GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
1
celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št.
K
«•-2 — 1*— 0-10
Št. 48.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1911.
Leto VI.
Oči odprimo!
Nemški sodrugi niso opravičeni zahtevati od nas, da bi se od teženj in bojev zatiranega češkega naroda kot celote odtrgali in pomagali braniti predpravice njihove nemške narodne celote celo' proti scbi.»
«Tudi boji češkega meščanstva proti nam nas ne morejo odtrgati od češkega naroda in pripraviti, da bi prestopili k nemškemu in branili njegove predpravice proti svojim lastnim koristim.«
Tako pišejo češki socialni demokratje in s tem opravičujejo, zakaj so se odtrgali od nemške, dunajske komande. V teh besedah je jasno povedano, da nemška socialna demokracija, ki so ž njo zvezani tudi slovenski socialni demokratje, brani predpravice nemškega naroda v naši državi^ Pokazali smo že, kako je ravno ta reč vzrok, da državni zbor ne more do resnega, za ljudstvo koristnega dela. Dokler se Nemci ne prisilijo, da bodo priznavali pravico za vse, toliko časa bo politika gnila in v državnem zboru se bodo samo skozi okno govorili dolgi govori brez uspeha. Praznih besedi pa bo ljudstvo kmalu sito. Mi potrebujemo krepke politike, ki nam ohrani mir, zraven pa poskrbi, da nas povsod drugod po svetu ne izpodrinejo druge države. Naš delavec potrebuje dela in kruha, ne pa lepih tovorov. Da pa more država delati dobro politiko in zagotoviti našemu velikemu obrtu trgov, je pa treba krepkega državnega zbora.
Ali smo se zato borili za splošno volilno pravico, da imamo priložnost brati puste govorance reznili kričačev? Delavci hočemo, da se izvede starostno zavarovanje, da se izpopolnijo zakoni v varstvo delavcev, da se delavskim organizacijam mizna veljava, da se stopi na prste kartelom, ki nas izrabljajo ob slabi plači, kadar imajo obilno naročil, ki nas mečejo proč brez ozira na svoje prejšnje ogromne dobičke, ko kupčija količkaj slabše kaže.
Vse te reči se morejo zvršiti samo v delavnem državnem zboru, ki je pa toliko časa nemogoč dokler se ne zlomijo nemške predpravice. Pri tem pa zavirajo najhujše ravno socialni demokratje vsak napredek. Kdo je pa spravil najbolj zarite Nemce v državni zbor, kdo je pomnožil število nemških nacionalcev pri volitvah? Ali ne ravno socialni demokratje, ki se v svoji slepoti
niso prav nič brigali za to, kako bo za delavce boljše, marveč samo za to, kako bi uničili krščansko misleče' stranke in pomagali liberalcem na konja.
Zdaj imajo, kar so naredili. Nemški liberalci in nacionalci štejejo največjo stranko v državni zbornici. Nad sto jih je, toda že zdaj morajo socialni demokratje priznavati, da je ta stranka za vsako delo nesposobna in da jim je samo ena reč mar. Kako bi namreč nenemške narode tiščala za vrat in jim odrekala vsako pravico.
Nemški socialni demokratje naj se sami primejo za nos. Oni so krivi! Vsak delavec, ki hrepeni po tem, da se izboljša bolniško zavarovanje, da se zavarovanje proti nezgodam preosnuje in raztegne tudi na delavce, ki stoje pod rudarskim zakonom, da se vsakemu delavcu zagotovi za onemoglost in starost primerna preskrbnina, da sc preuredi obrtni red, da se skrajša delavnik vsaj na deset ur, da se sklene postava proti kartelom, naj se zahvali socialnim demokratom, če vse te reči, ki so pripravljene in godne, ne pridejo do rešitve. Njihovi nemški zavezniki, ki so vsled njihovega prizadevanja prišli v tolikem številu v zbornico, zavirajo vse delo in so s tem krivi, da delavec v svoji zapuščenosti strada in kolne.
Nemški liberalci nočejo, da bi se sestavila močna večina, ki bi delovala ljudstvu v korist. Nočejo sodelovati s Čehi, še manj pa s Slovenci in Hrvati; celo Lahe, ki so z njimi v bivši državni zbornici sklepali kravje kupčije, pode zdaj od sebe, ker pravijo: ko bi se Lahom dovolila na primer njihova visoka šola, bi se morala dovoliti tudi drugim narodnostim. Samo eno reč imajo ti liberalci na srcu, kako bi zadovoljili uradnike, ki so bili njihovi najboljši agitatorji pri volitvah. Delavsko ljudstvo strada; državni zbor naj pa 33 milijonov kron vrže uradništvu do VI. razreda. Delavci in nižji uslužbenci v državnih podjetjih naj hi od tega dobili samo nekaj grošev.
Nemška socialna demokracija in njeni slovanski sužnji čutijo, da so v škripcih. Ne vedo si drugače pomagati, nego da v svoji obupnosti gonijo ljudstvo na ulico pred bajonete in krogle, in z nevarnimi demonstracijami in streljanjem v parlamentu zakrivajo svoje pregrehe. Ta pot jih pa ne bo pripeljala do cilja. Mi zaupamo v delavsko razsodnost in razumnost in smo prepričani,
da bo vsa ta socialno demokratična sleparija odprla delavcem oči. In ko bodo delavci spoznali, kako grozno so bili goljufani, in kako neumno so jih vodili od njihovih žuljev dobro plačani voditelji, jim bodo pokazali z zaničevanjem hrbet in začela se bo za delavce nova, boljša doba.
