Sfev. 183. Leto XII. Maribor, sobota 20. avgusta 1938 Cena 1 din I Načrt za preureditev Češkoslovaške Nemci nočejo več biti manjšina — Koncesije vlade — Runciman pripravlja načrt za preureditev države — Komentarji pariškega tiska I1ENLEINOVE UVODNE ZAHTEVE. PRAGA, 20. avgusta. O razgovoru med lordom Runcimanom in Konradom Hen-leinom se izve, da je voditelj sudetskih Nemcev odtočno vztrajal pri znanih temeljnih načelih, obenem pa zahteval kot Pripravnejšo podlago za nadaljnja pogajanja ustvaritev več dobre volje s strani Praške vlade ter več zaupanja s strani Nemcev. Konkretno je zahteval: da se doseže najprej sporazum o načelnih vpra Šanjih in se šele nato nadaljuje delo za rešitev posameznih konkretnih vprašanj; da dobe češkoslovaški Nemci popolnoma enake pravice kakor Čehi, ker Nemci nočejo biti več narodna manjšina; da se končno že vnaprej prerešeta vprašanje lokalne finančne samouprave. IMENOVANJE NEMŠKIH URADNIKOV PRAGA, 20. avgusta. Pri ustvarjanju Podlage za nadaljnja pogajanja med vlado in sudetskimi Nemci, kakršno je zahteval Konrad Henlein na sestanku z lordom Runcimanom na gradu Rothen-turnu, je storila češkoslovaška vlada velik in pomemben korak. Sklenila je, da bo v prihodnjih 14 dneh imenovala več nemških uradnikov na vodilna mesta Pri pošti, politični upravi, sodstvu, železnici, finančni upravi itd. Nekatere pretežno nemški okraji dobe nemške okrajne glavarje, predstojnike okrožnih sodišč, poštnih ravnateljstev itd. Ta sklep •‘le bil sporočen lordu Runcimanu, ki ga le obenem s pohvalo vladi objavil v posebnem komunikeju. ODMOR V POGAJANJIH. PRAGA, 20. avgusta. Ministrski predsednik dr. Hodža odpotuje danes iz Pra-Ke in se udeleži jutri pogreba Andreja Hiinke v Ružomberku. Zdi se, da v prihodnjih dneh ne bo nobenega sestanka Lhed Hodžo in zastopniki sudetskih Nem eev. Med tem časom bo namreč lord Runciman pripravil novo podlago za nadaljnja pogajanja. V smislu londonskega stališča, ki ga odobravajo tudi v Parizu, po katerem je treba brezpogojno varovati obstoj, nedotakljivosti in zunanje-politično svobodo Češkoslovaške, v notranjem vprašanju pa popustiti do skrajne meje, sc ukvarja lord Runci-^an sedaj z dovršitvijo lastnega posredovalnega načrta za rešitev celotnega kompleksa češkoslovaškega problema. J a načrt bo predložil lord Runciman bale že v kratkem tako vladi kakor tudi '*ranki sudetskih Nemcev. RUNCIMANOV NAČRT. O načelih novega načrta, ki ga prijavlja lord Runciman, tu niso znane no-eene podrobnosti, pač pa poročajo o njih ?e lpndonski listi. Znano je, da je obstoji že 1. 1918. načrt, po katerem naj bi češkoslovaška republika razdelila po jiearsketn vzorcu na 23 kantonov. — Lord Runciman se namerava vrniti k tc-A' načrtu, ki naj bi mu služil v nekem j'vri' za podlago. Vendar bi bil njegov jačrt za upravno in samoupravno razstav bistveno drugačen. Češkoslovaška naj bi se razdelila na samoupravne jkrajine i>o narodnostih. Češkoslovaški j jici bi dobili zaradi svoje nestrnjenosti j t take pokrajine, Slovaška bi ostala prav tako ozemlje Čehov, Mad-j ‘ ia ■'oijaki pa bi dobili prav lak po-kalror sudetski Nemci. Celil bi imeli noma skupne bi ostale: vojska, zunanja politika, finance in nekatere druge zadeve VČERAJŠNJI SKLEPI VLADE. PRAGA, 20. avgusta. Včeraj je bila tu seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik dr. Hodža obširno poročal o delu političnega odbora in razvoju pogajanj. Obenem so bili sprejeti važni sklepi upravnega, perzonalnega in gospodarskega značaja. Ukaz o imenovanju nemških uradnikov se že izdeluje. V nekaterih ministrstvih so imenovanja že izvršena. Na seji je bilo sklenjeno ime novanje Nemca za predsednika okrožnega sodišča v Hebu. Nemška policijska uradnika Reiter in Gerl, ki sta delovala sedaj na deželi, bosta premeščena v nemška mesta. STALIŠČE DESNICE IN LEVICE. PRAGA, 20. avgusta. Med tem ko politični odbor ministrskega sveta izdeluje načrt o rešitvi predloga o teritorialni avtonomiji češkoslovaških narodnosti, je zavzela narodna stranka, ki je v vladni koaliciji skrajno desno krilo, zelo odločno stališče in na včerajšnji seji sklenila, da se mora postaviti vlada pri vseh pogajanjih absolutno na stališče državne enotnosti in centralizma, ki izključuje vsako teritorialno avtonomijo. Enako sta lišče zavzame tudi skrajna levica, Ta sklep je vzbudil veliko pozornost in tudi vznemirjenje. SODBA PARIŠKIH LISTOV. PARIZ, 20. avgusta. Francoski tisk komentira obširno razvoj dogodkov v Pragi in pravi, da se je razburjenje zadnjih dni nekoliko poleglo, čeprav se vzroki, ki so ga povzročili bistveno niso prav nič spremenili. »Oeuvre« pravi, da je to »izboljšanje« podobno izboljšanju v bolezni nevarno bolnega človeka. Nihče še ne ve, ali pomeni pričetek ozdravljenja ali le pripravo za še nevarnejšo krizo. Vsekakor je gotovo, da se je Nemčija lahko prepričala, da bi dvignila vsaka njena nepremišljena akcija proti Češkoslovaški proti njej vse velike narode. »Figaro« razpravlja o delu lorda Runcimana, kateremu popolnoma zaupa in odobrava že vnaprej njegove načrte, kajti pokazal je že doslej, da njegovo posredovanje nikoli ne bo sledilo berlinskim sugestijam po razbitju Češkoslovaške. Tisti, ki bi odbili njegove sugestije, bi imeli proti sebi javno mnenje vsega sveta. Leon Blum pa piše v »Popuiaireu«. Francija in Anglija moreta svetovati prijateljski Češkoslovaški, da zagotovi vsem svojim državljanom absolutno enakopravnost pravic in spoštovanje jezika, kulture ter etničnih posebnosti. Oni pa ne smejo zahtevati od nje, da bi se odrekla svojemu političnemu edinstvu, svoji neodvisnosti in svoji suverenosti nad posameznimi deli. »Temps« pa pravi: Sedaj je treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Praška vlada, kaže vso dobro voljo, naj se pokažejo v enaki meri še sudetski Nemci. Nemški načrt za zavojevanie Evrope PO PREDLOGIH GENERALA BRAUCHITSCHA NAJ BI NEMČIJA OSVOJILA SREDNJO EVROPO BREZ VOJNE. LONDON, 20. avgusta. »News Review« objavlja zelo zanimivo razpravo o načrtih nemškega generalnega štaba o osvo jitvi srednje Evrope. Ta načrt je, kakor zatrjuje revija, izdelal general Brau-chitsch. Načrt se nanaša na Podonavje, vzhodno Evropo in Ukrajino ter je značilen za nove metode nemške diplomacije in vojaštva. Ker bi vsaka vojaška akcija v sedanjem položaju izzvala veliko svetovno vojno, v kateri bi bila Nemčija po vseh znakih osamljena, namerava pripraviti zavojevanje tega ozemlja brez vojne, ali vsaj zaenkrat brez vojne. Najprej pride na vrsto Podonavje, ki naj se poveže pred vsem gospodarsko in politično najtesneje z Nemčijo. Na ta način bi se ustvaril od Nemčije popolno- ma odvisen blok, ki bi segal do Ukrajine, na katero bi Nemčija razširila svoj politični pritisk. Da se ustvari podlaga za uresničenje tega načrta, je pa treba naj-preje zlomiti odpor češkoslovaške, jo obkrožiti in odtrgati od njenih sedanjih zaveznikov. Zato je sedaj ena glavnih zahtev sprememba češkoslovaške zunanje politike. Obkrožitev češkoslovaške se mora izvršiti s vplivom na Madžarsko, ki pa ne sme dobiti skupne meje s Poljsko. Ko bi bile končno dosežene te priprave, bi Nemčija lahko svobodno gospodarila nad vsem tem delom Evrope in ga polagoma vključevala v svoj imperij, ne da bi se posamezni narodi mogli braniti ali da bi druge velesile mogle to preprečiti. Jutr potiTe Horthy v Nemčiio V NEMČIJI BODO SPREJELI MADŽARSK EGA DRŽAVNEGA UPRAVITELJA ZELO SLOVESNO. Budimpešta, 20. avgusta. Madžar-j dal častno četo letalcev in nato nadalje-ski državni upravitelj admiral Hort h y* val potovanje v Kiel. Državni vodja Hitler bo odpotoval jutri zjutraj s svojo ženo na je ukazal, da morajo biti vsi kraji, skozi obisk v Nemčijo. 'L njim bodo potovali ministrski predsednik Imredy, zunanji minister Kanya, honvedski .minister general j PAR1Z 20 t Tukajšnji tisk raz-Racz, sef upraviteljeve kabinetne pisarne j ,ja „ jutrišnjem potovanju Horthyja Iray in sef vojaške pisarne maršal Janyi. „ N»mwin i„ L 1 JJ-. Na nemško mejo pridejo upravitelju Hor- kutere bo Horthy potoval, okrašeni z zastavami. fsraoupravah A’o manjšinskih narodov thyju nasproti madžarski poslanik v Ber linu, nemški poslanik v Budimpešti, šef protokola nemškega zunanjega ministrstva in člani pisarne državnega predsednika. Vsi ti bodo potem potovali skupaj | kega pomena, ker se bo ob tej priliki pokazalo, ali hoče postati Madžarska orodje Nemčije, ali hoče uvesti novo politiko po-mlrjevanja v Podonavju. Mali politiki in velike ideje »Značilna lastnost vseh malih politikov in malih ljudi sploh je, da sovražijo velike ideje in jih skušajo z vsemi svojimi silami potegniti za seboj v svojo nižino. Kajti zaradi zavesti ali podzavesti majhnosti jih vse veliko moti, vznemirja in stalno neprijetno spominja na lastno šibkost. In ker je majhnih politikov in majhnih ljudi več kakor velikih in močnih, se ne smemo čuditi, da so zlasti dandanes vse velike ideje vsak dan znova opljuvane. Kljub temu prežive velike ideje vedno male politike, nikoli mali politiki velikih idej.« (Ameriški zunanji minister Cordell Hull.) Demokracija je kompromis Robert Ingrin, ki je napisal te dni knjigo »Der Griff nach Oesterreich« (Poseg po Avstriji), dokazuje v njej, da je Avstrija izginila v glavnem zaradi tega, ker je izkvarila svojo demokracijo. Posebno tehtne so pa sledeče njegove besede: »Demokracija je kompromis in ne abso-Ietna vlada večine, ki mora nasprotno upoštevati manjšino, kakor mora biti tudi opozicionalna manjšina pripravljena, da bo nekoč postala večina in prevzela oblast. Večine se morajo menjavati, le tako more biti demokracija živa in zdrava.