Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni gv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vra-
čajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
"iŠtSvT 20.
V Mariboru, dne 17. majnika 1900.
Tečaj XXXIV.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 8- maja.
Obštrukcija.
Preteklo je že več kakor 3 leta, kar zboruje sedajni državni zbor. A radi neznosnih razmer, ki vladajo po Avstriji, ni še pričel svojega dela. Do oktobra 1899 so zadrževali njegovo delovanje Nemci; sedaj ko so Nemci mirni, nastopili so Čehi. Nemci so mirni radi tega, ker so se njim na ljubo vzele pravice Čehom ter ^keklicale jezikovne naredbe. Tega pa Čehi prenašati ne morejo in nočejo. Začeli so torej sami obštrukcijo. V današnji prvi seji je povzel besedo mini-sterski predsednik Korber ter predložil zbornici 3 jezikovne postave, ktere je tudi nekoliko razložil. Vsled prve postave se imajo urediti jezikovne postave tako, da se uraduje po čisto nemških okrajih, koder prebivata obadva naroda, v obeh jezikih. Drugi postavni načrt zadeva Moravsko, a vsled tretjega se ima na Češkem vpeljati več okrožnih uradov. Ministerski predsednik je v prisrčnih besedah prosil vse stranke v zbornici, naj zboljšajo posamezne točke, naj na blagor Avstrije, vseh kronovin in vseh narodov skušajo narediti mir. Ze med Korberjevim govorom so Čehi močno ugovarjali. Kmalu potem pa, ko se je seja začela, so predlagali glasovanje po imenih o raznih stvareh. Na galeriji je bilo zbranih mnogo obrtnikov, ki so prišli v zbornico, naj se sprejmeta §§ 59,60 obrtne postave, kakor ju je predlagala vlada. Kričali so proti Čehom, ko so le ti onemogočili obravnavo o obrtni postavi z glaso-
vanjem po imenih. Nastal je silen hrup, ki se je pozneje še nadaljeval v zborpici vsled tega, ker so nekateri levičarski poslanci Čehe zmerjali. A Čehi niso popustili svojega namena. Poslanec Zičkar je stavil v tej seji dva predloga, (glej v raznih stvareh!), posl. Robič pa dve interpelaciji. Evo teh!
Poslanec Robič in tovariši vprašajo pravosodnega ministra: Z odlokom pravosodnega ministerstva z dne 15. junija 1890, št. 12.818 se je dovolilo, da se smejo kaznjenci mariborske kaznilnice rabiti za gospodarska dela v mariborski okolici. Ker na deželi, posebno pa še v mariborski okolici, splošno primanjkuje gospodarskih delavcev, bil je gornji odlok predvsem z ozirom na obnovljenje vinogradov izven-redne važnosti in se je s tem odlokom še le omogočilo, da so se mogla začeti in izvesti večja podjetja. Zajedno pa se pazniki mariborske kaznilnice odlikujejo s strogim nadzorovanjem kaznjencev in z velikim ume-vanjem prenovljalnega Jela v vinogradih. V novejšem času pa se z ozirom na ministerski odlok z dne 14. februvarja 1866 le redko-kedaj dovoljuje, da bi se smeli kaznjenci rabiti za gospodarska dela v mariborski okolici. — Ker pa je nadaljna uporaba kaznjencev, ki so večinoma z dežele, za nje izvrstna priprava na življenje v prostosti, zato vprašajo podpisani poslanci 1) ali je Njegova prevzvišenost voljna, uporabo kaznjencev dovoljevati zopet v večjem obsegu, 2) ali je Njegova prevzvišenost voljna dovoliti, da se tudi posamezno zaprti kaznjenci uporabljajo za gospodarska dela?
Posl. Robič in tovariši vprašajo finančnega ministra: Osebni dohodninski davek naj bi imel namen, da se pravičneje in enakomerno razdeli davčno breme. Naglašalo se je posebno, da treba razbremeniti zemljiške posestnike. Izvrševanje tega zakona pa je tako, da se je mnogim zemljiškim posestnikom naložilo novo, da, dvojno obdačenje. Osobito v političnem okraju mariborske okolice se kmetski posestniki jako pritožujejo o nadležnem izvrševanju zakona, o mnogih potih k fin. uradom, o preziranju dogovora mej vlado in parlamentom, po katerem bi kmetskim posestnikom, ki nimajo druzega dohodka, nego iz zemljišča do 250, oziroma 300 gld., ne trebalo predlagati fasij, o preziranju zakonite pravice glede odpisov itd. Z ozirom na to vprašajo podpisani: 1) ali hoče Nj. prevzvišenost zaukazati davčnim uradom, da bodo kulantno in ne nadležno postopali? 2) ali hoče Nj. prevzvišenost poučiti davčne urade, da oni zemljiški posestniki, ki nimajo druzega dohodka, nego iz svojega zemljišča in k večjemu 250 gld. ne spadajo pod § 199? 3) ali hoče Nj. prevzvišenost to določbo v vinorodnih krajih na Štajarskem, kjer ni govora o kakem dohodku, razširiti na one posestnike, ki nimajo 300 gld. čistega katastralnega prinosa?
Čehi, krščanski socialci, Poljaki.
Čehi so močni dovolj, da ustavijo in zabranijo vsako delo v zbornici. Vloženih imajo okoli tisuč prošenj. Pri vsaki prošnji se zglasi eden izmed njih ter zahteva, da se glasuje po imenih, naj se ponatisne v sejnem
Listek.
Napad na škofa Strossmayerja.
Ob koncu predzadnjega državnozborskega zasedanja so vložili Volf, dr. Pomer in so-drugi silno drzno interpelacijo, zgk&j^s&^e lonfiseij^ čl^ek nakega-^mšJiega lista, v ktsrem je-ET^javljen sramotilen^ članek o škofu Strossmayerju. Tj^j^VOstem^članku, da je Strossma"yef najniifi pri "Ht:lrarilfr°tY' cerkvenem zboru sv. Očeta Pija IX. tako srdito, d? ff» vlekli- kftfdinali»-o«Nt. Poslanec žičkar je poslal interpelacijo blagemu starčku ter dobil od njega to-le pismo:
»Velespoštovani gospod, mili moj prijatelj ! Hvala Vam lepa za prijateljski list, za vest, katera me je zelo razžalostila. Rodite pa uverjeni, da je vse ono, kar so pisali nemški listi, od prve do zadnje besede hudobna izmišljina in neistina. To se dela in razglasuje samo radi tega, da se sveta mati cerkev ljudem omrzi. Jaz sem vedno in vedno s celo dušo in celim srcem ljubil sveto mater cerkev in sedaj jo istotako ljubim. Svetujem pa tudi slovanskemu narodu, katerega osobito ljubim in spoštujem, da ostane zvest svoji sveti veri in svoji sveti cerkvi ne samo zavoljo svoje neumrljivosti in božjega izve-
ličanja, ampak tudi zavoljo vsakega zemeljskega blagoslova, zavoljo prostosti, samostojnosti, slave in rešilne sreče na svoji zemlji. Vagino sem-,bil uverjen in spjq še danes uverjen in sem p"i]ir",1iPn pntrHiti t^ji ¿ZESiL-Smcti0» da je najzvišenejše, najbo-
ganstveneje ttekLjjožjih rok, milosti "Božje: " " kaZcerSjev, TiTateri in po kateri špre]einH~T]učniMnFoit vse bogastvo božjega Irešenja. In ako iz posebne milosti in do-ote božje kedaj zagledam lice božje, bo to ,mo sad delovanja svete matere katoliške ierkve. Vsled vsega tega sem sv. Očeta papeža Pija IX. iskreno ljubil in spoštoval kakor vidnega glavarja cerkve božje, kakor namestnika Jezusovega, nezmotljivega nadpastirja cerkve, a ljubil sem ga tudi radi tega, ker je bil vedno čist, pobožen, učen, reven in pripraven za vsako žrtev, ki jo je zahtevalo njegovo sveto, vzvišeno zvanje. Nikdar nisem govoril niti proti njemu niti proti rimski cerkvi. In še dape.^ stoječ ob robu groba, in ngnmrtjivosti qyojp- ljubim in spoštujem lia-fbliSBu (iEFkev in se _ne morem dovolj zahvaliti previdnosti božji, ki je izkazala milost, da sem rojen, odgojen od pobožnih katoliških .roditeljev,' da sem^šiT izobraziT prPpoSlenih katoliških učiteljih injla^eni_napQsledjostsl 3uhovnikliovega zakona. Sedaj sem hvala Bogu Uoživel celo petdesetletnico svojega
škofovanja. Tudi svetega Očeta Leona XIII. ljubim iz vsega srca in sem pripravlja z^gj darovati tudi svoie živlienie. Prepričan sem. da jo_poseben dar milpsti in previdnosti D02je, da se fovne lastnosti Tn sposobnosti njegovega uma in srca'v najtesnejši zvezi in slogi z nadnaravnimi njegovimi darovi, z nadnaravno njegovo nalogo. Mnogi bi v današnjem ^ svetovnem vrvenju zdvajali, ako bi ne videli ' na čelu katoliške cerkve Leona XIII., najsvetejšega, najvzvišenejšega, moža najčiste» šega, najrevnejšega, najslavnejšega, kateri kedaj sedel na stolici sv. Petra. Vsak nje' korak, vsako njegovo dejanje, vsaka nje^' okrožnica je pravi, živi dokaz onega b^ navdahnjenja, koje imenujemo nezmo^e Ponavljam, jaz ljubim, spoštujem in kuiem svetpga nMa T----
;ona XIII. Bogu svetemu, ta preslavn! mož§(
M
pastir cerkve božje tudi mene Ijubazuie skrbi za me in mivEi^S^jjSfiJ^o^o ^vpie^zau^me. Bog ga živTšeje svete let in "fck oEaaruj z vsakim darcje moja milosti! To je moja razjasnit) izve p0 Odkrita—izpoved. Rad bi, dnskim na-/1 j celem svetu, osobito pa meterega p0- I rodom, h kateremu spadarremu želim sebnim načinom ljubim o odo, slavo iz vsega srca polno sr<u se Vašemu Bog Vas blagoslovi! Pr
brzopisnem zapisniku. 50 poslancev mora podpisati tak predlog, da se glasuje po imenih, a Čehov je 61. Glasovanje traje dobre pol ure. Na tak način se ne more priti do dnevne obravnave in seja za sejo se izpolni samole z praznim glasovanjem. Takrat, ko so Nemci na tak način zadrževali vsako razpravo, je bilo to vse v redu. Nobeden krščanski socijalec se temu ni upiral. In vendar Nemcem se ni zgodila takrat vsled jezikovnih naredeb nikaka krivica. Danes pa, ko Čehi iz same srditosti tako ravnajo, ker so se njim vzele njihove pravice, danes pa zmerjajo Čehe nele tako imenovani krščanski socijalci sami, temveč še vlačijo na galerijo zbornice divjo druhal, da grozi Čehom s pouličnimi napadi, ako ne odjenjajo od ob-štrukcije. Proti temu groženju in surovemu zmerjanju, da so se v včerajšnji in današnji seji branili Čehi ter napovedali, da se ne dajo strahovati od nikogar.