Okno v svet.
O laško-turški vojski je nasproti našemu sotrudniku izjavil neki znani jugoslovanski politik: Občudujem korajžo Italijanov že zato, ker so tako korajžno napadli Turke, ker me veseli vsaka korajža. Pri ljubosumnosti tistih »turških prijateljic«, ki bi si naj raj še same razdelile Turčijo, je bilo na laški strani potrebno res veliko poguma Turkom ne zgolj pokazati pesti, marveč tudi udariti. Sodim, da čim prej krščanske države uničijo Turčijo, tem boljše za svetoven kulturen napredek. Moliamedanstvo kot tako v svojem bistvu ovira vsako kulturo. Osobito mi Jugoslovani smo kulturno pred vsem zaostali zato, ker smo tvorili stoletja tisti jez evropske kulture, ki je v našo kulturno škodo odbijal mohamedansko va-lovje. Pod jarmom mohamedanstva ječe še danes slovanski rodovi na Balkanu, ječe in tipe krščanski rodovi v Aziji. Mohamedanski kizmet zatlači vsako stremljenje po napredku, vzame mohamedancem vsako smisel za kulturno delo. S strogo pravnega stališča Lahi niso storili prav, ko so udarili po Turkih s pestjo. A v politiki veljajo predvsem višji oziri in s kulturnega stališča zelo želim, da bi Lahi kmalu osvojili Tripo-litanijo in Barko. Pri tem me vodi še stališče človekoljubja. Mohamedanci se pečajo v Afriki s trgovino črnega blaga. Še danes, v dvajsetem stoletju, mohamedanski trgovci s sužnji požigajo zamorske vasi, more ne-porabljivo premlado in staro blago in tirajo na tisoče in tisoče mladih krepkih ljudi obojega spola v sužnost, ravnotako, kakor so to delali, dokler so bili močnejši, z našimi ljudmi pred dobrimi štirimi stoletji. Lahi gotovo sramote 19. in 20. stoletja, kupčije s sužnji, ne bodo trpeli in to je že velika pridobitev za splošno človeštvo. Mohamedanski svet, dokler je imel moč, se ni oziral na pravno etiko, ko je uničil bizantinsko cesarstvo, ko je podjarmil Bulgare in Srbe in bo-
Slaba srca.
(Dalje.)
»Je-li mnogo preostalo?^
»Ne zadržavaj me, za Boga svetega, molči . . .
Arkadij Ivanovič se je po prstih približal postelji in sedel nanjo. Nato je hotel zopet vstati, a je zopet sedel, ker se je domislil, da bi tako motil, akoravno vsled razburjenosti niti sedeti ni mogel. Videlo se je, da ga je nenavadno poročilo popolnoma izmedlo in da v njem še ni pojenjala burja prvega navdušenja. Pogledal je Šumkovcga in ta pa njega; Šumkov se je nasmehnil, zapretil mu s prstom in tako žalostno namršil obrvi (kakor bi bil v tem uspeli celega dela) in je zopet, zrl v spise.
Zdelo se je, kakor da ni še obvladal svoje uzrujanosti, ker je vsak trenutek menjal pero, vrtil se na stolu in začel zopet pisati; a roka mu je drhtela in ga izdajala.
»Arkaša! O tebi sem jim pripovedoval,« je naenkrat vzkliknil, kakor da se je ravno tedaj domislil.
»Tako!« — je potrdil Arkadij. »In jaz sem te ravno hotel vprašati O' tem. No?«
.»No. Ah, da! Pozneje ti bom povedal. Gotovo! Sam sem kriv, toda popolnoma sem sem se spomnil tebe in nje. Bratec, niti pozabil in nisem hotel prav nič govoriti, dokler ne prepišem štirih listov; a medtem prav pisati ne morem. Neprestano mislim
11 cL V clS . . .«
Vasja se je smehljal.
Nastal je molk.
»Hu! Kako slabo pero je to,« je vzkliknil Smukov in ga jezno vrgel na mizo.
Vzel je drugo.
»Vasja! Slišiš! Samo eno besedo . . .«
»No, govori, toda urno in zadnjič!«
»Ti je dosti ostalo?«
»Oh, bratec!«
Vasja se je tako zmešal, kakor da ni bilo strašnejšega in hujšega vprašanja od tega.
»Mnogo! Zelo mnogo!«
»Veš kaj, dobro misel imam . . .«
»Kakšno?«
»Toda ne, ne! Piši!«
»>No, kakšno? Kakšno?«
»Sedem ura je sedaj, Vasjuk!«
Tu se je Ncfejedvič nasmehnil in gledati Vasjo nagajivo, vendar nekoliko plaho, ker ni vedel, kako bo sprejel ta njegov predlog.
»No, kaj je?« je vprašal Vasja, ki je bil popolnoma prenehal pisati in gledal Arkadija naravnost v oči, da od pričakovanja je celo nekoliko prebledel.
