovinske pogodbe sploh ni, zakaj, kdor se zavez«*, se često kesa. Država naj carine, katere so ji odkrito rečeno potrebne, kakor bolniku sveži zrak, — stabilizuje, ne pa, da jih vedno izpreminja- Skleniti za kako specijelno državo ugodne trgovinske pogodbe, to je velikansko delo za človeški razum, a za sklepanje takih pogodb niso kompetentni generali kakor Ca-privi in diplomatje kakor Bismarck, makari so v svoji stroki če tako veliki, najmanj pa sklepati jih za dobo 12 let in to za velike države. Kako slabe posledice bode imela ta pogodba za kranjske producente vina, razvidno je iz nastopnega. Vsled filoksere prišlo je nase vinarstvo skoro na nič in vinščaki so povsem obubožali, tako da naše hranilnice ue dajejo na vinograde nikakih posojil več. Vsled znižanih carin na vina preplula bode Italija s svojim vinom vso Avstrijo in vzela našim vinogradnikom še tisti skromni dohodek, katerega i mudi) sedaj. Kakšen dobiček bode to, ako se bodo usnjarski naši izdelki prodajali v večji meri na Nemško, dočim bode Nemška uničila našo v severnih dežalah visoko razvito tekstilno obrt? Kdo ima tu uzroka radovati se? Trgovinske pogodbo se dado primerjati zakonom ; nihče ne ve povedati, kateri bode srečen, kateri ne. Zato pa tudi trgovinskih pogodb ni sklepati kar za 12 let, nego za krajšo dobo. Ne veselimo se torej, dokler ne vidimo rezultatov. Uprašanje, katera trgovinska politika je prava, še ni dognano. Prava bi bila tista, ki bi dosegla to, da bi se naše delo v inozemstvu plačevalo kar .Sedaj razumem*, mislil si je, ko se je ušel na sani, „na tem plesu bi rada imela znanega ka-valirja .... Bog daj, da bi me ne vabili, tam bode gotovo Liza Negurova. Oj, moj Bog, in kakor se kaži', da sta Že z Vero davno zuani . . . Oj, kaj, ko bi se ona drznila . . . Tukaj so se ustavile sani, misli pa tudi. Prišedši v svoj kabinet, našel je na mizi vabilo na pleB k baronovki R . . . IX. Poglavje. Baronovka H** je bila Rusinja, oruožena s kurlandskim baronom, ki je bil na nekak način strašno obogatel. Živela je na Milijonni, v samem središči višjega kroga. Ob jednajati uri so jeli vozovi drug za drugim prihajati k njeni močno razsvetljeni hiši. Na obeh straneh vnanjih stopnic so se rinili po tlaku mimoidoči, ki so se ustavljali iz radoveduosti iu so bili v vedui nevarnosti, da jib ne povozijo. Mej njimi je bil tudi Krasinski. Pritisnil se je bil k zidu in z zavistju gledal razuu gospodo z zvezdami in križci, katero so dolgi stre-žeti previdno spravljali iz kočij, na mlade ljudi brezskrbno skakajoče iz sani na granitne stopnice. Mnogo mislij mu je rojilo po glavi. nKaj sem jaz slabši uajbojje, da bi pa mi plačevali inozemsko (jelo kar najceneje mogoče. Kdo pa je tako naiven verovati, da bi se to utegnilo kdaj uresničiti? V doBego tega namena ueguje se sedaj trgovinska statistika in iz nje podatkov izvajajo so sklepi a la Caprivi, da je za tjstega dobro, kdor mnogo izvaža, slabo pa za tistega, kdor mnogo uvaža — a ravno nasprotje tega je rosni č n o. Da je država sama produceut, torej neposredno udeležena pri dobičku in izgubi svojih podjetij, potem bi gorenje sklepanje ne bilo napačno, kajti v tem slučaji vedela bi država, koliko jej je za svoje trgovinske bilance saldo plačati inozemstvu in koliko ima dobiti od tega. Baš to pa je jedro uvažanja in izvažanja, /lasti dandanes, ko velesile, provincije in celo občine kontrahujejo dolgove proti anuitetam, teh dolgov pa plačujejo z izvažanjem blaga. Kako se to godi ? Tako-le n. pr.: Ako zadolžena, kapitala in obrtništva revna država kontra-huje v inozemstvu dolg, tako trasira tista banka, katera opravlja navadno to države denarne zadeve v inozemstvu, sama nase dotično vsoto, katera re-prezentuje posojilo. Te menice prodaja potem tirma na borzah tiste države, katera je ta dolg naredila. Vsled prodaje teh menic zniža bo menični kurs in tuzemski importerji kupujejo zaradi tega to v inozemstvu plačilne menice, ker bo ceneje nego drugače, in potem kupijo v inozemstvu toliko blaga, kolikor ga za te menice dobe Blago se torej uvaža iz inozemstva in plačuje se s temi menicami. Država, katera je najela posojilo, dobila je denar od dotične banke, banka pa od tuzemskega impor-terja. Faktično torej država ni importovala denarja iz inozemstva, nego blago. Na isti način, samo obratno, plačevala bode ta država zapadle anuitete in obrestne kupone z eksportovanim blagom lastnega izdelka, iu izvoz bode impozanten, tako da bode nanj ponosna celo država sama. Ako torej sodimo s tega stališča, ne sme tista država, katera mnogo izvaža, domnevati, da je postala nje obrt ali poljedelstvo konkurenčna sila na svetovnem trgovišču, država, katera mnogo uvaža, pa tudi no sme domnevati, da se je zmanšala nie konkurenčna sila. {Konec pr.h.) od njih", mislil si je. „Ti ljudie, bledi, izdelani, pohabljeni od nizkih strasti mari ugajajo ženskam, ki imajo vender pravico