« Francov Indeks nasprotnikov V Francovi Španiji vrši vrhovno sodno oblast Cuerpo Juridico del Ejercito, ki ima po vseh provincah ekspoziture, ki jim pravijo Auditorias. Le-ti imajo tudi naloga zbirati podatke, ki jih dobijo iz republikanske Španije, pred vsem od ujetnikov hi beguncev. Do zdaj so sestavili kartoteko, v kateri je 900.000 imen nasprotnikov Francovega režima. Ta indeks nasprotnikov pa raste vsak mesec za novih 100.000. Po teh uradnih podatkih Francovih oblasti je torej v Španiji vendarle več republikancev kot pa jih priznava Francova propaganda. Edina velesila miru Zunanjepolitični sodelavec pariškega dnevnika »Intransigeant«, Gallus, piše: »Najvažnejše je sedaj sudetsko vprašanje. Koncem koncev zavisi evropski mir od Hitlerjeve volje, kajti Francija si prav tako ne želi vojne, kakor si je ne želi Anglija, Italija pa se sama tudi ne more vojskovati. Temeljni problem je v tem, da se izve, kaj Nemčija prav za prav hoče. Trenutno ni prav nobenega zunanjepoli-tičiega vzroka za bojazni, zato je pospešitev utrjevanja Nemčije na zahodu nerazumljivo. Francija se mora nasloniti na entente cordiale, edino velesilo miru, ki trenotno obstoja in uživa tudi vso podporo Združenih držav Severne Amerike.« Merila naiih dnevnikov Pod tem naslovom piše L. Mo^ic v skupni 7-8 številki »Sodobnosti« med drugim; »Slovenski tisk, kolikor je v službi obeh tradicionalnih skupin na Slovenskem, si je po svojem vplivu na javno mnenje priboril zaslugo, da pojmuje slovenski#človek politiko kot nekaj umazanega, kot nekaj kar mora biti že po svojem namenu v nasprotju z resnico in moralo. Za zastrupljeno ozračje našega življenja pade na ta del tiska večji del odgovornosti. Kajti le človek, ki črpa svoje poglede na svetovna dogajanja iz našega dnevnega časništva, se more ob razburljivi borbi antitez sedanjega sveta umakniti v okolje še vedno aktualne domače borbe med »liberalci« in »klerikalci«, ki se izživlja v smešnem štetju udeležencev pri tem ali onem sprevodu. j,’ -n zoščTcn položaj, kakor pripadni- dalje s Horthyjem. Vlak bo prispel okoli I Borza C ur ih 30 avg De vi z e • Tičk ni'onem sprevodu. : rv,Kh v ccaem U,!» d ,,ve. Vse poldneva na Dunaj, kjer bo visokega go- Ceograd 10. Pa iz nouTonlV ? i* 12? ^ t!-.-..- - •; s ve tl družila osrednja vlada z njim parlamentom v Pragi. Popol- visokega g°-|Geograd 10, Pariz 11.91, London 21.29,1 nam je zastrto. In zato Še ni naš človek q„a„ s Mi oblastcv. Horthy"sl «»8KS4Kt sta sprejel državni Apel sadjarjev in izvoznikov na železniško uoravo Maribor, avgusta. Ako se ozremo na katerikoli narod, nikjer ne opazimo tako sovražne strankarske razcepljenosti, kakor je poznamo Slovenci. Dočim je drugod strankarska pripadnost le izraz nekega svetovnega nazora ali samo strankarskega prepričanja, ki se izraža v različnem gledanju na upravne, gospodarske, socialne in kulturne probleme, je pri nas izraz sovražne zagrizenosti, trme, škodoželjnosti in nasprotovanja, ki sega do osebne mržnje do uničevanja narodnih dobrin, narodnega ponosa, interesov in celo svobode. Strankarski nasprotnik je pri nas tudi osebni sovražnik, kateremu se morajo odreči vse moralne in kakršnekoli kvalitete, mora se zaničevati in če le mogoče moralno in tvarno uničiti. Kar velja za posameznega strankarskega pristaša, velja še v veliko večji merj za stranke kot celote. Naj ima kaka politična stranka v posameznih vprašanjih še tako prav, ji druga tega nikoli ne prizna in zagovarja rajši nasprotno stališče, tudi ako sama ve, da je za narod škodljivo. Ako stori ena še tako občekoristno delo, ji druga še vedno trdovratno odreka vsako zaslugo in jo proglaša dosledno za nesrečo naroda in izvržek človeštva. To zanikanje in sovraštvo gre tako daleč, da so med posameznimi slovenskimi političnimi strankami in njihovimi pristaši večji prepadi, kakor drugod med različnimi narodi, V zadnjem času smo doživeli celo to, da so na nekem zborovanju neke stranke rotili kvoje pristašinje, naj se družijo in može le se stvojimi strankarskimi somišljeniki. To so že očiti znaki »strankarskega rasizma«, specialiteta, ki je bila pridržana samo nam revnim in težko preizkušanim Slovencem. Ako hočemo spoznati, kako daleč je naše politične stranke zavedel ta »strankarski rasizem«, nam je treba vzeti v roko le glasila teh strank in citati medsebojne polemike, ki v resnici sploh niso polemike, ampak le izbruhi brutalnega sovraštva in strasti najnižjih strankarskih instinktov. In te strasti vodijo pre-često do idiotizmov, nad katerimi se mora razumnejši človek zgroziti. Zato ni prav nič čudnega, da je zlasti med mlajšo generacijo vedrto več ljudi, ki se z zaničevanjem obračajo od te naše strankarske posurovelosti in se s strahom ozirajo v bodočnost, ki se nam odpira, ako se bo to nadaljavalo in ne bomo v sedanjih težkih časih, ko so v nevarnosti celo'večji in složni narodi, našli novih poti in skupnega priznavanja ter upoštevanja vsenarodnih interesov. Nobenega dvoma ni, da živimo Slovenci na eni najbolj ekšponiranih in najbolj nevarnih mest v Evropi, nobenega dvoma tudi ni, da imamo celo v Jugoslaviji svoje lastne probleme, ki so različni od problemov bratov Srbov in Hrvatov. Vsa ta vprašanja zadevajo ves slovenski narod brez razločka strankarskega prepričanja in pripadnosti in niso usodnega pomena samo za nas, ki sedaj živimo, ampak tudi za bodoče generacije, ki prihajajo ali bodo šele prišle. — Vprašanje našega slovenskega narodnega obstoja, vprašanje naše samobitne kulture, vprašanje našega slovenskega narodnega gospodarstva, vprašanje naše socialne okrepitve iti ureditve, vsa ta vprašanja so samo ena in zahtevajo samo eno rešitev, pa naf jih rešuje Že katerakoli naša stranka! Pred njihovo usodno pomembnostjo In nujnostjo še gube strankarski hi osebni Interesi posameznih voditeljev v malopomembnl nižini. Zato mora biti prVa skrb? in neodložljiva dolžnost vseh še razumnih Slovencev, da uporabijo vse svoje sfle za to, da se naše strankarsko barbarstvo zavrne v tiste meje, za katerimi ne bo uničevalo naših vsenarodnih interesov in razdiralo naše narodne sedanjosti In bodočnosti. Pri tem seveda ne nastopamo proti nadaljnjemu obstoju strank in za kako slogaštvo, ki je dandanes sploh nemogoče in tudi ne bi bilo koristno. ~ Strankarska razpredelitev je celo potrebna in koristna kot vzpodbuda za tekmovanje, toda za tekmovanje pri delu za narod, ne za stranke in klike. Toda naše stranke se morajo umakniti v meje, ki so strankarstvu v okviru naroda dovoljene. Opustiti morajo sedanjo Maribor, 20. avgusta. Letošnja sadna trgovina se, kot vse kaže ,prav ugodno razvija. Povpraševanje je precejšnje in tudi kupčijski zaključki so dokaj ugodni. Zal pa je zadnji čas nastopila nepričakovana ovira, ki v znatni meri onemogoča, da bi se sadna trgovina naglo in uspešno razvijala. Malone na vseh nakladalnih postajah je nastopilo občutno pomanjkanje vagonov. Naročenih vagonov ni na mestu ter morajo izvozniki nanje čakati po več dni. Ta okolnost občutno moti in zavira trgovino, kajti izvozniki imajo terminsko zaključene kupčije. Nemški kupci pa strogo zahtevajo točno Budimpešta, 20. avgusta. Danes praznuje madžarski narod na najsloves-nejši način 900. spominski dan svojega prvega kralja, ustanovitelja madžarske države Štefana. Cerkev ga je povzdignila v svetnika, ker je krščanstvu odprl vrata v madžarsko deželo, njegova zgodovinska veličina pa je v tem, da je zedinil mad-darski narod in ustvaril lastno, svobodno državo. Bil je sin vojvode Geise in mu je bilo ime Waik. Ko se je z očetom pokristjanil, je dobil ime Štefan. Leta 997. je prišel na vlado, a je moral vojskovati dolgotrajne krvave boje z upornimi poganskimi knezi, dokler jih ni podvrgel in 1. 1028 ustanovil državo enotnega madžarskega naroda. Tedaj je postal kralj, prvi kfalj Madžar- dobavo, ker imajo tudi oni samo terminska devizna dovoljenja. Zaradi pomanjkanja vagonov stoji in čaka na nakladalnih postajah kupljeno in naročeno blago, ponekod kar na železniških rampah. Sadjarji in izvozniki v interesu same stvari upravičeno apelirajo na železniško direkcijo v Ljubljani, .naj nemudoma odstrani vse tozadevne ovire, da tudi s te strani letos ne bo prigovorov. Treba je izrabiti ugoden trenutek. Zamujena prilika se namreč ne povrne več. Da se to ne bi zgodilo, naj železniška uprava takoj dostavi naročene vagone za sadje! ske, ki je prvi nosil še zdaj vsakemu Madžaru dragi simbol »magyaroszaga«, šte-fansko krono. Ta krona ima svojo zgodovino: njen čelni obroč je darilo bizantinskega cesarja Duhasa, zgornja križajoča se loka pa sta darilo papeža Silvestra II. ob priliki, ko je Štefanu podelil naslov »apostolski kralj«. Ko je kralj Štefan ustanovil madžarsko državo, ji je dal tudi ustavo, po kateri se je dežela politično razdelila na 72 komitatov ali velikih županstev. Ustanovil je Štefan tudi madžarsko plemstvo s predpravicami, kakor jih uživa še danes. Zedi-nitclj madžarskega naroda in ustanovitelj kraljevine Madžarske je umrl v Granu 20. avgusta 1038. KONFERENCA DELEGATOV ŽELEZNIŠKEGA DELAVSTVA V MARIBORU V nedeljo dne 21. avgusta ob 10. uri dopoldne se vrši v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9/IL konferenca delegatov železniškega delavstva, ki bo razmotrivala položaj, v katerem se delavstvo na železnici nahaja in sprejela ukrepe za zboljšanje položaja. Srmtna kosa. Včeraj je v splošni bolnišnici umrl 29-letni delavec Franc Sever. Danes zjutraj je v Smetanovi ulici -18 preminul 66-letni delavec drž. žel. v pok. Josip Rozman. Iz srednješolske službe. Za su-plenta na klasični gimnaziji v Mariboru je imenovan g. Alojz Mihelčič. Premeščena je prof. Aulrala Zorko iz Sinja na nižjo gimnazijo v Mariboru. 4,500.000 dinarjev za gradnjo ceste Maribor—Pesnica. 