»Veš kaj?«
»Za Boga, kaj?«
P>Veš kaj? Ti si ves razburjen, tako ne bodeš dosti delal . . . Nehaj, nehaj, nehaj! Nekaj vem! Nekaj vem! Poslušaj me!« je dejal Nefedjevič, skočil ves uzrujen raz postelje in niti ni pustil priti Vasji do besede, temveč je začel ognjeno pobijati njegove dokaze. »Pred vsem je treba, da se umiriš, da se zbereš; ni res tako?«
»Arkaša! Arkaša! — je vzkliknil Vasja in planil se stola. »Celo noč bo,m delal, prav gotovo, delal bom.«
i»No, da, da. Šele proti jutru boš legel.«
(Dalje prihodnjič.)
sensko kraljestvo, ko je osvojil malone celo Ogrsko in ko je dvakrat poizkušal osvojiti Dunaj. Turkom se zdaj vrača, ko hočejo Lahi vrniti delu turške države kulturo, ki je v severni Afriki in tudi v Aziji bila velika, pred no jo je potlačil in uničil za kulturo nesposoben mohamedanski živelj. Čimpreje bo razdeljena turška država med krščanske narode, tem bolje za splošno človečan-stvo in tem bolje za mohamedance same.« Tako naš izvesti tel j.
Laško-turška vojska je zdaj še omejena na Tripolitanijo in Barko. Te dni so bile hude bitke pri Bengaziju, kjer so se Turki in Arabci hrabro upirali, ko so izkrcavali Lahi svoje vojake. Tudi pred mestom Tripolis se je bila ta teden huda bitka, v kateri so morali Lahi izgubiti veliko vojakov, ker se niti ne upajo poročati, koliko izgub da so imeli. Lahi priznavajo sami, da so izgubili pri Bengaziju 1200 vojakov, število, ki je velikansko. Pri Tripolisu so morale pa znašati laške izgube še več, ker so Arabci napadli laške vojake tudi za hrbtom in so se Arabci uprli tudi v mestu Tripolis. Tudi pri Ilomsu so napadli Turki Lahe. Bitke so trajale več časa, pred Tripolisom po laškem poročilu celo osem ur.
Iz Neaplja so poslali v Tripolis deset tisoč zabojev mrčesnega praška. Lahi se to-raj nimajo boriti le proti turškim vojakom in Arabcem, temveč tudi proti raznim drobnim živalicam, ki jim ne dajo pokoja, proti katerim pa topovi nič ne opravijo.
Kitajski revolucionarji zmagujejo. Kakor poročajo listi, so se kitajskega cesarja čete umaknile proti severu. Revolucionarji prodirajo zmagovito. Kitajski vladi se godi zelo slaba tudi vsled tega, ker ne dobi nikjer denarja, ki je poglaviten smodnik v vojski.
V	Krakovu je umrl dne 23. t. m. bivši državni poslanec Stojalovski za želodčnim rakom. Stojalovski je igral svojedobno v Galiciji precejšno vlogo. Kot nevstrašenega kršč. socialnega borilca ga je ljudstvo visoko čislalo. Imel je celo vrsto sporov z raznimi gosposkami. Poljsko plemstvo je delalo proti njemu s polnim narom. L. 1897. je prišel s šestimi pristaši v državno zbornico in se vsedel poleg nemških krščanskih socialcev. Poznejše razmere so ga potisnile v Kolo polskie«, kjer je ostal do razpusta državnega zbora letošnjega leta. Ob zadnji volitvi je propadel. Stojalovski se je pečal posebno s socialnim vprašanjem in je izkušal organizirati na kršč. soc. temelju delavstvo v Galiciji. Naj počiva v miru.
Odsek za državne uslužbence v državni zbornici se je razdelil v pet, pododsekov, in sicer: Pododsek za uradnike in služabnike, za poštarje, železničarje, oficijante in za državne delavce vseh kategorij.
Z borišča dela. V premogokopih St. Etične se je zgodila velika nesreča. Vneli so se plini ter je nastala eksplozija. Ob času nesreče je bilo v jami nad 100 delavcev. Takojšnja reševalna akcija je spravila na dan 26 mrtvih, med njimi je tudi neki inženir, ki se je z moštvom peljal nekoliko pred nesrečo v jamo. Vzrok eksplozije še ni znan; uvedena je stroga preiskava.
Tobačno delavstvo.
V pokoj so stopile sledeče delavke: Osa-nič Ivana, Glavnik Ivana, Kastelic Marija.
V nedeljo 5. novembra bo pri Sv. Jakobu ob 8. uri sv. maša za umrle člane organizacij krščansko-socialnega delavstva tobačne tovarne.
Z lastnimi močmi.
»Mlinar in njegova hči« se bo igrala na Vseh Svetnikov dan na Ljudskem odru popoldne ob pol 3. uri in zvečer ob pol 8. uri. Popoldanske cene so zelo, zelo nizke; večerne kot običajno. Vstopnice se dobe v »Ka toliški bukvami« od danes naprej v predprodaji. Ker je na ta dan običajno velik naval, bo dobro, ako si vsakdo kupi vstopnico preje. Cene so pri popoldanski predstavi: parter vrsta I.—III. 2 K; IV.—VI 1 K 50 vin.; VIL—IX. 1 K; X., XI. 80 vin.; zofe 70 vin.; balkon 80 vin.; galerija I. vrsta 80 vin.; II., III. 60 vin.; IV., V. 50 vin.; stojišče 30 vin. Pri večerni predstavi so cene sledeče: parter vrsta I., II. 3 K; III.—V. 2 K; VI., VII. 1 K 50 vin.; VIII.—XI. 1 K; zofe 1 K; balkon 1 K; galerija I. vrsta 1 K 20 vin.; II. 1 K; III., IV. 70 vin.; V. 50 vin. Stojišče •40 vin.; dijaško stojišče 30 vin.
