250. številka. Ljubljana, v torek 31. oktobra. XXVI. leto, 1893. Ishaja vsak dan m kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Orednistvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. U pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. > Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v četrtek dne 2. novembra 1893. Vabilo na naročbo. Nlavno p. ii. občlnatvo uljudno vabi ino na novo nnročbo, »tare jfoapode naročnike pa, ka* ter I m bo potekla koncem meneča naručuina, prosimo, da Jo o pravem časa ponove, «la pošiljanje ne preneha lu ua dona a« računa lO kr. na meaee, »O kr. aa četrt leta. S poalljanjem po pošti veljat Vae leto . . . g-ld. I.V— j < etrt leta . . . gle). 4- — Pol leta ... ,, 8*—I Jedeu meaee . 1*40 i|aV~ Naručuje ae lahko s vaaklm dnevom, a li kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Dijakom-pravnikom! Vedno neizprosneje usiljuje se informovanim narodnim krogom vznemirjajoča zavest, da je pritok slovenskega naraščaja k sodniški karijeri skoro popolnoma usahnil. Pri vseh sodnih dvorih na Slovenskem postaja pomanjkanje slovenščine popolnoma veščega, torej slovenskega naraščaja od dne do dne bolj občutljivo in kdor pozna naš položaj in nad-produkcijo nemškega pravništva, ve\ kaj pomeni to za bodočnost slovenskega uradovanja, kateremu so se toli nerado odpirale duri naših sodišč. Položaj je v tem pogledu že naravnost kritičen in zategadelj štejemo si v rodoljubno svojo dolžnost, da opozorimo poklicane kroge na to žalostno prikazen v našem narodnem življenji. — Uzroka ni težko zaslediti. Pred kakimi petim* ali šestimi leti nastale so v sodniški karijeri posebno neugodne razmere in sicer zategadelj, ker je nekaj let prej, ko se je bilo pričelo govoriti o slovenskem uradovanji , skoro ves naš pravniški naraščaj v goreči unemi hitel k sodiščem. Kdor je torej potem pred 5—G leti hotel vstopiti pri sodišču, ta je moral hiti že dobrih starišev sin, kajti pripravljen je moral hiti na to, da bo vsaj dve leti brez plačila tlako delal državi. Vrhu tega vela je po koridorjih marsikaterega sodišča na slovenski zemlji še tista ostra in mrzla sapa, ki je često neusmiljeno pred prag postavila mladega pravnega praktikanta, ki ni skrbno zatajil svojega gorečega slovenskega rodoljubja. Naša revščina na jedni in preteče politično preganjanje na drugi strani prouzročilo je torej , da je slovenski pravniški naraščaj po ogromni večini jel vstopati oz. prestopati k svo-bodnejemu odvetništvu in notarijatu. S početka je bilo to tudi popolnoma umestno, ker se je s tem pri sodniški karijeri polagoma doseglo zopet nekako ravnotežje. A tradicija o neugodnih razmerah pri tej karijeri podedovala se je od generacije do generacije dijaške tudi tedaj še, ko se že zdavna ni več ujemala s faktičnim položajem in tako se je zgodilo, da sta odvetništvo in notarijat absorbirala sedaj že skoro več naraščaja, nego ga zamoreta v normalnih in zdravili razmerah preživeti, pri sodiščih pa se čuti pomanjkanje na vseh krajih in koncih. Posledica pa je ta, da bo že se tla nji odvetniški naraščaj slovenski po človeškem presndku napolnil v par letih vsa mesta, kjer je količkaj nadeja za pošten kruh (in Bog nas obvaruj odvetniškega proletarijata!) pri notarijatu pa poznamo nadarjene in pridne kandidate brez madeža in z odličnimi izpiti, ki štejejo že G in celo do 10 let legalne prakse, pa bodo morda še par let čakali. Kdor pa sedaj vstopi pri notarijatu, temu se sploh niti približno ne da določiti čas, kdaj utegne biti imenovan notarjem. — Vsak poznavalec razmer pritrdil nam bo, da ne pretiravamo. Prav zaradi tega, ker je znano to prena-polnjenje na jedni strani in znana tudi nepriljub-Ijenost slovenskih plebejcev v politični službi na drugi strani, pa živi tudi še v sedanji dijaški ge neraciji tista zastarela tradicija o nemogoči sodniški karijeri, prav zaradi tega se je po našem mnenji slovenskih pravnikov v zadnjih letih polastila nekaka nezdrava apatija, ki precej jasno odseva zlasti iz statistike uspelih izpitov naših pravnikov. Naj se nam ne šteje v zlo naša iskrenost, kakor se je že nekoč, a mi ne moremo in ne smemo molčati tedaj, ko gre za vitalno vprašanje v našem narodnem življenji. Neradi moramo konstatovati, da so zlasti v zadnjih letih pričeli nekako počasi studirati in absolvirati naši pravniki in še ti, katerih ne zadene to očitanje, po večini niso iskali v praksi in domovini tistih prostorov, na katere jih kliče jasno in glasno narodna potreba. Dunaj in Bosna, financa in odgoj iteljstvo — slabo geslo je to za slovenskega pravnika tačas. ko že trdi Nemci trkajo na vrata slovenskih sodišč dobro vedoč, da se jim bodo morale odpreti, ako se skoro ne zboljšajo razmere. In kake posledice bo to imelo, to blagovoli si vsak pravnik izračunati na prste jedne roke. Le zadnjo interpelacijo poslanca Gregorca naj prečita ! — Najžalostn'-je pa je ae to, da danes po večini ne velja več niti prvi niti drogi zgoraj navedenih razlogov za strah pred sodniško karijero. Doba politične persekucije je hvala Iiogu in narodni vztrajnosti pri tej stroki po večjem —exceptiones tirmant regularni — minula in v pol leta se sme nadejati adjuta vsaj v Ljubljani vsak pravnik, ki danes vstopi pri našem sodišču. Pol leta se pa že vztraja in ako bi tudi to ne šlo, tedaj bi apel ni „Radogoja" iz-vestno ne ostal brez uspeha. Ostane torej še čut poklica. Kdor pa za idejalni stan sodnika ne čuti poklica, tisti pa sploh ni pravnik! O tem bi bila vsaka beseda odveč. In e tem smo pri kraji s to zadevo, prihodnjič pa nam bo morda spregovoriti o nekem drugem akademičnem stanu, kateremu se je tudi vse preveč odtujil naš naraščaj. Naj bi današnje naše iskren« besede ne ostale glas upijočega v puščavi, to je naša srčna želja in naj nas nihče napačno LISTEK. V tihem kotu. Črtica. — Spisal J. Št. Bilo je! ... . Ali kako je bi'6? Da, sedaj bo spominjam. . . . Otrok Bem bil. Ponosna žena vodila me je za roko. „Mati" setu ji dejal, a sam nisem vedel — zakaj. Je-li moja mati ali ne, nisem premišljeval, le ljubil je nisem, lu videl sem čaBih, kako drugi otroci ljubijo matere svoje in čudil sem set da je mo|e srce tako — mrzlo. — Skoro ae mi je zdelo, da Bem nekako zapuščen, da ni vbo tako, kakor bi lahko bilo .... Ona me nikdar ni pogladila .... Oče moj pa me je ljubil. Z ono ni občeval mnogo. Resen mož je bil moj oče, nagubanega obraza in temnih očij .... Bilo je o vseh svetih. Oče me je peljal na pokopališče. Šel sem poleg njega jasnega obraza, saj je bila „mati" moja — doma! — In kako sem ljubil tega temnega moža, ki je korakal ob moji desnici! Nikdar ni govoril z menoj, kakor govore očetje s svojimi otroci, jaz pa sem vedel, da me ljubi bolj, kakor ona ponosna, krasna Žena. Nikdar ni govoril z menoi — ali časih poljubil me je tako Btrastno, da sem zaječal, in da bo se mi udrle Bolze* po mladih licih .... Mladost moja ni bila vesela, kakor je ona drugih otrok. — Bilo je o vseh sve- tih ... . Prvič jo bilo, ko sem šel z očetom. Peljal m ■ je na pokopališče. Prej nisem bil še nikdar na pokopališču . . . Počasi sva hodila z očetom. Na groblji pa sem ga komaj dohajal. Tako čudno se mi je zdelo na kraju mini. Toliko zlatih križev! . .. Zastajal sem, takoj pa me je oče potegnil zopet za seboj. Obstal je. Daleč proč od vrišča sva bila. Nobene žive duše okolu naju .... Osamljen kot pokopališča . . . Strah me je bilo in jokati"*Bem pričel, lu oče moj pritisnil me je zopet takd burno na srcu in tudi ou je prifiel jokati .... Osamljen kot na pokopališču! Nobenega križa — nobenega venca. Zgrozil sem se. Tedaj seve nisem vedel, da stojim na njivi smrti in nisem vedel, da nas po siniti ne sodi samo Bog — ampak tudi ljudje" ; da je srcu, katero je v nesreči obupalo, in naj je bilo še tako blago — prepovedano počivati v posvečeni zemlji. . . . Dulgo sva stala v onem kotu in oče moj izvlekel je iz žepa dve beli sveči in ju prižgal. Kako lepo ste goreli te beli sveči — z velikima plamenoma. Srepo ju je oče gledal. Potegnil je veter in ugasnil je jeden plamen..... Tedaj me je oče zopet poljubljal in hitel je proč iz tihega kota..... Donui pa je Bedela ona ponosna žena in mlad častnik zibal se je poleg ne v naslonjaču. Moj oče pa j' t a k * > prijazno govoril s tem čaBtuikorn. Jezen sem bil ua tega častnika — s katerim moj oče govori*........ Potem, ko je že davno minil vseb svetnikov dan, zgrešil sem ono ponosno ženo. Nič več je nisem videl doma, nič več me ni vodila za roko. Ooega častnika pa tudi ni bilo več k nam. In dobro se mi je zdelo — da ga ni več k nam....... Prešla so leta. Spoznavati sem jel življenje. — Oče je pričel govoriti z menoj. Ko sva nekoč zopet stala v onem zapuščenem, tihem kotu — kjer tudi goBpodari milost božja, povedal mi je, da pod ono rušo Bpava — mati moja . . . Mati moja! . . Ali zakaj . . . zakaj?! .... Povedal mi je umirajoči oče na Bmrtoi postelji: nLjubila me je. LMpa bi bila ljubezen, ko bi ne bilo zavisti ljudij. Poznal si jo . . . ono drugo mojo ženo . . . njeno Bestro ... ta je kriva. Stopila je mej naju . . . oslepila me . . . samo za trenotek, samo /a hip ... a bilo . . . bilo je , . . že prepozno . . dalje ni mogel — izdahnil je svojo dušo. Resen je bil moj oče, nagubanega obraza in temnih očij .... Tožba ni po/.naI . . . Kdor je moi, ne toži in moštvo izvira le v — skušnjah ali življenja prevarah. — Usoda je i meni ogrenila že zgodaj življenje. Tudi jaz ne tožim. Saj fipom'adi tudi siie.'i, zakaj bi baš življenja mojega pomlad bila brez — snega? In danes je zopet vseh svetnikov dan. Z očetovega groba te prihajam pozdravljat, mati! .... Počivaj v miru mati — mnogo bi morala trpeti! ne raznme. Zaliti nismo hoteli nikogar, a tega se , ne da utajiti, da več koristi svojemu narodn oni, ki tiho, skromno in pošteno izpolni praznino v na ših narodnih vrstah, nego oni, ki še tako glasno in navdušeno napiva slovenski domovini — v tujini. Kriza. Skoro vsi listi, kar jib je danes došlo, sodijo, da je vlada zaustavila zasedanje drž. zbora samo za nekaj dni j, da poskusi najprej grof Taaffe sam sestaviti koalično ministerstvo; ako bi to ne bilo mogoče, odstopil bi Taaffe in krona bi naročilarkakemu drugemu politiku, naj sestavi ministerstvo. Včeraj opoludne so bili pri cesarju v avdijenci Cbluineckv, Hohenwart, Plener in Javvorski, a čuje se, da so povabljeni tudi dr. Kathrein, Madevski, predsednik gospodske zbornice grof TrauttmansdorS in njegov namestnik knez Schbnburg Hartenstein, ter predsednik upravnega sodišča grof Rhard Belcredi. Naj navedemo, kar pišejo o položaju „Narodni Lisiyu, „Neue Freie Presse" iu „\Viener Alfjg. ztg.u „Narodni Listyu sodijo, da se mora Taafle umakniti koalicijskemu miniaterBtvu, da se pa zato češkemu narodu ne bo slabeje godilo, kakor v zadnjih letih TaalTeove vlade. Češki narod se bo zoper klerikalno-puljrtko nemško večino boril z vso odločnostjo in se zoperstavljal unanji in notranii trojni, zvezi. — Omemeuo bodi, da nam je ta izvod iz dotičnega Članka brzojavil naš Praški dopisnik, zakaj včerajšnja številka „Narodnih ! vsi m v" pride šele jutri v Ljubljano. „Neue Freie Prease" piše: Ministerstvo je dalo ostavko, državni zbor je zaključen — to je sedanje stanje krize. V soboto je Taaite cesarju poročal o položaju, v nedeljo pa je bila pod cesarjevim predsedstvom poldrugo uro trajajoča seja mi-uisterskega sveta, v katerem je Taatfj pojasnil položaj, kakor se je zadnje dni razvil, in naglašal, da vsied koalicije nima vlada več veČine v zbornici, naj torej cesar vzprejme ostavko in koga pooblasti, sestaviti koalicijsko ministerstvo. Cesar je demisijo vzel na znanje, odločil se pa Še ni, in zategadelj je vlada zaključila zasedanje drž. zbora, da se more sestaviti novi kabinet. Dasi torej demisija minister-stva še ni formeluo vzpreieta, vender ni dvomiti, da odstopijo vsi člani ministerstva. Ker so se načelniki velikih treh klubov zaradi sestave novega ministerstva že tekom minolega tedna posvetovali, je vero-jetno, da bodo tisti, ki so poklicani k cesarju, se precej jednako izjavljali. — — Najbrž bo drž. zbor že za teden dnij zopet sklican. „VViener Allgemeine Zeitung" piše: Kriza še ni rešena in se utegne zavleči. Napovedani ministerski svet se je vršil. Predsedoval je cesar. Grof Tautie je formelno ponudil demisijo, eesar pa je ni vzprejel in m'nisterskeuiu predsedniku naročil, na| se začne pogajati z voditelji strank in sam poskusi Beataviti koalicijsko ministerstvo. Šele če se ta poskus ponesreči, vzprejme cesar Taaflhovo ostavko in naroči sestavo ministerstva novemu možu Zasedanje drž. zbora bo je za nedoločen Čas zaustavilo, iz česar se da sklepati, da bo na sestavo novega miuisterstva š-i dlje časa čakati. Taaflj namerava ublažiti ali udušiti mogočno nasprotstvo, nastalo zoper njegovo nadaljne vladanje v velikih treh klu bih. Ti klubi ne bodo TaafTeu več Blužili, tudi če bi glede" volilne rtfjrme zagotovil najobsežnejše koncesije. Hohenvvart sam je Taafl-'u naznanil, da je koalicija velikih klubov naperjena zoper njegovo osebo, da se levičarji ne bodo udeleževali |>arlamen-tarnega dela, dokler stoji on vladi na Čelu, in Hohen-wart mu je svetoval, naj odstopi iu omogoči ustanovitev koalicijskega ministerstva. Po H)henwartovi sodbi je Bedauja kriza pokazala, da je mogoče sestaviti tako ministerstvo, v katerem bi bile zastopane vse tri stranke. Ker pa levica nikakor neče, da bi nje zaupni možje vstopili v kako miuisterstvo, katero sestavi Tui.ll tako na ustanovitev koalicijskega ministerstva pod predsedstvom Tatff ovun ni misliti. Misija, katero je Taaffe v nedeljo prevzel, ni izpeljiva. Na to niti misliti ni, da bi se Poljaki in konservativci udali kaki presiji in zapustili koali eijo. Ta&fij bo torej sprevidel, da novega miniBter stva ne more sestaviti, in moral ali opustiti to ua mero, ali pa apelirati na volilce in razpustiti državni zbor. V tem slučaji bi Be odločitev samo zavlekla, zakaj nove volitve bi razmerja mej strankami bistveno ne premenile." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. oktobra. Taaffeov naslednik* Navzlic temu, da zmatrajo skoro vsi listi Taaffeov odstop za neizogibno posledico sedanjega položaja, ne verujemo, da ae to res zgodi, nego mislimo, da si bo Taafle že os kak način pomagal iz krize m zmagal v boju zoper koalične stranke. To je seve golo domnevanje, in beležimo je le zato, ker je tudi vse tisto, kar pišejo drugi listi, samo domnevanje in drugega nič. Sicer pa je samo v narodnem intert hu, če odstopi Taaff j, ker v slučaji nemško-poljsko konservativne večine ne bo slovenskim poslancem obstanka v II ihenwartovem klubu. Razni listi že ugibajo, kdo postane ministerski predsednik in kateri strankarski prvaki imajo dobiti minifiterske portfelje. Tudi to je samo ugibanje, so-sebno ker se še ne \o, kdo bi novo ministerstvo sestavil. IIohenwart je baje iz ozirov na svojo sta rost odklonil rainistersko predsedstvo, Badeni je kot gališki namestnik nenadomestljiv. Sedaj se javlja, da postane ministerski predsednik knez Alfred Wm-dischgraetz. Kot resni kandidatie za ministerske portfelje se imenujejo levičarji Plener, Chiuiu>cky in Wurmbrand, Poljaki B liuski, Madeyski in Wod-zicki, morda tudi Zaleski, konservativci dr. Kathrein, grof Zedvvitz in grof Deym. Vederemo 1 Posledica splošne volilne pravice. Ju?.ii.in.'inški list »MUuchener Neueste N a ch r i ch te n" pravi glede posledic, katere bi imela Bplošna volilna pravica: Ko bi Be uvedla splošua neposredna in jednaka volilna pravica, prišel bi jeden poslanec na 67 000 prebivalcev. Vsa mesta v Cislitvanski bi imela samo 33 poslancev, mimo niih pa bi bilo 320 agrarcev. Nemški volilci bi imeli samo 120 poslancev, slovanski pa 227, torej hi Slovanom nedostajalo samo malo glasov za dvotretjinsko večino, s katero bi zamegli premeniti ustavo v f'deraliBtičnein ztnislu. — Da bi le tako bilo! Hrvatski deželni xbor. Podpredsednik hrvatskega deželuega zbora Vaso Gjurgjevič mudil se je te dni v Zagrebu, da se z vlado dogovori, na kateri dan je sklicati dež. zbor. Najbrž se snido sabor v prvi polovici prihodnjega meseca. Politični krogi hrvatski zelo ugibajo, kdo postane predsednikom sabora namestu umrlega Mirka Hrvata. Kandidatov ;e več, a vsi so — Srb', kakor sjdoh Srbi opravljajo najvažneiše posle mad|aronske stranke. Popolnih je tudi mesto načelnika vladne strauke in tudi za to mistu kun lntuie cela tolpa Srbov. To je pač dovolj karakteristično. Viiaiije države. liusi in JbJranco%t. Francosko ruske slavnosti so se zaključile s primernimi brzojavkami mej carjem in Cirnotoin. Carjeva zahvala je naredila ua vsem Francoskem uajhol|3i utis. Vrh tega je car tudi ruskemu poslaniku Mohrenheimu naročil, naj sporoči francoskemu nvniBterstvu zahvalo za dokaze simpatij in za krasni vzprojem ruskih častnikov. Vlada je sklenila, da je canevo brzojavko plakatirati po celi Francoski. Tudi rusko-francoski zvezi neprijazuo čas"p sje priznava, da te brzojavke ne izražajo aamn simpatij mej ru sU m in francoskim narodom, ampak potrdilo, da je rusko francoska zveza sklenena :ie samo za ohranitev evroj>skega miru, nego tudi za slučaj vojne. — Rusko broilovje pride te dni v Aiaccio, kjer se dela|o za vzprejem liuaov velike priprave. Sem j.h rusko brodovje ne pride na obisk, kakor v Toulon, a!i r j i;»k da vrši svojo misijo kot rusko sredozemsko brodovje. lrotitre v Švici. Te di i ho hm v vseh švicarskih kantonih vr-š le volitve v narodni sovet, kakor se tam imenuje c« ntralm parlmueur. Doslei bo v uaroduem sovetu imeli konservativci večino, druge Btranke pa ao bile jedva zastopane. Sedaj s t konservativci skoro popolnoma pmpadli m takisto tudi Rocijalisti, zmagali pa so večinoma liberalci, ponekod pa tudi narodni rad kalci, slasti v italijanskih kantonih. Španska in JUaroko. Španska je zapletena v pravo pravcato vojno, katera utegne postati posebne važnosti ne samo zanjo, nego sploh za reSitev maroškega vprašanja. Oaolu Melille trajajo hoji že več dmj iu Španci so bib pobiti. Kabili so obkrožili dve španski brigadi in bi je bili uuičili, da m prišla večja vojska ua pomoč. General Margallu je svojo neprevidnost plačal z življenjem. Obležal je na bojišči, tijegov adjutant, princ Ferdinand de Bourbon pa je izginil in ne ve se, ali je bil ujet ali ubit Šnanci b< veda ne javljajo resnico, koliko mož bo izgubi)), ali da je položaj v M-liili jako kritičen, vidi se iz priprav, katere dela španska vlada za reftitev tega spora. Poveljnikom S .HomU vojske v Afriki je imenovan maršal Mar tiiez Campos. Vlada misli odpnslati 20 000 mož. K m In in v se je že zbralo nad 50 000, a velikansko gihame za „sveti bo|tf zoner Špansko, ki je nastalo v Maroku, kaže, da ima Španska računati z mnogo številnejšim sovražnikom Tudi Francija in Anglija se zelo zanimata za homatije mej Špansko in Marokom ter mislita — če se razvije maroško vpra sanje — tudi z orožjem v roki braniti svoje interese. Dopisi. Is CJelfa, 30. oktobra. [Izv. dop. ] (Vol i 1 n i s ho d v Žalcu.) Skoro do malega vsi Žalski volilci se.