Naša »krščanska slovanska narodna zveza« je skušala te dni mir napraviti in zopet združiti nekdanjo desnico v državni zbornici. Čehi so bili pripravljeni, stopiti v razgovor z voditelji desničarskih strank. Vse stranke nekdanje državnozborske večine, tudi nemški katoliki so želeli, naj se napravi mir s Čehi. Zal, da voditelj Poljakov: Javorski ni bil voljan, sklicati te skupne seje. To pa radi tega ne, ker so Čehi zahtevali sledeče: Jezikovni odsek naj se izvoli in naj se peča ne le z jezikovno postavo za češko in Moravsko, temveč za vse kronovine in dežele avstrijske. Ker pa Poljaki nočejo privoliti v to, da bi državni zbor napravil tako postavo, vsled ktere naj tudi Rusini v Galiciji za-vživajo enakopravnost s Poljaki, so odklonili skupni posvet o pomirjenju Čehov. Znano je, da je lani sedajšnji ravnatelj avstro-ogerske banke, Bilinski, hotel predložiti državnemu zboru enak jezikovni zakon, kterega je 2 leti izdeloval; a lastni njegovi rojaki, Poljaki so mu to zabranili, ker ne privoščijo Rusinom v Galiciji enakopravnosti, kakor nam je nočejo dati naši sodeželani: Nemci. To je slovanska solidarnost ali skupnost, da se Bogu vsmili 1
Velevažni shodi.
Politično zborovanje pri Veliki Nedelji. v deputacijskem kotu pri Veliki Nedelji, baš poleg starodavnih stolpov nemškega vitežkega reda vršilo se je v nedeljo dne 14. maja sijajno politično zborovanje, kakorš-nega ormožki okraj že dolgo ni videl. Znamenit je bil ta shod, ker so slovenski državni in deželni poslanci od edino kompetentne strani dobili pri tej priliki sijajno zaupnico in so se v nič razkadile vse tiste laži, s katerimi so polnili nemški časopisi od 20.
milemu spominjanju, Vaši bratski ljubezni in Vaši pobožni molitvi Vaš prijatelj
Josip Juraj Strossmayer,
škof bosanski in sremski.
Djakovar, dne 3. travnja 1900.
Mera za želodec. Pivec padeš klopi in zaspi, ker se je preveč nasrkal vina. Ko se vzbudi, vpraša, koliko je dolžan. Krčmar zahteva za šest litrov šest dvajsetic. »To ni mogoče!« reče gost; »moj želodec drži samo pet litrov!« »To je prav«, odgovori mu krčmar, »zato vam je pa jšel šesti liter v glavo!« Gost se nasmeje in plača.
Srečno odnesel. Zdravnik pride kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraša strežnika: »Koliko jih je umrlo danes?« — »Pet jih je zaspalo v Bogu! odgovori strežnik. — »Saj sem vendar šesterim bolnikom zapisal zdravila,« pravi zdravnik, »kaj je s šestim?« — »Ta ni hotel izpiti zdravila, ta Se živi!« odreže se strežnik.
So li raki zdravi? Gospa: »Gospod doktor, so ti raki zdravi?«
Zdravnik: »Gotovo, milostiva gospa! Vsaj k meni 3e ni prišel nobeden po zdravila!«
aprila t. 1. naprej svoje lačne predale in ker je tamošnje nemškutarstvo pokazalo najboljši in najtemeljitejši argument kulture južno šta-jarskih renegatov . . . s kamnom!
Na shod ni bilo nemških gospodov in tudi ne zastopnikov viteškega nemškega reda. Ko so se okoli 9. ure zvečer zborovalci, med njimi odlični gostje iz Središča in Ptuja, podali iz Velike Nedelje proti Ormožu, začelo je iz zatišja padati kamenje . . . Neznani zlikovci bežali so pred razjarjenim ljudstvom proti Veliki Nedelji . . .
Kamenje v Celji, kamenje v Laškem trgu in zdaj pri Veliki^ Nedelji . . . Nemška kultura na južnem Štajarju napreduje.
Pri shodu bilo je nad 400 udeležnikov. Govoril je najprej državni poslanec gospod Gregorec. Pojasnil je sedanji boj Čehov v parlamentu in osojjito poudarjal, da časopisi nimajo vzroka trditi, da so slovenski poslanci napravili kakov dogovor ali sklep zoper češko obstrukcijo. Bratom Čehom se ne bodemo nikdar zamerili; oni so naši najzvestejši prijatelji. V avstrijski birokraciji in v nemških ministrih nemarno prijateljev; zato so poročila o slovenskem narodu na najvišjem mestu napačna; treba je za Jugoslovane posebnega minista, ki bi zastopal želje južno-slovanskih poslancev. Poslanec potem obširno govori o jezikovnem načrtu, kterega je on predlagal, ter o razvitju politične krize, ktera se bode morala Čehom ugodno razviti, ker takega naroda vsa Avstrija potlačiti ne more. Potem pa morajo priti tudi zahteve južnih Slovanov na razgovor. — Poslanec dr. Rosina govori obširno o vzrokih izstopa deželnih poslancev. Po njegovem mnenji bi se moral ta izstop že preje izvršiti in to je morebiti napaka, da se to ni zgodilo. Jeden sam sklep kot tisti glede Siidmarke, Studentenheima, celjske gimnazije itd. bi zastopnikom kterega drugega naroda zadostoval, da njegovi zastopniki ne bi šli več v takovo zbornico. Mi pa smo potrpeli in prenašali celo sramotenje našega jezika v zbornici samo zato, da bi vsaj vladi dokazali, kakove krivice se nam godijo. A deželni namestnik ni naš prijatelj. Nanj uplivajo nauki grofa Stiirkha, zagrizenega nasprotnika Slovencev. Deželni namestnik je obljubil v prvi seji, da hoče priti v dotiko z ljudstvom, a Slovencev v južnem Štajerju tekom dveh let še nikjer ni obiskal. Nemci in birokracija delajo na materijalno in duševno uničenje slovenskega naroda. V tacih razmerah trebalo je pokazati, da Slovenci nismo dalje voljni prenašati tega preziranja, inače bi se mislilo, da smo z vsem zadovoljni, da sme z nami delati, kakor se komu poljubi. Vspeh izstopa se je že pokazal; vlada je začela dregati zaradi Pesničke regulacije, ki bi gotovo zaspala, če bi samo nemška večina odločevala. Volilna reforma, kakor so si jo Nemci izmislili, postala je nemogoča in zopet so jo odložili. To so že zdatni uspehi. Ali prej ne gremo v zbornico, dokler se našim zahtevam ne ugodi in se ne izpre-menijo druge razmere. Govornik obširno razlaga izdatke deželske za nemSke meščanske šole (100.314 K), deželno realko v Gradci (91.326 K), deželni gimnazij v Ptuji (45.922 K), za nemške telovadnice (22.434 kron) itd.
Da, naša deželna uprava niti za to ne skrbi, da se slovenski kovači nauče v deželi umetnega podkovanja ali pa slovenske babice svojega posla, ampak moramo jih pošiljati v Ljubljano. Dokler se te razmere ne izpre-menijo, ne kaže drugo, nego držati se v vsem gesla: Proč od Gradca.
Gosp. dr. Jurtela razloži v temeljitem govoru zgodovino pesničke regulacije, ki bo kmalu praznovala stoletnico. Ni zasluga nemlkih poslancev ali nemških oskrbnikov, če je prišla stvar v tok, ampak zasluga slov. poslanca Robiča in tovarišev ter bivšega namestnika markija Bakema. Govornik je sam posestnik ob Pesnici, zato se tudi sam zanima za to zadevo in jo temeljito pozna; ali več se ob nemškem nasprotovanju ni
dalo doseči vkljub velikim naporom, še le vsled izstopa deželnih poslancev se je začela vlada gibati in upati je, da se bode začelo res regulirati, toda bati se je, da vkljub zadnjemu sklepu deželni odbor začne z regulacijo od zgoraj. Zato naj se deputacije le pošiljajo na vlado, naj se vlagajo pridno prošnje, a za to ni treba za hrbtom slovenskih poslancev pomagati nemškim oskrbnikom pri njihovih nemškutarskih spletkah, ker s tem najbolj škodujejo sebi in slovenskemu narodu.
Tudi ta izborni in temeljiti govor se je burno odobraval.
Dva člana znane deputacije: Tomaž Korpar in Jožef Kovačič sta se na to oglasila k besedi. Oba povesta, da so nemški listi lagali v svojih poročilih. Slovenski kmetje so šli v Gradec, ker so mislili, da bode ta deputacija kaj pomagala in ker so premalo znali iz časopisov, kako ta zadeva stoji. Zoper slovenske poslance niso hoteli kazati nobenega nezaupanja. Oba izjavita, da sta bila in bodeta zvesta pristaša slovenske misli. Končno se oglasi k besedi znani ša-Ijivec Visenjak, ki zahteva od državnega poslanca, naj on odpravi vse vojaške vaje in kontrolne zbore itd. Še te želje pa je moral ta Ornikov kandidat jecljaje iz nekega papirčka prečitati. Med občno veselostjo zapusti govorniški oder. Ljudje pa so si govorili, naj bi še kds£ tega moža povabili na shode, da bode skrbel za veselost in šalo. Nato so se med občnim navdušenjem enoglasno sklenole sledeče resolucije:
Na zborovanju političnega društva,Sloga' dne 13. maja 1900 zbrani zborovalci izrekajo: I. svojim državnim poslancem zaupanje s pristavkom, da njim naročajo, ako razmere to zahtevajo, prestopiti v najstrožjo opozicijo ali tudi obstrukcijo.
Bratom Čehom izrekajo se v njihovem boju za pravice češkega naroda najiskrenejše simpatije.
II.	Da želijo ločitev Slovenskega Štajarja v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru od Gradca;
III.	Da odobrujejo izstop deželnih poslancev iz dež. zbora, ker bi pri obstoječih razmerah bila vsaka nadaljna udeležba pri deželno-zborskih razpravah le zoper čast slovenskega naroda;
IV.	Da žele, da se čim preje ustanovi nadsodišče v Ljubljani za slovenske pokrajine Štajarske in Koroške ter za Kranjsko.
S trikratnim živio na presv. cesarja in papeža, spominjaje se osobito v izbranih besedah devetdesetletnice vladarja na Petrovem prestolu, zaključi gosp. dr. Omulec kot predsednik »Sloge« zborovanje.