Javornik. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze je imela v nedeljo shod. Na shodu je govoril gosp.. Fr. Trseglav. V uvodu svojega govora je razkrinkal hinavščino socialne demokracije glede draginje, vojske, narodnosti in vere in je prešel nato na glaven vzrok slabega gospodarskega položaja. Poslednjemu vzrok je krivično, nepravo razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ni urejeno še po pravičnosti. Producent hoče imeti dobiček. Ko pa delavec zahteva zboljšanje plač, zviša zopet producent ceno, ker si noče zmanjšati dobiček. Na ta način pa se ne zboljša položaj delavstva. Zlasti se to pozna v železni industriji. Tu so podjetniki združeni v kartelih, ki jim prinašajo 30 do 50% dividende. Ko pa sami skrbe za svoj žep, se pa ne zmenijo iza delavstvo, ker manjka pravičnosti. O kaki pogodbi z delavstvom niti ne mislijo, zato pa je potreba, da se že enkrat sklene zakon, ki bo vsaj nekoliko vplival na kartele. Da bodo pa poslanci, ki so sedaj v odseku za kartele, podučeni o željah delavstva, zato predlaga govornik končno resolucijo, ki obsega želje delavstva, katere se morajo vpoštevati pri zakonu o kartelih. Sklene naj se zakon, po katerem bodo podjetniki v kartelih prisiljeni: 1. zavarovati svoje delavstvo za slučaj brezposelnosti; 2. ustanoviti poizvedo-valnico in posredovalnico za delo; 3. občevati z delavstvom potom strokovnih organizacij; 4. napraviti dolge tarifne pogodbe z delavci, v katerih bodo navedene pravice in dolžnosti delavca in delodajalca in 5. postaviti razsojevališča delavskih sporov' — Predavanje je bilo zelo podučilo, le škoda, da ni bila udeležba m nogošt e v i 1 n e j š a.
Umrli so sledeči člani »Prometne zveze«: 1. Viktor Lang, Steyr; 2. Ana Mathes, Bosna Brod; 3. Franc Schos, Gnigl; 4. Regina Fran-cik, Dunaj; 5. Ivan Quinger, Line; 6. Katarina Holzinger, Wels; 7. Cecilija Kneclitels-dorfer, Frankenmarkt; 8. Josef Liclit, Dunaj; 9. Terezija Som, Hof Gastein; 10. Katarina Leonhardsberger, Holfilzen; 11. Maria Mente, Neumarkt Kallham; 12. Johan Gos-ner, Floridsdorf; 13. Rud. Bertold, Klosterle Arlb.; 14. Ignac Haider, Neumarkt Kallham; 15. Frančiška Liebhandt, Karlsplatz. — Za mesec november je plačati 15 smrtnih slučajev 75 vin., skupno 1 K 45 vin.
Okrožnica vodstva »Prometne zveze« na Dunaj. Kakor vsem znano, je bilo zastopstvo »Prometne zveze« dne 14. septembra pod vodstvom državnega poslanca Kemet-terja in tajnika Tschulika pri sekcijskem načelniku železnišega ministrstva ni. Rollu, kateri jih je v deputaciji prijazno sprejel ter popolnoma odobraval stavljeno spomenico zahteve železničarjev vseh kategorij: prožni, skladiški, delavniški delavci in nastavljenci vseh kategorij, čuvaji sprevodniki, premi-kači itd., vštevši poduradnikc, kakor smo že poročali v številki »Naše Moči« od 6. oktobra. Sekcijski načelnik Roli je obljubil, da bode deloval na to, da se opravične želje železničarjev tudi izpolnijo s pripombo, da pa bode razglašeno uradno, kar je tudi bilo izdano uradnim razglasu komunike dne 17. septembra. Ker pa posebno povdarja, da je ministrstvo zboljšalo plačo železničarjem od leta 1905. do leta 1910. letno za 35 milijonov kron, nadalje da je storilo še veliko drugih ugodnosti za železničarje.
Protestne izjave so so slišale po shodih in časopisih, da katerim kategorijam je železniško ministrstvo zboljšalo plače.
Zato so poslanci Kemetter, Jerzabek, dr. Baechle in tovariši vložili na ministrstvo v državnem zboru sledečo spomenico. Ker je slavno železniško ministrstvo v uradnem razglasu komunike od dne 17. septembra izjavilo, da je od leta 1905. do leta 1910. železniškemu osobju izboljšalo plačo letno za 35 milijonov kron, odločno zahtevamo, da nam ministrstvo pojasni, katerim kategorijam se je plača zboljšala, ker kolikor nam znano, se nižjim kategorijam je le malo ali splošno ni nič plača zboljšala. N. pr. nekaterim čuvajem se je še poslabšala. Ker za kolikor so plačo zvišali, so jim pa doklade odvzeli, da jih je mnogo na slabšem, kakor pa poprej. Šele lansko leto se je delavcem in nižjemu osobju zboljšala plača za tri milijone kron, a jih je pa mnogo, ki se jim ni skoraj nič zboljšalo. Upamo, da bode slavno železniško ministrstvo razglasilo, katerim kategorijam se je zboljšalo in da se preuredi. — Vodstvo.