izbirati. Denar, denar, denar, kaj jim je za lepoto, um in srce? O, jaz bodem bogat, vsekako bodem bogat in tedaj bodem prisilil to družbo, da mi bode pravična. Ubogi, nedolžni uradnik ni vedel, da za to družbo ne zadošča bogastvo, da je razen kupov zlata potrebno ime, okrašeno z zgodoviuskimi spomini, naj že bodo kakeršni koli, ime že toliko znano strežetam, da ga vratar ue bode lomil in da bode v slučaju, ko se bodo imeuevala kaka imenitna dama, zukonodajalka in sodnica v salonih, uprašala: Kdo je to, ni lt v Borodu s knezom V. ali grofom K. ? Krasinski je torej stal blizu stopnic zavit v plašč. Sedaj se je pripoljala kočija in iz nje jo stopila dama. Pri svetlobi svetiluic so se briljauti lesketati v kitah njenih. Za njo je izlezel iz kočije mož v medvedovem kožuhu- Bil je knez Ligovski b soprogo. Krasinski se je hitro priripil izuiej zi-jaieev, odkril se in se spoštljivo poklonil, kakor znanec ali, jpj, neso ga zapazili ali pa neso ga spu-zuali, kar je če verojetncjc. Ženski, ki ga je videla le jedenkrat in ki je pripravljena stopiti pred sodbo Državni zbor. \a Duiiaji dne 16. decembra. Ob 11 Vi uri v jutru otvoril je podpredsednik Chlumeckv 40. Bejo in naznanil, da je predsednik Smolka nekoliko obolel. Prvi predlog, ki se je obravnaval, bil je zakonski načrt, s katerim se progresivno povečanje staninskega davka in 5°/0 čistega doLotlninskega davka pri poslopjih v Trstu začasno opusti. Načrt se brez obravnave odobri. Tudi podpora Dunajskemu reševalnemu društvu se brez obravnave dovoli. O vladnem predlogu glede osnovo bratovskih zveznih pokladnic pa se je nekoliko obravnavalo. rosi. Adamek izraža svoje sporazumljenje z načrtom, a želi, da vlttda primora i društva, katerih se rudokopi, da podpirajo pokladnice izdatno. Željo svojo utemeljuje z dogodki na Češkem. Akcijsko društvo, ki deluje z naložuo glavnico 8 milijonov, za pokludnico svojega rudokopa ni hotelo ničesar podati, nkoj.rum ima aktivno premoženje 6 milijonov in je znalo za slabi položaj pokladnice, ki je radi pomankanja podpore naposled propala. Posl. Biirnreither obrača se proti delavcem, ki v rudokopih kade, veliko časa s tem zamude in tako marsikako nesrečo prouzročijo. Tudi otroci iu ženske se rabijo pri delu, kar je nezdravo in radi tega priporoča, da se osnujejo mesta rudnih nadzornikov po vzgledu obrtnih nadzornikov, kakor tudi, da se sklenejo zakoni v za-prečenje nesreč pri rudnikih. Poljedelski minister Falkenhavn odgovarja predgovornikoma in pravi, da se že dalj časa posvetuje o nadzornikih v tninisteratvu in je treba najprvo še skušenj, preduo se namera izvede. Posl. Sch wn iz kara poBtopunje od posl. Ada-meka omenjenega društva in želi, da vlada deluje na te, da isto društvo ue sili otrok svojih delavcev k obisku nemških šol. Posl. Suess se boji, da tudi predloženi načrt ue bode mnogo pomogel. Pri današujem velikanskem delovanji in pomnoženih nevarnostih v rudokopih ne zadostujejo zvezne pokladnice, ki so le v manjših razmerah mogoče iu treba bode od zavarovanja množico preiti na zavarovanje posamnika. Posl. Lueger nasvetuje, da se v novem zakonu ščitijo tudi tisti stari ljudje, katere bi morda vsled uveljavljenja novega zakona delodajalci odstavili, predno bi dobili pravo do provizije. Nato se vsprejnie predlog jednoglasno. Predlog o prehodnih določilih ozjedinjenji Prage s kraljevimi Vinogradi, Karoliui-n i m dolom, S m i c h o v o m , 0 i ž k o v o m in Nusle-Pankracem se brez obravnave potrdi. Istotako se volitev Vašatijeva in Auersper-gova odobrita. Vladi Be izroči peticija mesta Brna s prošnjo, da pri vojnem ministarstvu upliva za premeščenje smodnišnice. Obravnava se na to zaključi. Podpredsednik naznani smrt nadvojvodo Žige in prosi dovoljenja izreči Nj. Velečastvu najgloblje sožalje zbornice, ter zatvori, dobivši jeduoglasno pritrdilo, ob 8*/i uri popoludne sejo. C kr. deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je danes razsodilo, da priobčimo naslednji popravek: P. n. vredništvo .Slovenskega Naroda" Ljubljana. Temeljem §. 19. tisk. zak. zahtevam, da z ozirom na Vaš uvodni članek z dne 19. oktobra 1. leta „Škof Missia in učitelj Okorn* priobčite na prvem mestu Vašega lista nastopni popravek. Ni res, da se kalem nemškutarskega prepričanja ali privrženca nemškemu „schulvereinu". Ni res, da sem prijatelj nemškega „scb.ul-vereina". Ni res, da sem napravil kako okornost in da sem „zagazil" v disciplinarni preiskavo. Ni res, da sem jaz lak „nemškutarsk kandidat". Resnici na ljubo moram dostaviti, da nisem učinil nikakega dejanja, katero bi dalo komu pravico, imenovati me .uemškutarja". Pač pa sem se vsikdar kazal poštenega Slovenca, ker sem, odkar sem učitelj, Član „Slovenskega učiteljskega društva", iu sotrudnik „ Učiteljskega tovariša", kar spričuje lanski imenik slednjega liata. Tudi nimam povoda zamolčati, da me je nekdo zatožil pri šolskem svetu, da sem pred par leti nekega