In zdaj je obča zadovoljnost in veselje zavladalo med zborovalci; le malokdo je odšel, večina je obsedela na prijaznem vrtu g. Goričana razgledovaje lepo okolico Veliko-nedeljsko. Ti nemški vitezi so pač vedeli, kam so imeli postaviti svojo trdnjavo. A danes se je zdelo, da so ti štirje mogočni stolpi delali podolgovate obraze, a celo bolj kisle obraze pa so delali grajski prebivalci, ko se je ob zvokih hardeške gasilske godbe iz 300 grl razlegal pod gradom urnebesni živio. V tem smo prišli do Mihovec. Kar naenkrat začne pri hramu gsp. Kandriča, ki je bil že v postelji, kamenje, kakor toča padati po Slovencih. Gsp. Peteršič iz Ptuja dobil je rano na roko, g. Petovar iz Ivanjkovec kamen na nogo. V trenotku bili so gasilci hardečki čez plot, da bi zlikovce vjeli. Preiskala so se s pomočjo gospodarja v temni noči vsa poslopja, a capini odkurili so jo v šumo proti Veliki Nedelji . . .
Pojasnila k temu ne bomo pisali. Prepričani smo, da se bode posrečilo c. kr. žan-darmeriji poiskati dotične capine, ki so izza plota v temni noči s kamenjem napadali Slovence. A kdo je stal tem capinom za hrbtom?
To zborovanje dela vso čast ormožkemu političnemu društvu »Sloga« in hvalo treba ' izreči vsem, ki so skrbeli za izborno uredbo
vseh priprav. Pohvaliti moramo tudi gasilce hardečke in trgoviške, sami čvrsti in lepi mladeniči in možje, ki so se skoro polno-številno udeležili ter delali red. K sklepu priporočamo Slovencem prav toplo gostilno gosp. Goričana, ki je dobro postregel vsem gostom.
Politični shod na Zavrču. (Konec). Dalje je govoril o ustanovitvi postaj za streljanje proti toči ter rekel, da so se take postaje napravile na deželne stroške v Mariboru, Slov. Bistrici in Radgoni in sicer v vinogradu pristnih nemških nacionalcev. Vsi slovenski poslanci z mirno in čisto vestjo pričakujemo Vašo sodbo. Vsak ima tukaj danes pravico izraziti svoje mnenje, da vemo ali se strinjate z našimi sklepi. Nepopisno navdušenje razlegalo se je daleč na okrog in klicalo se je v jednomer: Proč od Gradca. Živeli slov. poslanci 1 Čast Vam!
Predsednik dr. Brumen poživlja navzoče, da jim je na prosto dano, se prijaviti k besedi. Temu pozivu se odzove kot prvi Janez Visenjak iz Slomov, prijatelj Ornikov ter ptujskih nemških kričačev. V svojem govoru napadal je okrajni zastop ptujski glede trs-nega nasada, ter predbacival zastopu, da je slabo gospodaril. Omenjal je dalje, da ni res da Haložani, kteri so se zglasili, niso dobili dovolj trsja za nasade, in če ga res niso dobili, so to zakrivili občinski predstojniki. Omenil je, da je on dobil dovolj takega trsja, (nepopisen smeh) ker se je kot občinski predstojnik (klici: in prijatelj Ornikov) pravočasno zglasil. (Klici: Mi smo tudi nekaj dobili, pa kar smo dobili, bile so smeti . . .) Dalje je interpeliral državnega poslanca na to, da se odpravijo vojaške vaje, ker so nepotrebne (smeh), da se odpravijo kontrolni zbori (smeh, klici: neumnost), da se šolski obisk skrči na 13 let, (klici: on ja bere in ne govori, besedo odvzeti; dr. Brumen: gsp. Visenjak, jaz sem Vam dal besedo, da govorite prosto, pa ne, da berete iz lista; klici: to mu je Ornik napisal); Visenjak nadaljuje, — da se v šolah naj tudi več nemško uči (klici: Šentaj te Bog, kaj pa bom z nemškim, mi Haložani ne potrebujemo nemškega jezika), da se na vino napravi »col«; da se na luk (čebulo) napravi «col«. (Nepopisen smeh.) Zdaj sem pa fertig. (Klici: Srečno pot! in smeh).
Sedaj prevzame gsp. dr. Jurtela besedo, ter v jedrnatih besedah zavrne očitanje pred-govornika glede trtnih nasadov okrajnega zastopa. Zakrivil ni okrajni zastop, da se trtnica ni obnesla, ampak zakrivila je dežela, ker je dala slabo trsje.
Visenjaku je vroče postalo in izginil je kot kafra.
Poslanec Žičkar je glede Visenjakove interpelacije omenjal, da to kar on zahteva, ni nič novega, da je že poslanec Pfeifer v državnem zboru stavil glede carine na vino potrebne predloge.
Tudi glede šol ni Visenjak nič novega povedal. Samo se čudi, da on zahteva 131etne šole, dočim se večina poslancev poteguje za 121etno, oziroma 61etno šolo. Nesmisel pa je Visenjakov predlog glede nemškega jezika na slovenskih šolah. On zahteva skrčenje šolskega obiska, ob jednem pa razširjenje šolskih predmetov. Kar je gosp. Visenjak govoril o colnini na luk, to mu je nekaj novega, hoče pa se on tudi o tem vprašanju poučiti, in če ga bo smatral za umestnega in koristnega, staviti v zbornici potrebne predloge. S tem končam. Burno pritrjevanje.
Sedaj nastopi gosp. dr. Brumen, oddavši mesto predsednika svojemu namestniku g. dr. Horvatu, ter v jedernatih besedah pošteno okrca predgovornika Visenjaka ter ožigosa krivice, ki se nam gode pri sodnijah in oblastvih glede rabe slov. jezika. Na državnega poslanca Zičkarja stavil je vprašanje glede njegovega stališča nasproti češkim ob-strukcijonistom.
Državni poslanec Žičkar mu na to odgovori, da bode kolikor je njemu znano,
slovanska katoliška narodna zveza, h koji on pripada, podpirala v vsakem oziru Cehe.
Sedaj nastopi kmet Korenjak Anton od Sv. Barbare v Halozah ter pravi, da smo sami krivi, če se pri uradovanju slovenski jezik ne spoštuje. Občinski predstojniki bi morali dopisovati oblastim slovensko, nemške rešitve zavračati in ti gospodje bi se že naučili slovenske prošnje v slovenskem jeziku reševati. Zatorej zahtevajmo vselej in povsod rabo slovenskega jezika.
Prebral je slednjič resolucijo, kojo prinašamo med raznimi stvarmi.
Kmet Poharec prosil je državnega poslanca, da bi uplival na to, da se Haložkim kuharjem žganja dača zniža. Tudi drugi kmetje stavili so različne prošnje do gosp. državnega poslanca.
Nato je zaključil gospod predsednik to imenitno zborovanje. Klici: Živio! Živeli slovenski poslanci, hvala Vam za Vaš trud, prosimo le tako naprej. Mi Haložani stojimo trdno za vami, doneli so po gostilniških prostorih. — Nato se je pričela na prostornem vrtu prosta zabava.
Politični ogled.
Delegacije, ki sklepajo o skupnih potrebah Avstrijske in Ogerske, se vršijo letos v Budapešti. Pri sprejemu delegatov je govoril tudi cesar. Omenjal je, da Avstrija živi z vsemi sosednimi državami v dobrem razmerju, osobito tudi z Rusijo. Dobro razmerje z Rusijo je naglašal tudi minister zunanjih zadev grof Goluhovski. Avstrijski Slovani z zadovoljstvom poslušajo te izjave in si želijo, da bi Avstrija stopila z mogočno Rusijo kmalu še v tesnejšo zvezo. Le taka zveza bi mogla povzročiti, da ostanejo izdajalski vzdihi avstrijskih Nemcev po pruski vladi na vse večne čase le vzdihi vzdihajočega v puščavi.
Grof Stiirgh, grajščak v Halbenrajnu pri Radgoni, je tudi med delegati. Pri vspre-jemu delegatov ga je cesar nagovoril. O grofu Stiirghu je znano, da je hud nasprotnik Slovencev, in da v štajarskem deželnem zboru uporablja vsako priliko za napade na Slovenstvo. Da pokaže svoje nasprotstvo do Slovencev, uporabil je tudi priliko, ko ga je cesar nagovoril. Rekel je cesarju, da naši deželni deželni poslanci niso imeli vzroka, da so izstopili. Pohvalil se je tudi, da štajarski deželni zbor sedaj, ko Slovencev ni v deželnem zboru, še posebno skrbi za Spodnji Štajar. Obe trditvi ste neresnični in slovenski narod ve, da je nemški grof govoril pred cesarjem neresnico. Ako bo slovenski delegat Vencajz v delegacijah govoril, naj se spomni mimogrede tudi halbenrajnskega grofa ter mu pove, da č£_ni_bQli_poučen o političnem položaju svoje štajarske dežele, da naj pusti politiko ter se bavi zanaprej na svojL grajščini z
takor je TcPpogosto pri nemških grofih navada in edino opravilo.
Češki minister^Rezek je hotel odstopiti, ker je ministerstvo Koerber predložilo za Češko in Moravsko Cehom neprijazen je-kovni zakon. Cesar pa Rezeka ni hotel odpustiti, ker spoštuje njegovo modrost in sposobnost.®	_____
Slovanski časnikarski shod bode letos na Dalmatinskem v Dobrovniku. Da bi bil v Zagrebu, hrvatska vlada ni pripustila. Boji se menda, da bi slovanski časnikarji v Zagrebu o vladi preveč lepega videli in slišali.
Prusko nasilje. Pruska vlada je zaprla poljsko zasebno višjo dekliško šolo, v kateri so se učenke pripravljale k državni skušnji za učiteljice. S tem je zabranjeno Poljakom imeti vzgojiteljice svojega rodu.
Na Francoskem so pri občinski volitvi za mesto Pariz zmagali nacionalci, ki katoliški veri niso nasprotni. Judovsko-liberalni krogi so vsled te zmage močno poparjeni.
V Belgiji sta razpuščeni obe zbornici in nove volitve so razpisane na 27. maja.
Vojna v Južni Afriki. General Roberts neprestano prodira proti Transvaalu. Sedaj je že prišel do mesta Kronstadt. Buri se mu nič več resno ne ustavljajo. Tudi angležki general Buller, ki je zavzel Ladysmith, se je zopet začel oglašati ter naznanja, da se tudi pomika naprej.
Dopisi.
Iz Vitanja. Ojiliod-jdiL--g--iafika¥ja so porabili seveda ""g' rflnAgafij da so planili po njem koLJačni psi po kosti. 28. štev. zloglasnega celjskega lističa je prinesla nek skrpan dopis, o katerem se zamore po prvem vtisu samo reči, da je sila neumen in neroden. Da je primešane nekoliko zlobe, temu se ni čuditi, saj se neumnost in zlobnost le pre-rade družite. Posebne časti pa ne dela duševnim zmožnostim dopisnikov, kar bodo pametnejši mej našimi nasprotniki — vsaj na tihem — sami pripoznali.
