' 121. iteullKo.
V UuUloni. v ponedeljek, 21 mulo 1901.
XL leto.
.b8ja vsak dan svečer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatHMtfrske dežele za »M leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h. Za L|nbi|ano s pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj. plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročba Btez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 b, če se tiska trikratjal! večkrat. — Dopisi naj se Izvoli frankova« _ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln apravnlštvo je v Knaflovib ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnlštvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Uretnlštva telefon it 34.
Posu-ezue itertlke po 10 h.
9pr«vnlit*a telefon it. 89.
Volilno bilanco.
Volilna borba je razun v Galiciji, kjer še trajajo volitve do 7. p. m., končana in v velikih obrisih se nam že kaže struktura bodočega parlamenta.
Vendar pa ta struktura ne bo takšna, kakor jo je pričakovala vlada, ko je vrgla v pokojni parlament volilno reformo, slonečo na splošni in eoaki volilni pravici.
Vlada, predvsem pa razne reakcionarne stranke, ki so se navduševale za volilno reformo, so bile prepričane, da bo izšla iz volitev na podlagi splošne in enake volilne pravice zanesljiva konservativna veČina v državnem zboru, s katero bi se dalo vladati in katera bi bila voljna se dati izrabiti za spremembo nekaterih sedaj obstoječih liberalnih za-- konov v reakcionarnem smislu.
Se neposredno pred volitvami so reakcionarci, zlasti pa naši domači klerikalci ponosno dvigali glave in na vsa usta zatrjevali, da bo v novem parlamentu klerikalizem adut in da bodo klerikalne stranke imele v njem tako ogromno večino, da se svobodomiselni elementi niti ne bodo mogli ganiti.
Sedaj so končane volitve in mahoma so utihnili glasovi o „konser-vativni" veČini v parlamentu.
Klerikalci molče, ker se jim niso izpolnile nade, ki so jih stavili v volilno reformo, vlada pa je konster-nirana, niti ne upa govoriti, ker so ji splavali po vodi njeni upi, jda dobi v zbornico zanesljivo večino, ki bi se ji slepo pokorila in šla ž njo brezpogojno skozi drn in strn, predvsem pa, ker si je izvojevala pot v parlament v naravnost ogromnem številu stranka, pred katero so se vladajoči krogi že od nekdaj tresli in bali in o kateri so mislili, da ji bo baš z novo volilno reformo zajezeno na-daijno mogočno napredovanje.
A baš ta stranka si je izvojevala v volilni borbi toliko mandatov, da
je najštevilnejša med vsemi strankami v parlamentu.
S4 socialnih demokratov v državnem zboru, o katerem se je mislilo, da bodo prevladate takozvane zmerne alias nazadnjaške stranke, to je hud poper za vlado in za vse one, ki so se z gotovostjo nadejali, da bodo v novi zbornici svobodomiselnim elementom docela vezane roke!
Ako bi ne bilo v parlamentu nobenih drugih svobodomiselnih strank, kakor socialnodemokratska, že to bi bila zadostna garancija za to, da bi vkljub nazadnjaški večini ne rasla klerikalna drevesa v nebo.
Toda socialnodemokratska stranka je samo stožer, oko.i katerega se grupira še dolga vrsta svobodomiselnih strank raznih narodnosti, ki reprezentiraj o tako impozantno število, da je docela izključeno, da bi se le za tre-notek moglo v Avstriji vladati v nazadnjaški smeri, kakor se je brez dvoma pred volitvami sigurno nameravalo.
Vseh klerikalnih poslancev v parlamentu je okoli 200, torej so v precejšnji manjšini, da se ni bati, da bi mogla vlada, opirajoča se nanje, voziti državni voz po klerikalnem tiru. A dasi so svobodomiselni elementi v zbornici v večini, vendar je takisto izključeno pri sedanji konstelaciji, da bi se vlada oprla na to veČino in s pomočjo te skušala vladati.
Prvič bi morala v tem siučaju paktirati s stranko, ki jo smatra za največje zlo v političnem življenju, drugič pa bi morala svobodomiselno večino šele zlepiti, zakaj stranke, ki bi naj tvorile to večino, so pač v svobodomiselnih vprašanjih edine, v drugih ozirih so pa njih nazori tako različni, da je docela nemogoče iz variti iz njih enotno vladno veČino. Obe ti eventualnosti ste izključeni. A če bi tudi vlada bila k temu pripravljena in bi se dale izgladiti vse težkoče za tako večino, vendar bi bilo še veliko vprašanje, ako bi se dali socialni demokrati vpreči v vladni voz,
četudi bi se jim obijubilo, da bi v tej večini kot najštevilnejša stranka igrali prvo violino.