otroka tepel itd., kar pa je popolnoma izmišljeno. V Preddvoru, dne 24. oktobra 1891. Ivan Okorn, voditelj dvorazredui ljudski Soli v Preddvoru. Politični razgled. Mol ran je deželo. V Ljubljani, 18 decembra. Državni zbor. V aredo, po končani debati o državnem proračunu, začela se je geueralna debata o finančnem zakonu za I. 1892. Mladočehi, Slovenci, Hrvatje in proti liberalci porabili bodo to priliko ter prouzročili veliko politično debato. Zapisana je že cela vrsta govornikov, izmej katerih omenjamo posl. dr. Ferjančiča in Spinčiča. Debato začel je mladočeški vodja, slavni govornik dr. Eduard Gr6gr. Izborni ta govor priobčili bodemo te dni na drugem mestu, za daues bodi rečeno lo toliko, da pritrjamo temu govoru popolnoma. Vlada in nemški liberalci so kar potrti, kajti niso verovali, da premore narod češki toli elementarne sile kakor jo je izrazil Gregr. — Izmej nemškoliberalnih in poljskih poslancev ni zapisan nijeden v listo govornikov in nemški listi hite tolmačiti ta slučaj kot dobro zmmeuje za uemško-poljsko bodočnost. Vederemo. Ilohemvartov klub imel je pr< d kratkim zanimivo sejo, v kateri se je ukrenilo, da bode začel izhajati sredi meseca jnnu-nuvarja na Dunnji nov časopis, kateri bode oficijelno glasilo tega kluba. Gospodje v konservativnem klubu Hohenvvartovem torej niso več zadovoljni s svojim dosedanjim glasilom, s „Vaterlandom", in snujejo si drugo. Uzrokov temu ukrepu še ne vemo, gotovo pa je, da bode list v kratkem zašel izhajati, kajti imenuje ee že bodoči glavni urdnik. Češke razmere. Mladočeški poslanec Masarvk kandiduje, kakor smo že javili, tudi v deželni zbor in sicer za mestno skupino Strakonice-Vodnjan. V svojem kandidatnem govoru izrekel se je bil Maaarvk tudi za temeljito revizijo Dunajskih punktacij. Nasproti tej izjavi pa naglašajo „Narodni listy", da narod češki nikakor ni zadovoljen samo z revizijo punktacij, nego da zahteva najprej restitucijo državnega prava češkega, potem šele bi bilo primerno razpravljati o kaki češko-nrmški spravi. — Staročeški zaupni možje za volilni okraj, v katerem kandiduje Maaarvk, izjavili so, da se stranka staročeška (da so odkritosrčni, rekli bi: borni ostanki staročeške stranke( ne bode udeležila te volitve, in sicer tako dolgo ne, dokler ne bode dognan razpor zaradi punktacij. — Staročeški listi, v prvi vrsti .Hlas Naroda" iu „ Politika" izrekla sta popolno svoje priznanje govoru Luegerjevemu, kateri si je ž njim zaslužil zahvalo Slovanov avstrijskih. — Rektor češke tehnične sole, Lambl, pokladal je v inauguracijskem svojem govoru tehnikom na .srce, naj se ne umešavajo v po* litične zadeve, nego naj skrbe za svojo izobrazbo. Kar jim pa preostaja ćasa, porabijo naj ga v učenje tujih jezikov, kajti tehniku ni samo namou delovati v domovini nego tudi izven nje. V nanje tlržuve. Francija in Bolgarija. Prenehanje diplomatiških zvez mej Francijo in Italijo vzbudilo je silno senzacijo po vsem svetu, zakaj vsakdo je spoznal, da jo odločni ta korak francoske vlade nov dokaz zato, da bo Francija zmatra glede orijenta solidarno z Rusijo. Vsi francoski listi brez razločka odobravajo energično postopanje ministra vnanjih zadov. Uibota, in „Siecle" ve celo povedati, da se bode v tej zadevi stavila posebna interpelacija. Pri debati o tej interpelaciji izrazile bodo vse 6tranko svojo zadovoljnost s postopanjem vlade ter naglašale, da odobravajo to Rusiji storjeno uslugo. Italijanska zbornica začela je v sredo zanimivo razpravo. Za časa zadnjih počitnic narodne zbornice povišala je vlada s pomočjo kraljevskega dekreta priklade iu davščine na pivo, sladkor in žgaue pijače. Vsled te odredbe pomnožili so se državni dohodki za znesek sedemnajst milijonov lir. Sedaj gre zato, da se izpremeni ta kraljevski dekret v zakon, k čemur treba privoljenja zbornice. Vlada prevzela je odgovornost za ta kraljev.-ki dekret in imela bode zategadelj težko stališče, kujti zbornica bo bode hudo protivila, a ipak ja navada, da bode končno venderle obveljal vladni predlog že z ozirom na izreduo slabo finančno stanje kraljeviue Italije. ' Hismarck o trgovinskih pogodbah. Nasprotniki novih trgoviuskih pogodb v nemškem državnem zboru upali so, da pride sam knez BiHinarck v Berolio, da bi jim pomogel pobiti pogodbe, katerih nevarnost za agrarce je izvestuu. Bismarck pa je ostavil svoje privržence na cedilu, ter porabil priliko, ko se mu je predstavila deputacija mesta Siegen, da so izrazi o uzrok.h svoji odsotnosti. Knez Bismarck pravi, da bi moral, ako pride v državni zbor, nasprotovati sedanji politiki ostreje, kakor bi bilo to primerno njega veljavi in preteklosti. Moral bi pa govoriti tako, kakor misli, ali pa sloh molčati. Bismarck je proti trgovinskim pogodbam, ker so kmetijstvu na škodo, čemur se ni čuditi, kajti kmetijstvo bilo je za bureaukracijo veduo le zadnja stvar. Oškodovani pa bodo tudi mnogi obrtniki zlasti po avstrijski