Oglejmo si vsaj v glavnih potezah ta neprebavni duševni proizvod najnovejšega dopisnika in njegovih trabantov — nezrelih mladičev.
Samo nekaj pobožnih^ jsjarih ženic in jednega gluhonem^« jcmpta ste videli, da se je jokal^^Žičkaj^em. Ej, kako se osmešite! Cerkve 'nlkcTar ne obiskujete, to pot pa ste kar opazili gluhonemega, kateremu so besede gsp. Zičkarja ob slovesu segale tako globoko v srce, da se je začel jokati. Šmentani gluhonemi, ki vsakokrat v dopisih naših nemških «velikanov» igrajo tako ulogo! Sicer se pa potolažite! Kdor je bil priča ginljivega slovesa g. Zičkarja, kdor je videl, kako so prihajali trumoma po sv. meši in v zadnjih dnevih bivanja g. Žičkarja v Vitanji v žup-nišče, da bi mu še enkrat stisnili roko in se mu zahvalili za vse prejete dobrote, ta se mora smejati Vaši lažnjivosti in Vašemu obrekovanju.
Naše kmete imenujete napredne! Seveda radi bi videli, če bi hodili za Vami skoz drn in strn, Vam delali še sedaj tlako kot nekdaj, Vas mastili z žulji svojih rok in bili samo marijonete — orodje Vaših namenov. Ti časi so pa — hvala Bogu — minuli. Naš kmet odločno zavrača ta za njega nečastni priimek, ker ima sam toliko možgan, da dela in nastopa po svoji pameti in se kaj malo zmeni za Vaše sebične nauke. Tiste peščice pa, ki je v Vašem taboru in ki srkajo pijan-čujoči po trgu iz Vašega evangelija ter z Vami pridno zabavljajo in rohnijo črez vse, doma pa puščajo vse v nemar in v rakovo pot, teh Vam ne zavidamo! Vredni ste pač drugi druzih!
Do leta 1888 ste tedaj videli vse v rajskem miru! Umevno! Okoličanske občine so vse plesale, kot ste jim Vi godli, kmetje so pridno vozili les, se pri tem vedno huje pogrezali v dolgove in v Vašo trdo neodvisnost, Vi ste samo ukazovali, kmečke pare pa so morale ubogati — tedaj je bil seveda za Vas raj. Potem pa je prišel g. Žičkar, pričel odpirati kmetom oči, jih postavil v gmotnem in gospodarskem obziru na lastne noge, odpravil silno pijančevanje, občine rešil vaših krempljev, skrbel za ljudsko prosveto in širjenje prave naobrazbe — ni čudež, da ste pričeli besneti, ker so Vam zbežale ovčice, katere ste do tedaj tako mirno in lahkodušno strigli. Hinc illae lacrimae! Ce Vam je posojilnica tako na poti, in če je tak zavod samo sredstvo, da se tem lažje delajo dolgovi, ki vničujejo kmete, čemu ste pa imeli tedaj tak direndaj, ko ste pricapljali za g. Žičkarjem in snovali nemško posojilnico, ki je po mnogih težavah in silnih mejsebojnih rabukah začela poslovati in kmetom ravno tako rada posojuje kot našim zadolženim gospodom.
Mi pa vemo, da je slovenska posojilnica bila in je še za nas okoličane prav blagoslov, ker je premnogega rešila silnih pijavk, ki so
ga hotele izsesati do zadnje kaplje krvi. Če j ste taki nacionalni ekonomi, pa ukrenite vsaj enkrat kaj pametnega, iz česa bodemo lahko sklepali, da imate srce za nas okoličane, pa bodite uverjeni, da Vam bodemo hvaležni kot smo hvaležni našemu nepozabnemu gosp. Žičkarju.
V cerkvene zadeve se nikdar ne vtikajte, posebno pa sedaj ne, ko se navdušujete za Lutra in njegov kriv nauk! Če bodemo kedaj zidali cerkev, zidali jo bodemo iz svojega, za Vaše lutrovske groše ne bodemo beračili! To si zapomnite! Ljudstva kljubu temu ne bodemo tako nesramno izsesavali, kot ste ga dosledno Vi! Vedno smo imeli več srca in ljubezni za našega kmeta kot Vi ter dokazali to dejanski. Kaj pa lahko Vi v tem obziru dokažete ? Nič in zopet nič! Kmet Vam je bil vedno: vvindischer Tost in kar je sličnih ljubeznivih izrazov več, sladkali ste se mu le tedaj, če ste ga potrebovali ali če Vam je nosil svoje krajcarje.
Najbolj Vas peče kmetijsko društvo! Verjamemo, saj smo se že bali, da bodete zblazneli, tako ste besneli in še besnite, ko smo ustanovili ta prepotrebni zavod za našo gospodarsko neodvisnost in samostalnost. Dokler smo Vam še nosili svoj denar, ste še lažje prenašali, ker pri tem vsaj Vaša mošnja ni trpela. Sedaj pa, ko smo Vam v zahvalo za Vaše neštevilno grdenje, psovanje in nasprotovanje obrnili hrbet in uvedli praktično izvrševanje gesla: Svoji k svojim, sedaj sikate kot kače in kličete vsemogoče faktorje na pomoč. Da bi ta zavod ne prospeval, bi seveda radi videli. V duhu že sedaj vidite njegov polom. Pa ne prenaglite se, gospodje, z Vašimi halucinacijami. Povemo Vam na uh6, da kljubu vsemu Vašemu zabavljanju, obrekovanju in lažnjivemu govorjenju kmetijska zadruga sicer počasi, a stalno napreduje. Da ste se v svoji kolobociji spravili tudi na klobučarja Jankoviča, katerega imenujete nesamostojnim, ker ne mara pljuvati po Vašem slabem vzgledu v lastno skledo, ampak hodi zvest si svojega slovenskega pokolenja z nami okoličani pot slovenskega nacijonalizma, je pri Vaši zmedenosti in nelogičnem sklepanju samo ob sebi umevno. Značilno za Vas in Vašo politično dekadenco pa je, da ste tudi to priliko — zvesti svojim tradicijam — porabili, da denuncirate uzornega učitelja okoličanske šole gosp. Koserja. Njega to Vaše blatenje ne bode preveč bolelo, ker ga poznamo kot moža samostojnega, neupogljivega značaja, ki deluje z odkritim vezirjem ne pa kot njegov tovariš na nemški šoli, ki v zasebnem pismu prosi čč. duhovščino, da naj nikar ne smatra prepoved krajnega šolskega sveta, da se deklice nemške šole ne smejo pokloniti v slovo g. Žičkarju kot demonstracijo proti g. Žičkarju ali duhovščini sploh, v javnosti pa se pusti hvaliti, da je vsled svoje paznosti zavrnil to strašno nesrečo!
Najbolj se je moral vlč. g. Zičkar smejati, ko ste mu očitali, da je_on posredoval, da so se tri nemške deklice poročile s Slovenci. JVlenda ni bilo nobenega čbveka, "ki je tako erad videl teh zvez iz umevnih vzrokov, ot ravno njega. Sicer pa bode menda gsp. Rupnik protestiral, da ga štejete mej Slovence, vsaj je dovolj »heilal« z Vami po ultranemških gostilnicah. Mi tacega političnega tovariša vsaj z vso odločnostjo odklanjamo.
Da je hotel gosp. Zičkar še sedaj pred i svojim odhodom neko osebo v vitanjski ; župniji poročiti z nekim Slovencem, da bi ♦ spravil dotično posestvo v slovenske roke, tej bedasti trditvi se morajo krave smejati. Take osebe Vam iz srca radi prepuščamo, vsaj bi morali omilovati vsacega človeka, če bi si hotel naložiti tak nemški križ na svoje rame.
Dovelj! Vsega nakrat povedati ni dobro. Gosp. vitanjskim dopisnikom želimo, če bodo spet kovali kak dopis v kompaniji, da bi kazali vsaj malo logike, da bo vredno polemizirati. Adijol
Ptuj. Cenjeni gospod urednik ! Dopisnik iz Kaniže pri Ptuji dregnil je s svojim dopisom, ki ste ga priobčili v Vašem listu z dne 19. aprila t. 1. št. 16, neusmiljeno v sršenovo gnezdo in razbesnil »čiče,« »cence« itd., ki imajo svoje prodajalne v Bismarkgasse. Poslali so vam zaporedoma izjave, v katerih priznavajo potrebo znanja slovenskega jezika. Strašilček je v svoji izjavici še posebej po-vdarjal, da že od mladosti občuje v slovenščini in da pozna že od takrat občevalni (materni) slovenski jezik. Ti čiči, cenci, šeki itd. povdar-jali so potrebo znanja slovenskega jezika in so si mislili, zdaj jih imamo, zdaj bo pa že dobro. Kmetje bodo zopet k nam v štacune prihajali. Ljubljenci Bismarka! O ne! Mi se ne zadovoljimo s tako majhno izjavico, mi hočemo še več. Mi hočemo, da spoštujete naš slovenski jezik. Mi hočeme dalje, da slovesno izrečete, da se ne boste nikdar več udeležili demonstracij proti Slovencem. Mi hočemo, da od slej redno plačujete za »Družbo Sv. Cirila in Metoda, in da ne boste podpirali ,Siidmarke', ,Siidmarkbanke' in ,Schul-vereina'.
Cenjeni gospod urednik! Takrat ko so ptujski »purgarji« sklepali o »Bismarkgasse«, niso najmanj mislili na odpor, kateri se bode vsled »Bismarkgasse« pojavil pri slovenskih okoličanih. Pridite ob nedeljah v Ptuj, in prepričali se bodete osebno, kakšna praznota vlada v štacunah po Bismarkgassi. Tudi ulica je jako skromno obljudena. Zavedni okoličan napravi rajši ovinek, samo da mu ni treba skozi to zoprno »Bismarkgasso«. Trgovci v Bismark-ulici opazili so to takoj ter so začeli tuhtati, na kak način bi privabili nekdanje stranke nazaj. Bistri Sellinschek jo je prvi potuhtal. Dal je naznaniti, da dobi vsak, ki si je pri njem v raznih slučajih nakupil blaga in plačal 100 kron, 1 krono nazaj. Dobro jo je pogodil, pa na te limanice se mu nobeden ne vsede. Pametnejši so bili baje drugi njegovi tovariši. Stavili so — tako se govori — pri zadnji seji mestnih očetov predlog, naj se Bismarkgasse premesti v ulico, kjer je »Narodni dom«, in ki se imenuje »Postgasse«. Ta vest se namreč raznaša po mestu z vso gotovostjo in v tej ulici bivajoči Nemci, v svesti si, da bi radi tega njihova obrt trpela, pripravljajo se na odločni odpor. Seveda Slovenci tudi ne bodo rok križem držali, če se ta vest uresniči. Zvite glave so ti mestni očetje. Pa jim vse nič ne bo pomagalo. Imejte svojo »Bismarkgasso« tam, kjer ste si jo napravili. S premenitvijo Bismarkgasse v Postgasse ne dosežete ničesar, k večjemu napravite še več novih ubožcev. Prepozno ste se skesali. Dan plačila prihaja vedno bližje. Po lastnem prijatelju in kričaču Wolfu ožigosan pek in župan Ornik hodi klaverno okoli, maja se mu županski stolec. Volitve se bližajo, njegova četa je silno majhna, prijateljev skoraj-0. Bog mi pomagaj, vzdihuje. Kaj bo z mojo plinarno, kaj z žago, kaj s klavnico? Da, ljubi Ornik! Usodepolni oblaki se zbirajo nad Tvojo glavo!