12 septembra se bo vršila na Tehničnem oddelku oddaja del za gradnjo moderne ceste iz Maribora do Pesnice. Najmodernejša cesta bo tlakovana s kockami in bo stala, kakor je naprej preračunano, do 4.5 milijona din. Namesto venca na grob pokojnega g. Volka, je daroval g. Oskar Pfciffer za revno družino iz Pobrežja din 100'-. Namenili smo jih družini Franca M. iz Dr. Verstovškove ulice 18. Mož je brez posla in še hrom po vrhu, je pa Maistrov borec in član Sokola. Dobrotniku najiskrenejša hvala! Brezposelnost v Mariboru. Mariborska Borza dela ima v evidenci 1726 brezposelnih, od teh je 1260 moških in 466 žensk. Pretekli mesec se je nanovo prijavilo 382 brezposelnih, in sicer 225 moških ter 157 žensk. Borza dela je priskrbela v juliju 70 brezposelnim službe. Na brezposelnih podporah je Borza dela v Mariboru pretekli mesec razdelila 19.518 dinarjev. Največja brezposelnost je še V5*_::3 med nekvalificiranimi pomožnimi delavci. Avtomobil ga je povozil. Na znanem ovinku na koncu Koroške ceste je včeraj popoldne neki tovorni avtomobil povozil 56 letnega delavca Josipa Lorbera s Koroške ceste. Avtomobilsko kolo mu je strlo desno nogo pod kolepom. Poškodovanca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tovorni avlo ga jc povozil. Iz Koroščeve ceste je zavozil na poljsko pot s tovornim avtomobilom šofer Va-leskini, ko sc jc nenadoma znašel pred njegovim avtomobilom Jožef Lorber. Avto ga je prijel z desno stranjo karoserije in ga podrl, tako da mu je šlo kolo čez obe nogi. Iz bližnje trgovine Gotlich so poklicali izvoščka, ki ga je takoj prepeljal v bolnišnico. — Tovorni avto jc zadel na Kralja Petra trgu tudi kolesarja Franca Jevšnika, in sicer v komolec leve roke. Jevšnik se j c precej močno poškodoval, nesrečo pa je zakrivil šofer Remic, ki je vozil preblizu hodnika za pešce. Žrtev padavice. Včeraj popoldne jc v Studencih pri Mariboru napadla 64 letno služkinjo Elizabeto Pofič padavica. Starka je tako nesrečno padla, da si jc zlomila levo nogo in dobila nevaren pretres možganov. Nesrečna žena se zdravi v bolnišnici. Kovčegc jc izgubil. Na povratku z Jadrana se je peljal po cesti iz Celja proti Slovenski Bistrici in dalje v Maribor z osebnim avtomobilom šofer potovalne pisarne Čeh Jeronim Brych. Med Celjem in Slovensko Bistrico se mu je otrgal jermen, s katerim je imel privezane kovčege. Šele ko sc je pripeljal v Maribor, ga je stražnik opozoril, da nima kovčegov. Takoj se je vrnil z nekim stražnikom in res nedaleč od Slovenske Bistrice našel en kovčeg ,dočim treh ni bilo več. V kovčegih je bilo razno perilo in obleka. Izgubljene stvari je iskal tudi avto mariborske policije, vendar zastonj-Zadevo ima v rokah orožništvo, ki je že našlo pravo sled. NOV SPOPAD NA ČEŠKEM Praga, 20. avgusta. V Selutovu je nastal včeraj incident med Čehi in Nemci. Kraj leži 15 km daleč od Kirkova, kjer je bil lord Runciman skupaj s Henlei-nom gost hneza Hohenloheja. Nastal je spopad, pri katerem so bili trije udeleženci ranjeni. Aretacija angleškega diplomatskega uradnika v Nemčiji LONDON, 20, avgusta. Z Dunaja poročajo, da je bil v sredo aretiran na bivši itemško-avstrijski meji pri Solnogradu angleški stotnik Thomas Gendricb, šef potniškega oddelka angleškega konzulata na Dunaju. Gendricha, ki je potoval s svojo ženo v lastnem avtomobilu z Dunaja na Angleško na počitnice, Gendricha so aretirali in ga prepeljali na Dunaj, kjer so ga internirali v hotelu »Metropol«, kjer je interniran tudi Schusch-nigg. Nemški poslanik v Berlinu Hender-son je takoj protestiral pri nemški viadi proti tej aretaciji. Kakor se izve dolže nemška oblastva stotnika Gendricha vohunstva, ker je potoval po ozemlju, ki je področje sedanjih velikih nemških vojaških vaj. Ta incident je vzbudil v Londonu veliko nezadovoljstvo. Bled središče zanimanja BLED, 20. avgusta. Danes prispeta sem s posebnim vlakom češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta In romunski zunanji minister Petrescu Comnen. jugoslovanski ministrski predsednik in zu nanji minister dr. Milan Stojadlnovič se mudi tu že več dni. V zvezi s konferenco male antante, ki se sestaja tokrat v napetem evropskem položaju, bo tu tudi sestanek organizacije tiska male antante. Ves Bled je že poln poročevalcev listov iz vseh glavnih mest Evrope, prav tako pa se zbirajo tu tudi vsi diplomati tujih držav, ki so akreditirani v Beogradu. Nav zoči so nadalje mnogoštevilni drugi politiki, senatorji, poslanci itd. Dunajska vremenska napoved za jutri: Razmeroma vedro; nastopajoča oblačnost, zapadni vetrovi. nekulturno prakso sovraštva in brezmejnega egoizma, ki mu nič na svetu ni sveto. Ako se naše politične stranke vrnejo v te meje, potem bomo tudi Slovenci, neglede na strankarsko opredelitev, kmalu edini v tem, kakšna pota nam je treba ubrati, da dosežemo uresničenje svojih vsenarodnih ciljev, da utrdimo in očuvamo svoj narodni obstoj in pripravimo nadaljnjo rast v lepšo in srečnejšo bodočnost. Potem bomo tudi šele lahko upravičeno naglašali svojo kulturnost, izobraženost in dozorelost, kajti ob sedanjem stanju našega političnega stran-ikarstva je naša kulturnost zelo zelo pro-' blematična. -r. GOSPODARSKI SPOR MED ITALIJO IN ANGLIJO RIM, 20. avgusta. Opozorilo angleškega trgovinskega ministra Saleya angleškim trgovcem, naj omeje trgovanje z Italiqo, je še vedno predmet ostrega čas-niškega boja med Italijo in Anglijo. Angleška vlada je izjavila, da to opozorilo ni bilo političnega, ampak samo gospodarskega značaja, ker so po stanju kli-ringa postale angleške terjatve v Italiji prevelike in jih Italija zato ne more kriti. Italijanski listi pa vztrajajo na stališču, da pomeni to bojkot s političnim ozadjem ter groze, da bo pričela Italija kupovati premog in ostalo drugod, v Nemčiji in Poljski, namesto v Angliji. FRANCOV ODGOVOR V TOREK. BURGOS, 20. avgusta. Tu se zatrjuje, da bo uradno besedilo odgovora Francove vlade radi odstranitve tujih prostovoljcev izročeno angleškemu zastopniku šele v torek 23. t. m. (Doslej imajo v Londonu le neuradni izvleček iz odgovora. Op. ur.) JAPONSKA ZMAGA. TOKIO, 20. avgusta. Po poročilih agen cije Domej iz Tajuanga, so zasedle japonske čete na jugu pokrajine šansi zadnjo železniško postajo proge Tatung— Pukov na severnem bregu veletoka Jang-ce. Kitajci so pustili na bojišču 1500 mrtvih. Pukov leži 24 km daleč od Tugča-na na nasprotnem bregu veletoka. OFENZIVA OB EBRU Bar iz, 20. avgusta. Radio poroča: Nacionalistične čete so pričele ob reki Ebro novo srdito ofenzivo, vendar so republikanci do danes dopoldne obdržali večinoma vse svoje položaje. POGAJANJA MED NEMČIJO IN POLJSKO. VARŠAVA, 20. avgusta. V Zakopanih so se pričela danes trgovinska pogajanja med Poljsko In Nemčijo. Vseh delegatov je 26. POVSOD VOJAŠKE VAJE PARIZ, 20. avgusta. V Belgiji so te dni vojaške vaje, ki so največje od leta 1913 dalje. Njihov glavni namen je preizkusiti obrambo meja. Prve dni septembra bodo velike vojaške vaje tudi v Holandiji, in sicer le 2 in pol kilometra od nemške meje. Skoraj istočasno bodo Danci preizkusili svoio obrambo. Devetstoletnica kralja Štefana VSA MADŽARSKA SLAVI DANES NA NA JSLOVESNEJŠI NAČIN DEVETSTOLET-NICO SMRTI SVOJEGA PRVEGA KRALJA. Drobne vesti 1 v;* > nat Za severno me:o s Prizadevanje za severno mejo brez načrtne smotrenosti Narodno obrambno delo na naši severni meji je postalo v zadnjem času vendarle nekoliko bolj popularno in videti je, da se pričenjajo zanimati za ta vprašanja tudi tam, kjer. so jih dolgo, mnogo predolgo radi lastne ralativne ali umišljene varnosti zanemarjali. Dogodki y letošnjem marcu in način, kako je naše obmejno prebivalstvo na nje reagiralo, so pač marsikoga vzdramili iz spanja. !n v prvem presenečenju se je sklenilo mnogo pametnega in koristnega, kar se je pa kmalu, posebno, ko smo našli zaveznika tam, kjer smo ga najmanj pričakovali, v razpoloženju prebivalstva tam onkraj in v izpremembi socialnega Položaja, pozabilo in skoro bi bili postali zopet neoprezni ter naravnost lahkomiselni. Danes čitamo zopet dan na dan o izletih. ekskurzijah in taborih ob naši meji. Vsak skuša prinesti svoj delež pri narodno obrambni stavbi. In vendar se mi zdi, da vse to. kljub ogromnemu idealizmu in dobri volji, ki so ga pokazali n. pr. akademiki, pogreša neko načrtano smotrnost, brez katere bodo naši rezultati ^ slučajni. Pred vsem bi bilo potrebno, da to našo mejo dobro preučimo. Ne kot turisti, fo vživajo lepi razgled in dobro vino, ampak skrbno' z zemljiško knjigo ter z vsem. kar nam pomaga pri doganjanju socialnega stanja in socialnih potreb obmejnega prebivalstva. Dognati je treba zemljiške odnose s posebnim ozirom na narodno zanesljivost zemljiških posestnikov, rentabilnost poljedelstva in sploh Vse, kar našega kmeta na meji skrbi in tlači. Vse to bi bilo treba točno registrirati v nekakšnem narodno obrambnem registru oziroma katastru, kamor bi se stekali vsi podatki, ki bi jih zbirali mladi ljudje, za katere je treba najti seveda Smotnih sredstev, ki jim bodo omogočala potovanja po meji. Naša, posebno akademska mladina je pokazala doslej že toliko razumevanja in zanimanja za te probleme, da bi bila gotovo radevolje na razpolago. Poleg tega bi se dala morda pritegniti tudi inteligenca na vasi, posebno učiteljstvo. Sicer pa je učiteljstvo in sploh prosveta na naši meji prav posebno poglavje, s katerim bi se morali naši »merodajni« temeljito baviti. Vse preradi gledamo na kraje ob meji kot na provinco, ki se je učitelji upravičeno bojijo, saj jih čaka tu še več izvenšolskega dela kakor drugod in mnogo manj priznanja. Naši sosedje dajejo na mejo posebno sposobne in zmožne moči, ki dobivajo za težje in ujgovornejše delo posebne doklade. No, pri nas se je doslej obnesla druga praksa: čim več težav je imel učitelj, tem večji je bil njegov idealizem. In na tem spoznanju smo dolgo gradili našo obmejno in sploh vso prosvetno politiko ... Izredno pažnjo zahteva na meji tudi pouk sam, posebno v krajih, kjer je ponemčevanje že toliko napredovalo, da otrokom, ki pridejo v šolo materin jezik ne teče več tako gladko, oziroma ima domači dialekt že vse polno tujih izrazov. Tam je treba obrniti vso pozornost na jezik. Učitelj mora tu bolj kot drugje graditi na dialektu, ki ga mora le polagoma čistiti in piliti, da postane otroku slovenščina res lahko uporabljivo občevalno sredstvo. Jasno je-, da morajo take posebne razmere upoštevati tudi nadzorniki, ki se ne smejo preveč krčevito oprijemati paragrafov učnega načrta. Najvažnejše narodno obrambno delo pa je socialna pomoč, ki naj sega od popustov pri nabavi umetnih gnojil pa do denarnih podpor pri nakupu zemlje in do varovanja interesov našega poljedelskega in industrijskega delavca, ki je usluž-ben pri tujcu. j a d. tu <:,a je Ssi'a^'o r;./; t • leii se je na isli locki, pri Drenovem griču, dogodila katastrofa, ko je vlak treščil v avtobus in je bilo veliko žrtev. n. Proslava 20-Ietnice osvobojenja v Ljubljani. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev bo proslavil s kulturno-prosvetno in telovadno akademijo ter javnimi manifestacijami 29. in 30. novembra 20-letnico osvobojenja. n. 60-letnlco vhoda avstrijske vojske v Sarajevo proslavljajo te dni v imenovanem mestu. n. Konferenca zadružnih zvez, ki je bila določena za 24. avgusta v Zagrebu, je preložena na 26. avgust. sravn ca dr. Bosilika KrajnoviC £oboz< med. dent. et phil ___ se je preselia z Glavnega trga 23 V Kopališko GliCO 4 in zopet tedno ordinira od 9. — 12. in od 15. — 18 ure. 11. Stomilijonsko posojilo poštnega ministrstva pri poštni hranilnici. Poštno ministrstvo bo najelo pri poštni hranilnici 100 milijonov din. S posojilom nameravajo zboljšati in razširiti telefonski promet v clobi treh let. Posojilo je podpisano na podlagi rednih proračunskih dohodkov v ministrstvu. n Nabori med našimi izseljenci v Argcnliniji. Prejšnji mesec so se vršili v Buenos Airesu drugi vojaški nabori za naše tamkajšnje državljane. Na nabor jih je prišlo 23; 23 med njimi je bilo sposobnih. n. Na Bledu še ni bilo toliko letoviščarjev. Na Bledu so že prenapolnjeni vsi hoteli, penzioni in privatne vile, a tujcev še prihaja vedno več. Takih sezon pomnijo na Bledu malo. Do konca julija je bilo na Bledu 13.984 tujcev. Samo v preteklem mesecu je prišlo na Bled 2396 (lani 2034) naših ljudi, 4123 (3076) tuj cev. Med njimi je bilo največ Nemcev 2229 (876), nato Madžarov 731 (403), Če-hoslovakov 318 (649), Angležev 298 (181), Italijanov 162 (109) in drugih 395. MOST ČEZ MURO PRI PETANJC1H. Potreba po novem mostu čez Muro na Petanjcih se je čutila že dolgo časa. Bred ,-*a Petanjcih pri veliki vodi ni mogel Prevažati, k veržejskemu mostu pa se °'o poplavah ni dalo priti. Most je izlici-tiralo podjetje »Slograd« iz Ljubljane ter ^o zgrajen na banovinske stroške. Od Mosta bo zgrajena še kilometer dolga in ^ metre visoka cesta. Spodnji del ceste ^o zavarovan z betonskimi ploščami, da ii voda ne bo mogli škodovati; cesta sa-toa pa bo tlakovana z granitnimi ploščadi. Cesta in most bosta stala skupno do ® milijonov dinarjev; na most sam odpade 2,638.000 din, na cesto pa 2,359.000 din. Železobetonski most bo zgrajen na ^raju, kjer stoji Ščapov mlin. Zgrajen bo 113 dveh večjih opornikih, ki bodo betonirani do 5 metrov pod sedanjim dnom ^ure. o. Kralj Peter II. v Ljubljani. Z ®leda se je Včeraj pripeljal v Ljublja-I1« kralj Peter il. s svojim bratom J^uljevičem Tomislavom na obisk kra-jeviča Andreja v Leonišču. Kralj je v fobljanskih trgovinah nakupil tudi šilili igračk ii> znjimi razveselil svo-^ojega malega bratca. Ljubljančani *;{) mlademu kralju na 11 lica j h prire-prisrčne ovacije. Iz Ljubljane se kralj spel povrnil na Bled. uprave, pobreške občine, mestnega tehničnega oddelka, zrakoplovnega poveljstva v Zemunu, mestne občine, Oblastnega odbora Aerokluba v Mariboru in tovarne „Kovina“. o V Gornjih Petrovcih bo tekma koscev. V Gornjih Petrovcih na Goriškem se bo vršila 28. avgusta tekma koscev. Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj »HERMES" Temeljito strokovno trgovsko Izobrazbo si pridobite na ..Hermesu" Enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se !anda DurSčič s pomočjo dramskega igralca Karla JeHneka. Gledališče je dobilo ime »Slovanske divadlo*. Njegova ustanovitelja sta izdelala obširen načrt in bogat program dela. »Gledališče naj zavzame mesto tolmača kulturnega Izraza sorodnih narodov in dviga zastavo njihove kulturne skupnosti,« pravita ta dva mlada energična umetnika. »Neodvisno od različnih smeri se moramo zavedati, da je bilo gledališče vedno kulturni predhodnik svojega naroda in temelj njegove duhovne kulture, v kateri se je zrcalila, živa sila naroda- Težnje teli: živ ih sil vedno iščejo dotikajočih se točk z bratskimi narodi.* Svoj program sta umetnika označila takole: »Svobodni slovanski narodi imajo danes priliko in možnost, da skupno razvajajo svojo kulturno meč, ki se nBj izraža y gledališču. Zato uaj jrledališče postane važen činitelj v pogledu slovanske vzajemnosti. Treba je delati na propagandi slovanske drame, kar pa pomeni, biti pri delu za kulturno zbližanje narodov. ,0,§npvano gledališče v Pragi naj združi vse umetnike in pisatelje bratskih držav.« Gledališče jc *r«h me&ta iu ima lepo črnih jagod, precej pa donašajo že domačega grozdja po din 10*— kg. čeprav je star in lovi ribe že dokaj let. Trije lovijo ob Dravi. Dan se je obesil Čez poldne, sonce žge naravnost v ribiče. Vso uro jih že opazujem. Še eden se ni pomaknil za plo metra od svojega sedeža, kvečjemu, da je stopil po črve in po kri. Ko sem prišel, je eden med njimi prodal plen in skrbno spravil denar. — Drugače pa danes nimajo sreče. Pomakajo trnke pol ure, eno uro — pa še vedno nič. Začnejo drug drugega zbadati; saj je tako vedno v življenju, da začnejo ljudje drug drugega žreti, če kaj ne gre. Ali do hudega pri ribičih ne pride. Ribarjenje je prepočasno delo, da bi človeka živčno vznemirjalo. Hkratu pa se mi zazdijo tl ribiči s tem svojim ribarjenjem ob kalni reki kakor nekak simbol. Česa le? Stojijo ob bregovih Drave, na krajih, kjer voda postaja in se vrtinči ter ribarijo. Viharjev in naraslih voda se boje. Samo to bi rad povedal ribam, da naj plujejo po sredi reke in se borijo s tokovi, da jih ne bo ujel v kalni in postani vodi kak zaplankan ribič. Pa kaj, ko se vsega ne da dopovedati. Tudi s tem dejstvom se je treba navsezadnje spo-prijazniti v življenju... Telefonska številka „Večernika" Opozarjamo vse, ki kličejo telefonič-no uredništvo ali upravo „Večcrnika“, da naša številka ni več 24-40, ampak 25*67 kar uaj blagovle popraviti tudi v telefonskih seznamih. — Uredništvo in uprava „Večernika“ Današnji trg Ko se mesto še dremavo prebuja in le redki posamezniki stopajo po očiščenih ulicah, kmetice že razpolavljajo prodajno blago na trgu po stojnicah in čakajo prvih kupcev. Sonce se je danes močno uprlo v pisane kmečke rule na glavah in v svežo zelenjavo na stojnicah. Izbfre danes ni bilo posebno velike. Kumare, zelen in rumen fižol, zlasti rumenega je bilo veliko, skladovnice krompirja in kupčki zelenih paprik, pese ,korenja in nekaj salate. Tu pa tum si lahko opazil krasne, napete paradižnike in rabarbaro ter zlasti mnogo rož, največ pisanih nagcljčkov. Zeljnatih glav so pripeljali cele vozove. Vedno več jc jabolk na trgu, 4—6 dnarjev kilogram, Se več pa je domačih breskev, ki jih prodajajo kmetice po 4—6 za dinar. Dovolj je še vedno dvorano z vsemi ostalimi potrebnimi prostori. V oktobru bo prva slovesna predstava. Delo tega gledališča bo razširjeno na propagando slovanske drame. Pripravlja se tudi akcija za ustanovitev Slovanske igralske lige s sedežem v Pragi. V ta namen bo gledališče stopilo v stik z gledališkimi združenji v slovanskih državah. Ker ima gledališče gmotna sredstva, bo polivalo na vzajemna gostovanja ugledne režiserje in igralce posameznih mest in držav. Bodoča Slovanska igralska liga bi prirejala vsako leto kongres z gledališko razstavi, predavanji in drugimi prireditvami. Osnovali bodo tudi časopis za gledališka vprašan ja, pri katerem naj bi sodelovali kulturni delavci Vseh slovanskih narodov. mf. m. Pohorska železnica — da ali ne. Nedavna akcija Zadruge Pohorska železnica potom prospektov in kino propagande je prinesla podpisov za 50.000 dinarjev. Zadruga ima v Mestni hranilnici 180.000 dinarjev gotovine, starih podpisanih deležev pa za 400.000 dinarjev. Ce prištejemo še od banovine in mariborske mestne občine obljubljenih 500.000 dinarjev, razpolaga Zadruga Pohorska železnica z vsoto 1 milijon 630.000 dinarjev, za gradnjo pohorske železnice pa je potrebno 5 milijonov din. Zanimanje za občni zbor, ki bo 26. t. m., je veliko, ker se bo sklepalo o gradnji ali likvidaciji pohorske železnice. m. Evidenca za nezaposlene trgovske akademike. Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru sporoča trgovskim in industrijskim podjetjem itd., da vodi evidenco nezaposlenih absolventov trg. akademije in vljudno prosi, naj se v slučaju, da potrebujejo za svoja podjetja in pisarne strokovno izobražene moči, obrnejo na klub, ki bo vedno z veseljem pripravljen dati vse potrebne podatke in informacije. Dopisi naj se naslovijo na tajnika kluba: g. Zalar Slavko, Kmetski in posojilni dom, Maribor, Slomškov trg 3. m. Nov plavalni klub v Mariboru. Pripravljalni odbor novoustanovljenega plavalnega kluba v Mariboru bo te dni razposlal vabila za ustanovni občni zbor, ki je sklican za petek, dne 26. avgusta v lovski dvorani hotela Orel za 20. uro. Ustanovitev novega kluba, ki si namerava nadeti ime »Mariborski plavalni klub“ je bila v spolnih krogih sprejeta s splošnimi simpatijami. Upamo in želimo, da bo novemu klubu uspelo združiti pod svojim okriljem vse ljubitelje plavalnega športa ter da bo v kratkem Maribor tudi v plavalnem športu zavzel ono mesto, mu z ozirom na geografski položaj in prekrasno kopališče na Mariborskem otoku pripada. m Poročili so se v minulem tednu v staro-katoliški cerkvi v Mariboru: vdovec g. Martin Šmid usnjar in gdč. Zofija Šonc, posestnica iz Pobrežja, g. Ludvik Krajnc, zidar in gdč. Justina Krtelj, m. Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru vabi vse absolvente na članski sestanek ,ki sc bo vršil v torek dne 23. avgusta 1938 ob 20. uri v Lovski sobi hotela „Orel“. * Gostilna Weber. V nedeljo vrtna ve-selnca. Dobro vino. * Priljubljeno pevsko društvo »Radost« priredi v nedeljo 21. t. m. veliko vrtno veselico v gostilni Pulko, Tezno. kitice« (1890) toda že v naslednjem »Cvetju Intimnih razpoloženj« se kaže razpoloženjska lirika novega impresionizma, ki ga do konca ni več zapustil. — Vedno jasneje pa diha iz njegovih pesmi novi socialni nazor in občutje, posebno v zbirki »Sočutje in upor« Njegove zadnje zbirke so »Žetev« (1913), »Spev domovine« (1919) in »Krvavo bratstvo«. Tu pesnik s tenkim občutjem poje o usodi svojega naroda. Poleg pesmi je pisal Sova tudi romane, n. pr. »Križev pot siromašnih« (1904), »Toma Bojar« in druge z ostro socialno analizo. jad. * Staro-katoliška cerkev: Vsem zaitt-teresirancem in vsej javnosti z ozirom na došla vprašanja objavljamo, da se vrši služba božja, poučevanje veronauka v šoli in vse cerkveno uradovanje v vsakem slučaju tudi zanaprej ter se vabijo vsi k najvnetejšemu posečanju služb božjih: zlasti naj pride v nedeljo, 21. in 28. t. m. vsa šoloobvezna mladina. * Sokolski jubilej v Slovenski Bistrici. Razvitje društvenega prapora, ter proslava 25..letnice Sokolskega društva v Slov. Bistrici, bo v nedeljo, dne 4. sept. 1938 po že določenem programu. Sokolsko društvo je zaprosilo Nj. Vel. Kralja Petra II., da prevzame kumstvo novemu praporu. Sosednja bratska sokolska društva ter čete naprošamo, da takoj pošljejo prijave. Zdravo! * Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni. Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. * Moderne tihe budilke že od Din 65.— naprej. Prodaja tudi na obroke pri M. Ilger-jevem sinu, juvelirju, Gosposka ul-15. Antonin Sova Te dni se Češki listi spominjajo pred desetimi leti umrlega, morda najizrazitejšega ipresionističnega češkega poeta — Antonlna Sove. Kakor oba njegova tovariša sodobnika, Maehar in Bfezina, je tudi on pričel 'šVojo pesniško pot v devetdesetih letih preteklega stoletja in videti je, kakor da je njegova senzitivnost in vizionarnost, s katero ga šalda označuje, nekaka sinteza med rezkim realizmom Macharjevim in med himnično mistiko Bffczinovo. Začel je kot čist realist saj se njegova prva zbirka eelp imenuje: »Realistične k Dramatizacijo Šenoinega »Prosjaka Luke« bodo igrali kot otvoritveno predstavo v Hrvatskem kazalištu v Zagrebu. S tem se hočejo oddolžiti spominu velikega pisatelja, od čigar rojstva poteka letos sto let. Povest je dramatiziral Tito Strozzi. k Rade Drainac, nevezani in svojevoljni srbski lirik, je izdal knjigo, v kateri je združil svoja opažanja o današnji civilizaciji in odlomke Iz dnevnika o poletnem potovanju po Balkanu. Istočasno je izšla v Skoplju lirična zbirka »Ulis«, ki pa je zaradi drznosti in prevelike resnico ljubnosti umaknjena iz prodaje. k Hrvatski roman v laponskem ]eziku. Japonsko poslaništvo v Bukarešti je s službenim pismom obvestilo zagrebškega književnika Veljka Mrdenoviča, da želijo prevesti njegov roman »Na vzhodu gori« v lapQjiS5ijio. .V gisran, v kate- * Sokolsko društvo Limbuš priredi v nedeljo dne 21. avgusta 1938 (v slučaju dežja v nedeljo dne 28. avgusta) ob 15. (3.) uri na svojem letnem telovadišču tombolo. Po tomboli prosta zabava s plesom. Za dobro kapljico in jedačo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor. * Zobozdravnik Dr. Sedaj ordmira zopet od 22. avgusta. * Gasilska četa, Zrkovci, priredi tom, bolo dne 21. avgusta v gostilni Riedl. — Lepi dobitki, prijetna zabava, * Halo! Jutri v nedeljo vsi na družabno prireditev poštarske godbe, ki bo na vrtu gostilne Koren, Krčevina. Za vse dobrote je preskrbljeno. * Mariborski teden je minul, sedaj pa vsak dan vsi na »GRIČ«. * Koledar »Putnikovih« izletov z luksuznimi avtokari: 23. avgusta: Graz Din 100.—, 28. avgusta: Rogaška Slatina Din 50.—, 28. avgusta: Okoli Pohorja Din 85.—, 3.—6. septembra: GroBglockner -Salzburg popolen aranžman 1.000.—, 3.5 —6. septembra: Plitvička jezera - Cri-kvenica popolen aranžman Din 650.—, 4. —10. septembra: Benetke-Gardsko jezero - Dolomiti, popolen aranžman Din 1.600.— 5. septembra: Graz Din 100.—-, 7.—8. septembra: Mariazell Din 200.-—, 8. septembra: Logarska dolina Din 110.-, 8. septembra: Celovec (Vrbsko jezero) Din 120.—, 10.—12. septembra: Wien (jesenski velesejem) 260.—. Bogata izbira prekrasnih izletov! Prijavite se čim preje pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj- rem ga poslaništvo prosi za dovoljenje, mu izraža priznanje za objektivno prikazovanje velikih konfliktov Daljnega Vzhoda. k Angleška kiparica miss Jessie Sto- nor je na potovanju po Jugoslaviji našla mnogo pobud za svoje delo, ki ga bo pod naslovom »Jugoslovanski sujeti« razstavila v Londonu. Kritiki ji priznavajo velik talent. k Kiril Todorov, bolgarski kipar, ki s| je pridobi! že svetovni sloves bo jeseni razstavljal v Beogradu. S tem se bodo naši kulturni stiki z Bolgarijo močno poglobili tudi na področju likovne umetnosti. k Plesalka Mia Corak žanje v francoskem filmu »Smrt laboda« pri italijanski filmski kritiki veliko priznanje. Film predvajajo na razstavi v Benetkah. k »L’ Itineraire de YougosIavie« je naslov potopisu, ki ga je napisal A. T. Ste-vens. Od drugih potopisov se loči Ste-vensov tudi po tem, da ne zabavlja nad našimi cestami, ker mu je počasna i*1 oprezna vožnja po naših razdrapanih cestah dala priliko, da se je, kate>r sam pravi, do dobra brez naglice razgledal P° pokrajini. ' k. Prevodi Iz slovanskih jezikov v poljščino. »Rocznik literacki« prinaša obširno bibliografijo slovanskih prevodov (razen iz ruščine). Iz nje posnemamo, & jc samo v zadnjem času izšlo 5 prevO' dov iz češčine oziroma slovaščine, 3 W srbohrvaščine, 1 iz lužiščine in 4 iz ukra' jittščioe. Šport SK RAPID (Celovec :SK ŽELEZNIČAR. Jutri, v nedeljo ob 16.15 bo na Železničarjevem stadionu zanimiva prijateljska tekma med mariborskim Železničarjem in SK Rapidom, prvakom celovškega okrožja. s Mariborčani v Celju. V nedeljo nastopi v Celju nogometno moštvo SK Maribora proti SK Celju, mariborski teniški pralci se bodo pa tudi pomerili s Celjani ln ie za oba nastopa v Celju veliko zanimanje. s Suspenzija „upornih“ tekmoval i bila dobra šola za poznejši življenjski boj, toda hvalna sem ji jz vsega srca, kajti način življenja, h kateremu nas je navrnila, jc omogočil v moji duši razlest in razcvit tistega smisla, ki ga nikoli ne more kruti noben udarec življenja, nobeno razočaranje in Nobena bolečina. Moja mati je bila deležna zelo stroge vzgoje. To pa vendar ni zavrlo njenega duhovnega razvoja do 'prodne popolnosti, ki je odlikovala to nenavadno žen-Njena duša je bila bogata. V zunanjem izrazu se ie kazalo to v njeni darcžljivosti. Pomagala je rada ?a!im in velikim, revnim in bogatim in nemalokdaj Cez običajno mero. Mi, njeni otroci, ki nas je obdala z razkošjem, hlastanjem in srečo, si nikakor nismo mogli zamišljati, bi ona sama mogla biti kakorkoli nesrečna. Sele sem postala starejša, sem opazila, da se nikoli ni čutila popolnoma srečno, da nikoli ni bila sama s eboj popolnoma zadovoljna. Pretirana strogost njene . 2Soje in zelo pomembni, dasi ne posebno zadovolju-vpliv pravoslavne cerkve sta zasejali v njeno ob-il^ljivo nrav že v rani mladosti notranja nasprotja, so jo tudi še odraslo vznemirjala in silila h kritiki r samograji. i. Okolica jc menila, da ,ic ošabna, v resnici je pa .