konkurenci. Ako bode državni zbor, ne da bi se prej temeljito po-sretoval, v*prejel pogodbe, izdelane brez strokonega znanju za zeleno mizo, potem je to očitna abdikacija. Bismarck končal se svojo izjavo s ponovljeno zagotovitvijo, da ga ne bode v Berolin, ker bi mu drugega ne bilo mogoče storiti, kakor kritikovati svojega naslednika a brezuspešuo, in to, da mu jo zoperno. Dopisi. Iz Nt. l*eter*ke okolice na Notranjskem 14 decembra. [Izv. dop.] Zadnji čas boljše družbe, in postarnemu možu, idočemu na ples za svojo lepo ženo, pač ni bila mari tolpa zijalov, ki je prezebala pred hišo. Krasinski je pa pripisoval ponosu ali dobro premišljenemu preziranju, stvar, jako prosto in slučajno. V tem trenotku rodilo se je tajno sovraštvo do kneginje v njegovem sumlji-vajočem srcu. „Dobro," mislil si je, „tudi v naši ulici bode praznik" — pomilovanja vreden izrek nizke zavisti. V tem je v dvorani že gromela godba in ples se je začel oživljati. Tukaj je bilo vse, kar je boljšega v Peterburgu: dva poslanika s svojim zamorskim spremstvom, sestavljenim iz ljudij, jako dobro govorečih po francoski (kar sicer ni čudno) iu zatorej vzbujajočih globoko sočutje pri na^ih kraso-ticah; nekaj geueralov in državnikov; angleški lord, ki potuje v gospodarskih zudevah in se mu zatorej ni zdelo potrebno govoriti in gledati. Zato je pa soproga njegova, blagorodna lady, spadajoča v razred blue-stockings in nekdaj grozna sovražnica By-rona, govorila za štiri, in gledala s Štirimi očmi, če prištejemo stekli dvojnega lorueta, v katerih je bilo več živosti, kakor v njeuih lastnih očeh. Tu je bilo tudi pet ali šest duma vzraslih diplomatov, ki na svoj račun neso dalje potovali nego do Revela in odločno zagotavljajočih, da je Rusija popolnoma evropska država, da jo poznajo na dolgo in široko, ker so bili nekaikrat v Carskem selu ali pa celo v Pargolovu. Ponosno so gh'dali izza poskrobljenih ovratnic na vojaško mladino, vidno jako brezskrbno in nepremišljeno udano zabavi. Preverjeni so bili, da ti ljudje, zaj>eti v uniformo z zlatom obšito, ueao sposobni za druzega, kakor za mehanična službena opravila. Tu si mogel opaziti nekaj mladih, rudeče-licih mladeničev, vojakov s kečpami in državnih uradnikov počesanih a la RuBse, skromnih kakor ljubimci klasičnih žaloiger, katere jo nedavno predstavil višjemu društvu kak imeniten sorodnik. Ker se Še neso mogli seznaniti z večiuo dam in so se bali, ko bi povabili kako neznauko na kadriljo ali mazurko, da ne bi zadeli na mrzle, strašne oči, od katerih so prevrača srce, kakor bolniku, ko zagleda črno zdravilo, so le boječe gledali sijajne kadrilje in jeli sladoled. Izključno pleBujoči kavalirji delili so se pa v dve vrsti, jedni nikakor neBo varovali nog in jezika, neutrudljivo bo plesali, vselej usedli se le na kraj stola z obrazom obrnjeni proti svoji dami, smejali in pomenljivo pogledavali pri vsaki besedi, z jedno besedo, izpolnjevali so svojo dolžnost, kolikor se je dalo najbolje. Drugi, ljudjo srednjih let, dostojanstveniki, zaslužni veterani družbo, so ponosno se držali in s ponosnim obrazom in nemarno se premikali po parketu, kakor da plešejo iz milosti in se ponižujejo le zaradi gospodarice, govorili so z damo rvojo vis a vis, samo kudar bo bo srečali ž njo, delajoč kuko figuro. Za to so pa dame ... o dame bile pravi kras tega plesu kakor vseh mogočih plesev! . . . Koliko bleščečih očij in briljantov, toliko rudečih ust in rudečih trakov — čuda prirode in čuda mode pro-dajaluic . . . Očarujoče male uožice in čudno ozki čeveljčki, belomramorna pleča in najboljša francoska belila, gromovite lraze, pobrane iz novega romana in briljanti, vzeti na poBodo iz prodajainice . . . Jaz sicer ne vem, ali mislim tako, da Bestavlia ženska s svojo obleko na plesu neko celoto, nekaj neraz-deljivega, nekaj posebnega. Ženska na plesu jo vso kuj druzega, kakor ženska v svojem kabinetu. Soditi o umu in Brci kake ženske, ko si plesal ž njo mazurko, je ravno tako, kakor bi no lil o mišljenju in čuvstvih kakega Časnikarja, ko si prečital kak članek njegov. (Konec prih.) so nekateri izmej tukajšnjih prebivalcev zelo raz burjeui. Dokaz tega so nič kaj redki dopisi po novinab, kateri nam svedočijo, da v okraji, kjer so jednaka nesporazumljenja mej prebivalstvom, ne more vladati nikaka sloga. Žal mora biti vsakemu rodo- in domoljubu, ako vidi, da oudu, kjer je treba združenih močij, da se kaj malega doseže, bodisi v gospodarskem ali političnem uziru, kalijo to slogo malenkostni prepiri. Ne bom dokazoval, da imamo v političnem delovanji vsak dovolj poštenega posla, omeniti mi je našega kraja gospodarske zadevo. Pri nas smo v gospodarskem oziru za celo desetletje zaostali za bližnjimi in daljnimi sosedi. Gozd se je že zdavna porabil, senožeti pokriva siva odeja kraškega karanja, ravno tako pašnike, domači vrtovi so večinoma goli, sem in tja vidiš sicer tudi mej slabo vrejenim sadnim