Ne zamerite mi vi ptujski »purgarji«, če sem Vas malo pošegetal, sedaj sem rabil le glace-rokavice, če se ne poboljšate, vporabil bom rokavice iz ježove kože. Pozdravlja Vas iskreno Vaš	Sršen.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Mil. knez in škof sklicujejo s posebnim pismom za 4, 5. in 6. septembra 1.1. škofijski zbor v Maribor.
Poroka. Gsp. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariboru, se je poročil z gospico Olgo Grebene, hčerjo gosp. Fr. Gre-benca, posestnika in trgovca v Velikih Laščah. Čestitamo! — Dne 12. t. m. se je poročil gosp. dr. J. Dijak, c. kr. sodni pristav v Šmarju pri Jelšah z gco. Zoro Štožirjevo iz Zagreba.
V Narodnem domu mariborskem je odslej zanaprej preskrbljeno tudi za prenočišča.
Dvorni svetnik Šuklje je v torek in sredo bival v Mariboru ter se posvetoval z ravnateljem Schreinerjem o važnih šolskih zadevah.
Iz šole. Izpit učiteljske usposobljenosti so v Mariboru naredili: gospod K. Majer, učitelj pri Sv. Janžu na Dr. p. in gospice Filomena Kosi, učiteljica pri Sv. Andražu bi. Leskovca, Marija Stupan, učiteljica v Zibiki in Ana Vauda, učiteljica v Radvanju blizo Maribora. — V Ljubljani so naredili skušnje za učiteljsko usposobljenost sledeči gg. oziroma gospice: Marija Hiti na Bizeljskem, L. Kalič v Gornjem Gradu, Ana Steska pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; Matej Jenko in Anton Kuhar v Trbovljah. Za meščanske šole z nemškim učnim jezikom je naredila izpit z odliko Božena Sernec.
Iz nemške šole. Učitelj: »Katero poslopje v Mariboru je najlepše?« Učenci molče. Jeden vzdigne roko. Učitelj vesel: »No povej!« Učenec: »Narodni dom«. Učitelj jezen: »Sčdi! Danes ostaneš eno uro po šoli!« Tako se je dogodilo nedavne čase v neki mariborski deški šoli.
Za okrajni zastop mariborski so
izvoljeni iz veleposestva, veleobrti, mest in trgov sami Nemci, večinoma Mariborčani. Okrajni zastop je torej v mestnih rokah, namesto v okoličanskih, za katere je vstvarjen. Danes je volitev iz kmetskih občin, katere se udeležujejo letos prvikrat tudi Slovenci. Kakor ravnokar izvemo, so Slovenci ostali s 60 proti 69 glasovi v manjšini.
V Št. llju pod Turjakom ima dne
20. t. m. prvi občni zbor, h kateremu pride bržkone tudi revizor gsp. Jošt iz Celja. Pričakuje se mnogoštevilna udeležba.
Iz Poličke vasi nam pišejo, da se on-dotni župan zelo trudi spraviti slovenske otroke v šentiljsko nemško šolo. Narodnjaki, glejte mu na prste!
O grofu Stiirkhu, kojega smo vzeli danes tudi v politični ogled, izvemo sledečo dogodbico. Nemški grof se je vozil na progi Spielfeld-Radgona. Sprevodnik pride k njemu, da vščipne tudi vozno karto nemškega grofa. Grof: »Ali ste Slovenec?« Sprevodnik: »Sem, gospod grof!« Grof: »Potem ne dobite od mene nobene napitnine!« Sprevodnik: »Ali mislite, gospod grof, da bom za Vašo napitnino prodal svojo narodnost?« In Stiirkh je namesto odgovora namrdnil svoj grofovski obrazek.
Iz Kozjega se nam piše: Naša pošta je dobila nemško-slovenski poštni pečat. Sploh lahko rečemo, da se je na naši pošti v zadnjem času marsikaj obrnilo na boljše.
Predrznost kozjanskih nemčurjev. Pri nas je lepa navada, da postavijo 1. maja veliko mlajo v proslavo Marije. Okrašena je bila z lepimi venci in plapolale so razne rudeče-bela banderca. Ta prikazen pa je tako raztogotila in razkačilanaše trške nemškorčke, da so se jim od same jeze tresle ponarejene germanske hlačice. Modro so pretresovali, kaj bi storili. Čujte in strmite, kaj so iztuh-tali. V noči od 1. do 2. maja so vtihotapili na našo mlajo, ki je Mariji v češčenje postavljena, nemško trobojnico, ki je visela do polovice mlaje. Razčesali so vse vence raz njo in pometali po tleh. Vsak je obsojal to delo ter obžaloval, da se v našem trgu nahajajo tako brezverni ljudje, ki skrunijo z nemškimi trobojnicami Mariji posvečeno mlajo. Naši krščansko misleči mladeniči so to ostudno delo še pred solnčnim izhodom zapazili in razčesali nemško trobojnico z naše mlaje na tisoč koscev in jih razmetali po trgu, da hodijo po njih tudi naši nemškorčki sebi v sramoto, nam pa v veselje.
Jareninsko bralno društvo je slavilo dne 13. t. m. desetletnico svojega obstanka. Došlo je več pozdravilnih pisem. Natančneje poročilo še objavimo.
V Iki iščejo zdravja trije čč. gospodje naše lavant. škofijeTTcSpelan A. Drofenik, župnik Franc Brglez in dekan Jernej Voh.
Poleg njih se tam zdravijo še č. o. Heitz-mann S. J. iz Serajeva, č. g. P. Krämer misijonar z Dunaja in 10 drugih duhovnikov iz raznih vladikovin našega cesarstva. Vreme jim neki ni ugodno, ker dan za dnevom dežuje, a drugače se hvalijo, da so dobro preskrbljeni. Imajo tudi svoje »Šmarnice«.
Iz Marenberga. Dne 8. maja bila je v Marenbergu volitev načelnika, namestnika in odbornikov. Izvoljeni so Nemci s pomočjo dveh pooblastil iz industrije. Navadno je bilo 17 glasov na nemški strani, 14 na slovenski. Slovenci so stali močno kakor skala in sicer iz Ribnice Miklavc, Zapečnik in Streicher, iz Pernice Kreinc iz Vuhreda Rojak in Paher-nik, iz Vuzenice Gaberšnik in tovariš njegov, iz Sv. Antona Mravlak, iz Remšnika Gregi in Žmavc, iz Primona Helbl, iz Marenberga Klobučar in Ternik. Gospod Pahernik iz Vuhreda je zopet pokazal svojo odločnost za blagor slovenskega naroda. Vsem blagim in narodnim volilcem kličemo gromoviti živijo za sedaj, zp prihodnjo dobo pa popolno zmago.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo je imela kmetijska zadruga zborovanje. Ljudstva je bilo izredno veliko, celo od Male Nedelje so prišli trije imenitni možje, med njimi g. Kocbek, da bi g. Kača slišali. Zopet se je pokazalo, da je zanimanje za zadrugo veliko in splošno; pa zakaj bi ne bilo, saj je to edina pot, da se kmet resi pogina. Gospod Kač je pa tudi tako ognjevito govoril, da so nekatere poslušalce solze polile. Posebno o mlekarstvu je nam razjasnil, koliko dobička bi imeli kmetje, če bi si napravili mlekarnico, ker le tako bi bilo kmetu mogoče podkupce podrinoti in samemu direktno, torej v veliko boljši denar spraviti; torej na dan z mlekarnico. Nadalje je govoril o zavarovanju, kar je tudi izmed najpotrebnejših reči za kmeta, da mu ni potreba na stare dni siromaške palice v roke prijeti in beračit iti, ako obnemore. Še več drugih jako dobrih reči nam je prednašal, za kar mu najiskre-nejšo zahvalo izrekamo. Zborovalci so sklenili, da si napravijo mlekarnico in sicer takoj pri Sv. Trojici in v Bišu, kateri se bodeta zvezali. Vabimo torej vse kmete k mnogoštevilnemu pristopu. — Po želji več udov se bode tudi zadružna posojilnica ustanovila in sicer po Raiiaisenovem sistemu. O tej stvari, namreč o mlekarnici in posojilnici, se bode v nedeljo, dne 20. t. mes. ob 8. uri zjutraj posvetovalo in vabimo ude, kakor tudi neude k obilni udeležbi.
Vrla služabnica. Iz meščanskih krogov nam pišejo: Ljubi »Slov. Gospodar« si v tem mesecu tako lepo opisal smrt in pogreb pri-proste kmetiške deklice jareninske, da si se vsakomur še bolj prikupil. Tvoje naročnike in bralce pa gotovo tudi razveseli, če jim včasih kaj o pridnih služabnikih poveš, kojih nam tako pomanjkuje. Zato si upam to-le poročati: V ponedeljek so zvonovi dveh mestnih župnijskih cerkev v Mariboru naznanjali, da nekoga k pogrebu nesö. V dolgi vrsti ljudij je pet duhovnikov spremljalo k zadnjemu počitku 56 let staro Juljano Šale-ker. 35 let je služila v eni hiši — v pekariji v koroški ulici, tako zvesto in pridno, da so jo čislali kot svojo hčer ali mater. Skromno, ponižno, neutrudljivo delavno ter vzgledno pobožno je živela, tako, da so jo vse pridne služabnice spoštovale in ljubile. Kar si je z delom svojih rok od ranega jutra do pozne noči prislužila, delila je revežem in jih prosila, naj molijo za njo. Zato so pa tudi preč. g. stolni župnik na grobu o njej toli ganljivo spregovorili in navzoče služabnice opominjali, naj se po vzgledu rajne Juljane ravnajo! Bog ji daj večno luč, nam pa, da za njo hodimo, da smo zveste svojim gospodarjem in gospodinjam, da pridno delamo in Bogu služimo.