-)'a Ponižna in vsa polna morečih predsodkov, ker ni 'Vela v soglasju z ideali, katere so ji njeni starši in Gojitelji kot hčeri in učenki priporočali za vzor. I Ostala ie z veliko pobožnostjo vdana svoji cerkvi " taicla je v kakem kotu vsake hiše, v kateri je sta- novala, svojo lastno pravoslavno kapelo. Neločljivo so ostali v njenem spremstvu in službi ruski duhovnik In dva cerkvena pevca. Mi smo bili vzgojeni v duhu anglikanske cerkve. Zdi se mi, da ni mogla moja mati svoje zaskrbljenosti zaradi našega protestantizma nikoli premagati. Cesto nas je vodila s seboj v svojo kapelo, kjer nas je misterij tujega obreda navdajal s strahom. Zavzeti smo strmeli v dragocene ikone, v krasno križno steno s tremi vrati pred oltarjem, vdihavali omamni vonj kadila ter vznemirjenih src prisluškovali globokim zvokom ruskih cerkvenih napevov. Ruščina je pač že sama po sebi jezik petja in Rusija znana domovina basov. Mistično vzdušje tistega malega svetišča je napravilo name trajen vtis. Nikoli nisem čutila potrebe prestopiti v verp svoje matere, toda kadar sem stala zraven nje in jo gledala kako je molila in se. pobožno križala, sem čutila bolj kakor kjerkoli drugje bližino najsvetejšega. Pri teh božjih službah me je prevzemalo na težko opisljiv način od zavzete vernosti sijoče materino obličje. Da je molila k Bogu na drugačen način kakor mi, to jo je obdajalo v mojih mislih z nekim posebnim nimbom; zdela se nil je celo odmaknjena in vzvišena nad vsakdanjostjo. Njeno razmerje do naše vere je določala skrbna previdliost. Izmikala se je vsakemu pogovoru o veri, gotovo iz strahu, da bi mogla njena mnenja vplivati tudi na nas. Kakor se mi zdi, je pa bil temu vzrok vsaj deloma tudi strah, da lepot njenega kulta ne bi razumeli in verske vsebitje njenega življenja ne bi pravilno cenili. Mnogo pozneje sem bila postavljena sama pred enaka vprašanja, seveda v obrnjenem razmerju. Ostala sem zvesta svoji protestantovski cerkvi, vseh šest mojih otrok je pa bilo vzgojenih v okrilju oficialne pravoslavne ccrkve, kateri je pripadala tudi moja mati. Moja mati je sprejela ta položaj z bolečo za- skrbljenostjo. Bala se je, da ne bom mogla posvečati svojim otrokom in njihovi veri, katero je instinktivno višje cenila, dovolj razumevanja in spoštovanja. Izgovarjam si pravico, da s$ smem k verskim vprašanjem, o katerih spm z globokim prizadevanjem ustvariti si lastne sklepč, Šesto temeljito premišljevala, pozneje zopet povrniti. Pripominjam le še to, da sem s svojimi otroki — v nasprotju z nami in našo' materjo — o vseh teh vprašanjih razpravljala popolnoma svobodno in odkritosrčno. Sicer pa so pogovori med starši in otroki dandanes sploh mnogo lažji kakor so bili v moji mladosti. Že omenjena navada moje matere, strogo spoštovati razločke starosti, je ustvarjala nasledek, da se ji je zdelo vsako večje približarije k enemu izmed staršev pomanjkanje spoštovanja. Še dandanes čutim tiho obžalovanje ob misli,' da se nisem mogla nikoii, niti ko sem bila že štirideset let stara, v nobeni zadevi pogovoriti z njo popolnoma odkritosrčno in eriako-pravno. Cesto se mi jfe ždelo, da bi bilo nama obema dobro in koristno, ako bi s< bili mogli pogovoriti :vsaj o mislih in lastnih spoznanjih ter spominih na: vse tsto, kar nama je prisodila različnost najinega življenja. Toda njeno obnašanje mi ni nikoli dovoljevalo rilč drugega kakor kvečjemu kako vprašanje za svet, pa še to le v izjemnih naključjih. V občevanju z njo sem nosila vedno neko določeno rfiasko, kakor jo Jc tudi 'ona, in je nikoli nisva odložili. Zato sve igrali druga nasproti drugi prečesto le komedijo. Tako ni n. pr. nikoli pokazala, da pozna stvari, o katerih je bila -sicer prav dobro poučena in je tudi prav tako dobro vedela, da so meni znane. Nič na svetu naju ni'moglo pripraviti do tega, da bi se bili otresli pretvarjanja. (Oalie) Mal’ položi dar domu na oltarl Iz sodiiča Našim tatovom Derejo grehe Včeraj je mali kazenski senat izrekel še nekaj obsodb, zvečinoma radi manjših tatvin. Predpoldan na sodišču je bil skoraj prenapolnjen z dogodki, čeravno so bili grehi majhni in kazni za nje precej mile. Bilo je nekaj solz, kot stari grešnik se je postavil celo v pozor pred sod-ntniki, in malo veselja za one, ki so jih spustili. Čudovito je to, če je grešnik obsojen, pa mora nazaj v kajho, gleda žalostno skozi visoka okna, če mu pa ka- zen odložijo, da sme priti na zimo ali kc-daj v jetnišnico, pa je vesel. Prav za prav ni stvarno nobene razlike, ali vendar je za obtoženca nekaj, velikega, če si lahko sam uredi kdaj bo šel sedet. V takem sedenju je potlej nekoliko svobode. — Danes bo mali kazenski senat še opral grehe nekolikim malim grešnikom, ki bi tudi radi vsi sedeli na zimo. Nazadnje pride na vrsto še kriva prisega in malverzacija s hranilno knjižico. iCiii 'oi za J'!. sežgali, ker pravijo, da žali Koran. Naj-. X Eic.j _ bolj jih je užalil tisti del knjige, ki trdi, električnem toku usmrčenih ljudi ,ie zna da je imel Mohamed v svojih poznejših! travnik dr. Leonardo ni- Zanimivosti Štir e rumeni finančni mogočniki Nekaj zanimivosti iz gospodarskega življenja laponske letih veliko število žena in da njegova morala ne odgovarja morali korana. Razen tega poudarja Wells v svojem delu, da je bil Mohamed zelo prepreden človek, da pa je bil poleg tega resnično religiozen. Ker je Mohamed trdil, da je koran zbirka zapovedi, ki mu ji lije sporočil Bog, je Wells mišljenja, da se koran ne more smatrati niti v literaturi niti v filozofiji za delo, vredno nekega posebnega oboževanja. Londonski muslimani so poleg svečane upepelitve knjige sklenili, da zahtevajo od oblasti, naj knjigo prepove prodajati, in da bodo šli vsi londonski muslimani v hišo gospoda Wellsa in zahtevali od nje--ga, naj se opraviči, ker je užalil Mohamedov koran. Na Japonskem je koncentracija kapitala zavzela tak obseg, da je to celo za amerikanske pojme nekaj neverjetnega. Za presojo gospodarskih, socialnih in notranjepolitičnih razmer na Japonskem pa je potrebno, da si predočimo to dejstvo in vlogo japonskega velekapitala. Privatno gospodarstvo — izvzemši poljedelstvo, mala trgovina in obrt, — je večinoma v rokah štirih mogočnih rodbinskih skupin. To so skupine Mitsui, Sumitomo, Mitsubishi in Yasada. Prvi dve rodbini ‘sta že davno znani, dočim sta ostali dve stopili na plan šele v drugi polovici preteklega stoletja. Podjetja teh štirih velikih rodbinskih koncernov, ki razpolagajo s stomilijonskimi kapitali, obsegajo vse panoge industrije. Te štiri skupine razpolagajo s 40% depozitov vseh japonskih bank, kontrolirajo 25% rezervnih fondov vseh japonskih zavarovalnih družb, 80% bombažnega uvoza, ■ 40% tekstilnega izvoza, največji del trgovine s surovo svilo. One gospodujejo 1 nad vsemi panogami industrije, o-! težke do lahke; 80% celokupnega kapitala japonske oboroževalne industrije, v kateri je investiranih 748 milijonov jenov, je last teh štirih skupin. In njihova kon-• trola se razteža na 60% v vseh japonskih delniških družbah vloženega kapitala-. Poleg teh starih finančnih magnatov z njihovimi manjšimi priveski so se razvile nove skupine, ki jih je konjunktura svetovne vojne in prvih povojnih let postavila na noge. Njihova združena finančna moč je sicer manjša nego ona rodbine Mitsui same, toda njihov vpliv je v zadnjih časih rapidno zraste!. Tu so na prvem mestu skupine Shinko, ki so zasidrane zlasti v vojni industriji. Najmočnejši izmed teh skupin je koncem Aika-wa', ki je v letih gospodarske depresije 1930-31 pokupil akcije japonske težke industrije, ki so potem, po osvojitvi Mandžukua, dosegle rekordno višino. Aikawa kontrolira zdaj družbe s kapitalom 500 milij. jenov in s 95.000 delavci. Te družbe delujejo v rudništvu, v kovinski,'električni in kemični industriji, v lesni industriji, v brodarstvu, ribarstvu ter v novejšem času tudi v avtomobilski 'in kolesarski industriji. Ta koncern pa 'stoji tudi v ožjih stikih z vojaškimi kro-;gi — česar se o onih štirih velekoncer-nih ne more vedno trditi, — in zato je tudi dosegel, da je bilo njemu poverjeno izkoriščanje rudnikov in pokrenitev železne in jeklene industrije v Mandžukuu. Dasi je, kakor rečeno, koncern Shinko po finančni moči veliko šibkejši od štirih »velikih«, ima vendar veirko veljavo, ker je v japonsko industrijo vnesel znanstvene metode Evrope in Amerike in.ta-ko pospešil njeno modernizacijo. Odtod njegova vodilna vloga v amonijsko-sul-fatski industriji, odtod tudi njegova ve-Ijka .udeležba na oboroževanju države. Investicije tega koncerna so vezane na vojno' politiko v Aziji tri vojaški poraz bi pomjanil njegov polom, česar se o velikih štirih ne more kar tako reči. A še en važen faktor moramo navesti v japonskem gospodarstvu: to je država sama*, s svojo udeležbo v industriji in finance Ta se razteza na celo vrsto vele-bank, industrijo železa in jekla, elektri čne centrale, železnice v Mandžukuu in številne eksploatacijske družbe tam in na Kitajskem. Trenutno delujejo ti in oni koncerni skupai. toda najmanjši znak kakega po- loma bi stara nasprotstva, ljubosumnosti, prepire med liberalističnimi in dr-žavno-kapitalističnimi stremljenji i. t. d. vnovič razvnel. Japonsko gospodarstvo se s svojega stališča ničesar bolj ne boji kot vojne, ki bi se zavlekla v negotov čas in ki ne nudi prilike za uspešne investicije. Isto pa velja tudi glede na mir, ki bi oviral ekspanzijo novih industrij. p. p. V ITALIJI JE ZGORELO LETALO S 15 POTNIKI. Iz Rima in Milana javljajo ,da se je zrušil na zemljo hidroplan „N C 94“ iz tovarne Macchi v Varessi malo zatem, ko se je dvignil iz vareškega aerodroma. Letalo je krmaril inž. Bu-rey, prvi tovarniški pilot; v letalu se je vozil med potniki prefekt vareške pokrajine s svojo družino. Pri padcu z višine okoli 400 metrov so se smrtno ponesrečili vsi potniki. Katastrofa je na prebivalstvo v Milanu strahovito vplivala. Smrtno ponesrečeni inž. Mario Chiesa je bil od začetka fašističnega pokreta na enem izmed vodilnej-ših mest. Kmalu po katastrofi so prišli gasilci iz Varesse, ali našli so pod ruševinami hidroplana samo zogljenela trupla vseh petnajstih ponesrečencev. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzrok nesreče. KAKO SO REŠILI RIM MALARIJE, Mesto, ki je stoletja dolgo bilo žarišče južnoevropske kulture, je bilo mnogokrat izpostavljeno nevarnosti obolenja. Zlasti v 15., 16. in 17. stoletju so pustošile v mestu kuga, mrzlica in influenca. Zaradi bližine pontij škili močvirij je bila mrzlica že v davnini najstrašnejša bolezen v Rimu. V onih časih so sjmatrali vodo, močvirja in atmosferske prilike za povzročitelja te bolezni. Zato izhaja odtod tudi ime, ki je sestavljeno iz besed „male aria“, ker pomeni slab zrak. Po zaslugi uvoza skorje kininovca v Evropo, se je ohranila Campagna de Roma gotovega propada. Da ni Evropa pravočasno spoznala zdravilne moči praška iz skorje kininovca, bi postala okolica Rima puščava. . Danes je večina Campagne de Roma gospodarsko uporabljiva, ker je plodna. Med ruševinami starih kulturnih mest je videti tovarne in cvetočo, obrt. ZLATI DEŽ V ASSISIJU. . Pri-zidarskih delih v samostanu sv. Frančiška Asiškega je delavec prebi-bijal steno nad portalom. Komaj je nekaj krat udaril, ga je naravnost zasul zlat dež. Iz odprtine je padel zlat denar, ki je hipoma pokril vso podlago. Ugotovili so, da gre za kovance iz dobe Napoleona I., ki jih je zazidal bržkone kak menih, da bi jih skril pred francoskimi vojaki. Zdaj se tam ljudje spominjajo starega pripovedovanja, da so zlatniki skriti v vsem temelju samostana.. Začeli bodo s sistematičnim iskanjem zaklada, v katerem je bojda tudi nekaj svečnikov iz masivnega zlata. LONDONSKI MUSLIMANI SEŽGALI KNJIGO H. G. WELSA Muslimani v Londonu so Wellsovo »Kratko zgodovino sveta« ceremonijalno X 40 milijonov plinskih mask je naročila angleška vlada za svoje civilno prebivalstvo. »Daily Express« je s temi maskami napravil poizkus in zdaj poroča o njihovi uspešnosti. Mask niso preizkusili s strupenimi plini, ki se uporabljajo v vojni, marveč z arzenikovo paro. Ker se pa poročanju omenjenega lista te civilne maske niso obnesle, so napravili pod istimi okoliščinami poizkus z angleškimi vojaškimi maskami, kakor tudi z netpško civilno masko. Oba poslednja ti-pa^mask sta se izkazala kot povsem zanesljivo obrambno sredstvo proti bojnim plinom. X Gobavci zločinci. V Tokiu je policija prijela zločinsko tolpo, obstoječo iz gobavcev, ki so se bavili z vlomi in ropi po lišah in na cestah. Gobavci so povsod strahovali ljudi s pretnjo: dajte denar, ali pa se vas dotaknemo in vas okužimo. Policija se je pri raciji na te zločince skrbno zavarovala proti nevarnosti oku-ženja; policisti so imeli gumaste rokavice in kroje, prepojene z desinfekcijsko kislino. Tudi pri razpravi na sodniji so sodniki, priče itd. imeli tako preparirane obleke. Gobavce so spravli v poseben, strogo izoliran zapor, da tam odsedijo svoje kazni. X Golobe pismonoše kot pomočnike pri reševanju ponesrečenih turistov je pričela uporabljati reševalna postaja v Gmundenu. Nedavno se je to sijajno ob neslo, ko je več ekspedicij iskalo v gorovju nekega pogrešanega vojaka. Reševalci so imeli s seboj golobe. Ko so našli ponesrečenca v neki globeli še živega, so izpustili goloba, ki je hitro prinesel vest dol na reševalno postajo, da le mogla takoj odposlati potrebno pomoč. X Razbojniki v Mehiki ubili 26 pro govnih delavcev. Mehikanske oblasti so organizirale s pomočjo vojaštva gonjo proti razbojniški bandi, ki je ubila 26 progovnih delavcev v mičoakenski pokrajini. X Tekma za zlatom. Na obali reke Bal v Oraniji v Južni Afriki so odkrili zlato žilo, ki se raz: ostira na površini 300 kvadratnh kilometrov. Ljudi v Oraniji je zajela taka mrzlica, da drvijo tja z letali, s konjskimi in volovskimi vpregami, ter po tisoče kilometrov peš. Okoli zlate žile koplje že toliko ljudi, da so morale oblasti zajeziti nove dotoke zlatokopov. šel italijanski zdravnik dr. Leonardo Nikol. Do sedaj je z njegovo pomočjo oživel precejšnje število živali, ki jih je po-, preje usmrtil z električnim tokom. X Newyorški »vampir iz Cleevelanda« Ameriška policija je napela vse sile, da izsledi »vampirja iz Cleevelanda«, ki ga dolžijo, da je pobil v Cleevelandu 26 ljudi Te dni so našli zadnje tri žrtve na nekem občinskem smetišču. X Mladič od tigra in levinje. Zoološkemu vrtu v Newyorku je daroval nežna-nec mladiča, ki sta mu oče tiger, mati Pa levinja. Zverina, ki spada naspol Afriki, naspol Aziji, je podobna bolj tigru kakor levinji. , X Poln kamion vojakov sc je prevrnil. Na belgijskih manevrih nedaleč od Luveugiiea se je prevrnil poln ka* mipn vojaštva. Sedem vojakov je težje ranjenih. X Velika revija Iclal v Los Angelesu. V Los Angelesu bo sodelovalo pri veliki reviji letal preko 300 aparatov. X Samega sebe ni mogel spoznati, ko je po 20 letih spregledal neki mož v Arne riki, ki je oslepel, ko mu je bilo 17 let. Ko so mu zdravniki sneli obveze z oči, je odrinil zdravnike od sebe in zdrvel k ogledalu. V njem je uzrl sivolasega moža z nagubano kožo. Bolnik nikakor ni mogel verjeti, da je to on, in razočaran je obrnil ogledalu hrbet X 21-letna mati šesterih otrok živi v San Franciscu. Prvič je postala mati v 14. letu svoje starosti. Vsi otroci živijo. Radio NEDELJA, 21. avgusta: 8. Kvartet mandolin _ p. Napovedi in poročila. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve-— 9.45 Verski govor (g. Prior Valerija« Učak) — 10. Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 11.30 Otroška ura (gdč. Manica Romanova). — 12. Iz širnega sveta (plošče). — 13. Napoveda — 13.2« Opoldanski koncert Radijskega orkestra. " 17. Kmet. ura: Kako ohranimom zdravje plemenski molzni živini (g. dr. Kocjan Leon). -"j 17.30 Koncert lahke glasbe. — 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura: Premog j v Jugoslaviji (R. Despič). — 19.50 Pisan/ drobiž (plošče). — 20.30 Prenos promenadnef ga koncerta iz Rogaške Slatine. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Vesel končen Radijskega odkestra. — PONEDELJEK, 22. avgusta: Godba na pihala (plošče). 12.43 Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14. Napovedi. — 19. Napovedi in poročila. — 19.3U Nacionalna ura: Samostanske novele stari!' srbskih vladarjev. — 19.50 Zanimivosti. " 20 Veseli napevi (plošče). — 20.10 Narodopisni pomen božjih poti (g. Boris Orel). ■' 20.30 Violinski koncert. — 21.20 Za veselje in zabavo. — 22. Napovedi in poročila. 22.15 Vsakemu nekaj (igra Radijski orkester; Nedelja, 21. t. m. Beograd, 19.30: Narodna ura. 20 Srbski večer. 22 Poročila in koncert. — Praga, 19.20 Orkestrski koncert. 20.50 Lahka glasba. 22.25 Nočni koncert. Pondeljek 22. t. m. Beograd, 19.30 Narodna ura. 20 Orkestrski koncert- 22.15 Pevski večer. — Praga, 20.35 Dvofakov večer. 22.20 Poročila in koti' cert. Mali oglasi Ra*no TRGOVSKA SOLA KOVAČ, Maribor, Gosposka 46. Prospekt zastonj. 4207 JEDILNE IN SPALNE SOBE] sperane, poHtirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainlžjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. T1CHY IN DRUG Konces elektrotehnnlčno po ijetle, Maribor. Slovenska ul. 16, teL 27—66. Izpeljuje elektrolnstalacije stanovam-ikih hli. vil gospodarskih ibjektov. zaloga motorlev estencev. svetilk, elektroln-italacijskega blaga po kon urečnih cenah POHIŠTVO astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo tja pohištva združenih mizar lev. Vetrinjska ulica 22 na-sproti tvrdke V. WelxL 9-t MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najceneje mizarstvo Belak, Maribor, Miklošičeva ul. 2. 4700 NOVO! NOVOl Sprejmem v Izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmernel Makso Kert, Aleksandrova 19 70 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 DVOKOLESA motorji šivalni stroji, noyi modeli otroških in igračm*1 vozičkov ter tricikliev, pneu-niatika v največji iz/biri in P® liajnižjih solidnih cenah P*1 »Tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26. 291 VRTNI KONCERT v nedeljo, dne 21. avgusta v gostilni SABEDER na Teznu-Kdor polaga važnost na oWj' sen prigrizek in dobro kapU1' co, bo prišel v nedeljo'P°' poldne na vrt gostilne Sabe' der k otvoritveni slavnost'-— Se priporoča Sabeder. ŽAGOVINO - DRVA dobavi poceni Vračko — Ll«®' bui. Gostilno KEKEC JOŽEFA PREVZELA KEKEC ANlC* hčerka, , in nudi cenjenim gostom enjenim gusii/m bro vino In jedila po naj™,,! MARTIN SAFRAN * i vsa sobosllkarska iTJtukarska ter ^skarska j ^ cenah______________________ dela solidno in počen • ™ ^ fi MES STAREGA FANTKj velši vzorci na z> i jamo in hrano. Naslov P ^ Krekova 16. * stiti v upravi. ŠIVALNI STROJ in KOLO kupim. Marijina 24 — kroja-štvo. 421 KOPALNO BANO, dobro ohranjeno, kupim. — Toplak. Tattenbachova 5. 421 KUPIM ŠPORTNI VOZIČEK Ponudbe na upravo lista pod »Športni«. 423 17. — 25, septemBra 1938 kepo podeželsko glavno mesto Štajerske vabi na veliko gospodarska-*«zstavc, ki obsega poljedelstvo, industrijo, obrt in trgo-v*Bo. Posebne razstave malih živali, rib in vrtnarstva. Razširjen Nabavni park z mnogovrstnimi zabavami. Neposredna zveza z brzovlaki: Beograd-Zagreb-Maribor-Graz, Ljubljana-Maribor-Graz. '“formacije daje „Putnik“ v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in vseh drugih podružnicah. JABOLKA kupujem vseh vrst. — Seme Joško, Studenci. 440 lobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Naslov v upravi. 358 DVEMA DIJAKINJAMA oddam solnčno zračno sobo z oskrbo pri boljši familiji. Kopalnica, klavir, veranda, vrt na razpolago. — Dopise na upravo lista pod »Bližina šol«. 378 SOBO s ŠTEDILNIKOM oddam- Studenci, Ciril-Meto dova 17. 391 Oddam kompletno OPREMLJENO SOBO dvema boljšima gospodičnama ali gospodoma, s posebnim vhodom, sončno, suho. Gregorčičeva ul. 8-II, nad levo. 450 Stanovanje STANOVANJA eno in dvosobna oddam. — Smetanova ul. 54, gostilna. 344 V prvem nadstropju oddam SOBO in KUHINJO. samo eni ali dvema osebama. Glavni trs 3. 368 STANOVANJE S KUHINJO oddam. Vprašati pekarna Mu lec, Studenci, Radvanjska c. 429 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Vr-banova 6-1. 435 STANOVANJE 2 sobi in kopalnico pri postaji Tezno oddam. Vprašati Ma ribor, Miklošičeva 6, mizarstvo. 436 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom oddam s 1. okto brom. Radvanjska 20. 437 VELESTANOVANJE, praktični, veliki in svetli prostori, več manjših, strogo ločenih sob, kopalnica, solnčna terasa, avto-garaža, soibe za služkinje in z vsemi pritiklinami, imenitna centralna in mirna lega, izvrstno pripravno za zdravnike (ginekologe) ali veliko zasebno penzijo, s 1. septembrom oddam v najem po zelo ugodnih pogojih. Naslov v upravi. 369 s SOBO IN KUHINJO odam za din 160. Pobrežje, Nasipna 27. 445 DVA GOSPODA vzamem na stanovanje in hrano. Vprašati Šramel, Tržaška 1, bufet. 