2. Seveda onim, ki imajo zlate ovratnike z bliščečimi zvezdami, njim se plače vedno zboljšavajo, ker borni trpini toliko trpijo, ko hodijo v urade za zabavo, ker drugače bi jim bilo predolgočasno, a je tudi v
uradu dolgočasno, ker pozno prihajajo in rano odhajajo, ker nimajo kaj opraviti. Le ti borni proletarec, ti pa garaj in' se muči, da ti znoj razorava tvoje bledo lice in ti pod težo jarma omagujejo telesne moči. Ako pa bodeš kaj pregrješil, ker te moči zapuščajo radi tvoje utrujenosti, dolgotrajne in prenapete službe, te pa nobeden ne vidi, da si mnogokrat pregrešil radi službene prenapetosti. Jih je polno gospodov s torbicami, ki hodijo okrog, kakor da bi bil največji hudodelec in da si zaslužil, da te potegnejo na vislice. Da bi pa primerno službeni -čas uredili, skrajšali in službene prenapetosti olajšali in kakšen novec plače zboljšali, da bi mogel sebe in svoje pošteno preživeti, pa ni mogoče, ker visokost gospodov še ne ve, kaj se pravi živeti in misli, da so uslužbenci nižjih kategorij in delavci še pravi sužnji 20. stoletja. Samo da oni vlečejo mastne plače. Slavno ministrstvo naj nam da plačo, da bodemo mogli pošteno živeti in službe olajša in primemo preuredi in videlo bq.de, da ne bode toliko nezadovoljnosti med proletarci in ne bo treba toliko brezpotrebnih gospodov in nadzornikov, kakor jih je sedaj brez potrebe.
Z goriške proge. Prožnim čuvajem po-d a jemo tukaj nekaj dokazov ljubezni Jugoslovanov do njih. Z znanim Škrlom na čelu so bili pri železniškem ministru in so Zahtevali za prožne čuvaje 1600 kron, prve pa še omenja ne. Vsem služabnikom, ki so nameščeni s plačo pod 900 K, naj se dovoli izredno napredovanje, kaj pa naj bo z drugimi uslužbenci, tega ne omenijo ti naši jugoslovanski železničarji. Bločni čuvaji imajo zadnjo plačo 1800 Iv, prožni pa 576 kron. Mi bločnim čuvajem njih plače ne zavidamo, ali zakaj se je zahtevalo iza bločne 200 kron več, za prožne pa ne? Poleg tega ve vsak železničar, da imajo prožni čuvaji mnogo napornejšo službo zlasti ponoči ali pa pozimi ob slabem vremenu. Zato so pa imeli odposlanci Prometne zveze prav, ko so zahtevali za vse enako začetno plačo 1000 kron in končno 2000 kron, poleg tega pa za one uslužbence, ki so nastavljeni z 576, 700 in 800 kronami, skrajšano izredno napredovanje. Tudi so naši poslanci zahtevali vsem čuvajem nočne doklade in boljšo službeno obleko. Glede pokojnine zahteva Prometna zveza s 30 leti celo pokojnino in eno loto naj se šteje za eno in pol službene dobe, kot imajo to že strojevodje in sprevodniki, in 25% povišanja za stanovanje.
Skupina J. S. Z. v Šmartnu pri Kranju priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne delavski shod. Predaval bode urednik Fr. Krhne.
Med brati in sestrami.
Iz Idrije. V nedeljo dne 22. oktobra £e je vršil shod socialnih demokratov v pivarni pri Črnem orlu. Prišel je bil sam M. Čohal pravit našim rdečkarjem, kdo da je vzrok draginje. Vzrok, da je draginja tako velika, so klerikalci, zlasti Gessmann, ker je 011 združil kartele, najbolj je glodal dr. Šušteršiča. Nazadnje je grajal Šušteršiča, ker je govoril v državnem zboru proti uradnikom, češ da jih je preveč. Govornik Čohal se je toplo zavzel za uradnike, češ da so slabo plačani. Medtem so pa jeli socialisti zapuščati dvorano in nazadnje so še ostali v dvorani tisti fanatični »sodrugi«, ki so pripravljeni na vse, tudi če bi njih voditelji jih djali iz kože in jermene strojili. Slišalo sc je včeraj, kako so bili vznejevoljeni in ogorčeni delavci, in rekli so: »Kje smo pa mi, nam se najslabše godi in mi občutimo, kako smo teptani, pa naj se za takega potegujem, ki mu ni treba nikoli stradati. Res narobe svet, sedaj vidimo naše delavske prijatelje, kako se za nas potegujejo!« Take in enake vzklike smo čuli. Seveda, Miha je mislil, da stojijo pred njim sodrugi iz Zagorja, zato je pa tudi klatil take, da jo bilo za počt. Govoril je še Štraus, to je oni mož, ki ponavlja le tisto, kar iz »Zarje« čita. Prav kakor kakšen gramofon, vedno enoinisto. Shod sc je prav žalostno končal. — Od draginje se pri nas veliko govori in piše. čudno pa je, da ravno tisti ljudje, ki vedno kričijo o draginji, tisti jo najmanj občutijo, in to so naši socialisti in liberalci. Gosp. M. Čohal se je tako daleč potrudil k nam, da je naredil pridigo so-drugom, ki je bila gotovo precej draga. Kristan tudi pride najmanj dvakrat v mesecu v Idrijo; gotovo bo menil kdo, da v tej draginji hodijo socialisti peš, o ne, ampak prav nobel se pripelje v dvovprežnem vozu kakor kakšen baron. Kdo ga plačuje, pa vsak sam
ve. Kristan pa dela tudi svoja vilo; da v tisti vili ne bo prostora za proletarca, je sa-moobsebi umevno. Potem poglejmo pa delavce, osobito mladino. Vsakih 14 dni imajo veselico, kjer se raja in pleše do ranega jutra, seveda vsakikrat pod drugim imenom, enkrat kot mladinska organizacija, drugič kot »Svoboda« pod nadzorstvom c. in kr. učitelja Pleskoviča. Torej prav povsod vidimo eneiniste obraze, pa naj bo shod ali plesni venček. Nadalje še poglejmo na trg, ikjer se živila prodajajo. Pridejo žene od socialistov kupovat meso ali slanino, in kaj vidimo? Nobena ne vpraša, po čem je to ali i ono, ampak zagrabi za kos, alo brž na vago, plača, pa gre naprej. Seveda, navaden človek gliha, ker ima rad ceneje; tukaj pa nobena nič ne gliha, ker ne čutijo draginje socialisti, ampak jo vidijo bolj le v »Zarji«. Iz tega se lahko sklepa, da nam taki ne bodo nikdar kaj pametnega naredili, dokler bodo plačevali tako drage pridigarje, kakor je Čobal ali Kristan.