Jungovci narodne izdajice. Dne
3. majnika smo pisali v našem listu pod tem naslovom: V »Učiteljskem Tovarišu« smešijo spodnještajarski socialdemokr. učitelji (jun-
govci) naše poslance zaradi abstinence ter so se s tem postavili na isto stališče, na katerem stojč naši nemškutarji. Jungovci so najprej vrgli vero od sebe, sedaj pa pride narodnost na vrsto. Opozarjamo narodnjake, da iz vseh šolskih svetov in društev zapodijo jungovskega »Učiteljskega Tovariša« ter naročijo raje »Slovenskega Učitelja«, ki je glasilo poštenih krščanskih učiteljev, kojih je še hvala Bogu tudi pri nas precej.« Kaj so nam jungovci na to mirno in stvarno pisano notico odgovorili? So morda rekli, da to ni res, da so vrgli narodnost od sebe? Ne, temu ne oporekajo. Ampak iz jeze, da smo jih v javnosti razkrinkali ter pokazali na njihovo luknjasto narodnost, poslali so nad nas naj-spretnejšega psovalca izmed svojih vrst, ki nas je v »U. T.« obsipal s sledečimi ljubez-njivostmi: »Gospodar« je »listič«, v kojem se »nabirajo vsi izbruhi zavisti, sovraštva in gnjeva proti učiteljstvu, kakor se na javnem smetišču nagromadijo nesnage vsega mesta. In časih pljune še kakšen prodan člen naše (učiteljske) zadruge na ta kup . . .« (Tako imenuje krščansko misleče učitelje!) »Gospodar« odkriva »sovraštvo« do učiteljskega stanu, priporoča »gnjev do učiteljstva«, »zvija na prav licemeren način svoje oči«, je »pobožen list.« »Gospodar« je dne 13. maja 1.1. dosegel »vrhunec nesramnosti«, list »brez vsakega stida« dela »gonjo« proti »U. T.«, ki je »pravzaprav zavraten napad na ves (!) stan, na vse (!) učiteljstvo!« Naša pisava je »nestidnost«, naša pamet »klerikalna«, naš urednik da učiteljem »požirati neprebavljivo hrano« in jim zadaja velikodušno in radodarno »klafute«. Sumi nas, da se nam je »pamet prav pošteno zmešala«. Do vseh teh zaključkov dospel je gospod jungovec po naši nedolžni zadnji notici, ali kakor sam pravi, »po zadnji budalosti in neotesanosti ,Gospodarjevi'.« In čeravno pride že enkrat do zaključkov, vendar pošilja vnovič na naslov »Slov. Gosp.« še naslednje izbrane besede: »po farizejskem načinu zvijati svoje oči, lice-merno zatrjevati, notoriški sovražnik, zapelji-vec, nesramen list, strupen način, strupeno želo, brutalnost itd.« In že celo hripav kriči v psovanju res nedosežni jungovec: »Proč z Gospodarjem!« To je ves odgovor na našo trditev, da so jungqvski učitelji vrgli od sebe vero in narodnost! Zares temeljito in olikano sestavljen odgovor! Mi ga jemljemo s smehljanjem na znanje ter hvalimo Boga, da imamo take nasprotnike. Kajti naše ljudstvo in naše razumništvo sedaj ne bo več pomišljalo, ampak povsod energično pokazalo vrata »Učiteljskemu Tovarišu« in njegovim širi-teljem!
V	Ptuju se je opustilo z ministerskim odlokom eno notarsko mesto.
V	Mariboru se je v ponedeljek ustanovilo trgovsko in obrtno društvo za Šta-jarsko. Na zunaj se je govorilo, da se gre za boj proti »klerikalnim« konzumom. Pravi namen društva pa je označil na shodu dr. Volfhart, ki je povdarjal, da je tako društvo bilo za Spodnji Štajar potrebno, kajti le gospodarsko trden (nemški) narod lahko tudi v narodnostnem oziru vspeva. In na to zborovanje je vabil ljubljanski »Slov. Narod« in udeležili so se ga — slovenski trgovci. Kje je Vaša narodnost? Na shodu je paradiral seveda tudi ptujski pek Ornik! V Ptuju pa se čudi, ako Slovenci rajši kupujejo moko v Peter Majdičevi štacuni nego pri njem! Ptujski Šulfink ie napadal naš list, za kar ga bomo po zasluženju okrcali. Kdor živi od Slovencev, ne sme napadati slovenskih listov, sicer se lahko zgodi, da Slovenci ne bodo več hodili v njegovo štacuno.
V	Slivnici pri Mariboru zidajo novo šolo. Strašno se jim je pa hitelo z nad-pisom. Komaj da so postavili glavne stene, že so naredili nadpis: Volksschule. Tako torej, ponosni Slivničani?! Jezik, katerega govorite, torej ni niti toliko vreden, da bi se čital na šoli, v katero pošiljate svoje otroke ?. Kje je Vaš ponos, Slivničani, da tako zame-
tujete jezik svojih mater? Ali boste sedaj res srečni, da ste si hodili po nadpis za svojo šolo k Nemcem? Ponosni Slivničani, kako dolgo še boste poklekovali pred Nemci in oboževali njih jezik?
V Celju je umrl 14. t. m. Friderik Mathes, posestnik hotela »Erzherzog Johann«, rodom Dunajčan. Bil je sprva še precej trezen Nemec; no s časom so ga naši nem-čurji spreobrnili in pri izgredih proti Čehom je imel že tudi on »besedo«.
Glediška predstava v Celju. »Martin Smola« se bo imenovala igra, ki se bo igrala v Narodnem domu 20. t. m. Sodelovala bode razun najboljših celjskih diletantov tudi iz-borna moč na ljubljanskem gledišču v osebi gosp. Danila. Ker je vsebina tej igri nedo-sežno komična in ta predstava sklepna v tej sezoni, nadjati se je prav obilne udeležbe, ne glede še na to, da je čisti donesek namenjen v prid našemu marljivemu režiserju.
Naša gimnazija. Zopet prihajajo ne-vesele vesti iz tega zavoda. Profesor Straubinger se je pridružil nemškim četrtošolcem pri izletu v Cmurek. Nazaj grede so peli dijaki »Deutsche Wacht« in Straubinger jim je baje pomagal. Nadzornik Lampl je to slučajno slišal, ter mu dal samo reči, da to ni bilo prav. To je bilo vse! Straubinger je znana oseba v Mariboru. On je član vseh znamenitejših nemških društev. On je znan mariborskim Slovencem kot njih neprijatelj. Znan pa je tudi prebivalcem okoli Narodnega doma, kjer se rad sprehaja ter opazuje, kteri gospodje in dijaki zahajajo v Narodni dom.
Žičkarjevi predlogi. Predlogi, ki jih je stavil poslanec Žičkar in koje omenjamo v uvodnem članku se glasita: I. Poslanec Žičkar in tovariši predlagajo: Streljanje proti toči se je, kakor znano, dobro obneslo. Toda mnoge občine si ne morejo nakupiti potrebne priprave in smodnika. Med take občine spadajo tudi Senovo, Brezje in nekatera sela občine Blance v političnem okraju brežiškem. V občini Brezje je 1. 1898 bila dvakrat toča ter pobila vse poljske pridelke, da tudi krmo za živino. V mesecu juliju 1. 1899 je naredila toča v tej občini uradno dokazane škode 86.970 K. Dne 27. aprila 1.1. je naredil mraz v ondotnih vinogradih škode vsaj za 40.000 K. V katastralni občini Šedum, ki spada k politični občini Senovo, je naredil zadnji mraz gotovo za 18.000 K škode. Sela Zaratje, Klanje, Prikrance, Handjija in Osredek, ki spadajo k politični občini Bianca, je škode vsaj za 30.000 K. To pač dokazuje, da si imenovane občine ne morejo nakupiti potrebnih priprav in smodnika za streljanje proti toči. Podpisani poslanci torej predlagajo: Visoka zbornica naj sklene: Od c. kr. vlade zahtevamo, naj se občinam Bianca, Brezje, Senovo v pol. okraju Brežice z državnim denarjem pomaga, da si nakupi topiče in smodnik za streljanje proti toči. Žičkar, dr. Gregorec, Robič, Berks itd. — II. Poslanec Žičkar in tovariši predlagajo: Dne 27. aprila t. 1. je naredil mraz v vinogradih brežiškega okraja veliko škode. Prizadete so posebno občine Buče, Zdole, Podsreda, Lastnič, Verače, Virstanj, Sv. Peter pri gorah, Sopote, Vetern ik, Brezje, Senovo, Bianca. Ker je večina teh občin že 1. 1896, 1898 in 1899 vsled večkratne toče in povodnji trpela ogromno škodo, nastala je med ondotnim prebivalstvom taka revščina, da nameravajo mnogi posestniki prodati svoja posestva, ki jim ne dajejo več zadostnega živeža. Mnogi so prodali živino, in da bi si jo zopet nakupili, nimajo denarja. Vsled tega polja ne morajo gnojiti in nasledek tega bo, da jim bo neslo malo ali pa nič. Podpisani poslanci predlagajo torej: Visoka zbornica naj sklene: Od c. kr. vlade zahtevamo, da podari prebivalcem političnega okraja brežiškega, ki so povodom raznih uim posebno mraza, močno oškodovani, iz državnega zaklada znatne podpore. Žičkar, Robič Berks.
Kmetijsko društvo v Konjicah je tako prestrašilo ondotne nemške trgovce,
da so si dali kar slovenske lepake tiskati. Posilinemški trgovec Kupnik priporoča na svojih lepakih v slovenskem jeziku celo »frišno kristjansko robo«. Konjiški Slovenci v trgu in iz okolice, podpirajte slovenske trgovce in kmetijsko društvo.
V Št. Ilju v Slov. goricah so ljudje zelo nevoljni. Nedavno je dobilo zelo veliko število starišev (okoli 200?) občutne kazni za šolske zamude svojih otrok. Za 8 dni zamude se plača 2 K. Ljudje, ki potrebujejo sedaj denar za druge prevažne potrebe, se radovedno povprašujejo: Kje sta bila Pistor in Fišreder, da v krajnem šolskem svetu nista mezinca ganila za ubogo ljudstvo? Ljubezen in skrb za ubogo ljudstvo se kaže pri nemških udih šentiljskega krajnega šolskega sveta zmeraj v lepši luči. Šentiljčani si bodo to zapomnili!
Volitve za šentiljski občinski za-stop se bližajo. Nemška stranka dela z vsemi sredstvi, da bi si priborila zopet nadvlado nad slovenskim prebivalstvom. Toda slovenskemu ljudstvu so se začele odpirati oči. Od dne do dne jasneje spoznava, da nemška stranka ne skrbi za njegov blagor. Še ni dolgo in vsilili so Šentiljčanom šulferanjsko šolo, za kojo se bo moralo občutno plačevati, potem je prišlo pretenje s kaznijo in zaporom, ako se ne bodo naznanili za šolo godni otroci, sedaj so prišle velike kazni za šolske zamude. Zato pa se bodo letos pri občinskih volitvah Šentiljčani postavili na lastne noge, kajti tudi med seboj imajo dovolj sposobnih in pametnih mož, ki jim bodo vladali občino. Doslej so imeli Šentiljčani občinskega predstojnika izposojenega iz Spiel-felda. Pistor namreč prebiva v Spielfeldu.