šli so se v nedeljo dne 29. oktobra, da ču-jejo poročilo drž. poslanca Mihaela Vošnjaka, deželnega poslanca dra. Josipa Serneca in posebno, da čujejo kandidatni govor g. dra. Jura Hrašovca. Kot zastopnik vlade bil je navzoč okrajni glavar Wagner, žal, da ne do konca zborovanja, ker bi mu bila prilika dana izvedeti, kako misli naš narod 0 postopanju njegovem v šolskih zadevah in kakšno razburjenje je že rodilo vladno usilje vanje nemških ljudskih šol po južnem Štajerskem, osobito v Konjicah in Vojniku. Prvi poročal je državni poslanec M. Vošnjak o svojem državnozborskem delovanju. Poslanec govoril je obširneje o volilni reformi. Slovenski poslanci — brez grofa Hohenvvarta seveda — sklenili so v svojem posvetovanju predno se je izjavil konservativni klub, glasovati za volilno reformo.*) V klu-bovem glasovanju pa so ostali proti nemškim in „češkim konservativcem v manjšini. Govornik sam ni vnet za vladni načrt, volilne reforme, on bi poprej priporočal belgijski načrt, po katerem ima vsak polnoletni in 6 mesecev na jednem kraju bivajoči državljan volilno pravico; kdor plačuje davka najmanj 5 frankov, ima po 2 glasa, in kdor je izvršit nauke na visokih šolah, po 3 glasove. — Gosp. poslanec je potem obširno razlagal vladno predlogo o kmetskih zadrugah. Glede vprašanja o češkem izjemnem stanji je poslanec mnenja, da do glasovanja ne bode prišlo, da pa se bode slovenska delegacija ravnala po poročilih odsekovih članov grof.i Alfreda Coroninija in Klaiča. Za tem poročilom, ki se je z odobravanjem na znanje vzelo, predlagal je župan Hausenbichler resolucijo, da slovenski poslanci delujejo na vsak način za razširjenje volilne pravice, vendar-le po vzoru belgijskega volilnega reda. Resolucija se je vzprejela. Kandidat g. dr. Hrašovec razvil je na to mej občnim navdušenjem v dovršenem govoru svoj program katerega bode zastopal, če ga volilci počaste s svojim zaupanjem. Ozirati se hoče v gospodarskem oziru na pridobitve v južnem Štajerju, s katerim se doslej večinoma ravna kot s pasterko, osobito se bode trudil za pridobitev obrtnih sol. V narodnem oziru je on odločen pristaš narodnih poslancev in bode vedno složno z istimi postopal, če bode izvoljen poslancem Celjske mestne in tržanske volilne skupine. Po tem govoru, ki se je vzprejel z glasnim odobravanjem, vstal je Žalski župnik g. Koren in v jedrnatih besedah izjavil, da se slaga popolnoma s programom g. kandidata, da mu v imeni Žalskih volilcev izreka popolno zaupanje in da bodejo Žalski volilci samo tega kandidata volili. Te lepe besedo vrlega župnika, ki sploh uživa največje zaupanje ljudstva, vzprejele so se z glasno pohvalo. Za tem poročal je g. dr. Josip Sernec o dežel nozborskem svojem delovanju. Risal nam je živo težavno stanje štajerskih slovenskih poslancev v deželnem zboru, ker jo osem slovenskih zastopnikov le mala manjšina v zboru, ki šteje G3 poslancev. Ali z energičnim zagovarjanjem naših pravic dosegli BO slovenski zastopniki vsaj toliko, da jih nasprotna stranka spoštuje in da ne zaničuje slovenskih zahtev tako, kakor se je nekdaj godilo. Prehajajo na naš občni politični položaj omeni govornik, da so doslej slovenski zastopniki skušali kar najmanje mogoče v opozicijo priti z vlado. Oni so vedno skušali pospeševati zakonodajno delo v zboru, so delali marljivo v odsekih in so skušali tudi, kar največ mogoče lojalno shajati z vladnimi organi. Ali z začudenjem opazijo, da vlada po svojih organih ravno v zadnjem času sistematično zatira slovenske ljudske šole v trgih s tem, da ustanovlja ali skuša ustanovljati čisto nemške šole v slovenskih trgih in mestih a Ia Vojnik, Konjice, Ljutomer itd. Govornik obžaluje — mej burnim odobravanjem — da je mej tem časom g. okrajni glavar Celjski že odšel, ker bi lahko videl, kako mislijo slovenski volilci. Naše utrakvi-stične šole zadostujejo tudi potrebam južno štajerskih Nomcev, kajti tudi oni potrebujejo znanja slo- *) Ali pa tudi v bi slovenski poslanci izviemsi Hohenvvarta? Opomba uredništva. 1 W Dalje v prilogi. ~W Priloga „Slovenskomu Narodu" ftt, 250, Ani 31. oktobra 1893. venščine. Govornik spominja na konkreten slučaj, ko je starejši adjunkt britko tožil svojemu očetu, da ga ni dal očiti v mladosti tudi slovenščine in 8i je moral daleč gori po nemških deželah kruha iskati. S temi šolami nakladajo se razen tega neizmerni nepotrebni stroški; kar pa je najbolj pogubno, je to: da se s takimi šolami prebivalstvo na južnem Štajerskem že v nežni mladosti razbijena dve stranki, da se že v mlada srca v s adi razpor in da je vsled tega v bodoče po naših trgih pričakovati še veliko hujšega strastnega narodnega boja — na škodo državi in obema narodoma. Gospod poslanec je na to predložil že naznanjeno resolucijo, katero so Žalski volilci mej viharnim ploškom vzprejeli. Konečno pa izjavi gospod poslanec, da mora tudi precizirati stališče volilcev do poslancev v državnem zboru glede glasovanja o izjemnem stanju na Češkem. Mej občnim navdušenjem pravi govornik, da smo dolžni povdarjati naše mnenje o tem velevažnem političnem dogodku. Pot našim državnim poslancem mora biti jasna in to je samo jedna : glasovati soglasno proti izjemnim naredbam. Tu ne gre dajati se slepiti s kakovimi obljubami. V nevarnosti je čast narodova. Mi moramo priznati, daje vlada ravnala jednostransko ob sklepanju češke sprave, da si je sama nakopala na vrat tako energične zastopnike, kakor so Mladočehi. Ali naj zastopajo Cehe Staro- ali Mladočehi, jedno nam mora biti vedno pred očmi, daje ta narod naš brat, da ga nikdar nesmemo izdati za kakovejudeževe srebrnike in nikdar ne smemo dovoliti, da se sank -cijonira postopanje, po katerem se do sto inteligentnih mladih ljudi j vsled mladostnih nepremišljenosti vlači po ječah in se 8 tem ubija cvet narodov. Mi imamo zaupanje do zdravega |i n delavnega naroda češkega, vemo, daje ta narod v bistvu neom ah 1 ji vo lojalen, da ne bo zgrešil prave poti in zato zahtevamo od svojih poslancev, da ga ne zapuste v tej nesreči. Mej nepopisnim navdušenjem se je na to sprejela že naznanjena resolucija o izjemnem stanju. Navdušenje pa je postalo tem večje, ko je zopet vrli župnik Koren izjavil v imenu volilcev in svojih stanovskih tovarišev z iskrenimi besedami, da se on glede obeh resolucij popolnoma strinja s poročevalcem, kateremu izreka svoje zaupanje in zahvalo. Tako se je izvršil ta volilni shod na občno zadovoljnost narodne stranke; pokazal je, kako raste razburjenje v ljudstvu vsled postopanja glavarjev na južnem Štajerskem; dokazal nam je, da je trg Žalec nepremakljiva narodna trdnjava in kar nas je navdajalo z neomejeno zadovoljnostjo, to je faktum, daje narodna stranka na štajerskem neo m ah 1 j ivo zložna. Bog in narod ! Iz Delegriigrailii, 25. oktobra. [Izv. dop.] (Srbska umetnost.) Kdor količkaj pazno pregleduje francoske, angleške, nemške ali češke ilu-strovane liste, naleti pogostoma na interesantne slike iz jugoslovanskega narodnega življenja. Stvaritelj dotičnih slik, po katerih so narejene te ilustracije, je mož v najlepših letih, srbski slikar Pavel Jovanovič. Rodom iz Srema, prišel je Jovanovič že v mladih letih s pomočjo srbskih rojakov na slikarsko akademijo v Monakovo, kjer si je prisvojil moderno tehniko in pridobil odlično mesto mej sodobnimi umetniki. Ker je posebno srečno slikal prizore iz jugoslovanskega narodnega življenja po uzoru slavnega češkega slikarja Jaro-slava Čermaka, stekel si je ne samo doma, ampak posebno še na Angleškem velik ugled. Kar doseže dandanes slikar le iz težka, da se njegove slike ku-pojejo in primerno plačujejo, to je Pavel Jovanovič dosegel že kot mlad mož. Sedaj je materijelno v tako dobrih razmerah, da more brez skrbi za vsakdanji kruh, s katerimi se je toliko časa boril, vse svoje izredne moči koncentrirati na umetnost, in kolike važnosti je to za stvarjajočega umetnika, ni treba še posebe naglašati. Un roi n' est un bon roi, que quand il a dine\ Pavel Jovanovič, hoteč postati članom srbske akademije znanosti in umetnosti, priredil je v veliki dvorani tukajšnje visoke šole razstavo najznamenitejših svojih slik, katera je bila te dni otvorjena. Beligrajci silijo kar trumoma _ v*4o razstavo, prvo te vrste v našem mestu in zlasti slike Crne Gore obujajo največjo pozornost. Jovanovič se pa ni omejil samo na Crno Goro, kjer se je v vsakem oziru ohranil prvotni karakter srb skega naroda, ampak je razširil polje svojih studij tudi na Starosrbe, Macedonce in Arnavte ter umel z dovršeno umetnostjo ustvariti celo vrsto tipičnih značajev. Najlepše so pač sledeče slike: „Dvoboj." Dva Arnavta stojita drug pred drugim, s handžar-jem v roki, pripravljena z bojem na življenje in smrt rešiti avoj spor. Izraz njunih obrazov je drzen, skoro divji. Videti je, kako sta razdražena do skrajnosti. Star mož se pripravlja, da jima da znamenje, naj začneta boj, krog njega pa stoji četa originalnih gledalcev, radovednih na razvoj in na konec boja. — Druga slika predstavlja skupino Starosrbov, zbranih okolo dražestne plesalke. Posebno karakterističen je starec, ki plesalki živahno ploska. Zlasti izrazi posamnih lic so znamenito zadeti. — Takisto, kakor ti dve sliki, je tudi tretja, predstavljajoča mater, ki nagovarja malo dekletce, naj zbranim gostom udara na tamburici. Dekletce si stidljivo zakriva obraz, možaki pa se smejejo. Mimo teh, v velikih dimenzijah izdelanih slik razstavil je Jovanovič še celo vrsto manjših, katerih vsaka je dragocen umotvor, sosebno krasne so slike „Guslar", „ Črnogorec", „Crnogorceva vrnitev iz boja" in »Črnogorec uči sina boriti se s hand-žarom", a tudi razstavljeni portreti se smejo primerjati najboljšim modernim delom te vrste. Sedaj dela Jovanovič na veliki sliki, predstavljajoči „Usta-nek na Takovu", katero namerava pokloniti srbski državi. — Srbski narod je ponosen na tega jedi-nega znamenitega svojega slikarja, samo ponosen, zakaj slik Srbi še ne kupujejo, a že živo zanimanje za Jovanovičevo razstavo svedoči, da se bo s časoma v Belemgradu razvilo veselje za umetnost in potem tudi Srbom ne bo treba več z nekakim prikritim stidom priznavati: Jovanovič je jedini srbski umetnik. Domače stvari. — (Notranjska volitev.) Dodatno k včerajšnjemu kratkemu poročilu o jako zanimivem in značilnem Št. Peterskem voldskem shodu piše se nam še: Zbralo se je na poziv kandidata g. Jurija Kraigherja v nedeljo v Št. Petru kakih 40 volilnih mož in nad 100 prvotnih volilcev. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu, akoravno sta se gospoda Hribar (kaplan KoŠanski) in Zupan (kurat Šentpeterski) v potu svojega obraza trudila, da bi zasejala mej složne volilce razpor in neslogo. A slabo se )ima je obneslo to neslovensko prizadevanje in izvestno bodo gospodoma še dolgo zvenele po ušesih trpke resnice, katere sta v nedeljo cula iz ust izkušenih narodnjakov. Gospod Zupan premleval je zgolj znane „Slovenčeve" fraze, ki bo pa slabo uspele pri zavednih slovenskih možeh in le izvrstnemu vodstvu gosp. predsednika Gržine in taktu volilcev gre hvala, da splošna razburjenost ni prestopila akademičnih mej. Pač pa je g. predsednik povedal g. kuratu, da je lep in slovesen sprejem, kateri bo mu napravili Šentpeterčani, veljal le duhovniku, ne pa razkolnemu politiku, kakoršnega se je Bedaj pokazal g. kurat. Nadžupan Trnovski g. Ur-bane ii- pa mu je odgovoril, da je lažnjiva trditev, da bi se bil narod odtujil duhovščini, pač pa je resnica, da se je poBebno mladi duhovski naraščaj odtujil narodu ter da Beje v narod pod krinko vero sovraštvo in prepir. G. kaplan Hribar se je predstavil zboru kot pisalelj in jiesnik Blovenski in tako zmedeno govoril o rajnkem Bleiweiau, o krivičnih davkih, o nepotrebi deželnega gledališča in višje dekliške šole, o dolenjski železnici et quibusdam aliis, da so se poslušalci kar spogledovali. — Taki so bili torej ugovori navzočih „ konservativcev*, katerim po poročilu .SlovenČevem" niti kandidat, niti njegovi somišljeniki niso vedeli stvarno odgovarjati. Kdor zgolj otrobe veže, tistemu je pač težko stvarno odgovoriti 1 Starejšega duhovnika ni bilo nobenega na shod, najbrže so se ženirali takih matadorjev svojega stanu. — Učinek shoda bil je ta, da so vsi zbrani proti jedinemu g. kuratu Zupanu soglasno izjavili bo za narodno-naprednega kandidata Jurija Kraigherja. Vsak udeleženec pa je moral pridobiti na tem shodu zavest, da se s tajnimi in tihotapskimi spletkami pri nas tur ne doBeže in da zaman pluBkajo valovi novodobnega klerikalstva ob kršno skalovje notranjsko. To dokazal je danes tudi izid volitve same (glej telegram!), kateri je glede na nad vse strastne ni a li i nacijo od klerikalne strani smatrati za sijajno manifestacijo Notranjske zoper pogubna brezdomo-vinska načela MiBsia-Mahničeve stranke. Slava zavedni Notranjski! — (V Celovcu umrl je) v visoki starosti 80 let rodoljub stare korenine g. Gregor Sommer> umirovljen učitelj in bivši okrajni šolBki nadzornik. Rodil se je I. 1814 v Borovljah in bil zvest slo-vensk rodoljub že v časih, ko se je naš narod še komaj prohujati začel. Bil je tudi on mej ustanovitelji družbe sv. Mohoria iu podpisan na oklicu iz 1. 1851. Kot učitelj skrbel je vedno za to, da so se deca poučevala na podlagi slovenskega materinega jezika Ko je bil iz Borovelj premeščen v Celovec, bil je več let podpredsednik čitalnice. Poskusil se je tudi kot pisatelj in je njegovo šolsko knjigo „Mali računar" izdala družba sv. Mohorja. Bd je od vseh spoštovan rodoljub, kateremu bodi blagi SJlOll! ii ! — (Osebne veati.) Naš rojak, računski nadporočuik v Celovci g. Štefan Fer lan je imenovan računskim stotnikom. — Tajnika pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu Viktor pl. Hevden-berg in Toma Zaric imenovana Bta poštuima svetnikoma. — (Slovensko gledališče.) V soboto dne 4. oktobra bode bo pela prvikrat na slovenskem odru Bo nd lova narodna šaljiva opera v l\ dejanjih „Stari ženin", o kateri spregovorimo obširneje v jedni prihodnjih številk. Opozarjamo že danes na to predstavo posebno vnanje rodoljube, da bq pravočasno oglate za Bedeže pri g. Češarku v stari čitalniški trafiki. — Za jutrišnjo predstavo igre „Mlinar in njegova hči" so cene znižane in glede na to se ta predstava ne šteje v vrsti predplačaoih sedežev, ako bo g. abonenti ne oglase* izrecno zanje do jutri zjutraj. Najemnike lož pa prosi „Dram. društvo", da jih blagovolijo prepustiti društvu na razpolaganje, sko bi jih sami ne uporabljali za isti večer. — (Petje na pokopališči) Slovensko del. pevsko društvo „Slavecu poje jutri Vseh svetih dan ob 1 -1 uri na starem pokopališču ob velikem križi svojim umrlim članom tri zbore ža-lostinke, in sicer: Pogrebna: „ČIovek veselje", ža-lostinka: „Oi spavaj sladko", in bIovo mrtvim: „naj v pokoji". Ob neugodnem vremeni bode petje v cerkvi. — Pevsko društvo „Ljubljana" pa poje — kakor smo Že naznanili — ob 3. uri pri Sokolovi piramidi. — (Zanimljivo razpravo) priobčil je du-hov i n kritik g. Fr. Selak v sobotni številki „Agra-mer Tagblatta" in to pod naslovom „Slove-nische Sturm- und Drangperiode". Pisatelj razkriva najprej postanek in razvoj sedanjemu literarno-poli-ticnemu prepiru na Slovenskem, začenši pri Trubarju iu konravši pri Mahniču. Potem zavrača Mah-ničevo teorijo, ,da je samo tist pravi slovenski umetnik, kdor v svojih delih upodablja nadnatorno krščansko lepoto", češ, da je to nevarna zmota, zakaj kdor trdi, da mora umetnost imeti svoj začetek v veri, ta dela iz umetnosti merilo za vrednost vere ter mora pravilno sklepajoč priznati, da so Grki, v mnogih strokah umetnosti še sedaj ne-nadkriljeu.', imeli boljše vero, kakor mi kristijani. Nadalje dokazuje pisatelj, da tolmači vera razmerje mej ljudmi, naravo in Stvarnikom samo z etičnega, ne pa z znanstvenega ali umetniškega stališča in da spada torej čeznatorna krščanska lepota, n kateri Mahnič in njegovi somišljeniki vedno govoričijo, mej sublimne platonske ideje. Izvršujoč umetnik se drži samo naravne lepote; vera pa omejuje njegov delokrog samo če se bavi z etičnimi tendencami svoje dobe. — če je prvi del tega spisa zgodo-vinsko-lilozofičen, je drugi aktuvelnega pomena. Pisatelj popisuje Mahničeve divjaške napade na Gregorčiča In Aškerca, pobija razloge, s katerimi jih je utemeljeval napadalec, končno pa odgovarja tudi na rovtarska psovanja, katera so Mahničevci nanj naperili, ter opozarja ignorante v „Slovenčevi" redakciji na svoje eBtetične Bpise, za katere bo ga s hudobno porogljivostjo že opetovano vpraševali, ne misleč seveda, la jim zamore pisatelj primerno odgovoriti. — (Za mestne uboge) nabral je tukajšnji umetni vrtnar in hišni poBestnik gosp. Alojzij K o r s i k a povodom razstave cvetlic Bcbrys«nthe-iiium" 21 gld. 19 kr. in je to svoto danes izročil tukajšnjemu ubožnemu zakladu. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali: G. J. Gantar, oadučiteli v Čatežu, zavoj knjig; ■1. uredništvo »Slov. Naroda* deveto in deseto zbirko prvih kron v znesku 631 k. 5 vin.; vrlo delavna podružnica v Trbovljah po č. g. kapelanu A Vetr-niku 136 gld.; g. Fr. Stepančič, veleposestnik v Temnici pri Trstu, 100 gld. pokroviteljine; g. Ign. Tramte 66 gld. v imenu „društva učiteljev in šolskih prijateljev" za kameniški okraj ob godu slo-vauskih apostolov kot drugi del pokrovitel|iue; gdč. Tončika Kavčič, blagajničarica ženske podružnice v Št. Juriju na ]užni žel. 56 gld, u loine in 8 prvih kron, katere so darovali: g. Pavlina Pajkova 4 k., g. A Kavčič, gdč. T. Havčič, g dr. Majer, in g. I. Žiher po 1 k ; Šentjakobsko - Trnovska moška podružnica po č. g. župniku Vrhovniku prve krone, ki so jih darovali: g. Jos. Pichler 1 k., preč. g. kanonik J. 'Rozman 4 k., č. g. J. Oblak 2 k., č. g Fran Prne 3 k., gospa Pirnatova 1 0 k., č. g. dr. Iv. Krek 1 k., g. M. Močnik 1 k., ft. g. A. Kalan 4 k., č. g. A. Koblar 2 k., č. g. Jos. Debevec 2 k., g. Majdič z Vira 1 k., č. g. A. Plečnik 1 k. 10 vin., preč. g. kanonik J. Semen 2 k. in slavno vodstvo meščauske vojaSnice 20 k.; Gutenstein 25 gld. 88 kr.; g. dr. Fr Vek, c. kr. notar v Ljubljani, 18 gld. kot volilo rajue g. Frančiške Flemin iz Liuhljan"; g. 1. Pintar, blagajuik podružnice v Slovenski Bistrici, 15 gld. nabranih povodom veselega izida volitve v okrajni šolski svet pri P. Novaku mej okrajnimi zastojiniki in drugimi narodnjaki; „prijatelj mladine" v Železnikih 10 gld. 26 kr., uabrauih v gostilni g Mihaela Thallerja po gdč. Anici Šlibarjevi; g. Ivan Hr bar 10 gld., katere so darovali mesto venca na grob H. Kavčiča gg. Jan. Dajik v Pulju 2 gld. 50 kr , dr. Matko Laginja 2 gld., dr. K. Janežič 1 krono in pošiljavec 5 tfld. ; g. Josip Z'rovnik, oadučiteli v Gorjah 20 kron, ki ho lih darovali: č. g. J. Berlic, žunnik v Mošnjah, g, L Skumovec, posestnik in g. J Žumer, župan v Gorjah po 2 k., g. T. črne, posestuica, gdč. Z. Grm, učiteljica, g. Vinko Jan, posestnik v Gorjah, g. J. Jeklen, gostilničar na Bledu, g. Frid. O-itač, gostilničar na Bohiujski Bili, g. J. Peternel, župan ua B'edu, jireč. g. J. RizborSek, d'kan, g, Fr. Rus, uadučitelj, gdč. T. Sterle, učiteljica, g J. Trojur, poštar, gdč. Marija Uršič. poŠt. odprav., g. J. Žuovuik, nadučitelj m g. J. Žumer, zasebnik v Gorjah po 1 krono; g. A. Podboj v Ribnici 7 gli. kot dar nekaterih udov tamešuje podružnice; g J. Orel v Prvačini nabranih 12 kron 15 vin., ki bo jih darovali: gg. Fr. Tušar, Fr. Jakmučev, A- Lebau, J. Msluarjev, J Orel in A. Sin goj po 1 krono in vea«la družba 6 k. 15 vin.; č. g. Fr. G)milšek, bogoslovec, 5 gld. 30 kr., katere so zložili pri č. g. žujniiku Mešuu v krijieli priliki druge sv. maše piiiincijanta J. Koširja iz Negove navzoči duhovniki, „ki so se navduševali za našo družbo, zroči raz visoke Kapele k umirajočim prekmurskim slovenskim bratom"; č. g. S Gregorčič mi., farui vikar, 5 gld. kod dar č. g. lVtra Keru, duhovnika v Č^ueboli na Beneškem, in č. g. Josip Ko*, administrator, 4 k., nabrane v veseli družbi ua Selib jtoleg Šumbrtga ua D »leojakem. — Vedno vočje so jn.trebe naše družbe, a lepa vrsta požrtvovalcev nas navdušuje k vedno širšemu delokrogu. — B)g vam povrni. Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda. — (Nesreči) Včeraj proti večeru splašil se je kouj gosp. R voza v kolodvorski ulci in se zaletel v prodajalnico g. Ječmiueka na Sv. Petra cesti K sreči se ni zgod.la večja nezgoda, nego da je bilo razbitih nekaj šip ua vratih, konj pa bo je le lahno poškodoval. Kmalu potem pa se je zaletel z zeljem obložen voz, ua katerem je vozila neka žeuska, v at.s-.'duu (»rodaialuico. Ženska padla jo z voza, ne da bi se bila kat bolj poškodovala. Na tem za voze nevarnem mestu bi bilo treba pač strogo puzi ti ua policijske odredbe. — (Pevsko društvo „L i r a" v Kamniku) bode dne 1. novembra t. I. popoludne ob 4. uri, — ■pominjajoC se v večnem miru spečih članov, — pel,i na pokopališču tri žalostiuke. — (Državno podpore«) v znesku 200 gld. dovolilo je poljedelsko miuisterstvo občini Garčarevc v Logaškem okraji za napravo |>otiebnega vodnjaka. — (Zdravstvo uo stanje.) V občini PreBka v Kočevskem okraji zbolelo je 7 otrok iu 1 mož na giiži. Izinej otrok sta 2 umrla. — (A ka d. društvo .Triglav« v Gradci) priredi v petek doc 3. novembra t. 1. svoje H. javno redno zborovanje s sledečim vzporedom! 1.) Pozdrav predscduikov. 2 ) Poročilo tajuikovo. 3 ) Poročilo od- borovo : a) poročilo blagajnikovo, h) poročilo kujižoV carjevo, c) poročilo gospodarjevo. 4.) Volitev preo> sednika. 5) Volitev novega odbora. 6.) Slučajnosti. Lokal: Hotel „goldenes R->ss", Mariahilferstrasse 11. Začetek točno ob 7*8 zvečer. Gostje dobro došli! — (Nesreča pri streljanji.) V Štni-helu nad Pliberkom na Koroškem užgal se je smodnik fintom, ko bo streljali. Dva sta hudo poškodovana in je posebno jeden v nevarnosti, da bode oslepel. — (Izpiti za učiteljsko sposobnost) za pouk na ljudskih in meščanskih šolah se bodo pričeli na učiteljišči v Kopru dne 13. novembra pod predsedstvom vodje pl. R-ivelante. Oglasilo se je 42 učiteljev in učiteljic. Izpiti bodo trajali kakih osem dni. — (Hrvatske novice.) V Zagrebu umrl |fi g. dr. Josip Modric, izredni profesor na bogo slovni fikulteti Zagrebškega vseučilišča v 31 letu Bvoje dobe. Bil je duhovnik Senjsko-Modruške škofije in vrl učenjak — Novi nemški dnevnik „Neues Agra-uier Journal", ki je izhajal še le kratko časa, prenehal je te dni izhajati. Ker v Zagrebu že itak izhajajo štirje dnevniki raznih političnih barv, bil je menda odvisen —. Kolera se po malem še vedno razširja po Hrvatskem. V Oseku bilo je zopet nekaj slučajev mej vojaki. V Hrtkovcih zbolelo je nekaj osebi, stotako v Martiucih neka ciganka. V Bo-sutu ui bilo novih slučajev. — Priprave za novo papirnico v Zagrebu so dogotovljene do malega. Teh niški vodja jej bode Francoz Fremond, ki že izdeluje dotične načrte Nova tovarna se bode bržkone zgradila blizu južnega kolodvora. — Z najvišjim odlokom se je dovolila ustanovitev nove stolice za pedagogiko iu teoretično in praktično tiloz ti o na Zagrebškem vseučilišči. — Hrvatska vlada namerava ustanoviti d želni korekcijski zavod in sicer deloma na deželne doloma pa ua občmske stroške. V to Bvrho je že uabrauih 18.000 gl. iz pre|šn|ih časov, kateri fond oskrbuje magistrat in bi ga prepustil vladi. — (Ponesrečil) je v pretnogokopu v Glen-shau, Pa., nas rojak Jožef Šinkovec, doma iz Volake, žujMiija Trata na Kraaiskem. Due 14. okt. ob 8. uri zjutraj pal je težak kamen nanj in je bil takoj izdihnil svojo dušo. Lahka mu bodi tuja zemlja! Y Prvo krono * družbi sv. Cirila in Metoda! JV__J.. Razne vesti. * (Pretep ua Graške m vseučilišči.) Mmulo soboto bila |e ua Grškem vseučilišči viharna demonstracija proti katoliški dijaški zvezi „CirolinaM. Ko so člaui „Cirohne" korporati vno prikorakali, obkolili so jib drugi dijaki in začel se je pravi pravcati pretep. Hrup je bil tako silen, da uo prihiteli redarji in detektivi, ki so zaprli nekatere ra/.^rajalce. * ( ,C es ti tem u gospodu cesarju") pisal je te dni vojak Ivan Pali k iz Komorna, katerega menda vojaško življenje ne veseli in ki bi rad kot zasebui sluga dobil alužbo pri „gospodu cesar|u". Kabinetni urad dal je prosilcu na znanje, da ue mu bode d«la služba pri dvoru, da naj pa prej dovrši svojo triletno vojaško služb). * (Poročna obleka cesaričinje vdove Štefanije.) \t Bolzana se poroča, da ju 4-esaričiaja vdova Štefmija poklonila tamošnji župui cerkvi mašni plašč, ki je uarejen iz poročne obleke visoke darovnike. V priloženem pismu prosi, uhj so je spominja v molitvi. Prost Wieser oprav Ijal je Božjo službo prvikrat v novem plašču pri blagoalovljenji postranskega oltarja. PIhšč |e iz težke bele svile, bogato s srebrom vezeu in ima krasno izdelana grba habsburške hiše in belgijskega kralj <'BtVH * (Župnik Kueipp tajni kom o mik) Kakor se poroča v „Kolu. Ztg tt iz Wbrisbofena, je papež proprio motu imenoval župnika Kueippa ko-mormkom. * (Obsojen zasra m ovale c.) V Parizu bil je te dni obsojen izdelovalec harmonik Doolio, rodom Italijan, ua šest mesecev zapora. Razstavil le bil v oknu svoje prodajalnice pobujšljivo in sramotilno podobo, jiredstavljajočo predsednika republike Car not a in ruskega carja. * t U h e g i a uuua) Iz uuuBkega samostana v Budimpešti v Krstinskem predmestji pobegnila je sestra Vioia. Ubegla je bila iako lepa in je prišla pred jietimi leti iz Velikega Varadina v samostan. Predstojnica io ie svarila večkrat, naj se ne prenagli, a ostala je v samostanu. Obnašala se je tako malo po predpisih samostana, da so jo ostale sestre večkrat karale. Kam se je obruila ubegla, ni znano, bržkuuo šla je v Veliki Varadiu. * (Nesreča na železnici.) Prt L«?obers-dorfu povozil je tovorni vlak sprovod ni na Dietmana, ki je bil takoj mrtev. * (Vodovod v Belemgradu,) ki je veljal več milijonov frankov, daje po poizvedbah strokovnjakov zdraviu škodljivo, z organičnimi goji-lobami okuženo vodo. Po vsem mestu je ljudstvo valed tega jako razburjeno in je stališče župana Maksimovć* postalo težavno. * (Ponarejalcl denarjev.) V Belemgradu zasačila |e policija celo družbo poosrejalcev denarja in zaplenila tudi raznovrstno orodje. * (Nesreča na Ne vi.) Ruski parnik „Ana" se je potopil na reki Nevi, ker se mu je razpočil parni kotel. Vseh 18 mornarjev, kar jih je bilo na parniku, je prišlo ob življenje. * (Pogumen starec.) Vsak dan se čita o razb"iniških napadih v južui Italiji. Te dni napadlo je 12 oboroženih lopovov v Morrealu v Sicil'ii se-desetletnega bogatega kanonika D imenika Girar-dellija, ko je sedel pred svojo vilo. Pogumui starec hitel je v vilo po puško in ustrelil jeduega napadalcev, ostali pa so pobegnili Roparstvo im i baje socija listično podlago. * (Brigantaggio v Italiji.) Ker 8e je razbojoištvo v južni Italiji, posebno na S eilisitem otoku, jako razširilo, pričel« se bodo te dni vojaške operacije proti briirantom. Vrhovno vodstvu prevzel je general Baldissera, znau kot jako energičen mož, ki je v Afriki to dokazal. Vsak dan se čuje o praskah mej vojaki in briganti ter je bilo poslednjih le več ustreljenih v boju. * (Dva brata umrla v jedni uri.) V Spletu umrl je te dni po daljši bolezni odvetnik J osi p Rndinau, jedno uro pozneje pa je zadela kap njegovega brata profesorja Ante Radmana vsled žalosti zaradi izgube brata L ubila sta se ta dva brata iskreno in je bil Ante ves čas bolezni Josi-pove poleg njega ter si je smrt njegovo vzel tako k srcu, ita je umrl tudi on kmalu za njim. Avtono-maška stranka, kateri je bil Ante Rtdman po smrti Bajaraontijevi vodja, bode njegovo izgubo britko ob čutila. Knjitevnost. = Glavne oblike zemeljskega površja. Marljiva tiskarna Kleinmayer-Bamberg izdala je v slovenskem prevodu znano učilo, ki poias-njuie najpotrebnejše pojme prvega pouka tz zeinlje-piB|a. Delo je prav poučno in lično izpeljane, terminologija pa po prof. Jesenku izbrana. Za ljudbke šole in najnižje razrede srednjih šol je to učilo neobhodno potrebno, zato bodi toplo jiriporočeno. Komad stane 2 gld. 50 kr., napet na platno m z ljuknicami 3 gld. 50 kr, napete na platno in s pa-ličicami 4 gld Zavoinina iu frankovana pošiljatev 50 kr. — „argo", Zeitschrift fUr krainisebe Lan-deskunde ima v Št 10. sledečo vsebino: Reiseskizzen aus ltalien (A. Mtillner); — Aus dem Privdegien-buche d**r Stadt Gottschee (P. pl. Iiid-cs); — Be-maiter Ho>/plafond iu Kureu; — Literatur; — Mittheiluugen aus dem Museum. — Telegrami „Slovenskomu Narodu": Postoj ina 3 i. oktobra. Zmaga naša! Oddanih glasov: 102. Kraigher dobil 59, Mod i c 43 glasov. Slava zavednim notranjskim volilceml Dunaj 31. oktobra. Grof Taaffe bil danes dopoludne pri cesarju v avdijenci, ki je trajala jedno uro. Dunaj 31. oktobra. Govori se, da je cesar že vzprejel Taaffeovo demisijo. Cesar je Taaffeu prigovarjal, naj poskusi sestaviti koa-lično ministerstvo, aii Taaffe je