Iz Postojne. V času, ko se nam bližajo občinske volitve, se posebno odlikujejo nekateri postojnski liberalci v svojem agitač-nem delu. Zelo sc zanima za volitve naš občinski tajnik, kateri bi najrajše vse klerikalce pustil obesiti. Svojo oliko kaže s tem, da strastno zabavlja čez naše somišljenike po gostilnah. To liberalno revše se je spozabilo, da je jako nedostojno napadel v občinski pisarni nekega revnega moža iz okolice in mu razne stvari predbacival in s tem dokazal, koliko olike nosi njegova možata postava. Drugi pride na vrsto pri agi-tačnem delu neki gosp. Dekleva kot nekak mestni oskrbnik, kateri sc je javno izjavil, da on plača sto kron, da ga ne bi nobeden volil, sam zase hodi pa po vaseh agitirat in volilcem obljubuje, da jih bode davka oprostil in jim zagotavlja železnico. Brigajte se raje za druga dela, kot 11. pr. za električno napeljavo, da Vam ne bodo mestni delavci podpirali zidov in po cele dneve popivali na stroške mestne blagajne, da Vam ne bode potreba pošiljati policajev okoli za Vas glasove pobirat, kadar pridejo zopet volitve za mestnega oskrbnika, drugače težko zmagate. Torej gospodje iz liberalnih hlevov, le pozor, če ne pridejo še druge stvari na dan!
Iz škal—Velenje. Tukaj vam javljamo neko notico o današnjih razmerah radi Strokovne Zveze v Skalah. Tu pri nas živimo med vrstami soc. demokratov, nemčur-jev, liberalcev, štajercijancev itd., a ti se vsi tako jezijo nad našo Jugoslovansko Strokovno Zvezo, da so že predlagali gospodu ravnatelju in gospodu oskrbniku tukajšnjega premogokopa, da naj se vsi tisti, ki so pri Strokovni Zvezi odstranijo, ter da se od dela •odpuste in to samo zato ker so vsi pri kršč. delavski Zvezi ,to je pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Najhujše dela neki tovarniški nadzornik, ki oskbuje in vlada po tukajšnji »briket tovarni«, ki je pa obenem tudi nemčur in brezverec, potem neki pisar, tudi zagrizeni nemčur in soc. demokraški vodja od tukajšnjih par klinikov, ki jih itak ni veliko. Prosimo vas, svetujte nam, kako je nam postopati proti tem zagrizencem, ki nam še celo z napadi skrivaj pretijo in to kar zavratno.
Iz Tržiča. Pred nedavnim časom je; prinesla »Naša Moč« nek dopis iz Tržiča, kako tržiški delavci oziroma njih žene kupujejo na trgu za branjevce in delajo draginjo sebi in vsem ubogim delavcem. Kako je ta dopis razburil gotove prizadete ljudi, se ne da popisati. Nekateri so so jezili in se še sedaj jeze, drugi so nam prav dali. Pri vsem tem je pa ostala kupčija na trgu le pri starem. Ker ti prekupci ne prenehajo s svojim barantanjem, pozivamo policijo, naj ona malo bolj pazi na te prekupce in če še ne bo konca jih bodemo pa prihodnjič z imeni natisnili.
- V čevljarski tovarni gospoda K. B. Mallya imajo možki pri strojih takega mojstra, da je vse drugo prej samo mojster ne, če bi se le malo na delo razumil. To je neki mleče-zobi fantalin, ki je privandral neke iz Nemčije, ki se pa na čevljarsko obrt prav nič ne razume, še veliko manj pa na stroje. Pripravi se večkrat,, da bi popravil kak stroj, pa ga šele popolnoma pokvari, tudi nič ne gleda akoprav kak del stroja polomi, pa si naroči iz dotične tovarne nov kos, saj njega nič ne stane, saj tako gospod plača za njegovo nerodnost. Delavcu je tako škoda primakniti kak vinar k plači, pri takih stvareh se pa nič ne štedi, temveč kar netdese-take in stotake proč meče. Dobro bi bilo, da bi se temu tovarnarju enkrat oči odprle, da
bi vsaj jasno videl, kje tiči največji mol. Ta mojster zna v svoji razburjenosti, take delavce ki res kaj razumejo in znajo ter so tudi tovarni veliko pripomogli do sedanjega viška, da je na dobrem glasu, šikanirati, psovati ter rabi pri tem poslu najgrše priimke. Če se v kratkem času te razmere ne izpremene, bodo delavci prisiljeni reči: »pa z Bogom gospod Mally, zdravi ostanite«.