Iz poslanskih krogov se nam piše o grofu Stiirghu: Grof Stiirgh je letos ud avstrijske delegacije. Ko je pred par dnevi cesar sprejel avstrijsko delegacijo ter po svoji navadi ogovoril vsakega delegata, je vprašal grofa Sturgha, ali ni bilo letos nobenega slovenskega deželnega poslanca v graškem deželnem zboru. Grof je moral reči: »Nobenega«. »Zakaj pa ne?« vpraša svitli cesar; »pravega vzroka ne vem« odgovori Stiirgh. To vam je nevednež. Zakaj pa ni bral oklica slovenskih deželnih poslancev, bi bil lahko zvedel, če že res ni znal za pravi vzrok, radi katerega ni bilo slovenskih poslancev več v Gradcu. Potem se je grof Stiirgh po-bahal češ: »smo pa mi, nemški poslanci, toliko bolje skrbeli za štajarske Slovence.« Da ga ni sram, tako govoriti pred svitlim cesarjem! Kedaj in kje ste pa skrbeli gospod grof za Slovence? Ste morda ustanovili nekaj slovenskih šol? Ste našim slovenskim vinogradnikom dovolili mnogo brezobrestnega posojila? Ste namesto nemškega trtnoušnega komisarja postavili tacega, ki razumeva slovenski? Ste namesto nemških učiteljev in profesorjev na mariborskih, celjskih in ptujskih šolah nastavili slovenske učitelje? Ali ste nam kaj davka znižali? Ne, nič od vsega tega! Saj ste deželne doklade zvišali od 40% na 44%) pa ste napravili nov velikanski dolg za štajarsko deželo! Zakaj niste tega povedali presvitlemu cesarju?)
Na Zavrču se je sklenilo: Na stotine zbrani volilci iz Haloz na shodu ptujskega katol. polit, društva »Pozor« vršečem se dne 6. majnika v Zavrču, soglašajo z onimi v Jarenini, pri Sv. Marjeti, v Bišu in v Kozjem ter izrekajo državnemu in deželnemu poslancu gosp. Žičkarju ter deželnemu poslancu gosp. dr. Jurteli popolno in neomejeno zaupanje, ter zahtevajo samoupravo Spodnjega Štajarja, slov. gimnazijo v Ptuju, slovensko meščansko šolo v Št. Juriju na južni žel., slovensko učiteljišče in vinarsko ter sadjarsko šolo v Mariboru, nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, pravičen volilni red, razdelitev kmetijske družbe in ustanovitev narodnih skupin v deželnem zboru. Končno najodločneje obsojajo graško deputacijo in zlorabljenje slovenskih kmetov za to od zgoraj naročeno in plačano komedijo ter
odobrujejo izstop slovenskih poslancev. Proč od Gradca!
Utonil je dne 10. maja v Dravi pri Rušah učenec 4 razreda Karol Fuknč. Fant, ki se je že večkrat sam vozil čez Dravo, se je na dan nesreče igraje gugal v čolnu. Čoln se prevrne in valovi deroče Drave izroče fanta neusmiljeni smrti.
Bralno društvo ali posamezne osebe, ki si želijo lanskih letnikov »Slov. Gosp.«, »Domovine« in »Mira«, naj se oglasijo pri blag. gosp. dr. J. Hrašovcu v Celju, ki jih blagohotno podari.
Društvene zadeve.
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja Sv. Vid na Ponkvi K 17 70, Sv. Da-nijei v Razboru K 1514, Konjice K 5816, Veržeje K 20, Pameče K 10, Jarenina K 200, Sv. Pavel pri Preboldu K 81, Teharje K 18, Sv. Štefan pri Žusmu K 1102, Dobje K 16-80.
V Jarenini bo prihodnji pondeljek ob 7. uri zjutraj v hiši Fišerjevi prednašal dež. potovalni učitelj Jelovšek za kmetijsko zadrugo o mlekarnici in o živinoreji. Gospodarji jareninski, pridite polnoštevilno!
Kmetijske zadruge v Jarenini tretji podučni shod zadnjo nedeljo je bil mnogoštevilno obiskan. Potovalni učitelj Belč je poljudno govoril o žvepljanju vinogradov ter o škodljivcih sadnega drevja, zadružni potovalni učitelj Kač pa je navdušeno razpravljal o mlekarnici in o povzdigi živinoreje ter sploh o napredku našega kmečkega ljudstva.
Jareninsko politično društvo bo v nedeljo dne 27. maja priredilo pri Št. Ilju v Slov. gor. političen shod. Natančneji vspored prihodnjič.
Sv. Jakob v Slov. gor. Tukajšna kmetijska zadruga priredi prihodnjo nedeljo 20. majnika ob 3. uri popoldan v privatnej hiši gostilničarja Peklar zborovanje s tem le sporedom: 1) pozdrav, 2) teoretični pouk dež. potovalnega učitelja g. M. Jelovšeka o povzdigi govedoreje, o pridelovanju več in boljše krme, kakor tudi o mlekarstvu in boljšem izkoriščanju tega pridelka, 3) razni predlogi.
Kmetijsko društvo v Leskovcu imelo bode 24. majnika ob 3. popoludne v šolskih prostorih glavno zborovanje, katero se bo vršilo po sledečem sporedu: 1) gosp. I. Kač govori o živinoreji, sadjereji in posojilnici, 2) prosti nasveti in razgovori o kmetijstvu itd., 3) po zborovanju v gostilni J. Kmeteca prosta zabava, petje in tamburaši.
Odbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu sestavil se je na prvem občnem zboru v poletnem tečaju 1900, dne 5. maja sledeče: predsednik med. E. Dereani, podpredsednik Pavel Kane; tajnik jur. K. Vobič; blagajnik jur. V. Sernec; knjižničar jur. I. Spitzer; gospodar med. Srečko Lebar; odbornika namestnik med. A. Jesih.
Gospodarske stvari.
Pouk*) o pokončevanjn trtne ali grozdne plesnobe (Oidium Tnckeri).
Trtna ali grozdna plesnoba je na Šta-jarskem v zadnjih dveh letih mnogo škode naredila in po nekaterih krajih pričakovani pridelek popolnoma uničila. Ta glivica bode se gotovo tudi letos prikazala, zato je potrebno, da se pravočasno in energično po-končuje.
Ta glivica se pokaže hitro ko je trta odevela (včasih tudi že predno cvete) na
*) T» „pouk" je občinam razposlal visoki deželni odbor štajarski. List, s katerega je „Slov. Gospodar" danes oskrbel ponatis, doposlal nam je prijatelj. List bil je pribit na občinskej hiši, veter ga je odnesel daleč na cesto, tukaj ga je raztrganega naš prijatelj pobral in doposlal nam, ker „pouka" nam deželni odbor ni doposlal. Tudi dotična občina dobila je iz Gradca jeden jedini odtis, in vsled tega nas prijatelj prosi, naj bi tamošnjim občanom postregli mi, naj bi jim „Slov. Gospodar" dal obilnejše, kakor deželni odbor.
zelenih mladikah v podobi belih, jako tankih pajčevinastih nitij, ki naglo rasejo ter prehajajo tudi na listje in na jagode. Vsi popa-deni deli trte nam kažejo manj ali bolj gosto, belo, pepelu ali moki podobno preprogo, ki diši po plesnjivem — in so čim dalje tem bolj umazane, pozneje pa rjavočrne barve.
Vsi popadeni deli zaostanejo v rasti; bolne jagode zaostanejo za zdravimi ter ne dozorijo, ako tudi je vreme še tako. Ob deževnem vremenu jagode razpokajoin zgnjijejo, ob suhem pa se zgrbančijo in posušijo.
Ta zajedavka more uničiti ves vinski pridelek ter tudi zelo škoduje trsju, ako ji človek ni nasprotoval o pravem času.
Od vseh sredstev, ki se priporočajo zoper to bolezfen, je najboljše in najgotovejše čisti in drobno zmleti žvepleni prah. S tem prahom se morajo vsi deli trte najmanj trikrat potresti, in sicer: prvikrat takoj po razvitju mladih poganjkov (ko so ti en pedenj dolgi), drugikrat pred cvetom in tretjikrat hitro po cvetji.
Ako se pa grozdna plesnoba pozneje vendarle prikaže na posameznih trtah, morajo se te, kakor tudi vse blizu teh stoječe trte — ki sicer niso bolne — še enkrat žvepljati.
Žvepljati moramo ob mirnih, toplih in solnčnih dneh, in še le tedaj, ko se rosa posuši. Ako začne deževati predno je preteklo 24 ur po žvepljanju, mora se žvepljanje ponoviti, kakor hitro je zopet lepo vreme.
Žvepljati se mora sploh tako, da se po-žvepljajo fino vsi deli trte, ne pa tako, da bi se razsipalo žveplo kar kupoma na posamezne dele.
Žveplo uniči samo grozdno plesnobo, ne pa tudi strupene rose ali peronospore; treba je toraj trte žvepljati in škropiti.
Za vinograd, ki meri eno oralo (1600 kvadratnih klaftrov) je treba: za prvo žvepljanje okoli 10 kil, za drugo žvepljanje okoli 15 kil in za tretje žvepljanje okoli 20 kil in takega žvepla kakor je zgoraj popisano.
Tako žveplo si posestniki lahko naročijo pri obeh deželnih kemičnih poskušališčih v Mariboru in v Gradci, ki se tam oddaja v j žakljih od 50 kil za 4 gld. Manje kot 50 kil i se ga ne more dobiti.
Zveplja se z ročnimi mehi ali pa s tako 1 imenovanimi »nahrbtnimi žvepljarji«. Dobri nahrbtni žvepljarji se tudi dobijo pri navedenih kemičnih poskušališčih, in sicer: Styria za 5 gld. 50 kr. in Vindobona za 10 gld. 35 kr. komad (ako si kdo tak žvepljar naroči, naj z naročitvijo ob enem tudi denar za njega vpošlje). Ročni mehovi se lahko dobijo pri vsakem večjem trgovcu na deželi za gld. 2"50 do 4 gld.
Ako se grozdje žveplja v poznem poletju, dobi vino okus po žveplu ali bolje rečeno po žveplenem vodiku. Ta okus se lahko odpravi s tem, da se vino — kakor hitro se sčisti — pretoči skozi pipo, na katerej se nahaja čopič od čiste slame (tako, da se vino dobro razprši ter pride s čistim zrakom v dotiko) in se potem vlije v zdrave, čiste sode, v katere se je poprej vžgalo žveplo (Einschlag). Črez tri do štiri tedne pozneje se mora vino drugikrat pretočiti in zgubi na ta način kmalu neprijetni okus.
Loterijske številke.