drevjem še kako gozdno drevesce; polje pa porašča kakor mah gost plevel, kateri brani rast rodnim rastlinam. Kaj pa živinoreja? Po hlevih najdeš še precej lepo in zdravo goved, toda v primeri z nakošeno k rmo veliko premalo, posebno manjka dobrih molznih krav; o prašičih govorim le toliko, da sem po večletnem opazovanju le malo „pravih" videli Pri vsem tem pa redko opazimo, da so kdo poprime stvari, da bi z dobrim ravnanjem poboljšal stanje sebi in potomcem. Tudi drugače smo zaostali: občinske in vaško poti so v zelo slabem stanu; za potrebno vodo so nekateri po lastni nemarnosti veliki siromaki, za varstvo proti požaru se veliko premalo stori, za ustanovitev ognjegasnih društev celo nič. Za vravnavo Pivke, katera leto za letom škodljivo preliva najboljšo travnike tega kraja, 8e ni tudi de ničesar storilo, če ravno je ugodni čas že zdavno potekel. Ako se pa za to ali ono kdo oglasi, mu mečejo naši „kolovodje" polena pod noge, posebno če se ne drži njih volje, na katero se pa ni mogoče vedno ozirati. Ni davno tega, kar je nekdo rekel, da bi bilo potrebno osnovati podružnico c. kr. kmetijske družbe. Ta predlog bilo bi treba podpirati, a ni g* slišati glasu. — To je žalostno za razmero tukajšntga kmeta; on se mora učiti, ako hoče napredovati, ud napredka je pa zaostal zbok nekdanjih dobrih postranskih zaslužkov. Ti zaslužki so do malega že pojenjali, prijeti se je živino- in sadjeroje, katera jedi na mora še varovati našega kmeta propada. Iz predstojećega je razvidno, da imamo tukaj dokaj posla, katerega lahko opravimo brez političnega nasprotstva vsi, največ pa naši „kolovodje". —• e. Domače stvari. — (Vesela vest.) Na Dunaji Uhajajoči list „DeutNcho Zeituug* javlja v posebnem dopisu iz Celovca, da je naučno ministerstvo raz valj a v i 1 o nare d b o deželnega Šolskega sveta koroškega g ledu učnega jezika na ljudski h š o I a h v Š t. J a k o b u v U o ž n i dolini in n a T o 1 s t e m vrhu ter ugodilo r e k u r z o m teh dveh občin. — Kakor znano, bila sta baš dva rekurza glavni povod, da se je baron Uauč pred kratkim tako grozno razkoračil proti koroškim Slovencem. — (Umrl) je danes za kapjo g. Gersten-meior, e kr. poštni kontrolor na južnem kolodvoru. Jk, — (Sokolski družbinaki večer) privabil jo včeraj mnogo prav odličuega občinstva v čitalniško dvorano. Prepuščujoč sodbo o prvem nastopu tamburaskega zbora strokovnjaškemu peresu, konstatujemo, da jo bil prvi poskus Sokolovih tam« burašev prav časten v vsakem oziru in je občinstvo prav živahno izražalo BVOJe zadoščenje vrlim tamburašem, ki so po komaj štirimeaečnem vežbunju po svoji marljivosti dosegli tako lep uspeh. Mnogo točk programa moralo se je na občno željo ponav I jati. Neznana dama, katero pa vsi dobro poznamo kot neumorno pospešiteljico vsacega narodnega gibanja, poklonila je koj pri nastopu društvu krasen trobojni trak z zlatim napisom: „V spomin prvega nastopa — dne 17. decembra." Pevski oktet „Sokola" odlikoval se jo s finim preduašaujeni štirih točk. Občinstvo je vrlim našim pevcem za njih res izborno petje krepko ploskalo iu morali so ponoviti zadnji točki. Solospeve pela sta gg. Pa v še k in J. Nol I i. Jako lepe bile so skupine, katere sta zložila brata Benčan in Vernik. Izvajalo jih je 15 telovadcev r Sokol a" prav točno, kakor tudi zanimive proste vaje. Skupine in proste vaje, pri katerih je sprem« Ijeval tamburaški zbor, vzbujale so najživahneje odobravanje občinstva. „Sokol" pokazal je včeraj, kako krepko deluje v vseh strokah in čestitati jo društvu, ki je tako obsežen in različen program izvedlo tako sijajno, izključno z društvenimi močmi. Po končanem programu pričela se je prosta zabava, pri kateri se je čulo več naudušenih zdravic in so tamburaši še dolgo svirali okolu svoje mizo zbrani. Prav zadovoljno zapuščalo je občinstvo še le po polunoči dvorano in Be je izrekla od mnogih strani želja, da bi se kmalu priredil zopet jednako lep zabavni večer. — (Glas izmej občinstva.) Sinoči okolu l/i7. ure drvil je neki fijakar na vso moč po glavnem trgu ter zavil pod „Trančo". Pri t»j priliki zgodila bi se bila skoro velika nesreča. Toliko, da se voz ni z vso silo zaletel v prodajalnico gospoda Sokliča. Neki višji uradnik rešil se je komaj s tem, da je skočil mej vratu one prodajalne. Postreščeki, ki navadno tatokaj stoje, bili so vsi prestrašeni in veseli, da so ni pripetila kaka nesreča. — Kaj se ne da že veuder odpomiči temu neprevidnemu vo-zuienju naŠlh fijakarjev? Kaj ni naredbe proti temu? — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od G. do 12. decembra kaže, da je bilo novorojencev 11 (=18.6%), mitvorojenec 1, umrlih 22 (=37 3%), mej poslednjimi 1 za ošpicami, 1 za grižo, 1 za vratico, 2 za jetiko, 17 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 7 (=31 -8%) tujcev, iz zavodov 11 (=50%). Za infekcijozuimi bdeznanstvu v Trebnjem, kjer bodo razgrnjeni 14 duij, počeuši