452 V naiem gostilno s kopališčem “sodno oddam. — Vprašati: Jtudenci, občinski urad. 406 hočete RES DOBRO VINO PITI, morate v Prešernovo klet priti. 'rafenik v Gosposki ulici. 419 ZAHVALA ““rodnim društvom in občinstvu za podporo z naročili kot malim Obrtnikom. Se priporoča Jadogič in Sajko, tapetništvo, mizarstvo, parno “ranje, posteljno perje, Vodniški trg. 422 POSTELJNO PERJE “d Din 8.— za kg naprej, česano kemično čiščeno, tudi Pol in pravi Puh najceneje Pri »Luna«, samo Glavni trg St. 24. 425 Kdor mi preskrbi kakršnoko-službo lažjega značaja v *“'Sarni ali tovarni dobi KEPO DENARNO NAGRADO Ponudbe Je Poslati pod »Nagrada« na upravo lista. 441 V Studencih MAJHNA HIŠA. velik vrt s sadnim drevjem, ugodno na prodaj. — Naslov: Marijina ul. 10-111._______402 Prodam večjo PARCELO NA POBREŽJU. Naslov v pekarni PETEK — Pobrežje. 405 VEC stabenih parcel, lepa lega, in njiva na prodaj. Vprašati Štehlik Katarina — Studenci, kopališče. 410. Opremljeno SONČNO SOBO s posebnim vhodom oddam s 1. septembrom. — Naslov v upravi. 409 Malo podstrešno SOBICO oddani za 80 Din. Stražunska 20, Pobrežje. 412 Lepo opremljeno SOBO s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. septembrom 1 ali 2 gospodoma s hrano ali brez, — Mlinska 21-1. 416 STAVBENE PARCELE v bližini mesta z iako lepo lego, poceni na prodaj. Kupnina se lahko plačuje o obrokih. Vprašati Pobrežje, Nasipna 55. Prodam JABOLKA 1 kg din 1,50. Skladišče »Eks port« Koražlja, Kolodvorska ul. 1. 335 Sprejmem DIJAKA višjih razredov v popolno oskrbo in lepo. sončno sobo. Naslov v upravL____________371 DVOSOBNO STANOVANJE oddam v novi hiši za Din 350. Pobrežje. Ipavčeva 24. 381 SOBO in KUHINJO oddam. Tezno, Ptujska cesta 44. 382 bivša javna kuhinja z“Pet odprta. Abonenti se prejemajo! —. Se priporoča ™“rija Drčar. 453 ^ Posest_____________________ KUPIM HIŠICO lz 2 sob in kuhinje, z vrtom, Mariboru ali bližnii okolici, 'ačatn do 20.000 Din. Po-l“dbe na Mastnak Kristino, £“Sreb, kolodvor Sava. 271 h i l podam radi bolezni za pomično ceno HIŠO ”a Prometnem kraju, v kateri f “ahaja trgovina, stara pre-1° 50 let. Varaždin, Andje-‘“vič. 364 NOVA HIŠA ,,vclikiin vrtom na prodaj, h ““a 18.000 Din. Vprašati: Ročnik, Strma ul. 11. 385 y VOZGRADBA s trgovino, ^“»Vanjem, vrtom, 25.000; ^STANOVANJSKA no-3Eradba z vrtom in delavni?’ 48.000. Novozgradba z ^STiLNO In stanovanjem, •°0o. Dobičkanosno vino-Cd“o POSESTVO. 32 ora-,p’ 120.000. Posredovalnica HIBRID«, Maribor. Gosposka '• 28. ŽENSKO KOLO poceni prodam. Gosposka ul. 41. 400 Oddam OPREMLJENO SOBO dvema gospodičnama ali gospodoma. Trgovina Legat, Meljska c. 57. 426 LEPO PRAZNO SOBO oddam takoj. Vprašati Mesarska ul. 5. 431 OPREMLJENO SOBO oddam. Magdalenska ul. 46. _____________432___________ LEPO, SONČNO SOBO oddam 2 gospodičnama ali gospodoma. Gosposka 37. 433 STANOVANJE štirisobno, komfortno, lepo na novo preurejeno, takoj ali s 1. oktobrom oddam. Vprašati: Glavni trg 22-1., levo. 386 SPALNICA, nova, gladka, kakor tudi kuhinja, belo emajlirana, poceni na prodaj. Mizarstvo Miklošičeva 6. 408 Prodam po nizki ceni takoj OMARO IN ŽELEZNO POSTELJO Pobrežka c. 6-a, dvorišče, vrata 2. 438 Oddam prazno ali opremljeno SOBO 2 osebama. Naslov v upravi lista. 442 SOBO prazno, ulično, pritlično od dam. Frizer, Mlinka 8. 444 GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Koroška cesta 41. 387 Oddam SOBO in KUHINJO. Gozdna ulica 14, Studenci. 399 UČENKO s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejmem. — Naslov v upravi. 380 PRODAJALKO IN ŠIVILJE sprejme SEMKO, krznar, Gosposka 37. 384 SAMOSTOJNO KUHARICO za vse sprejmem. Predstaviti se od 10.—11. ure v pisarni Cankarjeva ul. 26. 392 UCENCA(ko) sprejmem. Foto-atelje Japelj ■ Gosposka 28. 396 DRUŽABNICO, gospodinjo 30 do 40 let staro z nekaj gotovine in pohištva, snažno in energično, ki ima veselje do obrti in občevanja s strankami, sprejmem. Ponudbe osebno ali pismeno na pekarno Franjo Ceh, Sv. Lovrenc 84 na Pohodu. DAM V NAJEM čez 30 let staro pekarno z ugodnimi pogoji, z vsemi potrebnimi prostori in inventarjem. Varaždin, Andjelovič. 363 Stanovanje išče Iščem lepo DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico. Ponudbe na upra vo pod »Center«. 397 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta s 1. oktobrom 1—2sob-no stanovanje v bližini gl. kolodvora. Naslov pustiti v upravi. 415 GOSPODINJA stara do 38. let. se išče za večje vinogradno posestvo. Dopise je poslati na upravo »Večernika« pod »Dobra gospodinja«^______________ 430 ~ UCENCA sprejme Friderik Dvoršak, krojač. Koroška c. 49. 434 GOSPODIČNO k malim otrokom, natančno in pošteno, iščem za dopoldne Turnerjeva 32-1. 443 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta enosobno stanovanje v mestu. Dopise na upravo pod »Državni uslužbenec«. 449 Službo dobi SPREJMEM 1—2 GOSPODA na stanovanje.' Koroščeva ul. 8., _vrata 2._________ 403 GOSPODA SPREJMEM na stanovanje. Vojašniška ul. 12. 404 Poštenega OFERJA s štirimi delovnimi močmi, veščega vinogradniškega dela sprejmem s 1. novembrom. — Zenkovič, Pivola št. 6. 362 GOSPODA ali DIJAKA vzamem v vso oskrbo. Slovenska 28, levo. — Fritz. 420 Sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo. Sluga in Kette — Maribor — Miklošičeva ul. 2. 374 VEC TAPETNIŠKIH POMOČ NIKOV sprejme takoj »Obnova«, Jur čičeva ul. 6. 446 »Ford« zastopstvo v Zagrebu išče prvovrstnega AVTOMEHANIKA in samostojnega avto-elektri-čarja. Pismene ponudbe na »Ford«-ovo zastopstvo, Zagreb, Martičeva ul. 13. 454 na Bil 25-Minske laijalMJii? SOLIDNO GOSPODIČNO sprejmem takoj ali 1. sept. kot sostanovalko na stanovanje. Židovska 12-1. 424 DVE DECIMALNI TEHTNICI 50 in 500 kg nosilnosti, na prodaj. Šramel, Tržaška c. 1, bufet. 451 Kupim Kupim STARE KNJIGE od I. razreda državne realne gimnazije. Naslov: Beograjska ul. 18. Božič. 383 Kupim PISALNO MIZO. Ponudbe na upravd pod »Mi za«. 390 417 Kupil bi GORIVO DRVA na meterske stote in vagone za Zagreb. Obširne .kvantitativne in kvalitativne ponudbe poslati na Hubner, Zagreb — Lošinska 27. 367 Ustanovljeno 1907. leta SANKA I ŠTEDiOr CA D. D. KRAPINSKE TOPUDE PODRUŽNICA V ZAGREBU) MARTIČEVA ULIGA 21 Sprejema vpis« na obročne tedenske prihranke po zelo ugodnem obrestovan ju v vzezi z BREZPLAČNIM ZAVAROVANJEM DA3E POSODILA državni«, samoupravnim madnlkoro In uslnlhencem, oficirjem, podoficirjem, upokojencem, zasebnikom itd. Za vsa pojasnila se obrnite na sistoinlkat Arnuš Ošbale, Maribor, Kettejeva 4/1, ali diretno na javod Fotografa, (inio) spretnega v kopiranju amaterskih posnetkov, iieem aa stalno. — Nastop takoj. — Foto-kemikalije ete. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. Kurivo v vsaki količini kakor kvalitetni trboveljski premog ter angleški koks vseh vrst za špecijalisie, kovače in centralno kurjavo audi trgovina S. Tičar 3es4srsk« 19 Telefon 27-15 Aleksandrova 25 drobnozrnatimi lahko slikate kar hočete! Razvijamo, kopiramo in povečamo! Solidno in poceni' Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposke 11 Centrala: MARIBOR » lastni novi palail na miv mm* RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majtoo/J varna nalolba dtaarja. kar lamll aa vloga pri toj krmmUmHI Dravska Ponovi«« i talka avo/uo promtošonlomi O » vo svolo davino moijo - - Hranilnica lavršuja vmo v donomo atroko apadm/oio povlo tolno In ko lam trn* S n r e i e m a *'°** “ “"i1***« "• rtiu" Podružnica; CELJE "&no*taiaraka amUki«*1 prej C llia po M|ufodna|iem obravtovanla -. ■■. 3222—48809 Čeveljčki iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Najpripravnejii živahnim otrokom za šolo in igranje. 4464 6727 Dekliški čevlji iz črnega diftina, okrašeni z lakom preko narta. 45300—2204 za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški platneni čevlji z gumijastim podplatom. Št. 27—34 Din 15.—. št. 35—42 Din 19. št. 43—46 Din 25.— 3762—68801 Visoki čevlji iz močnega kravjega usnja, z neraz-trgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. So zelo potrebni šolskim otrokom za dež, blato in sneg. Od 31—34 Din 39.—, od 35—38 Din 49.— 4624—64624 Dekliški čevlji iz močne kože z zaponko in usnjenim podplatom. Najpripravnejii ca štrapac. 45401—8801 Otroški čevlji iz platna z elastičnim podplatom in zaponko preko narta. Vel. 23—26 Din 12.—, vel. 27—34 Din 15.—. 6922—44600 Okusni in močni otroški čevlji. Izdelani iz močnega boksa z usnjenim podplatom in peto, št. 35—38 Din 4624—44648 Fini dekliški čevlji na vezavo, pristojajo h kostumu. So posebno' pripravni za sprehod in daljšo hojo, ker so udobni in imajo nizko peto. ŠPORT priljubljene nogavice, otroci jih ljubijo, ker so praktične, a mame, ker ni . potreba krpati raztrgana kolena, imajo elastično podvezo, ki dobra drži in ne stiska noge. 1934—44652 Fin otroiki čevelj, izdelan iz finega rjavega usnja z usnjenim podplatom in peto. 48322—646 Otroški čeveljčki iz gume, praktični za šolske otroke,, za vežbe v-šoli, kakor tudi izven šok. Podloženi so i toplo flanelo. DERAN 4.— 5.— 6.— 7«— močne, bombaževinaste, patentne nogavice. Popolnoma izdelane stanejo: 7.— 9.— 10,-in 12.— Din. 6962—44622 Odporni in močni, ali vseeno lahki visoki čevlji za fante iz rjavega boksa, z močnim usnjenim podplatom. Velj 31—34 Din 59.—-, 3S—38 Din 79.—. 2403—61000 Najlažji, najtrpežnejši in najpripravnejii čevlji za telovadbo in šport. Vel. 35—42 Din 29.—. Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikom vsak clun ob H- ° ( Velja na mesec prejemau v upravi ali jro poč tl 10 din, dostavljen na donj 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telelon uredništva in uiu'0' ' it. 25-67, Poštni čekovni račun šjj. 11.409.