Poštni- ■na plačana v aotovini DELAVSKA ENOTNOST | GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 7 # 12. FEBRUARJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ Zapiski s seje predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije NOVA OlDOiJt BOJEV ZA SOCIALIZEM Minuli petek je bila v Ljub-icij, o zaposlovanju mladine in o Jani v Domu sindikatov seja! izobraževanju delavcev. Predsedstva Republiškega sveta ^veze sindikatov Slovenije. Na ;e3i, ki ji je predsedoval tovariš anko Rudolf, so člani predsed-tva razpravljali o letošnjih obč-:’-h zborih sindikalnih organiza- Pa prelistajmo malo po zapiskih in si zapišimo -nekatere misli in ugotovitve članov predsedstva. Najprej nekaj iz razprave o občnih zborih. Nekaj o letošnjih občnih zborih Glavni čili nam mera biti politizacija Članstva . Za sedaj so v teku občni zbo-h sindikalnih podružnic. Dobra Polovica teh organizacij je že 'ftiela letošnje zbore, druge pa Jih bodo imele v najkrajšem ča-Su- Dobršno število občnih zborov s° obiskali člani predsedstva Republiškega sveta in predsedstev strokovnih sindikatov, ki so pred Pokaj dnevi izmenjali svoje vtise ‘P zapažanja z zborov. Na osnovi Vsega tega gradiva in dospelih Poročil je potem razpravljalo Predsedstvo na svoji seji. i Prisluhnimo sedaj nekaterim konkretnim ugotovitvam! (Seveda Pioram takoj opozoriti na to, da so ta zapažanja napravljena z vseh doslej opravljenih zborov in ne veljajo v celoti za noben Posamezen občni zbor. Posamez-Pe stvari so prišle nekje bolj, jPgje manj do izraza, za neka-~ere občne zbore veljajo v večji PJori, za druge manj.) Marsikje so občne zbore premalo pripravili Dober potek občnega zbora je J' veliki meri odvisen od tega, Kako ga pripravimo. Priprave pa s° predvsem dvojne narave — Politične in organizacijslce. Seveda je te priprave nemogoče razdvajati, ker je tako od poli-učnih kot od organizacijskih odvisen uspeh zbora. Le delo v pripravah si je treba v organizaciji ■halo porazdeliti Slabe strani političnih priprav Politične priprave (sem sodi Priprava poročila, razprava s članstvom o posameznih proble-ppih itd.) zahtevajo predvsem več časa in zajeti morajo čim širši Krog. Te priprave bi morale biti Poke vrste politična aktivizacija članstva, obdobje, v katerem se temeljito razmisli o družbenem, gospodarskem življenju kolektiva, o delu organizacije. Kratko-PjMo, politične priprave za občni 2oor bi morale imeti za cilj te-PJoljito politizacijo članstva, obračun s škodljivimi pojmovanji 'P nazori v kolektivu in v njegovi okolici. Vse to bi se moralo opra-'Pti na temelju praktične ocene ^fužbenega razvoja v preteklem odobju pri nas, s tem da se vse r* Primerja s konkretnimi prilikami, delom, pojmovanji v da-Pom kolektivu. Seveda je za to Premalo časa teden, dva ali tri in ega se tudi ne doseže na ta na-,P}> da se nekaj odbornikov loti, oceno od ostalih, pisanja poročil. Marsikje tudi tako pripravijo Peni zbor in to se na samem Poru tudi pozna (zborovalci samozavestno, živo in z interesom razpravljajo o problemih, izsto-QaJ0 z raznimi stališči, vrednotijo Posamezne nezdrave pojave itd.). nekaterih primerih pa ni tako. o se vidi tudi po posameznih ‘etošnjih zborih. . V čem se to izraža? Vsekakor ^ v središču pozornosti vseh nas tem obdobju izpopolnjevanje asega gospodarskega sistema, ki [f odvija v dveh smereh: uve-JPvljanje organov delavske sa- ouprave v celotnem gospodarskih 'n uvajanje n°vih gospodar- ne in da je v skupščini ena zbornica posebej sestavljena iz samih proizvajalcev. Zaradi tega so ponosni na nas. To pomeni novo, tvorno obdobje v zgodovini bojev za socializem. Seveda pa to delo, ki ga mi opravljamo, ni lahko. Nasprotno, silno težko in zapleteno je. Računati moramo na vsakem koraku s kopico gospodarskih težav in preprek, računati moramo z našimi gospodarskimi možnostmi in računati moramo tudi sami s seboj, z našim znanjem, navadami V teh pogojih se moramo torej boriti za to, da postajajo odnosi med nami čimbolj socialistični in temu namenu si moramo tudi izdelati določene gospodarske predpise. To delo sedaj opravljajo naši organi oblasti. Ko pa razmišljamo in vrednotimo te stvari, pa ne smemo pozabiti še na nekoga: na one, ki jim socialistična načela niso pri srcu (da bi dobili le po svojem delu!) in ki zato namerno in hote posamezne naše ] gospodarske ukrepe preobračajo, | zavijajo z namenom, da bi za- meglili naše poglede in v kalnem vsaj še malo ribarili. In prav nekateri letošnji občni zbori opozarjajo na to, da so posamezne organizacije te stvari zanemarile. V nekaterih primerih se je pokazalo, da bistvo novih gospodarskih ukrepov članstvu ni jasno (da je glavni smoter, zagotoviti rast čimbolj čistih socialističnih odnosov, onemogočiti v gospodarstvu nadalnje pojave sebičnosti, oderuštva itd.) in se zato love ob posameznih določilih. V takih primerih celo najbolj nespreten sebičnež, omahljivec ali celo zavesten nasprotnik socializma lahko vnese med ljudi zmedo in komentira posamezne gospodarske ukrepe čisto po svoje. Taki ljudje navadno izrabijo posamezna še neobdelana določila, ki imajo določene slabosti, in jih vzamejo kot dokaz za naj-nesramnejše klevete. In v primerih, ko organizacija ni članstvu stvari dovolj razjasnila, se primeri, da tudi večina zrelih in prevdamih delavcev, ki ob modrovanjih raznih zlonamemežev čutijo, da nekaj ni v redu, molči, ker si niso sami na jasnem. Molk pa opogumlja posamezne zlona-merneže, članstvo pa pasivizira. Letos je na splošno zelo visoka udeležba na občnih zborih. Iz tega se da povzeti, da obstoji interes za organizacijo in da članstvo precej pričakuje od zbora. Zato so taki primeri, kjer zbor slabo politično pripravijo, nedopustljivi. V takih primerih navadno tudi ni razprave. To je najvernejše merilo, da je zbor slabo pripravljen, kajti sicer se imamo delavci veliko pogovoriti: Rednejži članski sestanki Na osnovi teh zapažanj je predsedstvo ugotovilo, da so ne- katere sindikalne organizacije zanemarile redno politično delo s članstvom (o tem podrobneje pri prosvetljevanju) in je zato sklenilo svetovati vsem organizacijam, naj sklicujejo redno članske sestanke, na katerih naj predvsem posvete pozornost razpravam o naših sodobnih družbeno gospodarskih vprašanjih. Kaj pa organizacijske priprave zborov Seveda, kot to ve vsak skrben odbornik, pa je treba občni zbor tudi organizacijsko pripraviti. Sem sodi cela vrsta stvari. Nekateri izvršni odbori menijo, da je bolj »demokratično«, če na primer ničesar vnaprej ne pripravijo. Tako se dogodi, da izvršni odbor pride na zbor brez svojih predlogov recimo za člane delovnega predsedstva in številnih komisij, ki jih je treba izvoliti. Zaradi tega marsikje nastane dolgotrajno predlaganje, ki zahteva obilo časa in zgodi se, da ni vedno najbolj uspešno. Nekje so ob takem »demokratičnem« izbiranju izvolili za zapisnikarja mater, ki ima doma nekaj mesecev starega dojenčka in se vozi na delo — tako da je res vprašanje, kdaj bo lahko zapisnik uredila. V neki podružnici so izbrali za delovnega predsednika tovariša, ki je dobil tako »tremo«, da ni spravil iz sebe nobene besede. V neki večji tovarni so izvolili kandida-cL >ko komisijo, ki je bila sestavljena izključno iz članov enega obrata in so jo morali prdem spreminjati, ker le ti niso poznali dovolj tovarišev iz drugih obratov. Takih primerov bi seveda lahko našteli še več. Predvsem je treba povedati, da ni nič nedemokratičnega, če izvršni odbor, D siEVI, Ki SO NAM OSTALI V SPOMINU ALEKSANDER SERGEJEV1C PUŠKIN Dne 10. februarja 1817 je padel o dvoboju ruski pesnik Aleksander Sergejevih Puškin (rojen 6. jun. 1799 o Moskvi). V svojih pesnitvah se je uslonil na ljudsko izročilo in postal tako začetnik nove smeri v ruski književnosti. S svojimi svobodoljubnimi pesmimi se je hudo zameril carskemu režimu in bil zato več let o pregnanstvu na Kavkazu. Njegovo naj- _ _ „ 5 * .1.1.-. i** .. ■. B-, »b r* ' / i It . 7' I ■><]// . DELAVSKE DEMONSTRACIJE V TRSTU Dne 14. februarja 1902 so bile v Trstu velike delavske demonstracije Italijanski in slovenski delavci so slož no nastopili proti parobrodni družbi ^Avstrijski Lloyd<, ki jih je neusmi Ijeno izkoriščala. Kapitalisti so po klicali na pomoč vojaštvo, ki je stre Ijalo v demonstrante. Ubitih je bilo anajst delavcev. ti IVAN ROB Dne 12. februarja 1941 so Italijani ustrelili na dijaških let. V pesmih, ki so polne duhovitosti in satire, je zlasti smešil meščansko družbo. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je pridružil že 1941. leta in kasneje odšel tudi v partizane. Kot borca Cankarjeve brigade so ga ujeli Italijani in obsodili na smrt. ki vendar najbolj pozna člane, pripravi predloge za posamezne dolžnosti na zboru. To je njegova pravica. Seveda pa se mora o teh predlogih demokratično odločiti zbor ali jih osvoji, ali jih spremeni, ali odkloni in stavi nove. Podobno je tudi s pripravami resolucij, zaključkov itd. Zakaj ne bi izvršni odbor prinesel svojega predloga in ga prebral pred razpravo, potem pa se o stvari sklepa. Vse to so drobne stvari, toda pripraviti jih je treba. Tudi od teh priprav je odvisno delo novega vodstva in to ne sme biti odvisno od kakih slučajnih predlogov, ampak od trezno premišljenih predlogov. V nekaterih podružnicah se je primerilo, da so posamezni predlagani za odbor Predpisov. To je ogromno in Praktično oblikovanje novih socialističnih odnosov odločilno, i^Omcionamo delo: začenja se dob je, ko delavci praktično po p °J.e organiziramo gospodarstvo. ■ 0 Je tisto, zaradi česar je v nas, .^slovanske delavce, uprt po-vseh proletarcev po svetu, je neprecenljive važnosti da delavci upravljamo tovar- Letos bomo morali še bolj usposobiti našo Industrijo, da bo proizvajala vač opreme in strojev za industrijska podjetja, transport in poljedelstvo odklonili, da bi kandidirali. Tudi ! to govori za to, da je predloge | kandidatov treba pripraviti. Z | onim, ki ga nekdo namereva ■ predlagati se je treba razgovoriti | in ga pridobiti, da sprejme dolž-l nost odbornika, ki vendar ni ta-j ko majhna. Če tega ne napravimo, se nam primeri, da natlačimo ljudi v odbore, ki potem nič ne delajo in delo ostane na dveh, treh odbornikih. V takem primeru še tako lepi zaključki nič ne pomagajo, če je pa organizacija : hroma. | Razveseljivo je, da je letos iz-: voljenih v nove odbore precej mladih delavcev, medtem ko pa delavke še zapostavljajo in jih volijo sorazmerno malo. V posameznih primerih pa so izvolili v odbor same nove člane, kar se-I veda tudi ni dobro, ker se pretrga kontinuiteta dela organizacije. Seveda ni prav, da so ponekod že leta in leta eni in isti odborniki, toda odbor je treba postopoma pomladiti in menjati. Posledica slabih a rganizacij-skih priprav občnega zbora se je na nekaterih zborih pokazala tudi v tem, da so govorili o vseh najrazličnejših stvareh, ki so bile tudi važne in zanimive, zelo malo pa o tem, kaj je delala organizacija in njeno vodstvo, kakšna stališča so zavzeli do posameznih stvari in pojavov, kakšnih organizacijskih oblik in prijemov so se posluževali pri delu itd. To pa je neprecenljive važnosti za bodoče delo in razvoj organizacije. Na osnovi teh ugotovitev je predsedstvo sklenilo sklicati za 21. februar republiško sindikalno konferenco, ki bo v Ljubljani v Domu sindikatov (udeleženci bodo pravočasno obveščeni), na kateri se bodo o vseh teh stvareh podrobneje porazgovorili. O ZAPOSLOVANJU MLADINE Hal bo postal moS otroh? Pobudo za razpravljanje o zaposlovanju mladine na seji predsedstva Republiškega sveta je sprožilo predsedstvo društva strokovnih profesorjev in uči. teljev. Kaj jih je navedlo k temu? Letos bo zaključilo v Sloveniji okrog 20 tisoč otrok osemletno šolsko obveznost. Od teh se jih bo predvidoma šolalo naprej okrog pet tisoč. Petnajst tisoč mladih ljudi pa bo na tak ali drugačen način Iskalo dela. Temu številu se pridružijo še oni. ki so v nekaj zadnjih letih izpolnili šolsko obveznost, pa še niso zaposleni in tako naraste to število — po presoji društva — na okrog 30 tisoč mladih ljudi. In o njih usodi, to je kako bodo stopili v življenje, moramo misliti vsi, predvsem pa seveda sindikati. Kaj moramo napraviti? Kakšna vprašanja se nam p javijo, ko začnemo razmišljati tej mladini, ki ji je treba preskrbeti delo? (O pomembnosti (Nadaljevanje na 3. strani »DELAVSKA ENOTNOST« NASI RAZGOVORI 12. FEBRUARJA 1954 — ST-7 LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE Zadnje plenarno zasedanje Republiškega sveta Zveze sindika- vedan, pa mu tudi svetovati ne tov za Slovenijo je dalo pobudo bi mogli, za široko razpravljanje o delavski mladini. Skoraj ga ni sindikalnega vodstva, ki ne bi na ta ali oni način obravnavalo teh vprašanj. Tako je bilo tudi v Kočevju. Beseda je nanesla na to, ali sme doraščajoča mladina v kino ali ne. Nekateri so zagovarjali stališče, da niiješolci ne smejo v kino, zlasti če film mladini ni primeren. Drugi, in teh je bila večina, pa so menili, da ni vzgojno, če neko stvar prepovemo. Pametneje je, da se menimo o tem, kaj je dobro in kaj. je slabo, kaj koristi in kaj škoduje in da otroka že od mladih nog navadimo, da bo znal sam presoditi, kaj je prav nejša, zahteva od njega veliko KDO 30 ZMAGAL? ožjem in skupnost v širšem srni samopremagovanja, potrpežljivo- * slu nima od njih tiste koristi K sti, razsodnosti in tople človeške od ostalih. Od nje pa zahtevajo bi bil otroku obisk kina prepo- ljubezni do otroka Če ima otrok Tovarna kovanega orodja v tudi določen otroški dodatek kot delavci prai’ toliko in so do teS takega vzgojitelja, potem bo tudi Zrečah je konec preteklega me- dodatno denarno sredstvo za pre- tudi do neke mere upravičen1-poslušal njegov nasvet, naj tega seča predložila krajevnemu sin- življanje, saj z današnjimi redni- Lep del zasluženega denarja Že zdavnaj smo spoznali, da in tega filma ne gre gledat. Ško- dihalnemu svetu v Slovenskih mi plačami tega številni delavci še del otroških dodatkov ti ae- pri vzgoji mladega rodu ne gre de bo manj in zrno bo padlo na Konjicah v potrditev predloge za ne bi zmogli. Toda nikjer ni za- lavci potočijo »po grlu«, družina nič s silo Le lepa beseda lepo rodovitna tla. Zato torej nismo odpust sedmih delavcev in de- pisano, da so podjetja neke vrste pa je nepreskrbljena, mesto najde! Ta pot je seveda za pristaši palice, marveč lepe in lavk. Večina od njih je v podjetju socialna ustanova, ki morajo ime- Mislim, da se nam ob tem oa- šele nekaj mesecev. Pri nekate- ti toliko in toliko delavcev za- pira vprašanje, kdo bo zmagal- rih je kot razlog za odpust nave- poslenih samo zato, ker imajo Ali bo zmagal zdrav delavski čut deno pijančevanje, slaba kako- pač ti delavci večje število ma- ali osebna slabost. Ali bo zmagala vost izdelkov, nedisciplina, kvar- lih otrok. Vsaka gospodarska or- skrb delai>ca za procvit gospO' no vplivanje na sodelavce itd. ganizacija pač stremi za tem, da darskega podjetja, ljubezen Nekateri od teh delavcev imajo njeni člani, to je delavci, dajo od skrb za družino ali pa strast več otrok v starosti od nekaj me- sebe tisto, kar se od njih zahte- do pijače., ki bo upropastila nje' Do danes še nisem dopisoval, cestne uprave. On se je sicer secev do 15 let. Sindikalni svet v va in za kar dobijo ustrezno pla- ga samega in njegovo družino- Dolgo sem odlašal. No, pa sem le predhodno opravičil, da je za vo- treh primerih ni pristal na od- čilo v denarju. Storimo vsi vse, da bi prevladala vzel v roke težko pero in vam denje zbora določen tovariš Štu- pust. Na odpust ni pristal z ozi- Prav tu pa nastane vprašanje, ona. prva težnja, zdrava miselnost napisal tale dopis. Popravite ga cin iz Klad pri Cerknem, ki pa rom na otroke, ki bodo v prime- kaj storiti s takšnimi člani gospo- delavcev. in objavite v Delavski enotnosti, zaradi neke igre ni mogel priti na ru očetove nezaposlenosti slabo darske organizacije, ki se teh Vinko Langerholc ki mi, mimogrede povedano, za- zbor. preskrbljeni. stvari nočejo zavedati. Podjetje v Slovenske Konjic6 res ugaja. No, sem si nato mislil: uprav- Prepričan sem, da podobnih Cestarji v Tolminskem okraju nik, sindikalni predstavnik, smeš- primerov tudi drugod ne manjka. vzgojitelja veliko težja, napor- tople vzgojiteljeve besede. NE SAMO SMEŠEN, NEVELJAVEN JE TAK OBČNI ZBOR sikatera pikra na račun »solda ške in »kloštrske« vzgoje. Nekaj resnice je prav gotovo POMAGATI, VELIKO POMAGATI JE TREBA Človeku, ki je zavzet za na- zgodilo tudi s krajevnim sindi- in kaj ni. No, padla je tudi mar- lmltrno s šoferji tolminskega avto- no je videti, če pa je že tako, pa Menim, da kaže ob tem razmiš- podjetja skupaj eno podružnico, naj bo. Ijati. Tu gre za nekaj, kar bi sko- Vseh skupaj nas je okrog 130 čla- Upravnik je prebral blagaj- rai lahko imenovali družbeno gS| SM liiii n« običaj za redne mesečne sestanke, odboru. Potem so bile volitve, lajo. Trdno so prepričani, da jih ph prehiteva. Včasih se odbor- okrajnega sveta. Zato smo morah za našim hrbtom. Tudi v kino bo prišel kljub prepovedi. Kaj je bolje, da gre v kino z nami, ko mu bomo razložili, kaj je bilo v filmu dobrega in kaj slabega, ali po- upravnik je predlagal kandidate podjetje že iz socialnega čuta do nikov. ko sjmznajo, da stvari sami sklicati posvetovanje z od- in razložil volilni postopek. otrok ne bo odpustilo, še manj pa kažejo, da niso kos vse večjim borniki podružnic, da bi se P°' v*0 in ^ninUnin nnin da to dovoljujejo današnji pred- opravkom (večji so, brž ko zane- govorili o občnih zborih. Takrat se zbrali v Idriji na občnem zbo- Ts v se je potekalo zelo enostavno. marie onoao ali drn aorta) Inti ma. sami ndhnrnilri nndrnirtir viru. Tu je posel opravil (pisec ver- ^didatoo pa razen dveh dele- P inirm mioli „ inm d^ tn d.