Dunaj: 12. maja 1900. 11, 90, 56, 66, 10 Gradec: »	» 59, 23, 5, 19, 44
f—— — — — — — "f
• Slovenci, Slovenke! •
I podpirajte „Našo stražo"; # t pristopajte l „Dražbi sy. Cirila in Metoda". X
t Štajarski Slovenci, i
^dajte za mariborsko golo^
-• Yožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:
Eed Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergürtel 20
ali pa	14
Anton Rebek \ Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
2W SiiSetv. 0rgan
für
politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen.
JT Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I. Plan-kengasse 4.	1-4
Glasovir
v dobrem stanju se proda. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri lastnici M. Šuen, c. kr. pošta-rici, sv. Barbara niže Maribora
ilii prodaj!
Lep* nova hiša, 15 minut od Maribora oddaljena, stoječa pri okrajni cesti, se takoj proda. Pri hiši je gospodarsko poslopje, velik vrt, njiva in studenec, vse v najboljšem stanu. Hiša je tudi prav pripravna za penzijoniste.
Poberže (Fraustaudnerstrasse) pri Mariboru št. 144.
Javna zahvala i
Podpisani se s tem potom naj-iskrenejše zahvaljuje blagorodnemu in veleučenemu gosp. dr. Frančišku Jankovič, zdravniku v Konjicah, da je ozdravil njegovo ženo, o katere ozdravljenju ni bilo več upanja. Visela je nad 14 dni takorekoč med življenjem in smrtjo, a požrtovalnemu trudu in skrbi spretnega zdravnika se je posrečilo jo pri življenju ohraniti. Slavnemu občinstvu se ta krščanski zdravnik najtopleje priporoča.
V Konjicah, 7. maja 1900. Ignac Kuk,
posestnik v Zgorrgi Pristavi št. 1.
stavbinski iu »■alanterijski klepai' v Ptuju, Ungarthorgasse št. 4	2
priporoča svojo veliko zalogo
dveh vrst žveplalnikov proti grozdni plesnobi, briz-galnic proti strupeni rosi (peronospora) ter cevij, ter popravlja iste bodisi katerega koli zisteina in gumija za zeleno cepljenje.
Prevzema kritje streli in zvoniKov. Nastavlja strelovode.
u Pogtravlja »ronike, ¡tleska strehe in žlebove
kar najbolje ter po najnižjih cenah.
Priporoča vsakovrstne kuhinjske oprave.
tre .
M
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Oir-il» v Mariboru,
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja S3
v Mariboru,
MoscUinen-Allee, Hilarmsstrasse, Cariieristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obliajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita.
Solidna postrežba in prav nizke cene.
15
Josip Sirca v Žalcu
tovarniška zaloga slavnih in
najboljših koles, kakor :■*■•*•«■ ,Puch4, ,MeteorS ,>\ aileii% ,Slayia4
in drugih koles najboljše kakovosti.
Cena od 80 gld. naprej. -ae
Lastna poprav\jalnica.
Zaloga posameznih del kolesa in vseh potrebščin.

S!
•i •J
i
Iz Tinja!
Preč. gsp. župnik Janez Stanjko je pred svojim odhodom v Buče dal Jerneju Dušeju, po dom. Dvoršaku, na Velikem Tinji eno mizo. V noči od 10. do 11. marca, torej 6 tednov po odhodu župnika zanesel je Jernej Dušej isto mizo v šolsko drvarnico. Ko ga grem vprašat, zakaj je mizo v šolsko drvarnico postavil, trdila sta Jernej Dušej in njegova žena, da ta miza ni tista, katero mu je gosp. župnik obljubil, in pa da sem jaz ali moja žena župnikovo mizo z mojo slabejšo zamenjal in da še sedaj imam tisto mizo.
Ker vse moje prošnje, naj J. Dušej pride v šolsko poslopje in preišče vse kote, da se bo prepričal da nimam jaz iste mize, niso nič pomagale, prisiljen sem bil vložiti tožbo pri si. c. kr. okr. sodniji v Slovenski Bistrici.
Na silno prigovarjanje novega preč. g. župnika pot» gnil sem tožbo nazaj pod pogojem, da je Jernej Dušej podpisal sledečo „častno izjavo" : Podpisani z obžalovanjem spozna in izreče, da smo po krivici obdolžili nadučiteljevo gospo goljufivega zamenjanja miz. Tinje 17. marca 1900. Jernej Dušej.
In preč. g. župnik Janez Stajnko mi je iz Buč poslal po dopisnici dne 21. marca tole potrdilo: „Da, ravno ta miza je tista, katero si jev Jernej Dušej izbral izmed mojih miz. Če jo zdaj noče imeti, dobro 1 tedaj mi njo pa komu prodajte; od Dvor-šakove vožnje pa mi pošljite račun. Spravita se, preden zapoje vesela Aleluja! Janez Stanjko".
Jaz bi tega ne objavil, ko bi Jernej Dušejeva žena še dalje ne govoričila, da res imam tisto mizo in pa da sem samo zato tožbo vstavil, ker se baje sodnijske preiskave bojim.
Gosp. Jernej Dušej, občinski svetov, in namestnik načelnika kraj. š. sveta, ali Vas je kaj sram, da tako ravnate proti učitelju, h kateremu ste že troje otrok v šolo pošiljali ?
Janez Tomažič, nadučitelj.
Učenec
iz dobre hiše se sprejme v moji trgovini mešanega blaga. Naslov pove uredništvo.	1-2
Stali učiteljica
na štirirazredni dekliški šoli, drugega plačilnega reda, na Štajarskem želi menjati službo s kole-ginjo na šoli iste plačilne vrste, če bi tudi bila ista šola mešana. Ponudbe na uredništvo tega lista.
Semena za peso
kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne
trave
čista ali mešana, priporoča
M. Berdajs,
trgovina s semenom in mešanim blagom
v Mariboru. 7-12
Kdor hoče 400 mark31
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Ezped. g. F. Wojtan. Lelpzlg-Lnd.
Fotografij shi zarod r Mariboru
je najstarejši
Bj^f v Fritscli-evi vili
Badg^ane št. 11
Henrika Krapeka,
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse.
Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
M
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, kateri so spremljali dne 12. t. m. mojega brata Jožefa na njegovi zadnji poti na pokopališče pri Sv. Tomažu nad Ve-likonedeljo izrekam najsrčnejšo zahvalo. Posebno domačemu gsp. dekanu in župniku, ki so mu bili dalje časa v njegovih tužnih razmerah in bolezni ljubeznivi tolažnik, gsp. provizorju na Polenšaku, gsp. kapelanu, veleč. g. nadučitelju in vsem blagim njegovim tovarišem. Bog plati!
J. Mesko, župnik in častni kanonik.
s-s. g.
Štedljivim gospodinjam, dojenčkom, otrokom, nervoznim, rekon-valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnkoczyjev kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo. Zavoj (l/4 kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr
Doktor pl. Vrnkoczy-Ja
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 1 tucat 2 gld.
Doktor pl. Trnkoczy-ja
odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — okatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr , —
želodečne
krogljice
Pocukrene krogljice. 1 škatulja 40 kr., ---
3 škatulje 1 gld.	Varstvena znamka.
■	Doktor pl. Trnkoczyja
DrSni Pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestav-f	? ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša
šelka, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Doktor pl. Trnkoezy-ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem Varstvena delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka. Doktor pl. Trnkoezy-ja tinktura za m	izkušeno sredstvo
l/iir*iQ nnooa z°perbolečakurJa —
IVIII Id Ul/COfl« očesa, bradovice, ||
J	" utrpnjenje kože,
žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr
Í
protinski
^ Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na ohranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetične redilne preparate za živino.	11—12
Dokt. pl- Trnk6czya
redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Ze
Živinskiskoro 50 let z na^)oi^irn uspeiiom v rabi'kadar ž'Y'na
noče žreti, za zboljšanje mleka. Zamotek z navodom kako se more rabiti 50 kr., 5 omotov 2 gld.
Prašičji
redilni, krmilni prah.
Varstveno in dijete- . tično sredstvo za pra- "=r Šiče. Za znotranjo	Vmrstr. znamka,
rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 omotov samo 1 gld.
»»•♦♦•♦♦••♦•♦♦•»♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•»♦•»♦I» »Ml <OH»
Zahvala.
Stoterno »Bog plačaj« izrekajo častiti duhovščini in vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali pokojnega brata oziroma očeta
Janeza Neuwirta
k večnemu počitku.
Sestra pokojnikova in tri hčere
šolske sestre.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
fm* >* i« i-ž t-K m }•{ }•{ «J W W m í» l-^
Smamice
Mariji, majnika kraljici
v venec splel
Martin Jurkovič
kn. šk. duh. svet. in župnik pri svetem Petru poleg Maribora.
31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijne prelepe čednosti se priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijni častilci ložje zapomnijo in raje posnemajo.
Prodaja tisk. sv. Cirila
Broširana knjiga 80 vin. Vez v platnu K 130 Vez v usnji K 160
— Poštnina 10 vin. — Razpošilja se le proti predplačilu.
v okraju Št. Lenart v Slov. gor., 2 uri od Radgone oddaljeno, v krasni, jugozapadni visoki legi, z divnim daljnim razgledom (Šekel, grad Obergleichenberg itd.) obsegajoče 3 orale zemlje v nasetev, čez 6 oralov njiv, travnikov, gozdov in velik sadovnjak, dalje veliko zidano gospodarsko hišo, lepe kleti se z vinogradno opravo in mnogimi vinskimi sodi cenó za 4000 gld. takoj proda. Naslov pove upravništvo tega lista.
Naznanilo.
JTožef Verdnik,
krojaški mojster v Spodnji-novivasi pri Slov. Bistrici,
poprej
v Slovenski Bistrici
naznanjam, da sem odprl v lastni hiši štev. 30 v Spodnjinovivasi, svoje obrti: gostilniško, trgovinsko s špecerijskim, blagom in krojaško z narejenimi odlekami. Uljudno se priporočam vsem znancem in tudi drugemu občinstvu s Črešnovca, Makol, Laporja, kakor tudi iz vseh drugih krajev in vasi, ki so mi dosedaj zaupanje dali, da mi tudi zvesti ostanejo v bodoče.
Zagotavljam solidno blago in zelo nizke cene.
Ker nisem dlje od mesta ko četrt ure, me lahko vsak obišče.
Naznanim tudi, da bom kakor dosedaj tudi zanaprej sejme obiskoval in narejeno obleko prodajal.
Gostilnica pa je pripravna tudi za izlete; s prav dobrim vinom je tudi preskrbljena.	3-3
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
.DUHOVNI VRTEC"
v V. natisa.

Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
Sv. birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4-50 gld.
Venček cerkvenih pesmi
za šolarje
je izšel v VI. popravljenem natisu. — Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld. 80 kr. MT~ proti predplači. "»s
Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.