Nič dobrega ne pomeni zapuščanje železničarjev soc. demokratično stranko. To je tudi strahoma povedal na zadnjem shodu »sodrug« Kopač. Povedal je, da je padlo število ^ri njemu organiziranih železničarjev od 29 na 19 odstotkov. Če bo šlo tako dalje, ne bo on mogel več hoditi v svilenogumija-stem dežnem plašču kot sedaj. Potreba in sicer živa potreba rdečih voditeljev je, da zopet enkrat zmešajo železničarjem glave, in se is tem napolnijo blagajne. No, pa železničarji so drugih misli. Črez 50 tisoč jih je plačevalo leto za letom kronce, vedno zastonj pričakovalo usnehov, toda to ne lx> šlo več tako naprej. Kdor je slišal na shodu 23. t. m. prazne besede Kopačeve, ki so bile le obljube kot vedno, ter zmerjanje nasnrot-nikov in vlade, ta je moral sprevideti, da ne bodo soc. demokrati nikoli nič storili zanj ampak ga le vlekli in mu praznili žepe.
Jesenice. Naši ljubi sociji so se zopet spravili nad naše konzumno društvo. Ker je isto dobilo 25.000 kg krompirja, skrbi so-cije, kam bodoš li klerikalci, ki jih je komaj peščica, s krompirjem. Mi jim povemo, da smo zvedeli iz zanesljivega vira, da so ves krompir vzeli člani po 8 K 50 vin. 100 kg. V rdečem konzumu, ki je pod jerobstvom, pa prodajajo krompir kilogram po 15 vin. To so tisti ljudje, ki nimajo drugega dela, ko vpiti proti draginji v nadi, da s temi po-ninože proletariat. Konzum pod jerobstvom naj tudi sam odpravlja draginjo, ako mu je kaj za dejanja in ne samo za prazno vpitje. A vam je le za napade, pričeli ste jih na naše zadružništvo, a mi bomo odgovarjali in odkrivali draginjo iz rdeče prodajalne. Ako hočete boj na tem polju, mi smo pripravljeni in se ne bojimo. Videlo se bo, kdo bo prej omagal. Vi niste še iznašli strojnih pušk, ki bi škodovale nam.
Gorje pri Bledu. Resolucije. (Dalje.) 4. Tudi delavci na postajah in v skladiščih prosijo gg. poslance S. L. S., da se z vso odločnostjo zavzamejo za zahtevo, da bi bili stalno z dekretom nameščeni, kot je to pri delavstvu v delavnicah že uvedeno. — Splošne delavske zahteve: 1. Stalnemu delavstvu se naj dajo legitimacije, kot aktivnemu osobju, ker s tem železniška uprava le prihrani na materijalu in v pisarnah. 2. Že tako težko pričakovani delavni red naj se kmalu izda. 3. Zvišanje bolniške podpore od 60% na 80 % in za oženjene od 70 % na 90 %. 4. Zvišanje provizije na 100%.	5. Dopust,
kakor je pri južni železnici že uveden. 6. Minimalna dnevna plača bodi 3 krone, za rokodelce 4 krone, katera se naj po draginj-skih razmerah primerno zviša. Napredovanje avtomatično vsake dve leti za 20 vinarjev. 7. Delavna obleka iz cvilka, kakor jo dobe delavci pri brzojavni upravi. 8. Definitivno nastavljen je z dekretom, kot pri prožnih delavcih pod št. 7. in postajnih delavcih pod št. 4. omenjeno. 9. Draginjska doklada tudi za delavstvo. — Postajni in b 1 o č -ni čuvaji. 1. Skrajšanje službenega časa z gostim prometom na 12 ur službe in 24 ur prosto, oziroma z manjšim prometom na 16 ur službe in na 24 ur prosto. 2. Imenovanje bločnih čuvajev za bločne služabnike (Blok-signaldiener) in imenovanje istih pri plači 1200 kron za poduradnike. 3. Oprostitev vsega podrobnega dela, kot snaženje ogibal in delo v skladiščih itd. — Prožni čuvaji. 1. Službeni čas se naj zniža pri gostem prometu na 16 ur službe in 24 ur prostega časa, oziroma 16 ur službe in 16 ur prosto in to pri manjšem prometu. 2. Opustitev podrobnega dela, kot navijanje vijakov in žebljev na tračnicah in druga dela. — Splošne zahteve čuvajev in dru-g i h u sluz b e n c e v. 1. Draginjska doklada naj se da vsem brez razlike, tudi delavcem 20 %. 2. Draginjska doklada naj se raztegne do Jesenic, ker v teh krajih, od Bohinjske Bistrice do Jesenic, je vse dražje zaradi tujskega prometa kakor od Podbrda naprej, kar železniška uprava sama spozna, ker dovoljuje prosto vožnjo v nakup živil v Gorico. Ista naj bo tudi za delavstvo. 3. Znižanje avtomatike za starejše čuvaje, ker ti so v veliko slučajih na isti plačilni stopinji kot mlajši čuvaji, in sicer za čuvaje nad 5 let službe dveletna avtomatika (dokler se
ista v splošno ne uvede). Nad deset službenih let Izletna avtomatika. Nad 15 službenih let enoletna atomatika. 4. Čuvajem se naj d a obleka v isti kvaliteti in z istim predpisanim časom za nositi kot drugim uslužbencem, vrh tega naj se da na izbiro dolg kožuh, kot je sedaj v navadi, ali kratkega, kot je za premikače predpisan. — Splošne zahteve vseh uslužbencev in delavcev. 1. Draginjska doklada za vse, tudi za delavce 20%. 2. Prosta vožnja v nakup živil se naj preuredi, da se bo poljubno kupovalo potrebščine, ker s tem se bo tudi nekoliko odpomoglo neznosni draginji. 3. Prosta volitev zdravnika. 4. Znižanje službenih let na 30 let. Vsemu eksekutivnemu osobju se naj vračuna 1 leto za V/o leta. 5. Dva prosta dneva v mescu vsem, tudi delavcem. 6. Vsemu osobju se naj dajo tozadevni predpisi, kot: bolniška blagajna, pen-zijski, oziroma provizijski sklad, davčni, disciplinarni in od nezgodne zavarovalnice v dotičnem deželnem jeziku. 7. Delovodjem, preddelavcem in delavcem v Bohinjskem predoru naj se da predorska doklada, kot jo imajo že vsi drugi, prožni in signalni mojster, signalni ključavničar in tudi čuvaji. Ker ti morajo biti neprenehoma v predoru, kar prvim trem (prožni in signalni mojster ter signalni ključavničar) ni treba. 8. Šliod tudi odločno protestira, da železniška uprava najame za vsako večje delo tuje delavce, medtem ko se domače prezira in odriva. Tu veljaj geslo:	najprej	kruha	domačinom.