odklonil, češ, da ni povsem zdrav, da je sit vladanja in da je tako ministerstvo zoper njegova politična načela. Govori se tudi, da je cesar šele po odločni odklonitvi Taaffea in na le tega izrecni nasvet se sprijaznil [z mislijo, naročiti knezu Alfredu 'VVindischgraetzu, naj sestavi novo*jm\ni-sterstvo. Grof Badeni ne pride v poštev, ker je minister unanjih del ugovarjal, da že iz ozirov na Rusijo ni smeti na čelo vladi postaviti Poljaka. Mej levičarskimi kandidati za kak portfelj se imenujeta Plener in Chlumecky, za pravosodni portfelj pa kandiduje višjesodni predsednik na Dunaj i klerikalni grof Chorinskv. Z druge strani se čuje, da postane naučnim ministrom politično povsem nekompromitirana oseba, najbrž grof Latour, da se v naprej prepreči vsak konflikt. Pri vzprejemu voditeljev strank je cesar izrecno naglašal, da od srca obžaluje odstop Taaffea. Pričakuje se, da prinese že jutrišnji uradni list potrdilo, da je odstopil Taaffe, in imenovanje Windischgraetza. Dunaj 31. oktobra. Včeraj bil ta javen shod, kateri priredili socijalisti. Udeležba je bila ogromna. Govoril je vodja socijalistov dr. Adler. Napadal je srdito nemške liberalce in novo koalično večino, češ, da je to reakcija, kateri ni primere v nobeni državi. Končal je svoj govor: Ce se delavcem ne dovolijo pravice, katere jim gredo, ne bodo avstrijski delavci zaostali za belgijskimi, ker se sile nič ne boje. Dunaj 31. oktobra. Uradni list prijavlja naredbo trgovinskega ministerstva, s katero se Cislitvanska razdeli v 16 nadzorovalnih okrožij, katerih vsak je podrejen obrtnemu nadzorniku. Kranjska dežela in 14 štajerskih okrajnogla-varstvenih okrožij združeni v 4. nadzorovalni okraj. Praga 31. oktobra. V včerajšnji seji občinskega sveta se je župan dr. Solc odpovedal županstvu, ker je potekla doba, za katero je bil izvoljen. Pariz 31. oktobra. Carnot je te dni izjavil, da misli prihodnje leto, pri novi volitvi predsednika, zopet kandidovati. V oficijelnih krogih naredila je ta izjava jako dober utis. in listi jo tudi odobravajo, povdarjajoč, da je Rusiji na tem, da se v vrhovnem vodstvu republike ne zgodi nikaka prememba. Berolm 31. oktobra. Državni zbor je sklican na dan 16. novembra. Washington 31. oktobra. Senat vzpre-jel predlogo, da se razveljavi Shermanov zakon o nakupovanji srebra na račun države. Narodno zdravilo. Tako trn smč imenovati bolesti uteiujočo, ini&ice in živcu krepčujoče, kot tuuzilo dobro znanu „Moll-ovo francusko žganje in sol", katero se splošno in uspefiuo porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehbijetija. Cona steklenici 00 kr. Po poštnem povzetji razpoSilja to mazilo VHak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlaubeu 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od d vrh steklenic bo ne pošilja. 2 (18—16) M LJOBLJASSKi .nor l to ji sa vse leto 4 gid. 60 kr.; au. pol leta 2 gld. 30 kr.; ca ootrt iete. 1 gld. 15 kr. 'Ani/mili vstopnina! Predplačaui sedeži ne veljajo za to predstavo. štev. in. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.fr88. V sredo dne 1. novembra 1893. Mlinar in njegova hči. Žuloigra v petih dejanjih. — Po K Roipaohii poslovenil Fr. Mulavašič. — Režiser g. Ignacij Uorštnik. Začetek točno ob *;t8. nri, konec ob 10. uri zvečer. IDranaatlčno c3.x-a.zt-v©. 1'ri predstavi »vira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijoev Št. I — i <»l m 111 j i : Partorni sedeži od I. do III. vrsto 70 kr, od IV. do VIII. vrste 60 kr., od IX. do XI. vrsto 50 kr. — Balkonski sedeži 1. vrsto fiO kr., II. vrata 40 kr., III. vrate iJO kr. — Gate njski sedeži 20 kr. — Ustopniua v lože 40 kr. — 1'artenia »tojiSea 80 kr. — Dijaško in vojaške ustopnico 20 kr. — Galerijska* stojišča 10 kr. Sedeži, ložo in nstopirce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v šelenbnrgovib ulicah in na \ečer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Prihodnji predstava bode v soboto, dno 4. novembra 1893. Blagajnica so odpre ob 7. uri zvečer. Zalivala. Slavni odbor kranjske hranilnic« je dovolil tukajšnji kmetijski podružnici za napravo mostne stiskalnice 50 gld. podpore. Za ta znatni dar zahvaljujeta se naj i skrenejo v imenu podružničnega odbora in podružničnih udov. V Kamniku, dno 29. oktobra 1893. Emil Janežtč, predsednik. Val. Burnlk, tajnik. TiljCl: 80. oktobra. Pri Malici: Ilusserl, Selit mil, Schwarz, 1 Luna z Dunaja. — Milno iz Trsta. — Candupi iz Gorice. — Arko iz Kočevja. — VVeiss iz Hudimpeste. — Anshach iz Brna. — Langraf \r. Prage. — Makesch iz Celja. — Zemljak iz Ljubljane. — Mosan iz Ribnice. Pri Slonu: Fischer, dr. J'iskn. Sporer, Well, Klein-berger z Dnnaja. — Recht iz Prage — Grassi iz Trsta. — Strnila iz Zagrebu. — Miklič i« Gorice. Umrli ko \ LjubiJćiiiI : 27. oktobra: M rija Kienberger, milosrdna sestra, 32 let, Kravja dolina st. 11. — Kaminu Poltnik, trgovčeva hči. 10 mesecev, Dunajska cesta 61. 29. 2H. oktobra: Jožef* Jenina, posestnikov^ hči, 10 mesecev, Karlovska cesta fit. 13. 29. oktobra: Jožef Fort te, strojevodja, 48 I nt, Kolodvorske ulice St. 2J. V d ei « I n i bolnici- 27. oktobra: Mitov ž Toralić, gosta*, 80 let. Meteorologično poročilo. Dan Can o Da- ' stanje ,.JL JSm barometra Zovll"Ja | v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v tnm. *i 7. zjutraj 73 "> .r> r ,. 1 °C brezv. megla "o 2. popol. 33 2 mn. 7 4« C si. jzb. jasno 000 mm. o" 9.zvečer • 33 5 mm. 4-68C brezv. jasno i Srednja temperatura 37a, za ^l0 pod nortnalom. ID tj. zx si j sls si borza dne" 31 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah ..... Skupni državni dolg v srebru . Avstrijska zlati r nta....... Avstrijska kronska renta 4',',,..... Ogerska zlata renta 4a/0...... Ogerska kronska renta 4*7,,..... Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice......... London vista. . . ,....... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov ,....... ItaliJHiiski bankovci........ C. kr. cekini........... D. e 30. oktobra t i. državne srečke iz 1. 1854 po 860 gld. Državne srečke iz I. 1084 po 100 trld.. . Dunava reg. Brečke f>° 0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41 t°/o zlati zast. listi Kreditne srečko po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld...... akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. . Tram *ay d in It. velj. 170 gld. a. v. . , . Papirnati nibelj......... 96 gld. 8') 9« . «5 kr. 11'.' 96 116 98 992 333 127 62 ia 10 44 g 40 15 30 4() 47 08 *5 01 144 gld. 123 „ 1!I5 , 24 „ 23 . 14« „ -'45 . 1 kr. 50 75 32 Jer u <• j CarHH«>lc dajo v svojem in v imenu otrok .lun lin. I vini«' in An«k kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naSa ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Ivana (i rase k roj. Hostnilt posest niča danes, dne 31. oktobra 1898 ob polu 0. uri dopo-ludne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s6 svetimi zakramenti za umirajoče v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice bode v četrtek dne 2. novembra 1898 ob 4. uri popoludne na tukajšnjo pokopališče k vočnemii pecitku vloženo. Svete zaduSne maše brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Draga rajnka bodi priporočena v blag spomin in molitev. V Kamniku dne 31. oktobra 1893. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti nase iskreno ljubljene matere, ta&če in stare matere gospe Helene Supaneič katera je danes dopoludno ob ',,11. uri, po dolgi in mučni bolezni, previđena z vsemi svetimi zakramenti za umirajoče, v 78. letn njene starosti mirno v Bogu izdihnila svojo dušo. Truplo drage rajnee bode dne 1. novembra, na dan vseh Svetih, ob 4. uri popoludno iz h še žalosti, Kravja dolina St. 9, k sv. Krištofu preneseno in položeno v rodbinsko rakev. Svete maše za dušo rajnee bodo se brale v farni cerkvi sv. Petra. Draga rajnea bodi priporočena v blag spomin in pobožno molitev (ll('l) V Ljubljani dne 30. oktobra 1893. Filip Su pun «•[«•, stavbeni mojster, sin. — A poloniju S Uei-junr roj. Slipunci«. JoIlfallM si«iiiIm»> roj. Supitiieie. i«ii«le. hčere. — Janei Memlim, Jauet ZupiiiKic, r i i — i t it u u S n p u u <• i <•, si ni ha. — Itsiu, Viiion. Muri >w, llrl-Jt-lu In l » min Niipitučlc, vnuki. C. ir. glavDii ravnateljstvo avsir. drž. železnic. Izvod iz voznega reda od n.. olstoTors. 3_S©3. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalo! čaal oinačenl io T ar*fiil;rin rimu. ... i- .orropaki ca« j« krajneniu času ▼ Ljubljani za 3 minuti nanrrj. Odhod ls LJubljano ijuž. kol). Oh l'J. uri il tnin. j>» nttrl . .. i.ni »Uk v Trtiiž. t'oiitiit>«>l, H.'ljuk, Ce-lorec, Fri»ii7.eiiHfoit<«, Ljutinn, Dunaj, ia* Kolztlial v Auaauo, lmlil, Umunilon, Snltm^rail, I.t.ml-OuBtrin, /<'ll na jczorti, St»>yr, Lino, Ila-dajevioe, l'1/.enj, Marijino vare, KitiT, Kruncuve varu, Kiarlure vare, Pru«o, Drtiitl me, Jlunaj ria, Ainutt.ttsn Vb 7. uri <»< tttin. tjtttrnt OMbttl vlak t Trliii, 1'oiitubel, Bi-ljak, Ce-lovno, FranzmiHftisto, ljuliuu, Dunaj, 6es Hulztlial t Boluo^rad, Dunaj ▼ia AtiiHtrtton. Ob 11. uri BO min. >lti« pultu I n<- (isulmi vlak v Trbiž, Heljak, Pelfivno, Solnoirrail, LrtJinl-(ju»ti'in, Znll na j«e«ru, Inomont, Hroanic, Turih, llunuvo, 1'ariz, Line, ln-lil, lliiili'jovii'f, l'Ucnj, Marijino varo, K»ort Fraucuve varo, Karlovo varo, l'ru«i>, Draž>lau«, IUmaj vim Amatutten, Prihod v Ljubljano (ju?., kol). Ob !i. uri M tnin. tj utrni onclmi vlak z Dunaja via Aimtetton, Dras-ilan, 1'rau«. Francu vili varuv, Karluvili varov, Ktfra, Marijinih varoT, l'1/.nja, Iluilt-ji-vio, Solnotfraila, Ijinc.i, Slo.vra, I si-lila, ( i mil tidotia, Zolla na jezeru, Lutni-Oaatelua, Ljubuo^a, Moljaka, Oitlovca, Franiuuaruale, Trbiža. Ob 11. uri 'J7 tnin ilupoluiltt« ORcbni vlak z Dunaja via Amztotton, Dra/.ilan, 1'rattf, Fraiicovili varov, Karlovih varuv, Kur«, Marijinih ▼arov, lMzuja, Dudejevic, SolnoKraila, Iaclila, (Jmuiidona, l.inr.t, Sto.vra-1'ariza, (ioueve, Curilm, llro«uico, /ulla ua jezeru, Loud-tiaHteina, Ino, moKta, Liiibne^ra, Celovca, 1'otitahla, '1'rliiža. Ob 4. uri fi.'i tnin j»>fit>lu>lnr oanblii vlak r. Dunaja, LjiOmoira, Deljaka, Celovca, Fruu/eiiHiVate, 1'ont.ihla, Trbiža. Ob li. uri 'J7 tnin zriri-r osobni vlak z Dunaja, l.jnbiiorfa, Deljaka, Celovca, I •: : .in i. Trbiža. Odhod lz Ljubljane n.