„d:t n„in gatov za republiško skupščino (ti ko pridemo po plačilo in dobno. Člani iz idrijskega konca smo mariš enega, ali drugega), loti ma- so sami odborniki podružnic, oi-Res je, da naša družba danes lodušje in potem skoraj ni več j deč, da s krajevnim svetom naj- da gre sam in si film razlaga po jeino n^l^m^je^M tZo- y ™tilZ TmlZZ™ pose?- m^ Tv^na^ga drevL irž bo skZilL^j bi^ • O c.7 .' ' V .7. * ^ J-"*- » nrfiTjrjilca in rotiaria iv Klari) v CBLOll SKroi za mladino, poseu- muci ter sc ueju našega urcucsa . ^e.n, 0\cn\ 2b°T — opomba ured- ,7^. nnv„au no še za male otroke, za kar je posuši. Morda se je nekaj takega ukinili. . O tem bo moral skle- pati seveda sam plenum sindikalnega sveta.« res zvedeli in ne bi smeli zvedeti, saj ništva) TUDI TO JE NEKE VRSTE OGLEDALO --- UKJUtrlSCl Idi VIU- » , | “e™”* T,1\i bi,o dobro. Cestarji iz predela Idrija—Cerkno bomo zadovoljni le, kadar bomo sami ali skupaj s članstvom kakega sorodnega podjetja v Idriji izvolili iz svoje srede odbornike in kadar se bomo potem tudi sestajali in razgooarjali o naših težnjah. Albert Sedej, cestar, Idrija STVAR, KI SE JE BOSTA MORALA LOTITI NOVI IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA IN ZBOR PROIZVAJALCEV delavcev Gozdne uprave Podvel- lovanje zemlje, kot pa da bi iz- “a ,Dsf /?. res’, ka smo imeli 6. t. m. občni zbor. gubili otroške dodatke. Zemlja bo lJlaJ'ln} kolektivi, da t Ne bom pisal o obračunu in pre- ostala neobdelana, ker se kmetij- tod sindiKalno delo šepa, na J gledu dela sindikata, o čemer so ski zadrugi pač ne izplača obde- ^eH.(j.Dj.r^llY_.tle7!,a.D T toCj;l,n, Opomba uredništva! V kolikor poročali sindikalni odbori. Spre- lava teh majhnih razdrobljenih ■,uli ‘juaje. ki tn vili priprav 1 vse navedbe tovariša Sedeja res govoriti mislim le o perečem pro- površin. nekaI sforltl- z Dnemo vrečl r - — - ------- — .... delegati celotne organizacije na na ukinitev otroških dodatkov. mkom in zapisnikom je velika kalne odbornike, marveč tudi do- skupno zasedanje. Poleg tega na Čeprav uživa gozdni delavec razlika. Oglejmo si tegale, za ka- kument, ki bo poznim rodovom zboru v Idriji niso izvolili pred- hektar ali več obdelovalne zem-terega trdim, da je vzoren. pričal o delu in težavah, ki jih pisanih organov, brez katerih ne Ije, ki jo obdeluje v svojem pro- »Aapisnik Vil. redne seje sm- ,janes zmagujemo. more delati zbor (delovno pred- stem času, ne pridela na njej to- kUelTa žTfanuarjTl^olT?: ^ ^ete, tudi zapis- ^tvo volUna komisga verifi- Hko kolikor vl^i truda^ to delo uri v prostorih ... Navzoči so bili Z ftva^T po T r^eMceZ^^Tnlžomi predvlem M^Sou tLcU Z člani nadzornega odbora . . nad- ^ , j- zapisniku lah- odbor’ ampak je pse to opraoil porasli z balohom. Zemljišča ob- zornistva... upravičeno m ne- , , , /■ . upravnik sam, (ki je nadomesto- delujejo predvsem zato, ker so v Filip Lesnik, Podvelka. neuspeha. DVA POUČNA PRIMERA upravičeno odsotni... nato pa ho sklepaš, kako delajo. Prvi primer: Ena izmed temeljnih nalog sin- Na kmetijskem gospodarstvu o dikatoo je še vedno, da varujejo - - - - . Makolah je direktor odpovedal zakonite pravice članov kolekti- dnevni red.« Takole je sestavljen Morda bodo tele vrstice napo- Senf da tTopravt Takobčn) Pridelki™ tehpovršinahZ zda- ‘Vi/™ T bl- c ir>m, nnrph Ji'- odborniki ravnali tako. kot je prav, v drugem pa so napravili napak, niso se potegnili za pravice članov kolektiva, četudi zadružnikov. govori o njihovih Skupaj s predsednikom podružnice naj posreduje pri predsedniku upravnega odbora podjetja, da bodo (to in to) uredili... OB ROBU DOGODKOV Kaj je v tem sklepu posebnega? Določili so, kdo in do kdaj dejanje delavcev opekarne še bolj naj ga izvrši. In tako po vseh povezalo vse člane kolektiva? To točkah dnevnega reda. Pri raz- je lahko le tam. kjer so vsi za noterostih so posebej sklepali o enega in eden za vse. PETNAJST MILIJONOV... Slišati je bilo, da so lani v jetje. Če boste vprašali koga iz-nekem okraju porabila podjetja med njih. ali se jim ne zdi škoda petnajst milijonov za veselice in denarja, če so ga že imeli preveč, izlete. zakaj si niso gradili rajši stano- Ne mislite, da sem proti temu. vanj, ali pa ga dali okraju, ki da se enkrat, tudi dvakrat na leto bi denar koristneje porabil, se bo zbere ves kolektiv in se poveseli kdo izmikal, drugi pa bo tako po-ub prazniku. Tega vam ne bo oedal, kot so meni dejali: »Saj se nihče očital. Toda če gre takrat je kapitalist tudi vozil na izlete, od jedače do pijače vse iz sindi Sedaj je tovarna naša in zakaj bi kalne blagajne in blagajne pod- si tudi mi ne privoščili malo jetja (tudi to se zgodi), potem se luksuza?« Kapitalist se je res vo-človek že vpraša, čemu taka po- zil »na riviero«, zapravljal de-trata. Zakaj vsak sam ne bi ne- nar, ki so ga delavci prigarali, kaj prispeval? toda zato pa so bila taka delav- Oni dan sem slišal, da se je ska naselja, kakršna smo nasledili, neki kolektiv peljal z letalom na zato ni dovolj šol, bolnic itd. Mi Reko na izlet. Neki drugi je najel moramo z našim denarjem raz-Putnikove avtobuse in se odpeljal umneje ravnati, zlasti sedaj, ko na Plitvička jezera, od tam pa na nam še vsega manjka. Naj se da Crikvenico in čez Reko domov, za izlet, toda varčneje in vsak Seveda, tudi za izlete smo, saj je udeleženec naj nekaj prispeva, prav, da gre kolektiv kam skupaj Menim, da se strinjamo, če le Toda varčno in prevdarno. V teh malo premislimo. Premisliti pa je primerih pa je vse plačalo pod- treba, ker nam še vsega manjka. DVA TEDNA BERLINSKE KONFERENCE ZA ZAPRTIMI VRATI In vendar se zgodovina ponavlja nost. In tudi mi, ki skupno z ja na sestankih zahodnih in vsemi miroljubnimi silami sveta vzhodnih državnikov. Prej so se želimo, da bi na berlinski konferenci pravično rešili vsaj nekaj mednarodnih sporov, se zaskrbljeno oziramo v Berlin. Kaj naj pomenijo ti dolgovezni propagandni govori, ki smo jih že velikokrat slišali in od katerih nas že bole ušesa, in zakaj so zunanji ministri pripravljeni končati razpravo o Nemčiji (torej najvažnejšo razpravo na konferenci), ne da bi vsaj majčkeno zbližali svoja stališča? Ko ocenjujemo štirinajstdnevno prerekanje v Berlinu, se najprej vprašamo: Ali je to prerekali je obrodilo vsaj kakršenkoli sad? Vsaj piškavo jabolko? Velikih in lepih sadov res ni In jih, kot vse kaže. tudi ne bo Namene velikih sil smo v zadnjih letih dodobra spoznali in UA Ul lil O V- 1V2C~ --------—. --- « gali med seboj. Jasno in oblačno 3e prekinil Bulles s svojim Prf®'| logom, naj bi začeli razpravi!8; vreme — vse obenem. Jasno je bilo, kadar so razpravljali o skupnih interesih velikih sil, in oblačno, kadar so govorili o tem, katera velesila bo imela na svetu največ besede. In prav to nas najbolj vznemirja. Bolj in bolj se vprašujemo, kaj se skriva na primer za sporazumom štirih zunanjih ministrov, da bodo o pomenu veli kih sil v svetu in o razorožitvi razpravljali na tajnem sestanku. Že pri razpravi o dnevnega reda so se pokazali nekateri znaki, da za hrbtom Organizacije združenih govore, narodov in svetovne javnosti e-ševati in rešiti nekatera važna Berlin je zaradi konference štirih mednarodna vprašanja. Molotov sedaj v ospredju svetovnega zanimanja. Gornja skica nam kaže, kako so si štiri velesile razdelile upravo mesta se je le koj spočetka odločno za vzemal za konferenco šefov petih velesil, ki bi se je udeležil tudi Mao Ce Tung (odredil je celo rok o drugi točki dnevnega re^, (nemškem vprašanju), o vlogi ^ likih sil v svetu in o razorožil', pa bi se pomenili med štirin) očmi. Molotov je Dullesov Pr® log z velikim veseljem spre!6 Sovjetska zunanja politika si •* v zadnjih letih vedno pri”3^ . vala, da bi vsa mednaroJ0^ vprašanja reševali skupno, v »Prl jateljskem vzdušju« in koli*50^ mogoče tajno, ker bi le tako. /j prvi točki popuščanje v enem vprašanj . lahko zahtevala koncesije P hočejo velesile drugem. Danes na primer v . ' j da so Rusi pripravil* odpovedati se Ho Si Minhu * čemu se imajo tam odpovedati' ’ če bi Francija nasprotovala & ropski obrambni skupnosti. 1 ,e dobnih namigovanj slišimo več: z ruske in z zahodne str3".. zunaPP V minulem tednu so Bodo tovariši v Ormožu vrgli puško v koruzo? Morda v Ormožu ni delavnega tovariša, ki bi se bil pripravljen žrtvovati za našo organizacijo? Zelo Člani sindikalne podružnice bodo delavci rajši opustili obde- * ozko je to verjeti. Prepričanjem-„ , _____ _ ,____>.-* pa an h; 4,_ da m tako! In vse ip res da Za zapisnik gre. vsakem izrednem izdatku (to je Pred menoj je kup zapisnikov v zapisniku podrobno zapisano), različnih sindikalnih vodstev. Ob koncu še, kdaj se je seja ne- Drug drugemu so si po obliki hala ter podpisa predsednika in precej podobni. Nekateri so ob- zapisnikarja. širnejši, drugi krajši, iz nekaterih Ce bo hotel kdo čez leta do-takoj razvidiš, o čem so govorili gnati, kaj je delalo to sindikalno in v-nj siclpnili ir rlrurtih rnnr? p J usu navuuue luvansa oecieju rus govoruimisii-miev puTuuuin viv- man^Med^isem ncPsel ene- vodstvo>b? zapisnike rfrže, potem je jasno, da je bil blemu, ki se ga bo moral lotiti manj. Mea njimi sem našel ene m vse bo lzvedeL Vedel bo, kaj je tak občni zboJr neDeljanen ker ie nov izvršni odbor sindikata ga, ki je zares vzoren m o njem delalo -nrpdseristvn k ni nndmmi , ' nfveijaven, kui ju nov izvršni oaoor sina uta ca. sem se namenil višati PJJas6^slV0’ nadzorni hi/ izveden proti osem pravilom Gre za obdavčitev zemlji: , . odbor itd- Vsa zgodovina tega načelom, ki veljajo v naših jih obdelujejo gozdni delavci. Se- c« Za te vovršine zviša neobdav- - 1 ■■■■ --- ~ 7. l-n Rekli boste, čemu prav o za- sindikalneaa vodstva ho -vred r-u f/ ■ u- n se 20 le površine zviša neooaav- r,0(jo prav kmalu občutili kaka ■1 rr ■ -i p sinuiisuiriugu voasivu 00 prea sindikatih. Vsaj enkrat na leto bi danji način obdavčitve vpliva na reni maksimum ali va da se do L- uun o- „ •„ imeli __ x . ^ . delo — le pomagati bi bilo treba Nov izvršni odbor sindikata m f/pUfo pomagati! in načelom,'ki veljajo'v naših jih^Z^Ž^S pASTS 'vJuTdZot povprečno tri otroke Kje bo na Sindikalni odborniki so sklicali pravice upravljavcev, kol so se takem mineralno siromašnem delavsko zborovanje in direktor potegnili v Makolah, zemljišču imel za 90.000 dinarjev je moral odpoved preklicati. - ... „ , , , hi dohodka, kolikor izgubi otroške- Drugi primer- Tovariši v Makolah pa vi Upravni odbor čevljarske za- lahko t\orili. ^ J!eč;pe hiJe pfji druge v Ptuju je odpovedal ne- f, Pre,len >e d'™ktor odpovedal katerim zadružnikom, češ da m član“ ^Pravnega odbora posestva, dela za vse. Zadružna pravila ?fa c an kolektiva vedel, da J pravijo, da preneha članstvo v kmupravnugaodbora po zako - ■ ■- izključit- ■zas^lten’bi bržkone do tega sploh ne prišlo. To pa je tisto. Černut pravimo vzgojeno vzdušje v delovnem kolektivu, ki naj o;1 ustvarjajo sindikalni odborniki Tam, kjer vsi delavci poznaj0 svoje pravice, poznajo delavsk0 ukreniti, kar se s temi načeli ne bi skladalo, pa naj gre zn odpuščanje ali za gospodarjenje ,l‘‘ škodo skupnosti. Ta primera nas prav to učiln- za sklicanje te konference). Obenem pa je hotel, da bi v Bef' linu razpravljali o vseh medn3' rodnih vprašanjih. Zunanji mim' stri zahodnih velesil pa so o*' sprotovali petorni konferenci i” tudi razpravljanju o vseh svC' tovnih vprašanjih na berlinske^ sestanku. Toda čeprav je DuH*5 Ali je berlinski sestanek štirih vemo, da takšna konferenca, kot le prerekali in skregani odhajali "step odklanjal skupm sestanek^ zunanjih ministrov res zašel v je berlinska, ne more vskladiti v svoje prestolnice, v Berlinu pa predstavnikom Mao Ce TunS°ve slepo ulico? Zakaj so se sploh tako različnih teženj in pogledov, so še dokaj hitro sprejeli dnevni Kitajske, sta Bidault in Eden P3 sestali, če niti eni in niti drugi Vendar pa lahko ugotovimo, da red, rešili precej tehničnih vpra- st'‘a v svojih govorih odprta vr kažejo dovolj volje, da bi se je vzdušje, ki vlada na konfe- šanj konference, se prilizovali ta za morebitne bodoče razgovo sporazumeli? Tako in podobno se renči v Berlinu, nekoliko dru- drug drugemu in se obenem kre- s kitajskimi državniki. Razp1’3'* danes vprašuje vsa svetovna jav- gačno od doslej poznanega vzduš- OKROG OBČNIH ZBOROV V ŠOŠTMJSKEM OKRAJU NIHAJO PDA! tisti, ki govoričijo, da nam sindikat ni potreben . Na eni zadnjih sej okrajnega Radikalnega sveta v Šoštanju Rno ugotovili, da pride v naš lis bolj poredko kakšen glas iz našega okraja. Zato sem se na-taenil, da napišem tele vrstice: Nj še dolgo tega, ko je bil °l>čni zbor v tovarni usnja v ??,stanju. Izmed vseh, kar jih je j'1‘O doslej, je bil ta najboljši, trvi del razprave se je sukal okrog povprečka plač, v drugem delu pa se je izkazalo, da se je Položaj delavcev v tovarni moč-no spremenil in da so dobri uPravljavci. Dobro so se pripra-vdi na občni zbor tudi v termoelektrarni v Velenju, le k besedi Se jih je malo oglasilo. Okrajni svet je te dni pri-redil več posvetovanj sindikalnih odborikov. Na posvetu v Nazarju na primer so dali pre-c'ej pobud za ureditev nekaterih gospodarskih vprašanj Zgornje Savinjske doline. V Zgornji Savinjski dolini je |*amreč sorazmerno precej ljudi brezposelnih. »Gradis« in ostala Podjetja bodo morala zaposlovati ljudi predvsem iz Zgornje j pravljali člani okrajnega zbora proizvajalcev na naslednjem zasedanju. Ko so se menili o usmerjanju mladine v poklice, so predlagali, naj bi že v gimnazijah ustanavljali strokovne delavnice, kjer bi se mladina naučila praktično delati. Prav bi bilo tudi, če bi tistim mladim ljudem več govorili o delavskem upravljanju, o delavskih pravicah in dolžnostih delavcev-upravljavcev. ne pridejo povedat. Kazalo bi, da bi sindikalni odborniki od časa do časa sklicali vajence in jim povedali, kakšne so njihove pravice. Več primerov je tudi pri nas, da mladi ljudje nimajo zadostne šolske izobrazbe, radi bi se pa šli učit kakšne obrti. Ti žive namreč po takih krajih, kjer ni gimnazije, ali je do nje zelo daleč. O tem in še o vrsti drugih OBRTNI DELAVCI V NOVI GORICI SO ZBOROVALI SVOJ PRAPOR SO RAZVILI Na občnem zboru sindikalne podružnice obrtnih delavcev v Novi Gorici so razi ili sindikalni prapor. Izvolili so praporščaka, kj je obljubil, da bo zvesto čuval čast delavske zastave. Kolektiv je na svoj prapor zelo ponosen. Med drugim so tudi sklenili, da bodo prispevali 5000 dinarjev za gradnjo spomenika padlim borcem v Solkanu. Ko ga bodo postavljali, bodo še sami popri-” ’ " vnik V SPOMIN 1911111 UiiMJšl jeli. Marko Ravnili Krste starih borcev za delavske pravice se v zadnjem času kar prehitro redčijo. V pičlih 10 tednih smo pokopali že tretjega tovariša, ki je vstopil o vrste socialističnega delavskega gibanja v zadnjem desetletju preteklega ali o prvih letih tega stoletja. Etbinu Kristanu in Jožetu Udov-ču je JO. januarja letos sledil še KAJ JE S POSTOJNSKIMI POŠTARJI Idil ml smo upravljaicl V našem okraju je precej stvari razpravljamo tudi v našem vajencev, ki lani niso dobili Jo-1 okraju na občnih zborih. To kaže, pusta. Nekaj smo tudi mi krivi, | da nimajo prav tisti, ki govore, saj se nismo dovolj potegovali1 češ, čemu je sindikat, zanje. Vajenci nam pa sami tudi Lojze Cepuš Prvo nedeljo v februarju smo se zbrali člani sindikalne pori užnice okrajne pošte v Postojni na občni zbor. Z OBČNEGA ZBORA V TOVARNI OKOVJA V BISTRICI PRI LIMBUŠU VEČ IE TREBA DELATI S ČLANI Pred nedavnim so se zbrali i nja pridobitev kolektivu pa je člani sindikalne podružnice to-! nova moderna stiskalnica, ki je varne okovja v Bistrici pri L,im- začela obratovati z novim letom, bušu na občni zbor. Zlasti se pohvalijo s kinoprojek- , MJ___, t_________ ___ Kot je navada ob taki prilož- tor jem, ki so ga kupili na po- Savinjske doline, saj bodo samo 1 nosti, so tudi ti povedali, s čim budo sindikalnih odbornikov, čla-Pri »Gradisu« potrebovali čez ti- se lahko pohvalijo in kaj bo ni kolektiva pa so to akcijo vneto Soč ljudi, da rudnika in ostalih treba še popraviti. Družbeni plan podprli. Sedaj imajo tudi v Bistrici kino in jim ne bo treba več hoditi v Pekre ali Ruše. Nekateri člani kolektiva se sprašujejo, zakaj imajo sindikat. Odveč jim je in mislijo, da je le neke vrste blagajnik, kateremu morajo ob mesecu dati toliko in toliko denarja. Nekaj Uredništvo „Delavske enotnosti46 išče NOVINARJA-SODELAVCA Prednost imajo stalni dopisniki našega lista, tovariši, ki so ali še delujejo v delavskih organizacijah, absolventi raznih šol, ki potekajo iz delavskih družin, oziroma novinarji, ki so delali v gospodarsko-socialnih rubrikah. Pogoj: veselje do novinarskega poklica in obvladanje slovenskega jezika. Znanje tujih jezikov zaželeno. Nastop službe takoj, prejemki po dogovoru! Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe, dela v delavskih organizacijah itd. in sodelovanja v tisku pošljite takoj na uredništvo »Delavske enotnosti«. potemtakem že ni bilo prav. Bržčas se sindikalni odborniki niso vselej potegnili za svoje člane, morda so jim premalo raztolmačili gospodarska vprašanja, morda je še kaj drugega. Na občnem zboru smo razpravljali še o drugih stvareh: o tem, kako bodo razširili podjetje, zmanjšali število nesreč, pa da se drže nekateri strokovnjaki bolj zase, in končno tudi o tem, kaj bi napravili, da bi pokrili izgubo, ki nastaja zaradi pomanjkanja električnega toka. G. G. O RAZMERAH NA KMETIJSKEM POSESTVU KLEVEVZ PRAVICO IMAJO, TODA... podjetij niti ne omenimo. Poleg tega bi morali ustanoviti še ^«Waj podjetij prav v Zgornji ^vinjski dolini, graditi ceste, Razširiti Lesnoindustrijsko podrtje itd. O teh stvareh bodo raz- Na kmetijskem posestvu Kle-vevž so imeli te dni občni zbor sindikalne podružnice. Poročala je tajnica sindikata — upravnikova žena in blagajničarka posestva. Lani so se sestali le dvakrat, so izpolnili pravočasno, nekaj so j7^ °flb?r f je r -• - -• • tudi le dvakrat sestal. Zato so napravili celo več. Sindikalni odborniki ter člani delavskega sveta in upravnega odbora so se marljivo seznanjali z osnutki novih gospodarskih uredb. Precejš- Mm ni bilo ndcicllcf Na občni zbor sindikata idrijskih rudarjev je prišlo le 56 članov Za nedeljo, dne 31. januarja, Občni zbor seveda ni bil sklep-s? v Idriji sklicali občni zbor čen in zato so ga preložili. sindikalne podružnice rudarjev Kar resno se vprašujemo, ka- . . - ^ . . Hidnika živega srebra. V idrij- ho se je moglo kaj takšnega! {'nj'0 Pazi'h- Delavke, ki molzejo skem rudniku je zaposlenih nad zgoditi. Zakaj ni prišlo več ru-1 krave, so se pritožile, ca jih gra-1000 delavcev in uslužbencev Na darjev na občni zbor? Posamez-1 iai°’. ^er krave nimajo mleka, občni zbor pa je prišlo le 54 ru- niki so potem, ko smo razočarani! Imajo pa slabo krmo, trava je farjev in 2 uslužbenca iz uprave, odhajali iz dvorane, trdili, da kisla in jo je ob povodnji še voda med sindikatom in upravo rud-7V o .i... nika nekaj ni v redu. Toda po *ovarna urana v Braziliji žigavi krivdi? precej tega, kar se je med letom nabralo, povedali na občnem zboru. Upravnik, pravijo, ne upošteva delavskih organov upravljanja. Ko ga je predsednik delavskega sveta nekoč povprašal, kako bodo razporedili dopuste, je odgovoril, da bo že sam uredil. Poleg tega so se delavci pritoževali, da delavkam, ki so delale na državni praznik, dela niso plačali, da ne plačujejo nadurnega dela, da ne plačajo takrat, kadar imajo svinje mlade in mo- . V Sao Paulu (Brazilija) je pred dne-pričela obratovati nova tovarna za Proizvodnjo urana. Količina urana, ki ga jedaj proizvaja, daje energijo 10 rnili-lonov ton premoga. Nova tovarna ima odi institut za atomska raziskovanja, KJer delajo najuglednejši brazilski uče- čigavi krivdi? Ne mislim spravljati v slabo luč ne uprave in ne sindikata. Menim le, da bi bilo dobro in potrebno, če bi na občni zbor sindikata prišli res ostalo bi radi vedeli, kje je. In vsi rudarji in nerešene stvari še so povedali, da je krompir razčistili. Janez Jeram, Idrija I omrznil, ker ga niso spravili v klet, čeprav je tam prostor itd. Ob koncu je uprava obljubila, da bo izplačala vse posebne zaslužke (nadure, delo ob praznikih itd.) in da bo tudi drugo uredila, kar je bilo doslej naro-, be. Novi sindikalni odborniki pa ) so obljubili, da bodo tudi oni v ’ bodoče bolj poprijeli. Ignac Murgelj OSS Novo mesto Jože Berdajs, ki je več kakor JO let vztrajal kot aktivni sodelavec v socialističnem delavskem gibanju pri nas. Rojen 16. februarja 1880 se je Jože izučil za knjigoveza. Kot tak se je že zgodaj pridružil socialističnemu gibanju. Pričel je kmalu delati o strokovnih in političnih organizacijah in je bil že o l. 1906 -0? odgovorni urednik tedanjega glavnega glasila Jugoslovanske socialdemokratske stranke »Rdečega prapora*. Pozneje je stopil v službo k Pokojninskemu zavodu za nameščence, ki je bil v stari Avstriji priborjen l. 1908, in zatem k bolniški blagajni oz. pozneje k Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Vseskozi je bil agitator za delavske organizacije in je sodeloval v upravah socialističnih listov Zarje, Delavca in Napreja. V dobi med obema vojnama je bil več let tudi referent Delavske zbornice o Ljubljani za vajenska vprašanja. V to svoje delo se je poglobil z velikim zanimanjem in veseljem in je neumorno delal za izboljšanje stanja obtrnih in trgovskih vajencev. Boril se je za ureditev vajenskega nadaljevalnega šolstva, za odpravo večernih šol po delu ter za uvedbo dnevnih šol med prostim delovnim časom: za izboljšanje razmer, o katerih so vajenci delali in živeli ter proti izkoriščanju vajencev po nekaterih mojstrih. Vsakega uspeha, ki je pomenil obenem tudi olajšanje za vajence, je bil zelo vesel. V teh letih je sodeloval tudi n delavskih kulturnih (Vzajemnost, Svoboda, Cankarjeva družba) in zadružnih organizacijah. Lahko rečemo, da si — kadar je bila potrebna pomoč — vedel že vnaprej, da ne bo odklonilnega odgovora, če si se obrnil na Jožeta Berdajsa. Med vojno na strani odpora, je pokojni Jože z veseljem pričakoval osvoboditev in socialistično ureditev države. Tudi sam je užival njene ustanove o domovih o Dornavi in Radgoni, kjer ■;c' ,n Prepričam norme, ou je (udi umd pokojnernu ]oietu bomo slabi. Majda Cergonja ohruniU č[>,t saj drugače ne bi zahodni Berlinu dogaja nekaj javnega in tožujejo drug drugega, da hoče ljudi sveta. Nekateri poklici odmirajo, toda... Zelo pogosto čujemo, da cela vrsta poklicev izumira, da so brez naraščaja. Toda dalj od te ugotovitve pa ne gre vsa stvar. Po mnenju predsedstva bi moral republiški zbor proizvajalcev proučiti, katere gospodarske panoge, ki so nam nujne, ostajajo brez naraščaja in potem podvzeti potrebne ukrepe: svetovati posameznim komunam, da organizirajo potrebne gospodarske organizacije omenjenih panog in da pridobe mladež za uk. V praksi se namreč dogaja tole: Veliko se govori, da ta ali oni poklic izumira. Ko pa se hoče nekdo učiti tega poklica, se pa nima kje. O prosvetljevanju delavcev Ustanovili bomo delavske univerze V zadnjem obdobju je poli-. , , , , ... tična in prosvetna dejavnost sin- ni slaba pobuda, da bi v posa- ^ikainjh organizacij nekam padla !SS**5K5. °Sr fLS i •» ve«™™ pust,- «»>-« "■i *»» «»• so »prepustile« Svobodam, poli-Z dosedanjim delom i tični sestanki s članstvom pa so posredovalnic nismo zadovoljni ! zelo Zaradi tega so se V razpravi o skrbi za redno | nekatere sindikalne organizacije1 in pravočasno zaposlovanje mla-| zaprle v izključno socialno zaščit-dih ljudi seveda ni mogoče mimo i no delo, ki mu cesto še manjka ustanove, kot so posredovalnice j prave socialistične vsebine. Poza delo. Tako je bilo . tudi na j manjkanje te ideološko-politične. mezne skupine bodo peljali tudi v tovarne, kjer jim bodo na mestu samem pokazali, kaj dela delavec z določenim poklicem. Kam z otrokom, ki še nima šestnajst let Otroci večinoma izpolnijo svojo šolsko obveznost s petnajstim letom. Takoj ko zapuste šolo prenehajo starši zanje dobivati otroške doklade. V uk ga pa ne morejo poslati. Tako otrok ostane povsem v breme družini. Pri tem pa nastane še ena stvar, kako zaposliti otroka, da se ne bo vdal brezdelju, potepanju, lahko-živju. Ob tej stvari bi morali resno ■azmišljati vsi delavski sveti gospodarskih organizacij in najti delo za to mladino. Prav tako seji predsedstva veliko govora o delovanje teh ustanov. Republiški svet bo, po sklepu predsedstva, svetoval Republiškemu zboru pro- organizacije premalo ali nič borbene, delavske vzgoje je čutiti v delu organizacij Prav tako je kvarno, da se mnoge sindikalne izvajalcev, na,j temeljito prouči delovanje posredovalnic za delo. Po mnenju predsedstva bi mo- zanimajo za prosvetno delo Svobod, da teh društev ne smatrajo , , „ j i ■ za svoje in da premalo delujejo rale biti te ustanove gospodarski njih zrelj sindikalni odboraJiki. organi, katere bi usmerjali go-1 „ , , , . , , , , spodarski organi skupščine, ne - Predsedstvo je sklenilo, da bo pa, da so enostavno priključene uslužbenskemu aparatu sekretariatov za socialno politiko. V Republiški svet podrobneje proučil, kako v bodoče v večji meri poživiti idejno in prosvetno ak- tem sklopu se posredovalnice j Livnosf sindikatov. Izšla je tudi spreminjajo v neke vrste soci- \ Pobuda, da bi v okviru sindikatov alne ustanove, ki dele podpore, dosti več pa že ne. S takim delom teh ustanov ne moremo biti zadovoljni, ker nam praksa kaže, ! začele da je delo te ustanove treba zelo j delo. razširiti. i O tem pa še drugič kaj več. osnovali posebne delavske univerze, ki bi kot organi sindikatov in pod vodstvom odbornikov smotrno opravljati to GOSPODARSKE NOVICE KA ) NAM OBETA lillllil PLIM Odbora za gospodarstvo Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev že razpravljata o načrtu letošnjega družbenega plana. Predlog družbenega plana je dokaj zajetna knjiga, saj šteje 77 strani. Predlog je razdeljen na tri dele. V prvem delu je razložen družbeni plan za leto 1954, v drugem delu so razloženi novi ekonomski inštrumenti (obresti na osnovna in obratna sredstva, načini kreditiranja itd.), v tretjem delu pa vidimo, koliko sredstev bo dobila Federacija in zakaj bodo ta sredstva potrošena. Podrobnejše obrazložitve so še v treh prilogah. Prelistajmo nekatere strani in poglejmo, kaj vse nam obeta letošnji družbeni plan. Kolikšna bo vrednost družbenega proizvoda in kolikšen bo narodni dohodek Po predlogu družbenega plana FLRJ za leto 1954 bo znašala vrednost družbenega proizvoda 1 bilijon 11 milijard in 887 milijonov dinarjev. Lani pa je znašala vrednost skupnega družbenega proizvoda 972 milijard, 799 milijonov dinarjev, ali za 10% več kakor leta 1952. Vrednost narodnega dohodka pa bo predvidoma znašala 878 milijard 299 milijonov dinarjev. Industrijska proizvodnja bo porasla za 17 % Naraščanje vrednosti družbenega proizvoda in s tem narodnega dohodka je odvisna predvsem od porasta industrijske proizvodnje. Industrijska proizvodnja bo letos narasla, ker bodo začele obratovati nove tovarne, hidrocentrale. in druga podjetja. Seveda pa predvideva družbeni plan, da bo treba obstoječa industrijska podjetja še bolj racionalno izkoriščati, ker bo le tako pričakovani porast industrijske proizvodnje izpolnjen. Industrijska proizvodnja bo porasla v primeisiavi z lanskim letom za 17%. Nove tovarne, hidrocentrale, izpopolnjeni obrati V predlogu letošnjega družbenega plana je našteto, da bo začelo obratovati 42 novih industrijskih podjetij, oziroma da bodo v nekaterih industrijskih podjetjih začeli obratovati novi oddelki, v hidrocentralah pa novi agregati. Tako bo v ljudski republiki Bosni in Hercegovini začelo obratovati 14, v Srbiji pa 12 novih podjetij. V Zenici bo na primer letos začela obratovati nova koksarna, ki bo letno proizvedla 450 ton koksa. Tu bosta začeli obratovati tudi dve visoki peči s skupno zmogljivostjo 400.000 ton surovega železa in Si-mens-Martinova peč z zmogljivostjo 90.000 ton jekla letno. V Sloveniji bo začela med drugimi obratovati tovarna glinice in aluminija v Kidričevem in nova visoka peč v železarni Store. V Srbiji bodo spustili v pogon valjarno bakra s Sevojnem, v Sveto-zarevu tovarno kablov, v ljudski republiki Makedoniji, v Skopi ju, pa tovarno votlega in tehničnega stekla itd. Skratka obratovati bo začela vrsta podjetij, v katere smo doslej vlagali investicijska sredstva, sedaj pa se bodo s povečano industrijsko zmogljivostjo ta sredstva obrestovala. Družbeni plan predvideva, da bo proizvodnja najbolj porasla v črni metalurgiji (za 51 %), v proizvodnji nafte za 30%. v elektro industriji za 33 %. v proizvodni! nekovin za 26 %. v tobačni industriji za 23 % itd. V industriji bo zaposlenih 42 tisoč novih delavcev in uslužbencev V podjetjih, ki bodo začela letos obratovati, ali tam, kjer se bo zmogljivost povečala z razširitvijo in modernizacijo obratov, bo našlo zaposlitev 42.000 novih delavcev in uslužbencev. Povečana zmogljivost industrije pa bo vplivala na čimvečjo zaposlitev v ostalih panogah gospodarstva. Tako se predvideva, da bo gradbeništvo zaposlilo novih 5000 delavcev. Inštitut za proučevanje storilnosti dela računa, da bo zaradi porasta industrijske proizvodnje in večjega števila zaposlenih delavcev narasla storilnost dela za 10 %. Obeta se znižanje cen industrijskih proizvodov Predlog družbenega plana obeta, da se bodo cene industrijskih proizvodov znižale. Cene naj bi se znižale približno do 10 %. Na znižanje cen bodo vplivale tele stvari: v nekaterih panogah se bo bistveno spremenil obseg proizvodnje (elektroindustrija, nekovine, strojna in kovinska industrija, tekstilna industrija). Z Postavili smo bazično industrijo, ki že izdeluje stroje za kmetijstvo. — Eden izmed številnih oddelkov tovarne motorjev v Rakovici, kjer izdelujejo traktorje obratovanjem novih industrijskih objektov bo namreč porasla proizvodnja, potrošnja pa bo ostala približno na isti ravni. Proizvodnja industrijskega blaga za osebno potrošnjo bo na primer porasla za 20%. Sklad plač pa bo porastel za 6 % (za 4 % bo po-rastel zaradi povečanega števila zaposlenih, za 2 % pa bodo porasli povprečni zaslužki). V nekaterih panogah (strojna industrija, elektroindustrija itd.) so z ukinitvijo stopenj akumulacij in skladov zmanjšane družbene obveznosti, kar bo tudi vplivalo na nižjo raven cen proizvodov. V tekstilni industriji deloma pa tudi v nekaterih drugih panogah (električni energiji, steklu, premogu) so že v drugi polovici preteklega leta začele padati cene blagu, proizvodnja pa bo še nadalje naraščala, kar bo vsekakor vplivalo na znižanje cen. Vsi ukrepi in inštrumenti družbenega plana temeljijo na nižji ravni cen. Znižanje cen je torej odvisno od doslednega uresničevanja vseh teh ukrepov. Politika splošnega znižanja cen (cene se bodo seveda postopoma j zniževale) bo ugodno vplivala na 1 splošni razvoj gospodarstva. Pod- t jetja bodo morala namreč še bolj paziti na znižanje proizvodnih stroškov, vnovčevanje proizvodov, kakovost in pestrost izdelkov. Država bo določala cene samo tistim proizvodom, kjer imajo proizvajalci monopolni položaj, n. pr. cene bakru, naftinim derivatom, staremu železu, tobačnim proizvodom, olju, sladkorju, masti, soli in hranilom. Ker bo država določala cene teh proizvodov, bo preprečevala monopolistično navijanje cen in zavarovala življenjsko raven potrošnikov. Republiški organi bodo do- Cene poljedelskih proizvodov se ne bodo bistveno spremenile Proizvodnja kmetijskih pridelkov je še vedno manjša od potrošnje. Da bo zagotovljena redna prehrana do nove žetve, da bomo ustvarili potrebne tromesečne rezerve in da bo preprečeno dviganje cen, je v načrtu, da bo država tudi letošnje leto uvozila žito in mast. Predlog družbenega plana predvideva, da bomo letos uvozili 740.000 ton pšenice in 2100 vagonov masti. Z uvozom žita in masti bo država preprečila večje nihanje cen kmetijskih proizvodov. Zato predvideva družbeni plan, da v cenah poljedelskih proizvodov ne bo ločali cene električne energije. I bistvenih sprememb. Industrijska graditev naših velikih tovarn se bliža h koncu. Gradbeni odri se umikajo. V velikih dvoranah pa bodo zabrneli stroji. (Del tovarne aluminija in glinice v Kidričevem, ko je bila še v največjem tempu gradnje. Letos bo tovarna proizvedla že prve tone aluminija in glinice) Po zasedanju Zvezne Ljudske skupščine Družbeni razvoj zadnjih štirih let pri nas, ki ga je tovariš Tito podrobneje razčlenil na zadnjem zasedanju zvezne Ljudske skupščine (deloma smo o tem pisali že v zadnji številki našega lista), je bil nedvomno pogojen z vzporedno rastjo proizvajalnih sil vsega našega gospodarstva. Temu, gospodarskemu razvoju je posvečen del poročila tovariša Tita. Oglejmo si, kako je tovariš Tito ocenil obdobje gospodarskega razvoja, kakšne uspehe smo poželi in kakšna vprašanja se odpirajo pred nami. Delavsko upravljanje se uveljavlja na vseh gospodarskih področjih Ce na splošno ocenimo prehojeno pot našega gospodarstva, lahko rečemo: — da smo se neštetokrat prepričali, kako prav smo napravili, ko smo se lotili graditve in dograditve temeljne industrije (velikih tovaren, nidrocentral itd); — da smo našli izhod iz centralističnega in administrativnega vodenja gospodarstva, ki nam je bilo takoj po vojni neizbežno, ter — da se vedno bolj uveljavlja delavsko upravljanje na vseh področjih gospodarstva. 1. Naši glavni napori so bili v obdobju zadnjih štirih let usmerjeni v izpolnitev programa industrializacije dežele, to je dograditve težke industrije, ki je bila našemu gospodarstvu tako neizbežno potrebna. To je od nas terjala tudi varnost države, kajti zaradi naraščajoče napadalnosti dežel Vzhodne Evrope proti naši domovini smo morali močno pohiteti z graditvijo lastne vojne industrije. Vse to je terjalo od vseh nas velikih naporov in danes lahko rečemo, da smo z uspehi lahko zadovoljni. Pri tem pa smo seveda nujno zanemarjal; predelovalno industrijo (ki neposredno proizvaja predmete široke potrošnje), kar bomo morali sedaj nadoknaditi). Podrla so se pričakovanja vodij vzhodnoevropskih dežela, da nas bodo z gospodarsko blokado prisilili na kolena, prav tako so splahneli upi tistih, ki so mislili, da bo naša država postala privesek Zahoda. 