od 9 decembra t I. do 23. decembra t. 1., da jih VBakdo lahko pogleda. — (Iz Kamnika) se nam piše: Gospod ureduik, že zdavno sem se nameuil Vuni pisati zaradi neke jako čudne stvari. Tu pri nas ujedti so se v naše gezde neke vrste „lubudarji", katero ljudstvo imenuje sploh ,.kub;karje". Ti liudje sekajo in posekajo vsak gozd, ki jim pride pod toke. Smereke po 3, 4, 5 palcev debele padajo pod njih sekirami, a nikdo še ni do danes povzdignil glasu, da bi to oblastvom objavil. Ker mislim, da gozdna postava kaj tacega ne dopušča, posebno na strmih Hkalnatih bregovih ne, se Vas upam nprašati, ali je dovoljeno tako početje? — (Narodno bralno društvo v Sina-riji) ima dno 20. decembra t 1. ob 21 a uri popoludne občni zbor v novi šolski sobi z naslednjim ?sporedom; l. Govor predsednika, 2. Poročilo tajnika. 8, Pregled računov. 4. Določilo naročbo ča-sopiaov za I. 1892. 5. Posamezni uasveti. 6. Volitev novega odbora, t. j. O odbornikov, S namestnika iu 2 pregledovalea račuuov. Odbor. — (Bralno društvo v Žužemberku) ima v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoludne v dru šfvenih prostorih svoj občni zbor. Vspored : Poročilo starega odbora in volitev novega odbora. K zborovanju vabi vse društveniko odbor „B ral nega društva." — (Zloglasne „Freie S ti mm en",) katere izdaje slovenski renegat Dobrnik v Celovci, izhajalo bodo od novega leta pO trikrat na Leden mestu dvakrat kakor doslej. Vidi se torej, d moli, oj dete, le moli", deklamuje Gorjup iz I. razreda. 4 „Božična", pojo otroci iz otroškega vrta. 5. „V šolo", deklamuje Rezane iz I. razredu. 6. .Sveti večer", pojo nekateri dečki iz razredov. 7. „Pastir", deklamuje deček iz II. razreda. 8. „Prizor iz božičnega večera", otroška predstava, izvršujejo otroci iz otroškega vrta. 9. „Želja", pojo otroci iz razredov. 10. „Stara mati", deklamuje Cink iz III. razreda. 11. „Otok bloški", pojo otroci iz otroškega vrta. 12. „Kdo je to ?", deklamuje Kiesovič iz otroškega vrta. 13. „IIej rojaki", pojo otroci iz razredov. 14. „Lipe ostane doma", prizor izvršuje J. Duruik, J. Šuideršič in V. Vidmar iz IV. razreda. 15 „Zahvala", govori Naborgoj iz otroškega vrta. 16. Cesarska pesem. 17. Razdelitev darov. Začetek ob 3. uri popoludne. Ustopninu 10 novčičev. Otroci bo prosti. — (Nova vrata cigaret.) Bosansko-hr-cegovinsku tabačna režija bode s 1. januvarjem bodočega leta začela prodajati novo vrsto cigaret, ki se bode Imenovala „Fiorcigareta". C. kr. deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je daues razsodilo, da priobčimo naslednji popravek: Ni res, da sem član prostomavtarskega ,šul-ferajuu\ Ni res, da sem po nemškutarski učiteljeva! v Postoj i ni m da nem bil v vodnem prepiru s tedaj« uim Poatojinskim katehetom. Jaz nisem Idi nikdar član kakega nemškega društva iu sem svoj učiteljski posel opravljal vedno strogo take, kakor je zahtevala slavna učna oblast, kar spričujejo moja spričevala. V Preddvoru, dne 24. oktobra 1891. Ivan Okorn, voditflj dvoratređnl 1 j ud sk i čuli v Preddvoru, Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 17. decembra. Llovdov parobrod „Vesta" blizu Carigrada zadel ob suho. Položaj je nevaren. Rini 17. decembra. Zbornična komisija za trgovinske pogodbe odobrila je pogodbe, sklenjene z Avstro-Ogersko in Nemčijo. Peterburg1 17. decembra. Skoro vsi časniki grajajo brez pridržkov iztiranje Cha-dournea. Dunaj 18. decembra. Nasproti vesti „Nciie Freie Presse" o konferencah mej Taaf-feom, Plenerjem in Chlunieckv m, vsled katerih bi TaafVe nasvetoval cesarju imenovan je člana z jedi njene nemške levice ministrom brez port-feuilla, konstatuje „Presse", da so se pač res vršile mej TaalVeom, Plenerjem in Chlumeckym strogo zaupne obravnave, o katerih uspehu pa ni znano ničesar. Dunaj 18. decembra. Nadvojvoda Firnest imel mirno noč. Splošno stanje bolje. Borolin 18. decembra. „Norddeutsche Zeituug" izvedela iz merodajnega vira, da je neosnovana časnikarska vest, da pojde cesar spomladi v Bukurešt. Razne vesti, * (Mestni zastoji v Parizu) sklenil je, da se bode dosedanja „Rue d' Allumagne" odslej imenovala „Rue Kronstadt". * (Amerikansko žito.) Železnici Canada-Pacific iu Ne\v - Jorška centralna dogovorili sta so da prepeljeta v bodočih tednih pet tisoč vagonov žita iz severozapadnp strun! Amerike v Novi Jork, od koder se bodo izvažalo v Fvropo. * (Boj z medvedom.) Na lovu v Gorgcuvu na Ogorskeiu bil je precej velik medved ranjen. Jedeo izmej gonjačev približal 8e je preveč in medved podrl ga je na tla. A gonjač porinil je medvedu bvojo roko tako Bilno v goltanec, da medved ni mogel uporabljati svojih Bilnih tac. Mej tem bojem priskočil jo love: gonjaču na pomoč in medvedu s dobrim strelom popolnoma izpihnil luč življenja. Gonjač je le lahko opraskan. * (Senzacijonelen samoumor.) V Parizu ustrelil Be je član klerikalnega višjega plemstva, baron Albert Kavinel, vodja penzijskega zavoda za