\. kol). Ob 0. uri M ,. l'J. „ oo it «. „ io ihitriij n/mlmlnt Prihod v LJubljano n «* ■ 0Q „ tO. „ tO tnin zjutruf . jui/Htluilnr „ li'ii'i r _ zrrrrr , „ (iiiuaei.i oktobra ob nedetjah in iiraznikih.) Prihod v LJubljano 'drž. kol). f> ur i Ji t litin tlutruj iz K »mi 11. „ n ii»)mluilnr „ ,, O. „ 'JO „ mvrrrr ,, ,, ,, Bit ,, mrrrrr ,, ,, \2 -286J (moanca oktobra ob nedeljah in praznikih.) V cifran j i poučuje temeljito po Itluiiilncticr-J«'« I Nkn^enl nnloili proti zmernemu honoraru l/.prHMMiin liiiiJNtriuju. Već pove gospod 4ili»rNll gospodu F. Cassermann-u t-u.l5:sL3^rLj©3^5.-u. krojaškemu mojstru. S'avno p. n. občinstvo izvoli naj se tore) obrniti do imenovanoga gospoda, ki bode zamogel poučevati loeuu po uuojl metodi. Ignacij Koch, umeteljni prikrojevalec. Stev. 912. (1103—1) Vsled fiklepa občinskega odbora z dne 27. oktobra t. 1. se razpiše za ni vsi ii o hranilnico v lira nji služba uradnika-tajnika za sedaj z letno p'ačo ooo Prosilci naj svoje proSnje z dokazili > znauji sloveiiHkega in nemškega jezika in potrebnega knjigovodutva, potoni o starosti m o dosedanjem siuž» bovanji vlo/u do 18. novem"bra 1893. 1. ~mm pri podpisanem županntvu. Mestno županstvo v Kranji dne 28. oktobra 1893 28 Učenec 14 do 15 let star, vzprejme ne takoj prt .T- Zlrn-0tein-u« alrugarju v LJubljani« Kravja dolina Zi it. a. (1099—1) V kleti gospa Vlljemlne pl. Thterry porojene Mar grl v Breilo&h d m Spodnjem fttajerzkem je v zalogi 300 veder letošnjega Sromeljskeoa vinskega mošta od oplemenjenoga traja na ameriški podlogi, lastni pridelek najboljše kakovnnti. PovpraAati naj ne blagovoli pri gospodu Frana Warletz-u, hiSuetnu posestniku in gostilničarju v Bre-žloah na Spodnjem Štajorskem. (1074 —4) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦•a : ----- Glasovita I radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnostij s e.aatno diplomo in zlalo Mvetlujo na razstavi v I, kr., po 66 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 6 gld. 2d kr. — Poštnino pluća vedno naročnik. Cena jedni steklenici 10 kr. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ : : ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»a Jedino pristnega angleškega čudotvornega balzama. Jedino me-ti>, kjer se proizvaja in ga je moči dobiti, jo lekarna „pri angelju varuhu" A. Thierry-ja v Pregradi, Hrvatska. Ta balzi-m se rabi vnanje in so tudi ponlije. On je: 1. Nepreko-H«'iio zdravilo pri vneli piue-nlli boleznili In boleztiib n* prsili, ublažuje katar, iiNlav-IJa i/inelavaiije, leči boleatui kapelj tu celo zutdarele lake bole#.ni. v. Izvrstno deluje pri Mm tj vnetju iih vratu, bripavosti itd. 3. ^/Vjr ^*Hr"*\^J t' 1'rezeue korenito vsako mrzlico. 4. I nf^it£**£**>'j i.eči vsako bolraen na Jetrih, na i j i želodcu in v erevib, osobito J.elodAni j, krč, ščipanje In trganje v želodcu. i\Y> 5. Vzame bolečino it) leči zlato žilo Najstarejše, uujiz-gaienejie, najreet-nojfie, pokg tega HaJeenefle Univerzalno, ljudsko, domače iii zilra\ i lun sredstvo proti malone vsiui notranjim i n n nanj i m boleznim. iu luljeve. *>. Deluje kot inečilo iu čistilo krvi in oblatil, prežene težko- iniaelnost in melanholijo i» poživlja tek in prebavo. 7. Služi izvrstno pri sobobolu, votlih aobeh, ustni gnilobi in vseh zobnih in ustnih boleznih. 8. Je dobro sredstvo proti črvu , trakuljam in pri božjasti. 1*. de jako čudotvorno sredstvo za \se rane, star«! iu sveže, marogo, uSeii, mo zolje, bradavice, opekllue, nnr/-nene ude. kraste, garje in prisče, ra/pokalu; in hrapave roke, prežene glavoboli šumenje, trganje, protin. bol v ušesih itd., kar jo vse natančneje povedano v navodu o porabi« 10. Domače iredltVO je to, čigar uspeh je nedvojben, ki je piko reelno, rinete* in povsem neškodljivo in ne hi smelo manjkati v nijedni obitelji kot prvi ponioček. Jedna sama skušnja hudo več dokazala in prepričala, uegO to naznanilo. Prllten m nopopačun jo ta balzam lu, če je vsaka ste-klciiieica zat \ orjena s srebrno pušieo, v katero jo litis-netia moja tvrdka : Adolf Tlilerrj-, lekarna ,prl a u gel Ju liinihir \ 1'regMtdl'S če jo vsaka steklenica previđena z rudečo etiketu in zamotana v navodilo o porabi, na kateri se nahaja ista varstvena ziihiuka z istim tekstom, kakor je tu zgoraj natiskano. Vid dragi balzami, ki niso z mojo ptliloo zatvoricui in nimajo teh znakov, so im- i, me in poiarejanja iu and rtu jej o V,sebi prepovedano in Škodljivo drastične tvnrnio, kskor Lalo6" in tako dalje in je vsak tak balzam zavračati. Posne-malc.i iu ponarejale mojega jedino pristnega balzama se sodnijako po meni najstrožje laalfidnjeju na podlagi zakona o aal&ioenjl z anik, isto tako vsi preprodajalci ponarejanj, Izvedensko spričalo visoke kr. deželne vlado (.št. f)T82 B. 610H) izkazuje glasom auadt.skega izvida, da ne sodržuje moj preparat nikakih prepovedanih ali zdravju škodljivih tvarin. Kjer nI nlknke zaloge uiojrgn balzama, uaj Ne uttroeuje direktno iu uaj hu ml r<'siru : ..Lekarna ,prl augelju lurulm' A. llii«■ r r,» - j v Pregradi pri Itogalcu-Mlatlui". — PoSilja se poštnine prosto na vsako postajo Avstro-Ogerske 12 malih ali ti velikih steklenic za 4 krone, (10 malih ali 80 velikih steklenic stane 12 kron 00 vin., poštnine prosto v Bosno in Hercegovino 12 tnalih ali H velikih steklenic 6 kron, 60 malih ali 30 velikih steklenic 15 kron. Pošilja se le proti povzetju ali če se denar preje vpoilje. (72J—6) _A_d.ol£ T 11.1©rr37- lekaruar v l*regrndl pri Koi;a1 cii-Slat i ni Večjo množino tirolskega in dolenjskega 1874—20) le pristno blago — ponuja po primerno ulabl ceni v posodah od 50 litrov viAe Jos. P a u 11 n v Ljubile Marijin trg št. 1. w v -*w ~*w ■^f^ar^Br^BF^srw^ v w nr^mrir^r^r^r "v v ^w ^ ^ *mw ^a* -w 4 Na najnovejši in najboljši način 4 ♦ iimetue (694—35 | t iebe Sni zafeovjta ♦ ♦ nstavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« * ^ ftanjM in vse zobu«« opera«!)«-, — odstranjuje 4 ♦ zobne bolečine z usmrteiijem živca J t zobozdravnik A. Paichel, J ? poleg čevljarskega mostu, v K(3hler-jevi hiAi, 1. um istr. t TincL capsici compos. (PAIN-EXPEIxLER), pHpraveny v RichtrovŠ lekarni v Praze, všeobecnfi znim^, bolesti uašujioi domaoi lek k mazani, jest ns skladS ve vetsinfi lekirea, liher po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani treba se miti dobre na po zoru a pfijmouti jen lihve ■ oehran-nou znamk "n „k o tv on M jakožto prare. tjau-edni zsa^lztslatTi 1 Rlchtrova Kkirna „0 zlatftho Ivi" v Praze. 5 Kri«lerik kr. Dobiva se v l.jnlil jun i v Vh. Trnkoc/j - fa lekarni in v vseli večjih lekaruali. — 1'o.Ama imro-čila AsprejtoUia W. Ileiiu. I>mia(, \. neoženjen, ne izpod 85 let star. zmožen slovenskega in nemškega jezika, vešč prodajalec, ki je popolnoma icnr|en v trg' vini z mešanim blagom, kakor tudi izurjeno štacunsko dekle ne preveč, mlada, ki bi vodila (llijalko najine trgovine z mešanim blagom, se vzprejmeta pri (1100-1) Lebinger & Bergmann v Litiji, Kranjsko. Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. oosu-i/.-i. •■• a io i gld. I HO iz dobre iloiu-. m peaalns) | K|«|. «.— iz ti n lritulktisUll u li i r L o , _ ____ ■« prlMlii« j ervle (cioviiiU)Ntane le 1 ^l«l. lo.— iz najfinejše I »»»■■■•• It luno za zluiNke sukii|e. Miikno za lovske o»l*ke» neval|a«<» mikno (lodeu), kniiuiiKsr . za Hiikuje in blaČe V najlepši Uhčii, meter p«» goldinarjev 2.50 do gld II.2B, in vso vrste suknenega blaga, razpošilja proti povzetju kot reelno in solidno znano skladišre suknenega hladil Vzorci zastonj in fnnikovaiio Jamči se, Imn\of v Itruu. Ob sebi bo to-rj uineje, da je vso tako blago, ee se dlrektuo liane ruj,-. Kiialno eeneje« io-k<» ono, ki se naroćiije s po-sr»'dovanj■» tu*-«* m tr"«i'ii At . 1 r» priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stavlunska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne nuprnve vsako vrsto pru v zemlje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Truškovniki pošiljajo se na zahtevan jo zastonj. (<>7) IF. BILINA & KASCHi Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh ^ vrst rokovlo, tako od usnja (lasten k i".delek I, kakor tudi od druzega blaga, kn Klrurglono obveze (le lasten izde K lek), jaineeiio naiboljše vrste, z raznimi fo kirnrgieriitni priprnvauii. Velika izhera fe kravat, hlačulkov, krtač, glavni- g kov, mila m parfumov. Vso po naj-g nitjih eenab. i ■»fin* a q-^Tf^>-H t^-f. if«nr^ a ^rv^f i Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, Btavbinaki in pohištTena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (146) Glavni zastop Ka IIhiIi |.n-n ori-giiialne^a karl»ollne]a. Maščoba aa konjska kopita in usnje. -.r-.r-^-.f*.r~j— j—.t—t-^-t-.t—r-.t—.r-.r-.t—.t—.t— - Iiihiiiiiihiiiihihujuiii FRAN S. BARAGA slikar (4or>>1 na Emonski cesti št. 10 < priporoča se p. n. občinstvu in visoko - r * . ------------ ------- Gu častiti duhovščini za slikanje cerkva-, P znamenj, novih stavb, sob, za barvanje Kr <§< hiš sgratito, za tinne in dekoracije po % m najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. & R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in o. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) fe J. J-NAGLAS m.' tovarna pohištva 3 V LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in ■ % Gospodsko nltoe (Knežji dvoreo). £ <» Zaloga jednostavnoga in najfinejega le-\3 senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarskega in pozlatarskega blaga, po-bistvene robe, zavčs, odej, preprog, za-j9 stiral na valjcib, polkuov (žaluzij). Otro-% ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-^ pregorne blagajnice. (H9) 5 Josip jReich S Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno kemično spiralnico v kateri se razpkrane in nerazparane J moške in ženske obleke lepo očedijo. a Pregrinjala vsprejmč se za pranje in I Orem v pobarvanje. V barvariji vspre-J j>'in t se svilnato, bombažno in mešano ■ blago. Barva so v najnovejših modah ■ (t* i ali. a j ADOLF HAUPTMANN S I tovarna Jj I oljnatih barv, firnežev, J i lakov in kleja j f v lastni hiši jj I v Ljubljani, na Resljevi cesti it. 41. I ji Filijala: !j j! Slonove ulice št. 10—12. !j Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. Feilinc, reBtavrater. ♦ ♦ Evgenij Betetto | J tovarna zti metlje J + v Ljubljani, Flcrijanske ulico št. 3 J J priporoča čsst. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zalogo vsakovrstnih £ t m e tel j J J od uajfmejfiih do najcenejših po najnižjih t a cemih. Ceuiki so na razpolaganje zastonj X ♦ in franku. (16°) t f——————i I SPRAJCAR IVAN J stavbeni in umetni ključar • Kolodvorske ulice št. 22 ■ priporoča svojo (lf»5) valcasta zapirala za okna in vrata (Rollbalken) laHtni izdelek, prava jeklena plehovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki su VBpr3Joinl|ejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) te* krf W W W h« * J. MULLER (163)S loto o; pa II cm o - artistični zavod v Franei»kun«*ltili ulleali iit. 9 priporoča svoj atelier za vsa v totogra-tično struk o spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interiuiirs, reprodukcije, vsakovrstno podobo, pisave, načrte itd. Momeutne fotografijo za otroke, po-vekianja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vaprejemlja vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. odlikovan • v Oraitci HU0,r Tritu, # 1 \" (ki"-"JI* liurui, /i^r..|pii l«HI. aj ^3b' Fran Kaiser S ^ ^ puškar I v LJubljani vrstno aiiIo^o orožja m in niAiiili Im-Kili poli .lisi in — • ga Izdelka 5 prav I Janja m cenah. (10ti) • J priporoča nun 5 kakor tudi pusu luslm -9t tur izvršuje vsakojaka pop A) točno in i"> najnižjih f Hotel „Pri Slonu" j 6 I- vrste g o v sredi mesta in v bližini c. kr. S ?- postnega in brzojavnega urada. S G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za atroje, železo in kovino-llvnica. Izdeluje kot poaetinosi: vae vrste atrojev za lesoreznioe ln žage. (141) Prevzame cele uapr»t» in oskrbuje |ui n.> 11 o | <- Iti koli«- DO najlioljii leBtuvl, »luču i (m Lin. in » milil. Kulisu Sobe od 70 kr. naprej. J Restavracija iu kavarna sta v hiši. V j? Železna in parna kopelj f ^ urejena po Franeovih kopelih po c. kr. § & vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenli. ^ ^-™—- Vizitniee stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur (142) iu II A.a,AikikX < Uran & Večaj ^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo a veliko zalogo vsakovrstnih 4 pečij in glinastih snovij I a kakor tudi ^ štedilnikov i ^ in vseh v to stroko spadajočib del po nizkih cenah. i i !' :e s firmo priporoča „Narodna Tiskarna". Lij ubijana DiiitnJMka eesta st priporoča svojo bogttto zalogo kleparskega dela. Izdeluje, vsa v njegov obrt spadajoča dela v mestu in na dežel i. Izvršcvatelj lesenih, cementnih iu klejnih streh. Zaloga strešnega laka, lesnega eementa iu kleja. Na pravite!) strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. In rsino pivo lHNtueua Izilelka. Prisili« «1 iilen |ska, lirvatska in erm» isirsUi* vina. Priznano dobra jedila. Velik, araČeu vrt i Nteklenim siilonmn in keglJiAAem. Točna in oena postrežba. (•104) 1 3". Auer, pivovar. Čast mi jo naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni kovnšlio obrt katero bodem nadaljevala, ter su priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkovo. Dobro delo in točna postrežba. Z velespoštovatijem (l>r>4) Ivanka Toni v Kravji dolini št. 2. Ivan Somnitz (prej Fr. Pettauer) urar c. kr. priv. Južne železnice S Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 \ priporoča svojo veliko zalogo ur. 1'oprave se isvraujejo hitro iu flobro. ' (63) J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano aa koncerte itd. iu lepim Otoni. (I.'-': = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. D»J*™ A za c. kr. drž. uradnike, UllOrme „radnike c. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisauec po najpovoljuejših cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmote, kakor sabl|e, meo«', klobuke ca parado* zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faooni. Angleško, francosko iu tuzemsko robo ima na Bkladišču. F. Casermann (158> krojač za civilne oprave in uniforme. — Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo se na Ica-rton-pa-pilrjl tiskane ;komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u m pri druzih knjigo-tržcih. Rudolf Vertnik anatomično-ortopedična v Ljubljani, Rimska cesta št. 10 priporoča ae čutit. p. n. obdinstvn za izdelo\ arije vseh v njegovo stroko spadnjočih del, katera izvršuje nstaučuo po naročilu in nizki ceni. (l< 90) Oj«.tra, ne strogo nevtralna mila jako so kvarna osebsm z nežno ali z občutljivo poltjo; laidirsjoin gonobijo isto v najkrajšem času popolnoma. V takih slučajih se od zdravniške strani nasvetuje poraba Doe-ring-ovega, mila s sov:, kiseline, pač pa mnogo Za slehernega, ki ima občutljivo polt! IDOEHING Vrednont Doering-ovega mila ne tiči le v tem, da je fino parfuumvMiio, tla Jako dobro očisča, da se ga MILO Oeneralno aaatnpatvo: A. MOTSCH .t Co., Dunaj, I., Lugeck Nr. 3 ker to milo ne nodržuje nikske tolSčo in ker je uepopačeno čisto. jako malo potroši, nego poglavitno v tem, da np odvzame tolščo polti, jo ne zd'da, jo ne dela hrapavo in razpokauo, ne peče in ne razte-guje, in da je, će go viak dan uporablja nsj boljšega upliva na lepoto človeške polti. Dobiva sn povsod po 80 kr. (KOtž —2) Za nežno ali občutno polt najboljše milo I g Fran Cech I 5» mizar g |g liaroIinsUa eeHta nt. 2« v I . jnl>)j3. ni |xj priporoča se častitemti p. n. občinstvu za cenjena naročila in sploh jSf Ijh za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno r^M fAT po naročilu in nizki ceni. (1089—'J) l$j Zunanja naročila izvršujejo se točno, solidno in ceno. A*l , ....... ....... .^.„ -v. ...... ,^ ^r-v > - "»jj Zjetl. držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leU 1h59. — Koncesijvano v Avstriji dnu II. oktobra 1882. na Dunaji, „Stock im Eisenplatz", v svoji palači. ,,EQUITABLE" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na žijjenje. Računski sklep leta 1892: I. l»olio...... 501.2 25.71» O.— Kavarovaiiegn kapitaPa kmicrin leta IH92 .... gid. 2.127,tt>."S.«i:t- — 0$V~ Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock im Eisen", vredna gld. 2,300.000'—. Vspehi dvajsetletnih, leta 1893. plačilnih tontin*) (polic z 201etnim nabiranjem dobička) društva ,,EQUITABIaE". A) Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela 1. Staroat Vsota platenlh Vrotlnost polico 1'nlica oproščena premij in pla- premij v gotovini čilim za nlučaj .nnrti 80 gld. 4.r)4— gld. 583'— gld. 1140*— 86 „ 637 60 „ 014 — . 12-20 — 40 „ B86--- „ 7*9— i 1340 — 45 , 789*40 „ H84'- „ 100-— 50 „ 943-60 || 1-274-— „ 1770- — H) Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 gld. 607-20 gld. 866*— gbl. 1830 — :ir. n ah i-no , 978»— „ 1860 — 40 n 776-80 , 112«-- . 1910 — 45 „ 000*80 „ 18V9*— „ 9080*— BO „ 10^760 „ 1619*— „ 22M-— C) Zloženo 201etno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabela X. 80 gld. 97oa0 gld. 1619'— gld. 3470 — 35 „ 99.r»-80 „ 1668*— „ 3140 — 40 „ 1086-60 , 1712 — „ »900*— 45 „ 1100-80 „ 1817-- „ 2770 — 50 „ 1209-— „ 2013-— „ 2800*— Kakor kažejo zgoraj navedene fitevilkf. pogrnejo se po tako ivaoein tontinskem Biati-mii zavarovancu poleg tega, cU je bil Mkozi 20 let brezplačno /.murmiui, po tabeli I. vse vplačane premije a 2'/« do 4:i „°po taheli II. h \* H do f>* po taheli X. h 6*/4 do 7" ( ji-diioatavniuii ohreatmi. Police preuiij oprofi6ene pa repro* Mnttljajo tlvojuo |ul»l|ani. Frančiškanske ulice. Cena kI«i. *£-7.*> celemu aparatu zu jedno soho, ti ii j ti u.-i o poniklano gi«i. a*—, najtiuttje i/dcluuo, cizelovauo, poandtrtn.o, pozlačeno, a poljubnim grbom nli miiiio-gratnon gle. 41— do gi«i. io*—. (1037—6) V c. kr. kopelji za vojake v Ba.denu pri Dunaji in v vojaškem zdravilišči v kopališči Hali že nekoliko oasa v rabi. Sigurnost, zdravje zaščičeno po uporabi tega aparata. g Restavracija „Pri Lipi" v Ljubljani. Trebonsko (Wittingau) pivo. Čast mi je, slavnemu p. n. občinstvu najuljiidnejc naznanjati, da točim slej ko prej Trebonsko pivo iz kneze vsko Scliwarzenbergove pivovarne v Treboni ("VVittingaTi, Češka) in da bodem isto imel tudi V zalogi za tukajšnje in zunanje gospode restavratrrje. Z velespostovanjom Ive Fantini. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Laatnina in tisk ,NarodDo Tiskarne*.