2. Sistem administrativnega in centralističnega upravljanja gospodarstva, ki je rasel vse tja do 1949. leta in ki nam je bil neizbežno nujen, je nosil v sebi vendar precej nevarnosti, kot so: GOSPODARSKE VESTI Kriza italijanske j tekstilne industrije Italijanska tekstilna industrija ■ bombaža je zaradi visokih cen zašla, v težko krizo. Doslej so v predilnicah j ustavili delo na milijonu vreten, v! tkalnicah pa na sorazmernem številu ! statev. Povprečni mesečni izvoz bom-1 baznega prediva pada iz leta v leto: teta 11149—1951: 4,9 milijona liber, le-I ta 1!;52: 3.9 milijona liber in leta 1 1953: 2,3 milijona liber V predilnicah in tkalnicah zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo delavce, tovarnarji pa ; zahtevajo pri vladi denarno podporo, ; da bi zadržali nadaljnje padanje iz voza. Nova tovarna v Zaječaru V Zaječaru je začela ob pričetku letošnjega leta obratovati nova tovarna za predelavo sadja in povrtnine Proizvajala bo predvsem paradižnikov koncentrat. sadne sirupe več vrst džemov itd. Tovarno so opremili z najsodobnejšimi stroji in bo že letos predelala okrog 500 ton raznega sadja in povrtnine. Tovarna za elektroporcelan v Araiuljelovcu pričela obratovati V drugi polovici januarja je pričela poizkusno obratovati tovarna za elektroporcelan v Dnkoviku pri Aran-djeloveu Poskusna proizvodnja bo trajala pet do Šest j icsecev. Letna 300.000 snopov trsja. zmogljivost te tovarne bo 4700 ton različnih proizvodov. S tem bo krila vse domače potrebe, z izvozom svojih izdelkov pa se bo lahko tudi uspešno uveljavila v tujini. Tovarno so gradili štiri leta Prostor, ki ga zavzemajo njene stavbe, obsega nad 28.000 kv. metrov. Opremljena je z najsodobnejšimi stroji in ostalimi tovarniškimi napravimi. Nova pomorska zveza: T rst—Reka—Pirej Pred dnevi je ladja »Lastovo« prvič odplula iz reškega pristanišča na novo mednarodno potniško-tovorno progo Trst—-Iteka—Pirej V tujini je bilo veliko zanimanje za to potovanje.. saj so bile vse kabine na ladji razprodane Izmenoma bo ilul na tej progi tudi naš parnik »Istra«. Pomorska proga Trst—Reka—Pi rej je tretja mednarodna proga Jadranske linijske plovbe. Ta prometna zveza bo veliko prispevala k hitrejši izmenjavi blaga med Grčijo in Jugoslavijo. Vojvodina izvaža trsje Že novembra so pričeli sekati v Vojvodini trsje, ki ga zdaj pripravljajo za izvoz. Prodali ga bodo v Švico, na Švedsko, v Zahodno Nemčijo, Avstrijo in dežele Bližnjega vzhoda. Trsje bodo pričeli izvažati že spomladi in sicer s tovornimi ladjami po Donavi. Pričakujejo, da bodo letos prodali v tujino okrog Izdelki jeseniške železarne j se uveljavljajo v svetu I Lani so jeseniški železarji precej | izboljšali storilnost dela in kakovost iz-j delkov. Svoje proizvode so z uspehom ] prodajali doma in tudi v tujini. Cevi, j žičnike, pohištvene vzmeti, žeblje in | elektrode so izvažali na Bližnji in Daljni vzhod, v Turčijo. Egipt, Abesinijo, : Izrael, Arabijo, Perzijo, Indijo in Burmo. Iz teh dežel prihaja tudi letos vedno več novih naročil. Toliko jih je, da so ; za dva in pol krat presegla zmogljivost železarne. Inozemski kupci so s kakovostjo naših izdelkov zelo zadovoljni. Lani je prodala jeseniška železarna v tujino za več kot 345 milijonov dinarjev svojih proizvodov. , Regulacija istrskih rek Pred kratkim so dokončali načrte za regulacijo reke Rase in Mirne v Istri. Po načrtih bodo potrebovali za regulacijsko dela okrog 221 milijonov din J ugoslovansko-abesinska trgovska družba V skladu « sporazumom o ekonom-sko-trgovinskem sodelovanju, ki sta ga lani sklenili Jugoslavija in Abesinija, je bila pred nedavnim ustanovljena ~ A J: _ AL _Li • * • • Adis Abebi mešana jugoslovansko-abe-sinska družba, ki se bo pečala z uvozom blaga. Družba je že pričela poslovati. Za sedaj se ukvarja največ s prometom tekstilnega blaga, obutve in drugih izdelkov za široko potrošnjo. birokratska samovolja, zamenjavanje ekonomskih norm z administrativnimi ukrepi itd. Mi smo se jih zavedali in se trudili, da bi čimprej ustvarili tak gospodarski sistem, ki bi okrepil vlogo proizvajalcev v upravljanju. Tako se je porodil in rasel naš novi gospodarski sistem, ki ga letos temeljito izpopolnjujemo. , Seveda pa nekateri obdobje administrativnega vodenja gospodarstva še danes vrednotijo samo po njegovih slabih straneh. To se pravi, enostransko. Povsem pr pozabljajo na to. da smo vprav z administrativnimi posegi v gospodarsko življenje uspeli zbrati ogromno sredstev za izgradnjo težke industrije, da smo uspeli organizirati gospodarstvo in pripraviti pogoje za delavsko samoupravo. V obdobju zadnjih let je delavsko samoupravljanje preraslo iz prvih delavskih svetov v podjetjih v splošen sistem gospodarskega upravljanja, tako v podjetjih, komuni in v vsej naši skupnosti. V zadnjem času pa si družbeno samoupravljanje resno utira pot tudi na ostala družbena področja, torej ni več omejeno samo na gospodarstvo. Dozorevanje delavskega samoupravljanja pa je seveda odvisno od nadaljnjega porasta naše proizvodnje in dozorevanja nas proizvajalcev. »Industrializacija, delavsko upravljanje ter uvajanje novega gospodarskega sistema sploh so ustvarjali pogoje za hitrejši razvoj proizvodnje in za večjo storilnost. To pa najzanesliveje zagotavlja tudi hitrejši dvig življenjske ravni državljanov.« Tako je tovariš Tito ocenil gospodarski razvoj zadnjih nekaj let. Po delnem zastoju — nagel napredek industrijske proizvodnje Vprašajmo se, kakšni so neposredni plodovi gospodarskega razvoja zadnjih štirih let! Takole bi dejali: — proizvodnja temeljne industrije stalno raste, — dviga se storilnost dela, — trg se stabilizira, — struktura izvoza se iz temelja spreminja v korist izvoza industrijskih izdelkov. Na dveh področjih pa smo zaostali in to v kmetijstvu ter v predelovalni industriji. Industrijska proizvodnja se je od 1947. leta gibala takole: 1947 — 100, 1948 — 126, 1949 — 139, 1950 — 141, 1951 — 137 in 1952 — 136. Medtem ko je opazno padanje industrijske proizvodnje v letih 1951 in 1952, se je proizvodnja lani spet močno dvignila. Bila je za 12 % večja kot leta 1952. Nekatere marsko itd.}. Uvažati smo morali predvsem opremo za nove tovarne, ki so bile že sezidane in od katerih je odvisna nadaljnja rast proizvajalnih sil. Ker se stalno povečuje število mestnega prebivalstva, tudi nismo mogli povečati izvoza kmetijskih pridelkov, medtem ko industrija še ni dajala dovolj proizvodov, ki bi jih lahko izvozili. Seveda so se zmanjšanje sečnje, slaba letina in manjša proizvodnja predelovalne industrije poznale tudi v železniškem prometu. Vedeti je tudi treba, da smo morali zaradi gospodarske blokade vzhodnoevropskih držav preusmeriti našo zunanjo trgovino na druga tržišča, kar tudi ni šlo čez noč. Vse to so bili razlogi za delno zmanjšanje celotnega obsega industrijske proizvodnje do lanskega leta, toda istočasno je proizvodnja bazične industrije nenehno naraščala, kar je tudi pripomoglo do oživitve proizvodnje lani, ko smo največje težave že prebredli. 2. V tem obdobju je tudi storilnost dela močno porasla. Nedvomno smo precej dosegli pri obvladovanju tehnike in ekonomičnosti proizvodnje, Storilnost pa je porasla že tudi z zmanjšanjem števila neproduktivnih ljudi v podjetjih. Medtem ko je 1949. leta prišlo 30 neproduktivnih na 100 proizvodnih oseb, jih je bilo 1950. leta 29, leta 1952 pa le 20. 3. Od sistema distribuiranja industriji in potrošnikom smo postopoma sproščali trg administrativnih spon, v kmetijstvu smo ukinili obvezni odkup itd. Vse to je imelo za posledico, da se cene na trgu vedno bolj utrjujejo. Januarja 1952. leta so bile cene v drobni prodaji 15 in plokrat višje kot leta 1938, decembra istega leta pa le 11-krat. Sedaj so cene kmetijskih pridelkov približno 13-krat višje kot leta 1938, industrijskih proizvodov pa nekaj manj kot 14-krat. Vsekakor je slaba letina 1952. leta močno vplivala na porast cen, poleg tega pa je na to vplivalo tudi povečanje sklada plač in socialnih dajatev. Da bj preprečili še hujši porast cen, je bilo treba močneje obdavčiti presežke sklada plač, delno pa tudi zmanjšati socialne dajatve (otroške doklade). S tem sta bila vskladena blagovni in kupni sklad. 4. Vse do lan; so bili glavni izvozniki pri nas gozdarstvo, kmetijstvo in rudarstvo, Lani pa se je prvič v zgodovini Jugoslavije struktura izvoza iz temelja spremenila. Nove tovarne že obratujejo in smo lani izvažali tekstil, stroje, industrijsko opremo ter elektromaterial. To se jasno odraža tudi v odnosih med vrednostjo in količino izvoženega blaga. Leta 1950 smo izvozili 3,082.000 ton blaga in dobili zanj 45,1 milijard dinarjev, lani pa smo iz- proizvodnc panoge so v letih 1950 do 1952 tudi v pri- ... * ui ' meri z letom 1949 stalno napre- Vm« v Prihodnjih letih leta za 14% večja kot 1949. ,'ahko Pok^h v:se potrebe izvoza Nazadovale pa so predelovalna i tef uravnTah nPs.0 Plodno bilanco industrija od 100 v letu 1949 na s tuJino- ^mzal, bomo lahko več 79, izkoriščanje gozdov na 72 . Premoga, brezsivmh cevr, alurm-gradbeništvo na 70 ter železniški nlla: ^,nka'. valjanih proizvodov promet na 87 v letu 1952. I ,lz bakra , ,n. medenine stek a, Ze na pogled je očitno, kje so kabl°V’ strpjev m industrijske vzroki za tako močno upadanje ^ ,0Preme’ PO1’™.! klorida, čelu-proizvodnje v nekaterih mdu- eta za 10% več kot 1949. in 1952. sirijskih panogah. . Najprej se spomnimo, da smo prva povojna leta izvažali le proizvode gozdarstva, kmetijstva ter rudarstva, kar pa ima tudi svoje meje. Vmes sta bili tudi dve hudi suši (1950. in 1952. leta), zaradi česar nismo mogli izvažati kmetijskih pridelkov. Razumljivo je torej, da se je zaradi tega tudi izvoz zmanjšal, zlasti surovin za predelovalno in- papirja, vezanih plošč Zmanjšal pa se bo uvoz koksa, jekla, naftinih derivatov itd. Čaka nas še veliko dela Zlasti bo treba pospešiti kmetijsko proizvodnjo. Gospodarski sistem že sedaj vzpodbuja kmetijske proizvajalce k večji in bolj. ši proizvodnji, precej pa bo pripomogel k temu način obdavčenja . po katastru. Še vedno je zasebni dustrijo (tekstilno, usnjarsko, gu- kmet največji proizvajalec, isto- časno pa tudi potrošnik kmetijskih pridelkov, kar nam povzroča težave v prehrani mestnega prebivalstva. Opaziti je določeno enostra-nost v investiranju. Zaradi graditve velikih podjetij smo zapostavljali razširjanje obstoječe industrije in gradnjo manjših rentabilnih podjetij. Prenekikrat nismo ob gradnji temeljito izračunali, kolikšna bo proizvodnja! je kraj, kjer gradimo, najprimernejši, v katerem času bo proiz-I vodnja rentabilna itd. Zaradi vse-! ga tega se lahko dogodi, da vlo-: žimo denar v podjetje, ki bo šele ! po dolgi dobi prinašalo plociovč. Marsikatero podjetje še nima j izčrpne gospodarske analize ren-j labilnosti proizvodnje in posio-1 vanja. Večkrat si sami tudi ne ' morejo pomagati, zato bo treba bolj skrbeti za ekonomske fakultete, ekonomske srednje šole, skratka za strokovno izobrazbo naših gospodarskih strokovnjakov. Vse premalo še izkoriščamo sodelovanje med posameznimi podjetji. Marsikje imajo namreč stroje, ki so za proizvodnjo v tej tovarni sicer nujno potrebni, niso pa polno izkoriščeni. S sodelovanjem med podjetji bi lahko proizvajali marsikaj, česar eno samo podjetje ne zmore in še stroji bi bili racionalneje izkoriščeni. Promet in poštno-telegrafsko ter telefonsko službo bo treba obnoviti ter modernizirati. Urediti bo treba nove ceste, železnice, pristanišča itd., saj si gospodarskega razvoja brez dobrih prometnih zvez ni moči zamišljati. Trgovina se še ni prilagodila potrebam preskrbe velikih mest in industrijskih središč, zlasti 5 kmetijskimi pridelki. Manjka še sodobne organizacije, primernih prometnih sredstev, naprav za »skladiščenje, itd., zaradi česar sta na škodi proizvajalec, ki blaga ne more prodati, in potrošnik, k: ga ne dobi. Zlasti bomo morali uravnati našo plačilno bilanco s tujino, to je, da bomo lahko sproti vsako leto z izvozom plačali uvoz. Dokler ne bomo tega uravnali, toliko časa bomo vedno imeli težave v gospodarstvu in dogodilo se bo, da bomo še administrativno posegli vanj, da bi zagotovili odplačilo naših dolgov. To lahko dosežemo le z večjo industrijsko proizvodnjo pa tudi z večjo kmetijsko proizvodnjo, saj moramo še vedno uvažati nekatere prehrambene proizvode. Lansko, letošnje in prihodnje leto so odločilna leta, ko ustvar-j jamo pogoje za uravnoteženje j plačilne bilance s tujino in tak° rešujemo enega izmed najtežjih problemov našega gospodarstva-[.etos in v prihodnjih letih bomo morali v glavnem odplačevati posojila, ki smo jih dobili v tujini kar bo predstavljalo precejšnje breme za vse naše gospodarstvo Še so visoki izdatki za družbene sklade. Tudi upravljanje 2 njimi nosi v sebi še precejšnje ostanke administrativnega upravljanja. Vse to zavira svobodnejši razvoj gospodarstva. Toda že v letošnjem predlogu družbenega plana je napravljen korak k temu, da bi bile krajevne samouprave deležne večjega dela družbenih skladov, v prihodnjih letih pa bodo možnosti za to še večje- Kaj se nam telos obeta? Po tem, kar lahko danes pre: sodimo in predvidevamo, bo sel letos gospodarski razvoj s še hitrejšimi koraki naprej. a) Obetamo si, da bo večin industrijska proizvodnja zlasi' industrije, ki predeluje in konzervira kmetijske pridelke. b) Predvideno je znižanje cen indu str i j s k ih izd el k o o. (Nadaljevanje na 5 strani) GOSPODARSKE NOVICE OBČUTNA GOSPODARSKA ŠKODA ZARADI POMANJKANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Zakaj ni elektrike? dovolj premoga. vDr%rd.a se bo komu zdelo to skih mesecih. K letošnji stiski graditi akumulacijske centrale, odveč. Saj je v vseh z elektriko je pa po svoje pri- je treba tudi našim termoelek-šte°JF 1 i^e ^°bko pisalo o temi pomoglo tudi to, da se je v hi- trarnam priskrbeti zadostne za-iavJ- e’ -so na^ °b' droelektrarni Vuzenica zakasnil loge premoga za zimo. Letos nam-na 1 -i50 Pa? ^akko vsakemu po- pričetek obratovanja in da naše v ' 1 ' zorile veliko škodo, ki je na- termoelektrarne niso imele do-aia zaradi pomanjkanja elek- volj velike zaloge premoga. o/Sne energije. Nevšečnosti pa Elektrarne v Sloveniji pro-SVC- vsak potrošnik na : izvajajo sedaj približno eno mi- .koži, kadar zvečer ob do-1 lijardo kilovatnih ur letno. Če-.Cem uri zmanjka elektrike v I prav smo zgradili že veliko no-'si ali pa kadar na primer ob-1 vih central, je potrošnja elek-ecii y temni kinodvorani in je j trične energije rasla dosti hi-Prisujen bolj ali manj potrpež- j treje, posebno v zadnjih letih. Ilvo čakati na nadaljevanje i Kot kaže, bodo potrebe do leta Predstave. | 1960 še vse večje in večje (elek- , Vse to so pa seveda malen-! trifikaciia že,lezl?iških kasti, če pomislimo, kakšno ško- tovnnm — zlasti tovarna alumi-i o. Povzroča pomanjkanje elek- o.Uo.v K-dncevcm, z dvigom ziv- r>ke našemu gospodarstvu. V 1JR"-'ske .ra^,1 Pa t"dl zasebna i• . 1 potrošnja), tako da bomo morah zadnt Ti na,PruT do takrat doseči letno proizvod- inTh, den januarv.ja m,h' njo 2,5 milijarde k\Vh. v dinarjev izgube. Pomanj- £)a ne ve£ podobnih težav nje elektrike je najbolj ob- letos, je treba pričeti takoj dn j° V iek*p“va.rnn Približno graditi vsaj dve novi akumula-V. oelavcev je bilo prisiljenih cijski elektrarni. Predlagali so lzk°ristiti letni dopust, popoldan- že eno na Bohinjskem jezeru, sko izmeno pa je podjetje sploh drugo pa na Lobnici na Pohorju. UGODNOSTI ZA DOPUST ZOPET PODALJŠANE Popusti veljajo do 1. marca Dnevniki so objavili vest Zveznega sekretariata za posle narodnega gospodarstva, da so ugodnosti za dopuste zopet podaljšane do 1. marca. Delavci in uslužbenci lahko izkoristijo 60- v uredništvu dobili nekaj deset pisem, s katerimi se oglašajo novi zaupniki našega lista, ki so jih delavski tovariši izvolili na letošnjih občnih zborih. Nekateri izmed zaupnikov se samo javijo, drugi nas prosijo na-odstoten popust v tistih planin- svetov, tretji predlagajo, da bi reč kljub pomanjkanju električ- skih, kopaliških in primorsko tu- sklicali posvetovanje zaupnikov ne energije niso obratovale s pol- rističnih krajih, ki so jih za to in podobno. Mi jim pismeno od-no zmogljivostjo, ker niso imele določili republiški sekretariati za; gooarjamo, svetujemo in tudi o gospodarstvo. Tokrat - razgovor z zaupniki Skoraj ne mine dan, da ne bi t grede ne bodi odveč, če vse sku- posvetovanju razmišljamo. Mimo- 0 TEŽAVAH, V KATERE SO ZAŠLA ČASOPISNI IN ZALOŽNIŠKA PODJETJA cenami ne smemo navzgor Tiskarske storitve in cene papirja so previsoke. — Modernizirati bo treba tiskarne in oskrbeti dotacije za uravnovešenje cen papirja £1; isov je občutno zmanjšalo na- Časopisi in knjige so predragi. To nenormalno in škodljivo stanje čutijo že nekaj let, predvsem pa zadnji čas, vsi bralci. Časopisna in založniška podjetja pa knjig in časopisov ne morejo poceniti. Skupno s tiskarskimi podjetji smo prišli časopisni in založniški delavci v tako gospodarsko zagato, da si iz nje I sami ne moremo več pomagati. ! Vse težave okrog cen časopisov in knjig so združene v tehle dveh stvareh: Tiskarske storitve so predrage. Toda tega niso krivi tiskarski delavci, temveč okoliščine, v katerih delajo. Njihov ade. V skladiščih založb pa se kopiči za milijone dinarjev knjig. šuje zmogljivost tiskarn in slabi Zaradi dragih tiskarskih storitev kakovost tiskarskih del. To, kar smo dejali za tiskarske storitve, velja tudi za časopisni in knjižni papir. Tudi ta je predrag. Cena papirja je že na svetovnem trgu zelo visoka, ker je povpraševanje večje od ponudbe. Ko ga uvozimo, ga je treba plačati z devizami, ki jih prodajajo na deviznem obračunskem mestu. Cene deviz se počasi toda vendarle dvigujejo, kar grozi, da bo časopisni papir še dražji. Današnje cene časopisov in knjig že sedaj predstavljajo tolikšen izdatek v strukturi pre- strojni park |e izrabljen in za- jemkov, da kakršnih koli, pa starel, črkovni material je izrab- tudi minimalnih povišanih cen Ijen. Vse to nenehno dviga stro- bralci ne bi več prenesli. Že do-ške tiskarskih storitev, zmanj- sedanje poviševanje cen časo- ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI KAŽE POMAGATI Letos je tudi naše glavno mesto Beograd temeljito zametlo. — Beograjčani čistijo ulice ukinilo. Podobno je tudi v dru-Sih tovarnah po vsej Sloveniji. Jeseniška železarna je v januarju