9. Shod tudi z vso odločnostjo protestira, da nekateri višji predpostavljeni in tudi nižji uslužbenci zasmehljivo in zaničljivo pri vsaki priliki govore o naših državnih in deželnih poslancih. Mi našim gospodom državnim in deželnim poslancem zaupamo in tudi vemo, da se bodo z vso le njim dano odločnostjo za naše opravičene zahtevo zavzeli. Še enkrat: mi jim zaupamo, ker vemo, da za nas delajo.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
□caciaizinnaaaaaaciuuaa
n
n
n
n
D
n
□
D
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
Priporoča se delavcem in delavkam
P. Vrtačnik, krojač
Lijubljana, J^olodvopska uliea 35.
= Najnižje cene. Hitra postrežba. = naananaaanncinnnana
a
□
n
D
D
□
a
□
..Hrta moč" I
izhaja vsak petek.	^
Cena na leto 4 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,|
12 vrstic 130 v., 18 vrstic J80 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „ Naše m o č i “
Kopitarjeve ulice štev. 6.
II
[DimssadnassaaaanU 11
ti
m m m m m m m m
A.ZIBERT g
-- LJUBLJANA -- H
PREŠERNOVA ULICA PRIPOROČA SVOJO VELIKO g]
ZALOGO ČEVLJEV |
DOMAČEGA IZDELKA. |
©■■■■■■■■■■■■■■sl]
m
NnjboliSn, nnisigurnejžn priliko zo štedenje!
mr
mu
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnica
resistr. zadruga z neomejeno zaoezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni M\ nasproti hotela .Union* zn iranf. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^®_|/ O/ brez obrestuje	/fi	kakega
po	■	/U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto*
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbom. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „5lovenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
15
t
Predtiskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
inmmTnnnEmTJuiiiin
Gričar 4 mejač
Ljubljana
Prešernoua ulica St. 9
priporočata suojo najoečjo zalogo Izgotooljenib oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti  .......
o konfekciji za dame.
nn
1LJ
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
"UNION"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manulakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)	-o,
LJUBLJANA w
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje.
tfS J*
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Lekarna „PBl ur ml n. BOHINCA
v Ljubljani, na vosaiu Bleiweisove in Rimslie ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vln.f 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč. steklenica 40 vin., 6 steklenic H kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
»Sladln*1 za otroke.
Obliž za kur]a očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, čkatljlca 30 vin.
Poslpaln! prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju
nog, čkatljlca 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Proti nskl cvet, proti trganja po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., H steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Zeleznatekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatlica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
iliio st. 19. stari trs st. 4. Prešernova ulica St. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno. minnannanaaaauttnttanannaannnuauaanc Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
• H V	/
moj’e trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjena onjenost.
Stefan Nagy
naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Edina In na|kra|Sa Črta u Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dnit
HflVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
---------- ED. ŠMARDA   —-—
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hisi »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
&Zc*tni/cč cfanariJeo "Materi Želijo	po	ceni in
joa^nesl/ivo-potovali na/ se obrnejo
nSiinonJ?JCnzetetx<*
a> JBfu&fjtini	u2ic*J2&.
y&ricvt*^£nattj<isni2cA	m lwvyi/a&i&4
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc
Ilfllll JHX m SIN
d Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata soo]o bogato zalogo raznoorstnib
nožnih koles in šioalnih strofeu
MM za rodbino In obrt. S®
Tisk Katoliške Tiskarne.