duhovnike. Financijelne zgube so uzrok samoumoru. .Zavod, kateremu je bil Kavinel vodja, trpi veliko škodo. Analherinova ustna voda in zobni prašek ilabo ohrani usta, kropča čeljustno meso ter odpravlja sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja sobnoga pralka 20 kr.; I.: steklenic 4 gld.; 12 skatoli Baiuo 2 gld. (bi —154) Lekarna Piccoli, „pri anplju", v Ljubljani, Ounajska cesta. NaroČila bo izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zueska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala Na mnoge prošnjo na razne veleslavno zavarovalne banke za napravo gasilnega orodja, blagovolilo so prošnjo uslišati ter podpisanemu podporo doposlati sledeče slavne zavarovalnice: „Konkordija" 25 gld., „Vzajemna (iraška" 80 gld., „Slavija" 20 gld , l'eštanska „Foncioro11 15 gld. Za vse te darovane zneske izreka se tu najsrčnejša zahvala. Prostovoljno gasilno »Irustvo v Cerknici due 17. decembra 1891. Ivan Kurče, načelnik. Zahvala. Slavno ravnateljstvo „1. dolenjske posojilnice v Metliki" podarilo je ubogim učencem tukajšnje štirirazrednice dvanajst goldinarjev v nakup raznega Šolskega blaga. Za ta velikodušni dur Izrekam slavnemu ravnatelj -atvii v svojem in v imenu revne šolske mladine na tem mestu najsrčnejšo zahvalo in kličem: Bog stoterno povrni! Vodstvo štirirazradne ljudske sole v Metliki v 17. dan decembra 18JM. Andr. sest, nadučitelj. TlIjCl: 17. decembra. Pri Malici i Pl. Stetgoski, SclioU, Mundl z Dunaja. — Poche iz Trsta. — Uahn iz Celovca. — lloflman i \ Urna. — Juluni iz Vipavo. — Maiitnovitsch iz Zagreba. — Božič iz Prage. Pri felttini: IIouraHver, Sckwalhe % Dunaja. — Padeo iz Italije. — Hufuagel it Kočevja. — Benedikt iz £t. Vida. — Dr. Temn:kar iz Slov. Gradci. — Schvviirz iz Uradca. — Ilellman iz Draždm. Pri itHiurNkfiii «|voru : llrovatin i/. Škofje Loke. — Lustik, Štrukelj iz Begunj. I mrli so t S Jtabljaul: 15. decembra: Ivana Pokorn, bišina, 50 let, Hrenove ulice št. 5, spridenje o Matij. — Valeutin Vrbič, železniški sprevodnik, 28 let, Kolodvorske ulice št. 10, plučnica. 16. decembra: Katarina Jerančič, pisna pocestnica, 74 let, Krakovske ulioe št. 37, vodenic-*. 17. d' cembra i Leopold Hočevar, Jušni oskrbnik, 73 let, seje na pokopališči ustrelil. — Pranja ToraažiČ, poštnega uradnika hči, 4 leta. Na Bregu At. 2. jetika. — Hiero-uiiu Pajk, kajžarjev sin, 8 let, Ilovca št. 8, ošpic*. 18 decembra: Alojzij Some, učen.e, H let, Zvonarske ulice št. 7, ošpice. V d e ž e 1 n i bolnici: 15. deceembra : Jakob Zatftar, delavec, 03 let, pluč ni emflt em. Meteorologično poročilo. J čaa opazovanja Stanje barometra Temperatura Ve-■ trovi Nebo Mokri na v v mm. lil 10. 1 7. zjutraj 'J. popol. zvečer ■ 72« 4 mm. 130-3 mm. 76$ 1 mu. 0 2° C §*£• C 1 0" C ml, vzb. si. v/b. im. vzb. M, obl. jasno 000 m. l Srednja temperatura K*Gn, za nad m.i; lin:'.m. XDuLn.3^sls:^ borza dro lb decembra t. I. včeraj — Papirna renta.....gld. 99 35 — gld Srebrna renta..... „ 91*95 — „ Zlata renta....... 108 80 — „ 5°/4 marčna renta , . . „ )02 #i — , Akcije narodne banke . . „ 1010'— — „ Kreditne akcije .... „ — n London.......„ 117-80 — „ Srebro......., —'— — „ Napol. ........ 9-3ti«/, — . C kr. cekini.....„ 5"B1 — „ NcmSkc marko .... B f*l-\)lllt ■ 4v/„ državno erofko iz 1 1854 . 250 gld Državno srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogorska zlata renta 4'/........ Ogcrska papirna renta 5°/„...... Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. Zcrolj. obč. avatr. 4'/»00 zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke ...... 10 „ Akeije anglo-avstr. banke. . 120 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 181 178 105 101 19* 115 185 19 151 916 danes 9235 «V2'_ 108*90 102 30 1010 — 282'75 117 ao 9-36«/, 6*61 5S- — gld. 25 kr. b 75 „ n » » , »0 „ b " m ■ 25 . t g , n PO „ f 0 Cimperman — Pesmi, eleg. vezane gld. 1 70, po pošti gld. 180. Vaiornl nauk, I. del, gld. 350, II. del, gld. 3*50. Naše domače šivali, 70 kr., po pošti «5 kr. Nree, povesti, 4 zvezki v 1 knjigi, eleg. vez. gld. 1.20., po pošti 1*35. Fantek — Zlatorog, eleg. vez. 2 gld , po pošti gld. 2*10. • t — CJodec, eleg. vez. gld. 180, po pošti gld. 1 90. Gregorčič — Poeslje, eleg. vezane gld. 2'—, po pošti gld. 910. Mcnelnlgg- — Narodne peainl, elog. vezane gld. 245, po pošti gld. 2*60. Prešeren — Pesmi, eleg. vez. P70, po pošti gld. 1-83. Želesnlkar — Pesmarica, eleg. vezana gld. P20, po pošti gld. 130. Kaslag — Pesmarica, eleg. vezana gld. 1'—, po pošti gld. P05 priporoča kot primerna (1091—1) darila za Božič in Novo leto J. GIONTIM le rs. 31 gr a. r *v Xj}*u."bl jaza.!.. IV nj t>o 1J m o h r e d k t v o Prebavno vino (Vinum digestivuin Brevmesser) iz knezoSkofijske dvorne lekarne v Briksenn Mr F. G. Breyme8serja je najbolji« in najslfrurnejie sredstvo, da sc hitro ločijo vsakovrstne mptltve prs-bavijanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Steklenica za poakninjo »tane 80 kr. Dobiva se v lekarni goBp. J. Svobode V IOublJanl. ' "(575—3) v. »i bolni ž e I o d e e ! = Kašlja nI več! = Star« In prelskušeuo domače zdravilo so pristni ----^fletie-i^* ki presenetljivo hitro uplivajo proti kHMlJu, hrlpavoatl« zmnII-senju i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime Oxfc«f Tietxe in na ,,veh*šino mmmmikm**. ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednosti ali celo škodljivi. — V sveinjllt h SO in -to kr. (»lavna zaloga: l.ckar V. Križan, Kromerli. Zaloge pri vseb lekarjib iu trgovcih s špecerijskim blagom. V LJubljani pri: U. pl. Trnk6esy>fu, lekarju in L. €irečel-nu, lekarju. (918-131 ■V Ić6ejo se: Pisanja smožen m o a (za večjo tovarno]. Nof nI Čuvar zs velik zavod. (Jospn k otrokom ali pestunfa, 7 do 8 gld. Več natakaric, knmirk, za Ljubljano in na deželo, dobri zaslužki. Sobarica za fino hišo. Dekle ca vsftko delo, 5—6 gld. 'Vstopiti je takoj ali pa po praznikih. — Več je izvedeti (1089) v pisarnici ^"Iulsc (v trafiki) na Bregu št. G. Trgovsk pomočnik izučen v trgovini z mešanim blagom, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, l*če slnsbe kot pomočnik »11 uiagnrinčr v I.Jub Jani aH v mesta na deželi. — Ponudbe pod II. H. 24 upravništvn »Slovenskega Naroda". (1084—2) KAEOL TILL špiialske ulice 10. LJubljana. Š p i t a I s k e ulice 10. Pisni papir in savitkl v kasetab in zavojih. Če-trtiuka ali osmerka z naglavnimi okraski aH napisi. Vlsltntee9 litografevane ali tiskane (najbolj moderna oblika). Vsakovrstue potrebščine aa pl-snrniee aH pisalne mize t podloge za pisanje, tintuiki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trgovske knjige, kopirne kujlg«>, be-Ieinlee» glavne knjige, ozke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzethe knjigo, knjige beležnice, beležnice za perilo. ljudski koledarji, piani iu atenaki koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarniČni koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki i/.berv (456 30; lin lil iko Imate pdtlko, skrnino, slabe živce, osvral-gijo, lschias, slabo cirkulacijo krvi, uervozno-slab želodec, kongestije v glavi, ako vas je zadel mrtui, ako pernate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilustrovano brošuro o h častnimi diplomi in z zlato svetinjo v KoloDJi, Welsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno priv. galvan-elektro-magnetično uplivajočo frotirno pripravo. Brošura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — IltiBtrovano brošuro v. natančnim popisom porabe pošilja se frankov ano i u zastonj iz tovarne izumitelja. (790—13) TH. BlERMANNS, elektrotehnik, IH VAJ, I., Melanlerstrasse 18. J zlatemu I. FSERHOFER lekarna na Dunaji. I. okraj, Sin^erstrassG 16. Kri čistilni svalki, poprej univerzalni svalki !OTt5ffi je jako mnogo holeznij, pri katerih se je dokazala izvrstna zdravilna moč teh evalkov. Ti svalki znani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vsaj mulo zalogo i/bornega tega domačega zdravila. Ti Bvalki veljajo: 1 sk»lljlc*n n ISi Nvtilki £1 Ki'.. I vitvoj n 41 Nkiitl|foaiul 1 l£l«l. d kr., ako se pošilja nefrankovano po povzetji 1 IO kr. Ako se dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 25 l r , 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld 35 kr., i zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj kakor jeden zavoj pe ne pošlje.) Presi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke" in paziti na to, da je na pokrovu v«ak<» Škatli (■•■ zapihan, kakor na pmičnem liatku, potlpis J. Pserliofer in aic.fr mileče 02eblinsko mazilo L^K'Vt^. vuno poiiljatvijo o. > kr. Tvanf itair enV Zli "»bod, bripsvost, krčni irpOwCeV kalen itd. 1 steklenica pO kr. Americansko protinovo mašilo, ioKJr: Prašek za potne noge, kovano dopošiljatvijo Tr> kr. Golžunovo mazilo, L'SftJS? 40 kr- • v vi j o b.ri kr. dopošiljat- Življenjska esenca (Praške kap- lll^O proti pokvarjenemu želodeu, slabemu pre-ijlCE bavljanju itd. itd. 1 steklenica '22 kr. 1 sfokleuica .*")() kr. Angleško čudežno mazilo, Prašek za fijakerje, g; i frankovano dopošiljatvijo BO kr. Tanokininova pomada kr&* boljšo Bredstvo za ln»č, 1 jaška '2 tfld. 'serho- naj Univerzalni obliž uljesu itd. 1 lončič 50 kr., s frankovano dopošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol njS^jS borno domače zdravilo proti vsem posledicam po-bahljonotca prebavljenjn: 1 paket 1 ifUi. Kasen tu naaoan|eulh ladelkov s» na prodaj tmli se vse drus;e po avstrijskih easul-klli uasnan|eue tu- In luoaeuiske ('aruiaoevtl^ae 'specijalitete lu se tiste, ki sluo i>owtl se točno lavriiiijcjo, ako se denar napre| posije, v«'fjs naroella se odpravljajo t udi po pošlnein povsetjl. ' Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. |ic5i—i) Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p N o 1 Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 226^518990