dosegla le 78,4Vo mesečnega Plana. Izdelala je približno 15.000 *°n jekla in železa manj, kot bi u^urala in je zato imela 543,745.000 uinarjev izgube. Ena sama kilovatna ura, ki je elektrane ne dobavijo industriji, Prinaša našemu gospodarstvu nič Ulanj kot 230 dinarjev izgube, ^edaj pa kar računajmo! V prejš-ujem mesecu so namreč dobile tovarne v Sloveniji približno za milijona kilovatnih ur pre-'Ualo električnega toka. Skoda se suče torej okoli 5 milijard di-Uarjev, kar se seveda občutno Pozna pri narodnem dohodku. Zakaj vse to? Premalo vode, kot na splošno mislimo, ni edini yzrok teh težav. Strokovnjaki Pravijo, da je v našem elektroenergetskem sistemu občutna vr-, pomanjkanje akumulaeij-Mdh elektrarn, ki bi imele, to-ukšno zalogo vode, da bi laže Za kasneje pa imajo strokovnjaki v načrtu še dve: Planina pri Postojni in Idrijca. Že čez dve leti se bo sicer moč naših elektrarn precej povečala, ker bodo pričeli obratovati tudi novi agregati v Medvodah, Vuzenici in drugod. Vendar pa vse to še ne bo dovolj, saj bo samo nova tovarna v Kidričevem, ki bo največji potrošnik električne energije, potrebovala vsako leto nad 620 milijonov kilovatnih ur. Zaradi pomanjkljivosti v našem elektroenergetskem sistemu bo morala prvo leto obratovati le s tretjinsko zmogljivostjo (5000 ton aluminija letno). Proces dela v tej tovarni je namreč tak, da bi tudi najmanjša prekinitev toka povzročila ogromno škodo in zavrla delo za več tednov. Sedanja kriza v preskrbi z električno energijo in velike gospodarske izgube, ki jih povzroča, nas opominjajo, da moramo takoj ukrepati, sicer bo škoda v prihodnjih letih še večja. Ra- Prebredli krizo v »sušnih« zim- zen tega, da pričnemo nemudoma Mazpss Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani raznisnje tečaj za ročno tenjc, ki se začne 17. februarja 1954 in bo trajal šest tednov, dvakrat ensko ob večernih urah. Strokovna pomoč bo individualna. Zn začet- Zgornji Savinjski dolini se | Ce o vsem tem razmislimo, in visokih cen papirja torej nikakor ne kaže več zviševati cen paj opozorimo na pismo, ki ga je naš list poslal vsem izvršnim odborom podružnic lanskega oktobra in v katerem smo podrobno opisali pobude za delo zaupnikov. Ne bo odveč, če si zaupniki to pismo prebero. Sicer pa smo vedno veseli, kadar se nam kdo izmed zaupnikov javi in radi mu odpišemo. Res, prav radi. Med pismi, ki smo jih ta teden prejeli od naših novih zaupnikov, smo dobili tudi pismo tovariša Hinka Serca iz Batulj — zaposlen je namreč v tamošnji kovačiji. Pa pokramljajmo malo ob tem pismu! Sle za to? No seveda! Saj je dobro in prav, da se včasih malo porazgovorimo. Zakaj smo izbrali ravno pismo tovariša Serca, bo marsikdo mislil! No, pa pojasnimo! Odgovor je zelo enostaven. Zdi se nam, da je tovariš Sere izredno dobro razumel vlogo zaupnika. Vsaj tak vtis pušča njegovo pismo. Sedaj pa tudi vas zanima to pismo. Seveda, najbolje bi bilo, časopisov in ne knjig. Časopisni I oe bi ga kar o celoti ponatisnili. m založniški tiskarski delavci teh stvari ne morejo sami rešiti. Tu bo morala pomagati javnost z nasveti. O razmerah v časopisnih, založniških in tiskarskih podjetjih in izhodiščih iz teh težav bodo morali razpravljati gospodarski organi in o tem bo kazalo razpravljati tudi v skupščinah. Izhod iz teh težav, ki so gospodarsko in politično škodljive, bi lahko poiskali na primer v tejle smeri: Tiskarnam je treba oskrbeti sodobne tiskarske naprave in jih založiti z novim črkovnim materialom. To bo nedvomno vplivalo na pocenitev tiskarskih del, na večjo zmogljivost tiskarn in tudi kakovost dela bo boljša. Prav tako pa bo treba poceniti papir. Za papir, ki ga potrebujejo časopisi in založniška podjetja, kaže oskrbeti tolikšne dotacije, da se papir ne bi prav nič podražil. Nekateri celo menijo, da bi kazalo določiti enotne prodajne cene roto papirja na bi obetajo težave. Več kot tri četr-| potem razumemo nekatere ljudi, notranjem trgu. Te cene naj line prebivalcev te doline se pre-!ki se vprašujejo: kaj bo z nami? | seveda veljale samo za časopis- Gospodarski organi bi torej ina podjetja. Ostala podjetja, ki ,. -----. ------- potrebujejo roto papir, seveda ne bi mogla uživati teh ugodnosti. Kakor že rečeno, teh stvari ne morejo rešiti časopisni, založniški in tiskarski delavci sami. Tu bo morala pomagati skupnost. življa z delom v gozdovih, spra- j vilom, prevozom in predelavo . morali čimprej razmisliti o za-lesa v polizdelke. Zaradi zniza-i pOS]j|Vj klavcev (ki bodo zaradi HJf P‘.ana s,ecnje *e?a ie,.H j zmanjšanja sečnje ostali brez splošnih gospodarskih stališč dela) in čilnprej bi morali to PnS"S d?ug” Kr“) fcjgg—I. «*» «'i 0"*. ostalo veliko ljudi brez dela in kruha. Toda tega ne smemo dopustiti. Veliko žrtev je dala ta dolina za osvoboditev. Veliko lesa smo izvozili odtod za obnovo države. Milijardne vrednosti. Sedaj bi bilo potrebno nekaj sredstev sem vložiti. Graditi je treba nekaj tovaren lahke industrije. Pogoji za to so. Bodisi, da bi v tovarnah izdelovali iz lesa končne izdelke, ali pa bi les kemično predelovali in ga ne bi več toliko izvažali kot surovino. Veliko te dragocene surovine bi še koristneje izrabili, saj segnije v gozdovih nič koliko lesa, veliko pa ga tudi pokurimo. Prevažanje raznih odpadkov se res ne izplača, ker nimamo potrebnih gozdnih cest, ali pa so tiste, kolikor jih je, zelo slabe. V Zgornji Savinjski dolini so tudj razne rude. Na primer boksit, železna ruda in premog. Nekdaj so tu že odpirali rudnike. Sedaj pa nekateri trdijo, da bi bil prevoz predrag in da se ne izplača odpirati novih rudnikov. To težavo pa bi lahko premagali z dobrimi cestami, ali če bj zgradili nad vse potrebno železnico. Franc Flere, Nazarje ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NIMAJO EVIDENCE ZAVAROVANCEV Ev!« d taatnša? Ko že razpravljamo o ureditvi i bi se lahko zdravil na stroške so-zavodov za socialno zavarovanje, | clalnega zavarovanja, ne da bi ne bo odveč, če bi razmislili tudi j zavod vedel, da bolnik ni zavaro-o tejle zadevi. ■ van. Prav bi torej bilo, če bi za- sedaj je tako urejeno, da za- | vod vedel, kdo je zavarovan, saj vodi za socialno zavarovanje pravzaprav ne vedo, kdo je zavarovan. Gospodarske organizacije namreč plačujejo prispevek za socialno zavarovanje po plačilni listi za vse, ki so pri njih v delovnem razmerju. Zavod ve le za število zavarovancev, nima pa poimenskega seznama, saj mu podjetja ne sporoče, kdaj in koga so sprejeli na delo in koga so odpustili. To velja le za družbena podjetja ter državne urade in ustanove, za zasebne delodajalce pa še vedno velja pravilo, da morajo vse zaposlene sproti prijavljati in odjavljati zavodu za socialno zavarovanje. Zakaj bi bilo prav, če bi tudi podjetja in ustanove sproti pri- Tudi reka Savinja nima svo- in„ °dJavlJale ,flana.k°- , , , 0 . . . i lektiva? Sedaj namreč podjetja ter ustanove odločajo o pravicah delavcev in uslužbencev do nekaterih dajatev socialnega zava- jega stalnega korita. Savinja in Dreta preplavljata polja v spomladanskih in jesenskih dneh. ____________ Tako nastaja seveda velika ško-1 rovanja. Tisti, ki podjetju ali da. Z regulacijo Savinje in Dre-! ustanovi izdaja bolniške listke, te bi pridobili mnogo plodne j bi lahko dal bolniški listek tu-zemlje. I di nekomu, ki tam ni zaposlen in tudi on upravlja sredstva socialnega zavarovanja, o pravicah pa odločajo v podjetjih in ustanovah, kjer izdajajo bolniške listke. Seveda bi s tem naprtili zavodom prav tako pa tudi podjetjem, uradom in ustanovam precej dela. Je pa še druga, morda celo pametnejša rešitev. Morda bi se zavodom za socialno zavarovanje bolj splačalo, če bi od časa do časa obiskali podjetja, ustanove, urade itd. in proverili, ali so tisti, ki se tačas zdravijo na račun socialnega zavarovanja, zares tam zaposleni. Kazalo bi presoditi, katera rešitev bi bila boljša, da ne bi naprtili zavodom in podjetjem ter ustanovam nepotrebno delo. ^ PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU! Toda ... Da, sedaj pa pride tisti nesrečni novinarski »toaa«, ki mu slede škarje in črtanje in ne vem kaj še. Pismo obsega skoraj polne štiri gosto tipkane strani. Predolgo je. Zato se bomo morali zadovoljiti s tem, da preberemo skupaj samo nekatere odlomke, drugo bomo pa objavili v obliki samostojnega članka. Pismo tovariša Serca je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu nam sporoča, kako je z razširjanjem in plačevanjem lista, v drugem delu pa poroča o občnem zboru batujskih kovačev. Preberimo, kaj nam sporoča v prvem delu pisma. Takole piše med drugim: »iVa občnem zboru podružnice so me izvolili za zaupnika »Delavske enotnosti«. To dolžnost rade volje prevzamem. Da bi lahko svojo dolžnost v redu izvrševal, vas vljudno prosim, da mi takoj po prejemu tega dopisa dostavite seznam, iz katerega bo razvidno, koliko člani naše podružnice dolgujejo na naročnini za preteklo leto. Ko prejmem te podatke, bom skušal takoj urediti dolg ( v kolikor obstoji) ter nakazal zaostali znesek, Obenem vam bom tudi nakazal naročnino za prvo polletje letošnjega leta. Upam, da bo število naročnikov ostalo neiz premen j eno. (Izmed 56 zaposlenih v podjetju je na »Delavsko enotnost« naročenih 5f. kar mislim, da je pohvale vredno. Tak vtis sem dobil na občnem zboru, kjer se je tudi govorilo o našem delavskem listu. Člani so sedaj z listom zadovoljni, ker je vsebinsko dosti boljši, kakor je bil poprej. Upamo, da bo list tudi v prihodnje dober, odnosno ostal vsebinsko na tej višini, če ne bo še boljši. Seveda bomo morali tudi mi ostali k temu nekaj prispevati; to je s članki ter s pridobivanjem novih naročnikov. Če bomo osi složni, potem upamo, da bodemo naš cilj tudi dosegli.« V drugem delu pisma tovariš Sere preprosto opisuje stvari, o katerih so razpravljali na letošnjem občnem zboru. O tem se boste lahko prepričali v članku, ki ga bomo objavili v prihodnji številki (zaradi stiske s prostorom). Takole, brez kakega posebnega podučevanja, smo si ustvarili sliko o delu zaupnika našega delavskega glasila: Zbira naročnike, od časa do časa se z njimi porazgo-vori o vsebini lista in nam sporoči želje ter pripombe. Kdaj pa kdaj naročnike malo podreza, da poravnajo naročnino in pridno dopisuje v list. In tako je stvar začel naš tovariš Sere (seveda tudi številni drugi zaupniki) in zato smo se kar ob njegovem pismu porazgo-vorili o delu zaupnikov. Res, čim več nas bo, ki bomo skrbeli in delali za naše delavsko glasilo, tem boljše bo. In to je delo, ki ga je vredno opravljati, saj rodi silno bog"te plodove. Uredništvo pletenj teden niče bo posebnu skupina. . Vpisovanje in informacije pri Zavodu za Ljubljana, Erjavčeva cesta 12, od ?. do 18. ure « tečaj je auo dinarjev in se vplača pri vpisu ali v dveh obrokih. apredek gospodinjstva, sak dan. tlčnina za ves la tečaju samem, lahko lili m mu Mi\ (Nadaljevanje s 4 strani) da si bodo stanovanjske hiše c) Lahko bomo dali več inve- lahko gradili tudi posamezniki t llSkih kreditov za potrebe go- 1 ,e). V P^hodm.h letih se ahko &rst™. poseber za kme- proizvodnja stalno rasla, da bo večji promet in da se bo trg, bjstvo. * klnetiiskim,i Pridelki’ Panogah V druE;ik gospodarskih | f) Izpopolnjevanje gospodar-.... j skega sistema bo zagotovilo, da ji |iaJvat ljudski odbori bo- : bomo odpravljali ostanke admi-moŽTloral' čimbolj izkoristiti vse nistrativnega vmešavanja v go-istr-n*1 za gradnjo stanovanj, , spodarstvo, hkrati pa gospodar-sno pa ustvarjati možnosti, I stvo še bolj sprostili. ZAHTEVAJTE KVAUTETNE IZDELKE TOVARNE Jnduslrije pletenin in konfekcije (Kranj S KATERIMI BOSTE OB VSAKEM ČASU ZADOVOLJNI! IZDELUJEMO VSE VRSTE VRHNIH PLETENIN, TRIKO ROKAVICE IN MOŠKO PERILO € CSEENI HH3IENI Da je snaga pol zdravja, so vedeli že naši očaki. O tem so | E napisane debele knjige. In vendar — oglejmo si samo nekaj stanovanj, opazujmo ljudi okoli sebe, pa bomo videli, da marsikaj ni v skladu z osnovnimi načeli higiene. Tokrat se pomenimo na kratko le o osebni snagi oziroma o osebni higieni. Ni dovolj, če se enkrat dnevno temeljito umijemo in posežemo čez dan po milu le tedaj, kadar so videti roke umazane. Za zdravje je potrebno še vse kaj več, zakaj umazanija, ki je leglo različnih bolezni, je lah-' o tudi neopazna. Pridemo na primer iz stranišča in se ne umijemo rok, ker si jih, vsaj videti je tako, nismo umazali. Pozabljamo, da kali različnih bolezni niso samo v vidni umazaniji, temveč so lahko na straniščni kljuki in na vseh predmetih v tej stanovanjski pritiklini. Če drugega ne, se dotaknemo z golo roko kljuke in ročaja splakoval-nega rezervoarja. In že to je dovolj, da prenesemo bacile na roke. Če si jih potem ne umijemo, se utegne zgoditi, da bomo bacile kasneje z jedjo vred pojedli in si okužili prebavno trakovje. Sicer pa je prav, če si roke pred jedjo zmeraj umijemo. Ker smo že pri higieni rok, omenimo še nohte. Lepo oblikovani in ne predolgi nohti so lepi in dajejo roki svojevrstno privlačnost. Toda za gospodinjo in za delavce in delavke, ki se ne morejo izogniti umazanemu delu, dolgi nohti niso priporočljivi. Umazanija za nohti je leglo bacilov! Ne preostaja nam torej drugega, kakor da si nohte redno čistimo, ali pa jih povsem obstri- Velikim snežnim gmotam se je pridružila tudi strupena košava, ki gre vse do kosti. — Toda Beograjčani so iznajdljivi, takole so se zavarovali pred mrazom žemo. Se tako lepa roka vsakogar odbije, če nohti »žalujejo«. Pri pogostem umivanju rok obstoji nevarnost, da koža razpoka. Če pridejo v te razpoke bacili, nastanejo neljube kožne bolezni, ki jih zlepa ni mogoče pozdraviti. Med zdravljenjem se moremo popolnoma izogniti vodi. To pa je seveda zlasti gospodinjam in delavcem skorajda nemogoče. Kožo obvarujemo raz- Prhljaj povzroča izpadanje las, zato ga kar se le da hitro odpravimo. Izsušeno lasišče je zelo občutljivo, pogosto razpokano, zaradi česar ga je kaj lahko okužiti. Posledice kožnih bolezni na glavi pa je po navadi — plešavost. Bolezni lasišča pogosto povzroče bacili na nečistem glavniku. Umazan glavnik ni torej le nagnusen, temveč tudi gnezdo nego nog. Noge zahtevajo prav toliko nege kakor roke. Poleti jih umijmo večkrat na dan, pozimi pa vsaj dvakrat na teden. Da si jih ne bomo prehladili, uporabljajmo pozimi mlačno vodo. Zlasti naj sl noge negujejo tisti, ki st jim potijo. Le-tem svetujem, naj se obrnejo na zdravnika, saj imamo sredstva, ki zmanjšajo potenje, pa vendar organizmu ne škodujejo. Tako Sodobne industrijske šole imajo tudi vzorne delavnice, kjer se mladina ob praktičnem delu uči za življenje. — Kovinska delavnica šole v Thunu (Zahodna Nemčija). pok, če si roke po umivanju vedno temeljito zbrišemo in nato namažemo z mastno kremo. Najboljša sta borova vazelina in glicerin. Dobra je tudi čista, neslana svinjska mast. Preidimo z rok na glavo. Vsekakor bo tu več pripomb za ženske kakor pa moške, to pa zato, ker zahtevajo ženski lasje več nege kakor moški. Če hočemo ohraniti čimdalj lepe in goste lase, moramo negovati lase in lasišče. Nemalokrat srečamo ženske z zanemarjeno trajno ondulacijo. Lasje so brez naravnega leska, podobni sračjemu gnezdu. Ženska se je dala ondulirati zato, da bo lepša. Zaradi svoje malomarnosti je dosegla prav nasprotno. Zanemarjeni nakodrani lasje vsekakor obraz in celoten izgled bolj kazijo, kakor gladki, skrbno počesani lasje. Po urejenosti frizure lahko presodimo človekov smisel za red in urejenost! Umetno nakodrani lasje zahtevajo posebno nego, zakaj preparati, ki jih uporabljajo frizerji, suhemu lasišču in suhim lasem zelo škodujejo. Poskrbimo, da lasem in lasišču vrnemo maščobo. Za to uporabljamo orehovo olje ali briljantino. Suhega lasišča ne perimo prepogosto, če nočemo, da bomo imeli še več prhljaja. Pri pranju uporabljajmo rumenjak, še bolje pa je, če ju vsaj en dan prej vtremo v kožo nekoliko glicerina, pomešanega z limonovim sokom. Če pa imate premastne lase, si od časa do časa zdrgnite lasišče in lase s čistim alkoholom, ki raztaplja maščobo. bacilov. Glavnik moramo vsaj enkrat tedensko temeljito očistiti bodisi s hladno milnico, še bolj učinkovit pa je salmijak ali bencin. Lasje bodo dobili naravni lesk, če jih bomo vsaj enkrat dnevno temeljito prečesali z gostim glavnikom ali s krtačo za lase. S ščetkanjem las bomo odstranili tudi prhljaj iu s tem preprečili izpadanje las. Zdravje in telesno počutje je v veliki meri odvisno od zob. Granolomi na primer lahko povzročijo vrsto bolezni, slabi zob- je pa, ker brano površno prežve-.....................Zc' ' cimo, bolezni prebavil. Zobovje bo dalj časa zdravo, če ga bomo pravilno negovali. Kakor za umivanje telesa, velja tudi za zobe, da si jih očistimo predvsem zvečer. Ponoči se ostanki hrane v zobovju razkrajajo, in če je zobna sklenina (emajl) razpokana, začne zob naglo gniti. Seveda si zobe umijemo tudi zjutraj, da odstranimo oblogo, ki se je nabrala na njih čez noč. Splaknemo tudi ustno votlino, da naš sogovornik v dopoldanskih urah ne bo v zadregi zaradi neprijetnega zadaha. Se o higieni nog! Zakaj za nego drugih delov telesa večinoma ljudje bolj skrbe kakor za Moder nasvet Nečak: — Teta, glej, spet en kozmetični nasvet zate! Teta: — Kje? Pokaži ga. Nečak: — Tule beri: Kako obvarujemo staro železo pred rjo. kakor skrbimo za redno menjavanje perila, skrbimo tudi za redno menjavo nogavic. Nesrečneži, ki se jim noge močno potijo, naj v vročih dneh vsaj dvakrat dnevno menjajo nogavice, drugi pa enkrat tedensko. Kadar prideš z daljšega izleta in te noge pečejo, jih okopaj v mlačni, nekoliko slani vodi. Ko jih temeljito zbrišeš, jih popudraj in položi tako, da bodo skoraj v višini glave. Noge bodo hitro spet spočite in lahke. Tak naj bi bil sodoben razred. Učilnica je kvadratne oblike. Mizice in stoli so poljubno razmeščeni v prostorih. Učenci so razdeljeni v skupine, učitelj pa je sredi med njimi. — Šolski razred v Leverkusnu (Zahodna Nemčija). Od stote k mm šefi Konec februarja bo v Ljubljani večdnevno posvetovanje arhitektov, pedagogov in zdravnikov o gradnji sodobnih šol. Za ta posvet'je dalo pobudo Društvo arhitektov Slovenije, narekovalo pa ga je predvsem sedanje kritično stanje naših šol. Samo nekaj številk — in zlahka bomo spoznali, da so sedanje razmere za naše prosvetne delavce in mladino vse prej kot ugodne. Po popisu iz leta 1951 je v Sloveniji 1475 šolskih zgradb. Med njimi je 67 % takih, ki so bile zgrajene še pred prvo svetovno vojno. Mnogo šol je v raznih zasilnih poslopjih (barakah, lokalih in podobno), ki niso bila zgrajena z namenom, da bi služila za šole. Takih zgradb je v Sloveniji 352. V drugi svetovni vojni je bilo popolnoma poruše- nih 105 šol, delno uničenih in poškodovanih pa še veliko več. Do leta 1953 smo obnovili 1165 učilnic, kljub temu pa jih imamo še vedno okrog 1800 manj kot pred vojno. Razen tega je še veliko neprimernih, nehigienskih učilnic. Na primer: v 80 učilni- cah mora po ves dan goreti luč, 814 pa je zelo vlažnih. Pa kaj bi še naštevali! Skratka — samo 10 % šol v Sloveni ji je takih, da jim ni kaj oporekati (medtem ko je povprečje za vso Jugoslavijo znatno višje — 33,9 %). Jasno je torej, da se bomo morali zelo potruditi, če hočemo te razmere urediti, obenem pa bo treba preskrbeti tudi potrebna denarna sredstva. Do leta 1960 bo namreč število šoloobveznih otrok neprestano naraščalo. Za gradnjo novih učilnic bi potrebovali približno 18 milijard dinarjev, v najkrajšem času pa že 9 milijard — dve milijardi samo za šolsko leto 1954—1955. Približno četrtino te vsote (od 450 do 500 milijonov) bi po sedanjih proračunih dobili predvsem pasivni kraji in sicer iz republiških fondov, ostalo pa naj bi teh je le 13 zgrajenih za šolsk6 potrebe, 34 šol pa sploh j lastnih prostorov. Zato se bo tre' ha najprej pobrigati za te kraj6, I Društvo slovenskih arhitekte^ | namerava prirediti tudi razstav° »Od stare k novi šoli«, ki bo prispevali okrajni ljudski odbori. Najbolj pereče stanje je v tistih krajih, ki so bili med vojno težko prizadeti: slovenski del Istre, Bela in Suha krajina ter Primorska. V tolminskem okraju je na primer 83 osnovnih šol. Od najprej v Ljubljani, pozneje f)a tudi v drugih krajih Slovenij6 — prikazala ves razvoj našeg8 šolstva. V ljubljanskem Zavoou Za gluho mladino bo razstavijo” tudi »Sodobnj razred«, vzorec kakšne naj bi bile učilnice T modernih šolah. — Strokovnjak' menijo, da je treba pri načrti” za gradnjo šol upoštevati najn°' vejše tehnične izkušnje; čeprav so zaradi tega investicije Prl gradnji nekoliko višje, lahko pozneje objekte ceneje vzdrž11' jemo. (Tako je na primer velik0 bolje, če so tla v učilnicah }l gume, ki jo je laže čistiti lD vzdrževati kot leseni pod.) Na posvetovanju bodo raZ' pravljali tudi o osvetljavi šolski” Pogled na del poslopja šole v Thunu (Zahodna Nemčija) kjer so tudi delavnice. prostorov. Naše učilnice so n‘L mreč močno zastarele: po navad1 so podolgovate oblike, okna P8 imajo le v eni steni. Taka osvetljava ni primerna, tem manj ket že itak veliko otrok boleha nfj očeh. Sodobni razred naj bi bi1 osvetljen z obeh strani ali s sR0' pa. Po izkušnjah strokovnjakov v tujini je tak način osvetljav« najbolj primeren. Za posvetovanje slovenskih arhitektov, pedagogov in zdravnikov je precej zanimanja iu0' v drugih republikah. Iz Hrvatsk« bo prišlo na konferenco okrog 200 delegatov. Na povabilo Društva arhitektov bo imel na posvetovanju predavanje tu^! ugledni švicarski arhitekt Alfr«0 Roth, ki je predsednik komisij8 za šolske zgradbe pri Mednarodni zvezi arhitektov in eden najbolj znanih graditeljev sodobnih šolskih poslopij. MORDA ŠE NISI VEDEL Akumulatorska baterija ki jo reguliramo po ietnlli dobah tale: kadar bomo hoteli papir odstraniti, ga bomo le ovlažili in zlahka se bo odluščil. Segrevanje var- ne svetilke pri hudem vetru Tega izuma bodo avtomobilisti zelo veseli, saj jim na zimo ne bo treba akumulatorja demontirati. Obrnili bodo samo majhen gumb nad vsakim elementom in stvar bo opravljena. Gumb namreč zapira in odpira majhno odprtinico za zrak ter s tem regulira količino vode v elementih: poleti več, pozimi manj. Nove prenosne varilne klešče S tričeljustno glavo stružnice lahko stisnemo štirioglat del Pri hudem vetru je varilno svetilko zelo težko segreti, saj veter ugasue plamen v skledici. To neprijetnost odpravimo tako, da si napravimo stenj iz »gosenice« za čiščenje pip. Tega zvijemo v skledico ter ga prepojimo z alkoholom ali bencinom, s čimer pač grejemo. Obnavljanje starih sirkovih metel stane zaradi previsoke temperature v nekaterih delih voda. Eden izmed načinov, da bi ta pojav odstranili, je tale: cevi obložimo s cementom iz azbestnega prahu, kakršnega uporabljamo pri toplovodnih napeljavah. Na ta način zaščitimo tista mesta v vodih, ki se največkrat segrejejo. Cementno prevleko napravimo tako kot zdravnik, kadar da ud v mavec. Nanesemo jo na gazo in z njo ovijemo vod. Kadar bi hoteli prevleko odstraniti, jo razrežemo s škarjami. Takle ^ model prenosnih varilnih klešč lahko serijsko izdelujemo. Transformator ima vdelan in se sam hladi. Za varjenje manjših delov so izdelali poseben podstavek, zaradi česar lahko delamo s kleščami kot s stabilnim strojem. Je še drugi tip varilnih klešč. Pri tem sta elektrodi na isti strani kot deli za varjenje. Z njimi lahko varimo tanke površine po sistemu »dvojne točke«. Priročen grelec za vodo — nad parnim kotlom To napravo lahko namestimo nad vsak kotel. Ce na primer poleti potrebujemo toplo vodo, nočemo pa vključiti centralne kurjave, tedaj s to napravo preprečimo, da bi se tooel zrak širil po ceveh. To delo opravljajo posebni bakreni navoji s krilci. Po teh zavojih kroži voda. Sredo-bežen ventilator usmerja topel zrak z rešetke proti zavojem. Ta naprava lahko služi pozimi za gretje še enega radiatorja. Kadar moramo v čeljusti struž ■ice pritrditi kak štirioglat del, raz solagamo pa le z glavo s tremi če-jusimi, si pomagamo z dvodelnim prstanom. Prstan mora imeti v sredini štiri oglato odprtino. Da bi bil prijem za- Pastelnemu svinčniku se je izrabila konica ... ul pri, lesljiv, se ravnajmo po pravilu, da mora imeti prstan približno dvakratni premer prstan pr štirioglatega kosa. Nov način tapeciranja sten Ce nanesemo lepilo na zid namesto na papir, porabimo pri tapecira-nju mnogo manj časa in napravimo manj škode. Iznašli so namreč lepilo ki ga lahko namažemo na zid z navadnim valjarčkom. Ko zid namažemo, vzamemo v roke svitek okrasnega papirja, ga odrežemo na primerno dolžino, nato pa samo pritisnemo ob zid. Prednost tega načina je še v '• Stare sirkove metle ne smemo še zavreči, saj jo še lahko uporabimo. To napravimo tako, da namočimo metlo v vodi ovijemo sirk z gumijastim pasom ter jo nato postavimo v hladilnik, dokler voda ne zmrzne. Metlo potem lahko obrežemo. Pastelne svinčnike, ki so se ukrivili n otopeli, je treba od časa do časa opraviti v red. Skleda tople in skleda mrzle vode sta edini stvari, ki sta nam potrebni. Svinčnike zmehčamo v topli vodi, jih zravnamo in ošilimo še, ko so mehki, nato pa jih položimo v mrzlo vodo, da otrde. Kako odstranimo »parne zapore« ? Bencinski vodi začno včasih pri motornih vozilih kar na lepem »sabotirati«. Ne prepuščajo goriva. Kai se je zgodilo? V vodih se včasih napravijo žepi, polni bencinskih par. Ta pojav, ki ga poznamo pod imenom »vapor-lock« (parna zapora), na- KULTURNI ZAPISKI Prešeren bo vedno živel v nas fl0® naj osi narodi, hrepene dočakat' dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz soeta bo pregnan . . človeka na Slovenskem, ki Ze od mladih nog ne poznal | vajo njih pomen za razvoj slo-l venskega pesništva in slovenske I pesniške besede in vedno bolj spoznavajo Prešernovo domoljubje, ki ga je izpovedal o mnogih domovinskih pesmih. Preprosti človek morda ob vsakdanjih skrbeh z leti pozabi na Prešerna in mu o spominu [ zbledijo stihi, ki se jih je bil na-I učil v šoli. in vendar ga Prešeren : spremlja skozi vse življenje. V vaseh, kjer fantje še zmerom ob ep ~ miaain nog ne poznal ko ^ Franceta Prešerna. V času, doiSe 0^orno sučeš pero in komaj ie eJflaš spe< okoli sebe, spoznaš j. Črtomir a, Prešernovega juna- j p ’ hi se bori proti potujčeval- • IjJ1’, 1.n H Krst pri Savici ali'..........J.. ,___^ ___________ skoi-huKrstu DZbuiata domovin-] večerih vasujejo pod okni deklet, jo J,lub.e7-en ter budita domišlji- j zadoni v nočno tišino otožno šaše h 5 • !lm’ bi imajo možnost, da \ njava podoknica *Luna sije.. .< )et°0{l izobrazijo, pa se skozi vsa Vsakdo ji rad prisluhne — in n:a. šolanja vedno znova odgri- vsem, najsi vedo ali ne vedo, da šUo [fP°te Prešernovega pesni- je to Prešernova pesem, je toplo ga dela; vedno globlje spozna- pri srcu. V mestih in večjih vaseh OB PRVI ŠTEVILKI »OBZORNIKA« Prevzela me je... .Z veseljem sem odprl prvo le- : »Ali bo kal pognalo seme...«, J.nio številko »Obzornika«, re- \ prinaša nekaj sicer dobrih, a ki še umetniško Prešernove družbe. In upra- ] vedn0 s premajhno la ^n° sem se razveseiH" Prevze- • močjo napisanih del piscev-samo- n.e je s svojo raznolikostjo, za-lastnikov. Ta rubrika bo »ne- z l.n bogatimi prispevki, kakšna šola za premnoget ki j. gostjo, ki ji daje prav posebno , *e\°’ “ ^ vedo kam ,s svo>'mi >to med našimi sodobnimi re. deli«, kakor je napisal v »Kazljami. I govorih« te številke urednik Pia svojih, straneh se spominja ’ »Obzornika«. jhemdesetletnice rojstva našega J V rubriki »Umetnost in zna- dnta in mu 05 jubileju iskreno ,esHta. V spomin nedavno umrle-j? književnika in politika Etbina ^rlstana pa objavlja članek »So-^lizem in duševno življenje«, ki } ie Kristan napisal pred pet-Jjsetimi leti, ter dve njegovi pe-"n: »Pomladno« in »Ponoči«. ir.Prozo zastopata v tej številki Obzornika«: novela t’-j-'njca: »Odšel Zci(etek romana prispevke o evropskih ognjenikih, življenju mravelj, potovanju žuželk, o nafti in o radiju v svetu ter prispevek o boju človeka proti mrazu. Rubrika »Razgledi« nam širi obzorje s prikazovanjem pomembnih dogodkov doma in v tujini, gospodinje najdejo nekaj nasvetov v rubriki »Za dom in Miška j vrt<1 0j, koncu je ge beseda 0 n0. je človek« in j vul izdajah naših knjižnih založb. Karla Capka: \ se poklicni in nepoklicni pevski zbori seznanjajo s to pesmijo in jo posredujejo delovnemu ljudstvu. Šolani in nešolani pevci žanjejo uspehe s samospevi, ki so jih glasbeniki skomponirali po Prešernovih pesmih »Mornar«, »Strunam«, »Nezakonska mati«, »Kam?«, »Zdravljica« in dr. Zakaj pravzaprav Prešerna tako zelo cenimo? V času, ko je bil slovenski narod zaradi večstoletnega suženjstva kulturno še zelo mlad, ko je bila njegova beseda še okorna, je Prešeren tako čudovito zapel o svoji razočarani ljubezni in rodoljubju, da so mu prisluhnili celo nemčurji, tisti, ki je Prešernova pesem vlivala borcem pogum in jim utrjevala vero v lepšo in svetlejšo bodočnost. Mar niso po zidovih hiš in po plotovih v najtežjih dneh čez noč zablesteli celi stihi iz Prešernovih rodoljubnih pesmi, na pr.: Med narodnoosvobodilno borbo j so se dotlej sramovali jezika »hlapcev in dekel«. V svetovnem merilu pa je Prešernova največja zasluga, da je slovensko poezijo s svojimi pesmimi dvignil na ra-, ven narodov, ki so se ponašali 1 z veliko starejšo in zato boli bo-| gato kulturno zgodovino. Danes ! pa so Prešernove pesmi, predvsem j njegova najboljša pesnitev »So-! netni venec«, tudi merilo za ugotavljanje pesniške moči tistih, ki se ukvarjajo s poezijo. Tako je postal Prešeren last nas vseh, ker je znal s svojimi pesniškimi strunami preprosto in o radostih in bolečinah svojih sodobnikov in kasnejših rodov. Prav zato je Prešeren še danes živ in prav zato bo vseskozi živel v književni zgodovini slovenskega naroda, pa tudi med preprostim slovenskim ljudstvom. Živel pa bo tudi v kulturni zavesti drugih narodov. Manj strašna noč je o črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovil ali: Zivč naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan ... Na partizanskih mitingih so kulturne skupine oživljale svobodo- razumljivo zapeti ljubno Prešernovo misel. Še več, i——-•-•t. borci za svobodo so imenovali eno izmed svojih udarnih brigad po Prešernu. Danes si štejejo kulturno-umet-niška društva o veliko čast, da se imenujejo po prvaku slovenskega pesništva. Kako zelo cenimo Prešerna, je dokaz tudi to, da si je nadela njegovo ime knjiž- saj so najboljše njegove pesmi na družba, ki skrbi za razširitev prepesnjene že skoraj v vse ev-slovenske knjige med najširše ropske jezike, ljudske množice. M. K. Prizor iz filma »Williamsova karabinka« 0 rakovniški „Svobodi" GLOBLJE BO TREBA POSEGI... Če govoriš s člani rakovniške in da si ne pusti od starejših do- i novo garderobo in kulisama, iz- pridobila največ simpatizerjev. »Svobode«, ti začnejo takoj to- sti reči. Po njihovem so tu glav- j popolnili električno napeljavo. Pevski zbor je resda nastopal do- , ____ i . žiti, da so njihovi delovni pogoji v.i vzroki, da »Svoboda« še nimaprekrili streho. Vse to s pomočjo slej na različnih proslavah, toda 1° Pa najdemo razen zgoraj ome- ] vse^ina- In povedati mo-j 2eio težki, zakaj nazadnjaška du- tolikšnega vpliva na družbeno \ »Zveze Svobod«. Za bodoče ima- večje pozornosti doslej ni vzbu- 'Kavadno življenje'«^Med ''poezi- \ . Torej rue.s zel° Pestra in zani- Pa najdemo razen zgoraj ome- \miva vsebina. In povei -- „______„____— pesmi Etbina Kristana, še 1 rarri *e> v številki pre- j hovščina si skuša v tem delav- življenje> kolikršnega bi morala p.esmi Marte Fili: »Jesen v Ko- j cel bo9at izbor Mik, ki obenem | skem naSelju še zmeraj ustvarjati |imeti kot dru^vo, ki razvija raz-in »Spoznanje«, Severina z d°b™ tehnično urejenostjo re- vsaj malo vpliva Mladež vabijojredno ^vest skrbi za kulturno pilijo: »Na kurirjevem grobu«, \ nije dajejo »Obzorniku« lepo in ~fe Peroci: »Jaz tudi« in Miha i okusno obeležje. Klinarja: »Staro pismo«. Z veseljem pričakujemo še Posebnost prve letošnje števil- druge, tretje in še več takšnih e »Obzornika« je nova rubrika: številk revije Prešernove družbe. v svoje prostore z igrami, z bonboni itd. Vsaj tako da so slišali, pravijo ... Mladina, pa naj bodo to vajenci ali delavci, da je premalo disciplinirana KULTURNI DROBIŽ Emil Lučka: Španska inkvizicija da/ ^ar*^or8^'i* založba *Obzorja* je iz~ dei* ° prevodu >S pansko inkvizicijo*., ki °a°strij*ke&a pisatelja Emila Lučke, zasiuoe hnt280d°Dinsko verodostojno opisuje sira- • y leriji na Terazijah jubilejna razstava njegovih del in je vladalo zanjo veliko zanimanje. Ob pHUkt njegovega velikega praznika je bil Pier Križanič z ukazom predsednika Republike maršala Tita odlikovan z Redom za Z. stopnje. * 'n® metode španskih jezuitov v borbi %»!'***' Poročrt° brez literarne vred-stl in ga 2ato beremo kot roman. Janko Veselinovič: Hajduk Stanko o Medinska knjiga bo v kratkem izdala liliji dobro poznano povest J. Vese-2a.°.D*da« >Hajduk Stanko*. V tem delu doba okoli 1804. leta, ko je Srbija ni,*a Pod turškim jarmom. Preprosto pis — pod turškim jarmom. Preprosto p0iana zgodbica, v katero je vnesel avtor Zajf, junaških podvigov tudi ljubezensko čep polno pretresov, priteguje bral-Jen° pozornost vse do konca. Knjigo je prevedla Marija Knezova. France Bevk: Šolarski bonton je tlaš znani in priljubljeni pisatelj Heuk L Pripravil šolarjem drobno knjižico, ,r o 25 poglavjih nevsiljivo uči, kako i0/ fe mladina vede do staršev, do svojih i ^'čev in dn n*eh ki iih t) Življenju j Mladinski in z Iju- je uu mladine, jo bodo tisti, ki jim n/ena, prav gotovo z veseljem tcev in do oseh, ki jih sSk ^Mizica je izila Etnijo ^er ^e- PlSima. ,0-M° ^'er Križanič odlikovan dQo^}.er Križanič te dni proslavlja pet- tek 9, nico umetniškega dela. V pe-22- januarja je bila odprta v ga- Najboljši film za leto 1953 Zveza filmskih kritikov Združenih držav Amerike je proglasila za najboljši film 1.1953 režiserja Mankicivicza filmsko predelavo Shakespearovega »Julija Cezarja«. Angleški igralec James Mason pa je bil proglašen za najboljšega igralca v vlogi zarotnika Bruta. Film zdaj prikazujejo po vsem svetu z ogromnim uspehom. Anton Ingolič: Sončna reber Pred nedavnim je izdala mariborska založba »Obzorja* pod naslovom >Sončna reber* trinajst novel in črtic Antona Ingoliča. Po večini so bila ta dela že objavljena, prvič beremo v tej zbirki le tri novele. Avstrijski slikarji v Jugoslaviji Cez nekaj dni bo pripotovalo na Reko pet avstrijskih slikarjev. Skujt-no s književnikom in publicistom Frantzern Gaubejem si bodo mesec dni ogledovali južno Dalmacijo, na Mehiški filmski delavci stavkajo Po izjavi predsednika Združenja mehiških filmskih producentov je zašla njihova kinematografija v veliko krizo. Do tega je prišlo zaradi zahtev igralcev, režiserjev in drugih filmskih delavcev, naj jim povišajo plače. Ker jim producenti niso ugodili, so začeli pred kratkim vsi filmski delavci stavkati. Tako množične stavke v mehi. ški filmski industriji doslej še ni bilo. Beno Zupančič: Veter in cesta povratku pa tudi otoke Pag, Rab, Crez in Lošinj in medtem upodabljali naše kraje in ljudi. Po končanem potovanju bodo svoje nove umetnine razstavili na Reki. Slike z dalmatinskimi motivi pa bodo razstavili kasneje tudi v Avstriji. Mladi prozaist Peno Zupančič nam je po treh letih pripravil drugo novelistično zbirko (proa njegova zbirka je izšla leta 1951 pod naslovom »Štirje molčeči in druge zgodbe*). Junake svojih zgodb, objavljenih o zbirki >Veter in cesta*, riše Zupančič pogosto o grobih potezah, toda zna jim vdihniti tu in tam nežnost, včasih objestnost in spet drugič možato resnobnost. Beno Zupančič je z njimi prikazal naš čas. Njegovi junaki so ljudje, ki jih vsak dan srečuješ, toda tako opisani, da jih z zanimanjem spremljaš vse do tja, do koder jih pripelje njihov opisovalec. Prvi turški prevodi Prijateljstvo med našo državo m Tur- . čijo je rodilo proa književna zbližan ja med obema državama. Na našem knjiž-nem trgu sta se zadnje Čase pojavila kar I dva romana turškega avtorja Ušaklija Halida Zije: Saliha Ilanuma in Bijelez-nica jednog pokojnika. Prvega je izdala j >Seljačka sloga* in drugega prav tako 1 zagrebška založba »Zora* v svoji Mali bi- j blioteki. Obe deli dokazujeta resno lite- j rarno prizadevanje današnjih Turkov. različnimi Prevzgojo ljudi in za pametno in koristno razvedrilo. Pa poglejmo, kaj je »Svoboda« Simončič na Rakovniku s svojim enoletnim delom že dosegla. Rakovnik, oziroma področje, kjer črpa društvo svoje članstvo, šteje nekaj tisoč ljudi, po večini delavcev in uslužbencev. Vodstvu »Svobode« pa tudi članom je uspelo doslej pritegniti v društvene vrste okoli 250 ljudi (po izjavi tajnika »Svobode«, po izjavi nekega drugega odbornika pa 180). Naj pripomnim, da si svobodaši nenehno prizadevajo, pritegniti nove ljudi. Od članov jih je vključenih okoli 30 v mešani pevski zbor, ki redno enkrat tedensko vadi, v ljudskoplesni skupini, »državi v državi«, kakor pravijo svobodaši, je 20 mladincev, dramska sekcija, ki je najmočnejša in hkrati najpriza- devnejša, ima 30 igralcev, razen i()rc.ici toiikšnih tega so pred nedavnim osnovali še mladinski pevski zbor. Ta pa se le s težavo razvija. Če prištejemo še lutkarje, ki jim je društvo uredilo primeren oder in preskrbelo vse potrebne priprave in rekvizite, pa se zaradi preselitve nekaterih vodičev še niso mogli javnosti predstaviti z že naštudirano igrico, smo našteli vse delavne člane. Več kot polovica članov torej še z društvom ni zaživelo. Plačujejo samo — članarino. Od tod pa je treba dalje. In uspehi dosedanjega dela? Za materialno osnovo -so rakovniški svobodaši, vsa čast jim, lepo poskrbeli. Letos spomladi so jo še velike načrte. Najraje bi seveda postavili nov kulturni dom, zakaj krpaj staro obleko s še tako dragocenimi krpami, obleka bo ostala stara. Nekdanje žganjarne res ni mogoče tako preurediti, da bi ustrezala vsem družbenim potrebam. Upajmo, da se jim bo želja izpolnila, saj je Rakovnik dosti bolj kakor drugi predeli Ljubljane potreben lepega kulturnega doma, kamor bi našli pot tudi tisti, ki sedaj zavijajo še vedno raje drugam... Mimogrede naj povemo, da stene dvorane in prav tako strop niso izolirani in da članstvo med vajami pozimi dobesedno prezeba. Kar se kulturne vzgoje članstva tiče, so uspehi tudi že vidni. Omenila sem že, da je igralska družina najmarljivejša in najmočnejša. Morda je to delna zasluga tradicionalnega nepoklicnega odra, katerega člani so se že ob ustanovitvi »Svobode« vključili vanjo. Za gotovo pa ne bi želi uspehov, kakor jih žanjejo, če ne bi imeli dveh močnih stebrov: Maksa in Stepančiča, ki skrbita tudi, da si igralska družina izdela sama vso potrebno scenerijo. Letos so igralci naštudirali Bevkovega »Kajna«, pa z njim niso želi uspehov. Že pri prvih predstavah j razredne zavesti svojega član-je bila dvorana na pol prazna. \!stva- bo_ nedvomno ena vzornej-Uveljavili pa so se tem bolj z j daIe^ na okoli, opereto »Habakuk«, za katero je j napisal besedilo dr. Rudolf Do-! bovišek, glasbo pa naš znani pe- \ vovodja in komponist Radovani kred nedavnim je bil v /.agrebu Gobec. Uspeh je presenetljiv, kongres društev za umetno obrt.' Ude. Predstave so vse po vrsti razpro- vLiin J,0 se.Pa Predstavniki iz Hrva-rinvp že or, rtom ^ ■ Slovenije, Srbije in Makedonije, liane ze en dan prej. Videti, je, Na kongresu so razpravljali o umetni aa si je rakovniška »Svoboda« Obrti in osnovali Zvezo društev za — kakor je čudno — nrav z vse- i obrt Generalni sekretar Zve. dil. Ljudskoplesna skupina je Še mlada in zato ne moremo pričakovati, da bi žela velike uspehe. Kako je z lutkarji, sem že povedala. Ne dvomim, da jim bo v kratkem uspelo pridobiti ali vzgojiti nekaj novih vodičev in kmalu uprizoriti delo, ki so ga pripravili. Lahko torej trdimo, da marsikatera »Svoboda« ne kaže tolikšne prizadevnosti, kakor rakovniška. Le o nečem bodo morali več in temeljiteje razmišljati! Društveni odbor se vse premalo zaveda vzgojnih ciljev »Svobode«. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da odbor mlrnodušno gleda, kako nekateri Svobodaši pojejo tudi — na koru Zdi se mi celo, da vidijo v pritegnitvi cerkvenih pevcev v »Svobodo« že dovolj velik uspeh. Toda to je premalo. Vse zahtevnejše je poslanstvo »Svobod«, ki morajo vzgajati ponosne samozavestne socialistične ljudi. Društvu pa tudi to škoduje, da se gredo stare in mlade in tako ustvarjajo neki nerazumljiv prepad. Poskušali so pritegniti nove, resne mladince. Celo uspelo jim je to. Toda ti so društvo čez čas zapustili... Ko bo rakovniška »Svoboda« posvetila več časa oblikovanju Kongres Društva za umetno Prad obrt z"-' t ^ »--V. VJ.J \ J • X. ^ IVV*. I, 1IV IVLi/VV/ < JK. Llvllftc/ ~~ UTliU Z l/oP- • . v. ^ u vm poglobili gledališki oder, zgradili binsko ceneno in plehko opereto' ZuIiZ^auJeiluf Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA Razmišljanja ob filmu „WILLIAMSOVA KARABINKA' bntide^a SDa ob bregu naraslega Nemima Snjegotina je bn^j° žuborela in Kožuh je pri-tiri eCTal zgodbo soojega živi je-fcj.j' Nemirnega življenja, kot je a nemirna bosanska rečica. OefV-i Tromeje je zavel hladen brin }n. prinesel s seboj nvlrlilro !i.JriXWilliamsoDi karabinki«, b; „ morem si kaj, da vam ne Pripovedoval o Kožuhu. sin !. Je mlad fant. nezakonski l;;,n uiaka in dekle Neže. Smr-i ie bil, ko je pobegnil s0 Tepli so ga po glavi, kot čal, P 1 njegovo mater, ki je kon 1 D,nor,žntci. rezal; i so mu ljudje skopo Zono/ .uJl' je zasovražil delo. taka; Tu ,eza/- Ne pred udarci. 1 teh se je že navadil; pred delom je bežal, pred trdim garanjem od jutra do mraka in še čez. Sanjal je o deželi, kjer bi se lahko udobno zleknil ob dobri jedači in brez gospodarjevega priganjanja preživel svoje življenje, o deželi, kjer je prepovedano delati, kjer je zločin to, kar je tu postava. Te dežele ni našel. Kradel je in našel — poboljšeoalnico. Zopet je pobegnil Enkrat, dvakrat, sedemkrat ... Leta so tekla. Kožuh je dorasel, hodil iz kraja o kraj in nikjer ni vzdržal. Povsod je moral delati. Nekega lepega septembrskega jutra me je suhljat fante, oblečen n raztrgano obleko, ki so jo kra sile zaplate oseh mogočih barv. poprosil, naj ga sprejmem o brigado. Bil je Kožuh... * O IVilliamsu bi vam moral govoriti, kajne? Tudi ta fant je be- žal pred delom. Zapustil je šolo, zapustil mornarico, hodil iz hoste n hosto, streljal ptice in ljubil sosedovo hčer. Celo poročil se je. Potem je dobil delo na progi Hotel je premagati samega sebe, mrinjo do dela, ki je gospodarila o njem. A ni uspel. Klonil je in začel kuhati žganje, kar je bilo tedaj o Ameriki prepovedano. Nekoč so se ljudje, ki so z IVilliamsom kuhali žganje, spopadli s financarji. Po hosti so odmevali streli in neki financar se je zgrudil mrtev. IVilliamsa so obsodili na 30 let zapora, čeprav mu niso mogli dokazati, da je ubil financar ja. Williams dela. V jetnišnici, za bodečo žico, z okovi na nogah, toda dela, ker mora delati. Pazniki mučijo zapornike, jih pretepajo in se ob tem naslajajo. In mučijo tudi IVilliamsa. Nekega dne je pomagal bolnemu sotrpinu in ugovarjal šefu jetniškega taborišča. Za kazen so ga vtaknili o samico, o zaboj, kjer je presedel mesec dni. Vzdržal je, ker je mislil na puške in pozabil na muke Pred očmi je videl puško, vsak njen del in takrat se mu je porodila misel, da bi napravil avtomatsko puško. In IVilliams je delal puško. Sest dolgih let. Predstojnik jetniškega taborišča, ki je imel naprednejše nazore o vzgoji zapornikov kakor pa osi drugi, za ječe odgovorni ljudje o Ameriki, mu je o tem času zvesto stal ob strani. IVilliams je delal; spočetka obotavljajoče, potem pa z mrzlično navdušenostjo. Vzljubil je delo, vzljubil svoj izdelek, ki ga je o najtežjih pogojih tudi dokončal. Potem so ga pomilostili. Iz ječe je odšel s puško v roki, s prvim izdelkom svojih rok in svojega uma, v katerega je vložil samega sebe. In IVilliams še dela. izdeluje nove in nove puške, postane ugleden mož, dela, a vzlju bil je delo le zaradi dela samega Z njegovimi puškami o rokah prodirajo ameriški vojaki o srce nacistične Nemčije, njegove puške uporablja Čang Kaj Sek v boju proti kitajskim revolucionarjem, z njegovimi puškami streljajo soldatje Tujske legije svobodoljubne Indokitajce... A IVilliams dela, ker ljubi delo, njegovi proizvodi pa služijo obrambi Amerike in še za kaj drugega. Toda na to IVilliams ne misli, noče misliti. In moj fant, Kožuh? Koliko težav smo imeli z njim. Polagal je ob nasipu in se čudil Slabotna dekleta so vihtela krampe, fantiči v diru praznili samokolnice na nasipu, brigadirji njegovih let so lomili skale. Gledal je in se čudil. Dnevi so se poslavljali kot bi jih nekdo podil. Brigadirji so hiteli, o Kožuhu pa se je bil vroč boj Na bojnem polju je stal sam proti tisočem, ki so delali zase, za lc//šc jutrišnje življenje Jn tudi zanj. za Kožuha. Neke noči. ko srno z delom proslavljali obletnico SKOJ. me je poprosil, naj ga vzamem s seboj. Vso noč je sttd o vodi, do pasu ga je oblivala mrzla Snjegotina, a ni odnehal Gradil je temelj bodočega mostu. In obe- nem je gradil v sebi temelj novega človeka. Zjutraj sem ga videl o useku. S težkim kladivom je razbijal skale. Pogledal me je in se nasmehnil. Prvič sem ga videl, da se je smejal. Vedel sem. da je boj končan. In na bojnem polju so ostali tisoči in med njimi je bil tudi Kožuh. IVilliams je vzljubil delo in izdelki njegovih rok, njegovega uma, koristijo obrambi Amerike in še marsičemu drugemu. Toda o tem IVilliams ne razmišlja, ker ljubi delo zaradi dela samega. Kožuh je vzljubil delo in razmišlja o njem, o njegovi koristnosti, vzljubil ga je zato, ker je doumel, da osi ti tisoči in milijoni delajo zase, samo zase in tudi za Kožuha. In njihovo delo ne bo nikomur škodovalo — kakor IVilliam-sova puška... * Narasla Snjegotina je živahno žuborela. Od Tromeje pa je pihljal hladen vetrič in prinašal s seboj vzklike brigadirjev, ki so se zagrizli o sedmero gričev .. . Janže DELAVSKA ENOTNOST' IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 12. FEBRUARJA 1954 — ST. 7 OB ARETACIJI DVEH AMERIŠKIH SOCIALISTOV Socialistične ideje še žive Ameriške oblasti aretirale dva socialista, ki sta razpečavala socialistično literaturo. — Mnogi napredni Američani protestirajo Ze nekaj let zagrinja molk socialistično organizacijo v Združenih državah. Le včasl čitamo v časopisih, da je znani ameriški nazadnjak McCarthy pozval tega ali onega nekdanjega socialista pred svoj prosluli IZ PAKISTANA POLOVIČNA ZMAGA Konec stavke v Karačiju Delavci pristanišča v Karačiju, glavnem mestu Pakistana, ki stavkajo že od 25. decembra so se pred dnevi odločili, da se bodo vrnili na delo. Stavkati so prenehali zaradi tega, ker je njihov sindikat sklenil sprejeti predloge pakistanske vlade o povišanju plač in o drugih delavskih zahtevah. Seveda pa ta polovična zmaga delavcev ni kdo ve kaj razveselila. odbor. Te dni pa smo zvedeli, da so ameriške oblasti aretirale dva socialista, ki sta javno razpečavala socialistične knjige, brošure in letake. Tajnik sindikalne organizacije »Pederation of Labor« v ameriškem mestu Louisvilleju je ostro obsodil tiste državne uradnike, ki so izdali nalog za to aretacijo. Norbert Blume je dejal, da je pot od preganjanja socialistov do preganjanja sindikalnih; voditeljev zelo kratka. Ce se jej oblastem zdelo potrebno prepovedati socialistično literaturo, potem se lahko lepega dne spomnijo in prepovedo! tudi sindikalne časopise ter knjige. Aretacijo socialistov, ki, sta razpečavala socialistično literaturo, obsojajo tudi mnoge druge napredne osebnosti v Združenih državah. To j nam dokazuje, da v Ameriki sociali-' stične ideje še žive, čeprav je socialistična stranka že pred leti utihnila. S SLOVENSKE KOROŠKE ŠOVINISTIČNI NAPAD Šovinistični elementi uu Koroškem »o pred nekaj dnevi napadli koroškega Slovenca Andreja Sienčnika in ga težko ranili. To je bil po cbjavi serije protijugoslovanskih obrekovalnih člankov v nacističnem avstrijskem glasilu »Kleine Zei-d na Slovence v tej koroških Slovencev - ___ .n vsa napredna slo- venska javnost zahtevata, naj avstrijske oblasti ostro nastopijo proti šovinističnim izzivačem. Obenem pa zahtevajo, da čimprej obnove spomenik --J1- ZANIMIV PREPIR V KATOLIŠKI CERKVI partizanom pri Velikovcu, ki so ga v J iu jj septembru minulega leta porušili naci- proli stični elementi. • »osli Francosko duhovščino že dolgo časa vznemirja »verska mlačnost« proletariata. Da bi »rešili kar se rešiti da«, so pred leti začeli vzgajati padlim tako imenovane »duhovnike-delavce« jih po dokaj trdi šoli pošiljati med etariat. Ti duhovniki so se zaposlili v francoskih tovarnah in rud- IZ ŽIVLJENJA IN DELA RABELJSKIH RUDARJEV PROLETARSKO BRATSTVO Po teden dni trajajoči stavki so rudarji Rablja zmagali. — Slovenski, italijanski in nemški rudarji so složno nastopili proti kapitalistom. — Umazani naklepi italijanskih lastnikov rudnika V minulem tednu so rabeljski rudarji dosegli pomemben uspeh. Po teden dni trajajoči stavki so delodajalci sprejeli večino njihovih zahtev. Izplačali jim bodo novoletne nagrade in zaostale plače za december; uprava rudnika jo obljubila, da ne bo zmanjšala proizvodnih dodatkov in obenem je tudi preklicala napovedi o odpustih. Rabeljski rudarji so že 1947. leta dobivali mesečno 2#.000 lir plače in povprečno 2500 lir dodatka za storilnost. Takrat so izkopali dnevno okrog 700 vagončkov rude, ki jo je uprava prodajala v tujino po 10 do 11 dolarskih centov za libro. Med korejsko vojno pa se je cena cinku povečala za 100 odstotkov. Takrat je isto število delavcev izkopalo dnevno 920 va-gonekov rude, ravnateljstvo rudnika pa je plačevalo delavcem povprečno 11.000 lir proizvodnega dodatka na mesec. In ko je po končani korejski vojni cena cinku padla na prvotno višino, rabeljski rudarji pa so še vedno nakopali 30% rude več kot 1949. leta, so delodajalci hoteli odpustiti okrog 100 rudarjev, vsem pa vzeti dodatek za storilnost. Delavci so se tem namenom uprli. Če je prej tisoč delavcev izkopalo 700 vagončkov rude, potrebujejo danes najmanj toliko delavcev, da bi izkopali 920 vagončkov, kolikor zahteva ravnateljstvo rudnika. In če enako število delavcev izkoplje več rude kot prej, potem so delodajalci dolžni, da plačujejo delavcem dodatke za storilnost. Ta boj rudarjev Rablja so spremljali z zanimanjem in simpatijami vsi delavci v’ videmski pokrajini. Rudarska zmaga je dokaz, da delavci v Italiji lahko veliko dosežejo, če so enotni v boju proti bogatašem. In v boju rabeljskih rudarjev so složno sodelovali slovenski, italijanski in nemški delavci, ki so zaposleni v tem rudniku. Skrbi visokih cerkvenih gospodov. — Duhovniki, ki so jih vzgajali za delovanje med delavci, so se uprli. — »Delavci-duhovniki« ostro grajajo cerkvene vrhove. — Spoznanje, da je nemogoče biti duhovnik in obenem delovati v prid delavcev Suženjsko delo na plantažah belcev v Keniji. In kolonialni oblastniki se čudijo, da so se črni sužnji uprli IN ŠE 0 ITALIJANSKI VLADNI KRIZI Konec ali nadaljevanje? Kriza italijanske klerikalne vladavine še vedno traja. Po Faufanije-vem padcu so ponovno obnovili napore. da bi sestavili demokrščansko vlado, ki bi jo podpirale sredinske stranke: socialdemokrati, liberali in republikanci. Po nekajdnevnih posvetovanjih so se demokristjani uklonili nekaterim zahtevam sredinskih strank, nakar so te stranke izjavile, da so voljne sodelovati z vlado, ki bi spoštovala njihove težnje. Verjetno so se stranke italijanske politične sredine, ki imajo ravno toliko glasov v parlamentu, da U vi a- SPLOŠNA STAVKA V sredo je stavkalo več tisoč tunizijskih delavcev. S to stavko, ki so jo organizirali socialistični sindikati, so tunizijski delavci protestirali proti namenom francoske vlade, da bi z reorganizacijo vrhovne mezdne komisije v Tunisu onemogočili razpravo o povečanju plač. Stavkajoči so pozdravili spomenico administrativnega odbora zveze tunizijskih sindikatov, ki govori o neizmerni revščini v Tunisu in zahteva, da se povečajo minimalne delavske mezde. Novi poskusi za sestavo vlade, ki bi jo podpirale stranke sredine. — Sredinske stranke in njihova bojazen pred dvemi skrajnostmi. — Vmešavanje Clare Luče v notranje življenje Italije. — Spor okrog predsedniškega kandidata da 'lahko dobila večino, zbale dveh -- # ------ _-----, zbale - — skrajnosti; naslonitve demokristjanov na monarhistično desnico, ali razpisa novih volitev, pri katerih bi demokristjanom in tudi njim kaj trda predla, okrepila pa bi se skrajna in-formbirojevska levica. Zato so še dokaj hitro sprejele ponudbe demokr-ščanskega vodstva. Nemalo zaslug pri tem pa ima prav gotovo ameriška veleposlanica v Rimu Clara Luče, ki je poklicala k sebi predstavnike socialdemokratov, liberalov, republikancev in tudi monarhistov ter razpravljala z njimi, kako bi sestavili novo vlado. Celo nekateri de-mokrščanski voditelji so se zgražali nad takim vmešavanjem v notranje zadeve Italije. Sedaj se prepirajo okrog predsednika ^ vlade. Demokrščanska sredina. liberali, republikanci in socialdemokratska desnica bi se zado-Ijili z De Gasperijem, demokrščanska desnica so zavzema za Scelbo, levica v socialdemokratski stranki in skrajna demokrščanska levica pa še vedno govorita o Gronchiju. Največ Na meji med Kitajsko in angleškim Hong Kongom. Ves zahodni svet se prepira ali naj trguje s Kitajsko ali ne, medtem pa Kitajci že kar dobro trgujejo s Hong Kongom. Na sliki vidimo obmejni carinski pregled VELIKA KATASTROFA V INDIJI Žrtve verske zas*ep9genosfi Tragična smrt več sto Indijcev ob reki Ganges. — Službeno poročilo govori o 400 žrtvah, časopisi pa trde, da jih je bilo tisoč Vsako leto se več milijonov Indijcev zbere ob »sveti reki« Ganges. Po tradicionalni proslavi na bregovih reke. se ti milijoni mečejo v valove, da bi jih voda »svete reke« oprala »grehov«. Tudi letos se je ob Gangesu, ne- Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Ogovorni urednikr Roman Albreht Tisk Tiskarne »Ljudske »ravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave; Ljubljana, Čufarjeva ilica 1 - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uredništvo 22-538. uprava 20-046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici Ljubljani 001-^305-1-221 Li^t izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. daleč od mesta Alahabada, zbralo 3 milijone Indijcev. Ko je bila ceremonija na bregu končana, je ogromna množica ljudi planila proti reki. Nekateri indijski Časopisi trde, da je pri tem prišlo do spora s policijo, ker so si pristaši neke verske sekte hoteli z noži utreti pot do reke. Prva poročila trde, da je bilo pri tem ubitih okrog 1000 ljudi, ki zaradi svoje verske zaslepljenosti niso hoteli poslušati policajev in rediteljev. V uradnem poročilu pa pravijo, da je bilo ubitih 400 ljudi, vendar pripominjajo, da je še nemogoče ugotoviti točnega števila žrtev. izgledov je imel De Gasperi, ki pa je mandat odklonil. Sedaj hoče sestaviti vlado Scelba.. Toda ni izključeno, da se bo prav okrog novega predsedniškega kandidata italijanska vladna kriza ponovno za-vozljala. nikih, se naselili v delavskih predmestjih in pristopili v sindikate. V začetku so z veliko vnemo »pridobivali izgubljene ovčice«, a kmalu je bilo te vneme konec. Pozabili so, za kaj so jih dolga leta vzgajali v posebnih zavodih pozabili, zakaj so jih poslali med delavce. Začeli so stavkati, se pretepati s policaji in prav tako vpiti proti kapitalu, kakor ostali delavci. Delavsko življenje jih je prevzelo. Francosko duhovščino je vznemirilo to »spreobrnenje«. Vznemirilo pa je tudi Vatikan. Cerkveni gospodje so zahtevali, naj se »deiavci-duhov-niki« odpovedo svojim »posvetnim funkcijam«. Do prvega marca bi morali zapustiti tovarno in rudnike ter odložiti delavske obleke. »Delavci-duhovniki« pa so se uprli. Napisali so pismo, ki so ga pred dnevi objavili vsi francoski časopisi. V tem pismu pravijo, da ne morejo doumeti ukaza, ki jim »prepoveduje živeti tako, kot žive milijoni zatiranih«. Nadalje trdijo, da je njihovo delovanje razburilo »tiste skupine«, ki so navajane uporabljati vero v li svojih interesov in svojih razred' nih predsodkov«. Pismo končujej^* »Delavski razred ne potrebuje ki se s sočutjem zanimajo za njeg°' vo bedo, ampak može, ki se skup?u z njim bojujejo in skupno uPaJj°n Sprejeli bomo takšne sklepe, ki b°a spoštovali življenjske pogoje delav' cev in njihov boj za osvoboditev.« Ta odkrit upor je razhudil cef' kvene velikaše. Ljudje, ki so vzgojili za agente med delavskim raz' redom, so se jim uprli tako oguJ0' vito. da jim jo vzelo sapo. Skrbi P.a jim še povečujejo nasprotja med Prl' staši tako imenovanega krščanskega socializma in visoko cerkveno £°' spodo. Katoliška cerkev je v razsulu- ^ samo v Franciji, tudi drugod po eve' tu. Nekateri so se obrnili k delavce^1 in hočejo rešiti, kar se rešiti drugi pa se trdno oklepajo starih' preizkušenih metod .nasilja in splet' karjenja. Med tistimi, ki so se obT' nili k delavcem, pa jih nekaj sPfr znava, da je nemogoče biti duhovnik in obenem delovati v prid delavcev« SE ENKRAT O ZAHTEVAH ANGLEŠKIH DELAVCEV PStVI USPEHI Konservativna vlada je popustila. — Obljube o povišanju plač železničarjem in rudarjem. — O zahtevah delavcev ladjedelnic 1» industrije strojev razpravlja arbitraža. — Konservativna stranka izgublja ugled in se s strahom pripravlja na bodoče parlamentarne volitve Velike delavske stavke v Angliji so obrodile prve sadove. Konservativna vlada se je zbala napovedanih splošnih stavk, s katerimi so jo hoteli delavci prisiliti, da bi sprejela njihove ekonomske zahteve in pokazala prve znake popuščanja. Vladna Komisija za promet je obljubila, da bo povečala železničarske mezde za 6% (od 7 do 10 šilingov na teden), čeprav doslej ni hotela ničesar slišati o povišanju plač. Res je železničarski sindikat prvotno zahteval, naj povečajo plače za 15%, vendar se zadnje dni Širijo vesti, da so sindikalni voditelji sprejeli ponudbo Komisije za promet. Tudi rudarji so izvojevali nekaj manjših zmag. Slabo plačanim rudarjem, ki delajo pod zemljo, bodo povečali mezde 'za 8 in pol šilinga tedensko rudarjem, ki delajo na dnevnem kopu — — n !~ y:,i Delavci a, pa za 7 in pol šilinga, ladjedelnicah in indu- NOV VOJNI INCIDENT MED IZRAELOM IN JORDANOM NEMIRNA MEJA Spopad na izraelsko-jordanski meji je del velikega spora med Izraelom in arab skimi državami Zadnji dan januarja meseca je ; vice ter še vedno želijo pregnati l.nSKfl Iprriin plitnn za n r > tn T n r-H o n -j t; t. j • xr .. Arabska legija, elitna enota Jordana ki zavzema položaje ob jordansko-izraelski meji, začela nenadoma streljati na izraelske vojake. Izraelski graničarji so na streljanje odgovorili s streljanjem. Po kratkem loju so prisilili k umiku skupino vojakov Arabske legije, ki je prodrla na ozemlje Izraela. Ta vojni spopad ob izraelsko-jordanski meji pa ni osamljen. Že nekaj let smo priče mnogih incidentov vzdolž izraelsko-egipčanske, jordanske in sirijske meje. Arabske dežele, ki so se sicer pred leti prenehale vojskovati z Izraelom, se še vedno nočejo potolažiti z obstojem te majhne in napre-dne židovske drža- IZ FRANCOSKEGA MAROKA Zopet uboji in aretudje Francoska kolonialna policija v Maroku je v začetku tega meseca zaprla okrog 40 Marokancev. Med njimi je 9 oseb, ki so obtožene za dva največja atentata v zadnjem času: 21. decembra na trgu v Casablanci in 17. januarja na vlak, ki vozi od Casablance do Alžira. Pri tem poslednjem atentatu je bilo ubitih 21 ljudi. Te dni bodo začeli v Fesu sodno razpravo proti 12 osebam, ki jih dol-že, da so organizirali 5 umorov in 5 neuspelih atentatov. Žide iz njihove stare domovine. Nedavni vojni spopad ob jordansko-izraelski meji je le majhen delček velikega spora, ki traja že nekaj let. striji strojev pa še vedno uporno htevajo, naj jim povišanjo plače 15%. Sedaj rešuje ta spor arbitraža-Ce bi vlada ugodila delavskim za' htevam. bi letno izplačala delavcem teh industrijskih vej še 170 milijonov funtov. V Londonu menijo, da bo ar' bitraža pristala lo na 60 milijonov funtov. Kot vse kaže, so posledice dosedanjih stavk in obljube, da se bodo stavke še nadaljevale, strle odpo? konservativne vlade, ki v začetku D1 hotela povišati delavskih plač niti za prebito paro Konservativci se resuo hoje za svoj ugled, boje se bodočih parlamentarnih volitev. In ta boja' zen ni neupravičena. PRED NOVIMI STAVKAMI V ITALIJI Razbijači delavske enotnosti Sindikalni voditelji italijanske kom' informistične Generalne konfederacij® dela in socialdemokratskih Združen^ sindikatov so se sporazumeli. (Ji« hodO člani njihovih sindikalnih organizacij 10. februarja pa nadalje skupno nastopili v več stavkah. S tem stavkovnim gibanjem nameravajo protestirati P'.?!? stališču industrijcev, ki nočejo ugoditi zahtevi po izravnavanju delavskih plač. Krščansko demokratski sindikati pa s.9 odklonili sodelovanje. Njihovi voditelj1 se sami pogajajo z industrije! in nočejo ničesar slišati o skupnem nastopu vseh italijanskih delavcev. Klfl Nemirna meja. . Meja med arabskim in židovskim delom Palestine je razdelila tvdi Jeruzalem in ob tej meji se vsak dan dogajajo incidenti OKNO V SVET KAJ SE DOGAJA V AMERIŠKIH PRISTANIŠČIH „FE0NTA NA VODI« Nekaj podatkov o delovanju zločinskih elementov v ameriških sindikatih V newyorškem pristanišču je prve dni tega meseca vladalo pravcato vojno stanje. Dva sindikata pristaniških delavcev sta se spoprijela v boju na življenje in smrt. Zakaj ta spopad in kdo ima prav? Na zadnjem kongresu Ameriške federacije dela (AFL) v St. Louisu so izključili iz AFL Mednarodni sindikat pristaniških delavcev (ILA). V atlantska pristanišča pa so poslali najboljše sindikalne odbornike, da bi ustanovili nov sindikat pristaniških delavcev: AFL — ILA. Vzrokov za to izključitev je več. Pravzaprav pa so razmere, ki so vladale v sindikatu pristaniških delavcev, značilne še za mnoge druge sindikalne organizacije, predvsem pa za ve ika sindikata šoferjev in gradbincev. Toda v sindikatu pristaniških delavcev so »presegli vsako mero«. O tem s«.) razpravljali celo v ameriškem Državnem tožilstvu. Kongresu in vladi ter končno tudi na kongresu AFL. 2e 30 let v sindikatu pristaniških delavcev niso volili predsednika in članov Izvršnega odbora. Vodstvo sindikata so dopolnjevali le, če je kak sindikalni odbornik umrl. Tedaj so kooptirali novega člana, na katerega so se lahko popolnoma zanesli. Sčasoma 1e bilo celotno osrednje vodstvo »kooptirano«. Taki odborniki so med seboj »volili« predsednika, ki jih je ponovno spreje- mal v Centralni odbor. Sestankov podružnic sploh ni bilo in članom niso nikdar poročali o denarnem poslovanju sindikata. Vodstvo je bilo tako mogočno, da člani sploh niso prišli do besede. Ljudje, ki so se polastili vodstva sindikata pristaniških delavcev, so se zelo dobro razumeli s predstavniki ladijskih in pristaniških družb. Te družbe so zaposlovale le tiste delavce, ki so bili člani pristaniškega sindikata, vodstvo ILA pa je pristalo na mnoge določbe v »kolektivnih pogodbah«, ki so škodovale delavcem. Razen tega pa so delodajalci dajali sindikalnim odbornikom še posebne nagrade. Voditelji sindikata pristaniških delavcev so tudi imeli zelo tesne stike z raznimi gangsterskimi bandami v pristaniščih (posebno v New Yorku), ki so imele svoje ljudi v mnogih smdikalnih odborih, med delavci pa pravcato mrežo posrednik. z. plačancev in vohunov. Ti ljudje so članarino kar s silo pobirali, razen tega pa so morali delavci, če so hoteli dobiti delo ali pa ostati na delu, plačevati gangsterjem še druge dajatve. Te dajatve so bile včasih precej visoke (do 30 % tedenske plače), izkupiček pa so si med seboj razdelili gangsterji in sindikalni voditelji. Toda to jim ni bilo dovoli. Zločinci so se povezali s svojimi prijatelji v sindikatu šoferjev in izgradili cel iz- siljevalni sistem. Navedel bom le en primer: V vseh pristaniščih je navada, da se pokvarjeno blago ali pa blago s pokvarjeno embalažo daje na stran, ker se zanj dobi zavarovalnino. Gangsterji so blago namenoma kvarili in ga potem po nizkih cenah kupovali ter pri prodaji želi velike dobičke. Voditelji sindikata pristaniških delavcev so se pogodili z delodajalci glede višine plač pristaniških delavcev. Pristali so na pogoje delodajalcev, za to pa so dobivali nekaj odstotkov plačilnega sklada. Pod pretvezo, da potrebujejo velike vsote za protikomunistično propagando, so si prisvajali znatna sredstva iz fondov, ki jih nihče ni kontroliral. Predsednik sindikata pristaniških delavcev Joseph R Rayn je utajil v sedmih letih okrog 45.000 dolarjev (13 in pol milijona dinarjev). Nekaj časa je bil v preiskovalnem zaporu, potem pa so ga izpustili, ker je položil kavcijo 3500 dolarjev. Ko je prišel iz zapora, je podal ostavko na položaj predsednika ILA, toda Centralni odbor ga je takoj imenoval za častnega predsednika z doživljenjsko pokojnino 10.000 dolarjev (3 milijone dinarjev) letno. Zak^j voditelji Ameriške federacije dela, ki so vedeli za vse to, niso ničesar ukrenili, da bi preprečili gangstersko delovanje v sindikatu pristaniških delavcev? o tem je več različnih mnenj. Nekateri govore, da je bil nekdanji predsednik AFL Green omahljiv človek, ki ni imel niti volje niti poguma, da bi se spoprijel z voditelji ILA. Drugi zopet menijo, da je bilo med voditelji AFL celo nekaj prijateljev Josepha Ryana, ki so molčali zato ker so dobivali od voditeljev sindikata pristaniških delavcev lepe na- grade. Sele potem, ko je bila zaradi pritiska javnega mnenja ameriška vlada prisiljena poslati v sindikat pristaniških delavcev posebno kontrolno komisijo, se je vodsivo AFL zganilo. Zadnji kongres Ameriške federacije dela je odločil, da se ILA razpusti in da se organizira nov sindikat pristaniških delavcev pod imenom AFL — ILA Toda tega sklepa niso mogli tako enostavno izvesti. Gangsterji iz Ryanove organizacije se niso hoteli predati brez boja. Uživali so polno podporo delodajalcev — velikih pristaniških in ladijskih družb. Začeli so še bolj pritiskati na delavce, ki so bili prestrašeni in od njih popolnoma odvisni. Vsak dan si lahko slišal o podkupovanjih, izsiljevanjih, pretepih in celo umorih. Ryan in novi predsednik sindikata pristaniških delavcev Wil-liam Bradley sta prešla v protinapad. Ob koncu Janškega leta sta proglasila v atlantskih pristaniščih splošno stavko. Pri tem jima je pomagalo Združenje ladijskih družb, ki je samo zaprlo del newyorškega pristanišča. Drugi del pristanišča pa so kontrolirale stavkovne straže, med katerimi je bilo 255 starih kriminalcev. Potniki oceanskih ladij »United States«, »Britanic« in »Olim-pia« so si tega dne morali sami nositi prtljago z ladij. Ameriška vlada se je poslužila Taft-Hartleyevega zakona. Federalni sodnik Edward Weinfeld je za 80 dni odložil stavko pristaniških delavcev. Ta rok je potekel 24. decembra lanskega leta. Tega dne se je začel odločilen spopad med novo in staro organizacijo. Pristaniškim delavcem so omogočili, da z volitvami odločijo, katero organizacijo hočejo imeti. ILA, zavedajoč se, da se more opre- ti samo na nasilje, strah in korupcijo, je napela vse sile, da bi vplivala na izid volitev. Mobilizirala je sumljive elemente, gangsterje, tihotapce in špekulante ter jim naročila, naj prisilijo 22.000 newyor-ških pristaniških delavcev, da bodo volili njihove kandidate. Tudi AFL ni mirovala. Okrog 400 policajev je vzdrževalo red v pristanišču, komaj so preprečili splošni pokol j. V bitki, ki se je razvila v newyorškem pristanišču, so ubili štiri sindikalne agitatorje, 12 pa jih je bilo težko ranjenih. Med ranjenimi je bil tudi Harold Bovvers, predsednik podružnice štev. 824, ki je poznana zaradi sVoje kriminalne zgodovine pod imenom »revolverske podružnica«. Ker so gangsterje iz ILA podpirali lastniki pristaniških družb, se delavci niso mogli pri volitvah svobodno odločiti. Guverner države New York Thomas E. Dewey in Nacionalni odbor za delovne odnose teh volitev nista priznala, ker so ugotovili, da je bilo razen 8060 glasov za ILA in 7568 glasov za nov sindikat še 4405 spornih glasov. Predsednik ILA kapetan VVilliam V. Bradley se ie pritožil Eisenho-vverju in državnemu sekretarju za delo Michelu, vendar pa ni verjetno, da bi njegova pritožba bila sprejeta, ker so do sedaj ugotovili, da je volilo nekaj tisoč delavcev, ki niso imeli volilne pravice. Poleg tega pa je bilo ob volitvah okrog 50 ljudi težko ranjenih. Zanimivo je, da so zločinsko delovanje starega sindikata pristaniških delavcev denarno podprle pristaniške in ladijske družbe, pol milijona dolarjev pa jim je daroval predsednik sindikata rudarjev John L. Lewis. Lewis je tudi obljubil voditeljem ILA, da jim bo dal še milijon dolarjev, če bodo organizirali splošno stavko pristaniških delavcev. John Lewis, stai intrigant in zarotnik, ki je najprej hotel z ustanovitvijo Kongresa industrijskih organizacij (CIO) razbiti AFL, sedaj pa vodi samostojno organizacijo rudarjev, verjetno namerava ustanoviti novo strokovno zvezo, katere ogrodje bi bila sindikat rudarjev in gangsterska ILA. Johna Levvisa tudi mi dobro poznamo, saj nam ob vsaki priložnosti deli nauke, kako naši sindikati »niso svobodni in demokratični«. Pa tudi Ameriška federacija dela ni tako Čista, kot se prikazuje-Med njo in ILA se je že začelo medsebojno obračunavanje. Ko* uvod je služil umor predsednika AFL podružnice št. 32 E v brook-linskem pristanišču F. Louisa, ki so ga ubili na pragu njegove hiše. Slučajno je neki policaj, ki se ie nahajal v bližini, ustrelil tudi njegovega ubijalca, člana starega sindikata pristaniških delavcev. Preiskava je odkrila, da je bil tudi F. Louis povezan z gangsterji in da je razen tega ogromno zaslužil s prevarami pri konjskih dirkah. v začetku so govorili o 65.000 dolarjih, te dni pa že o 96.000 dolarjih. Državni tožilec preiskuje okrog 1500 izjav o » Fronti na vodi«, kakor imenujejo po svetu sindikalno vojno v ameriških pristaniščih. Velik0 porotno sodišče v Brooklinu je ug°' tovilo, da »zarota podzemnih kriminalnih elementov in podkupljiv*0 predstavnikov ladijskih družb drž1 newyorško pristanišče v železni Pe' sti«. Boj še ni končan. Verjetno zmagala AFL. Toda zanimivo je, 5 kakšnimi sovražniki se morajo pO' jevati pristaniški delavci v »dežen demokracije.«. M. V«