Ker na kakšno koalicijo zmernejših klerikalnih elementov z zmernejšimi svobodomiselnimi strankami tudi ni lahko misliti, se kaže za vlado dokaj slaba perspektiva.
V'ada brez zanesljive veČine pač lahko nekaj časa životari, krepko živeti in izpolnjevati vse svoje naloge pa gotovo ne more. Zato je z gotovostjo pričakovati, da nastane v doglednom času kriza v vladi in ni izključeno, da bi ta kriza ne stopila preje ali sleje v aktualni stadij, ki bi zahteval življenje ne samo vlade, ampak tudi sedanjega, pravkar izvoljenega parlamenta.
Po državnozborskih volitvah.
Lvov, 26. maja. Zadnje ožje volitve v Galiciji bodo 7. junija. Povsod pridejo po trije kandidatje v ožjo volitev. Tudi pater Stoj al o v s ki je v ožji volitvi. V Rozdolu je bil izvoljen David Abrahamovicz. Ker pa je bil izvoljen tudi v lvovški okolici, dobi drugi njegov mandat namestnik M as lan k a.
Brno, 26. maja. Novoizvoljeni realistični poslanec prof. M a s a r y k napoveduje ustanovitev nove češke napredne stranke na Mora v s k e m.
Inomost, 26. maja. Vodstvo konservativne stranke za Tirolsko je obelodanilo razglas, d a se njeni poslanci ne pridružijo krščanskim socialistom, češ, da ta stranka ne daje jamstva, da bi v verskem in političnem oziru odločno varovala cerkvene in specialne tirolske interese.
Lvov, 26. maja. Dosedaj je iz-voljenih 51 poslancev, med temi je 27 pristašev poljskega kluba, 12 članov ljudske stranke, 8 Malorusov, 2 socialista, 1 zionist in 1 neodvisen Žid.
V  Horuku je množica napadla
volilno komisijo in orožnike s kamenjem. Orožniki so streljali ter ubili štiri kmete, devet pa jih ranili.
Predstojeće zasedanje novega državnega zbora.
Dunaj, 26. maja. V parlamentarnih krogih vedo, da se novi državni zbor skliče na dan 15. junija, a prva meritorna seja bo 18. junija. V tej seji se izvoli predsedstvo. P r e -stolni govor se bo Čital 17. junija. Poljaki kandidirajo v predsedstvo posl. Grlabinskega, toda ni še gotovo, ako bodo zanj vse poljske stranke. Par sej bodo izpolnile same interpelacije o dogodkih pri volitvah. Proračunskemu provizoriju se najbrž ne bodo stavile zapreke. Nadalje namerava vlada čimprej e izvršiti volitve v kvotno de p u taci j o. Glede volitev v delegacije še ni ničesar določenega. Kdaj se to zgodi, je odvisno od pogajanj z Ogrsko, ki se zopet začno med obema vladama prve dni meseca junija. — Govori se, da se ustanovi tretje podpredsedniško mesto. Za predsednika je določen dr. Ebenhooh; po eno predsedniško mesto dobe Poljaki, Čehi in svobodomiselni Nemci. (Kaj pa socialni demokrati?)
Praga, 26. maja. Glasilo nemških agrar cev „Deutsches Agrar blatt" piše, da si stranke bodočega parlamenta ne morejo več privoščiti razkošnih strankarskih bojev. Kdor stavi danes strankine koristi nad ljudske koristi, zakrivi narodno izdajo. Da pa prodro vsi nemški narodni in politični predlogi, treba je najti pot, po kateri bodo ostale nemške stranke stopile v dotiko s konservativci, posebno s krščanskimi socialisti.
„Narodni Listya poročajo, da poslanska zbornica razpošilja novoizvoljenim Češkim poslancem nemške dopise. To je izzivanje novoizvoljenih. Zaradi tega se ni Čuditi, ako bodo čehi v novi zbornici kmalu razvili jezikovno vprašanje.
Proti nemadžarskim narodnostim,
Budimpešta, 26. maja. V včerajšnji seji državnega zbora je odgovarjal minister grof Andrassv na interpelacije posl. Vajde in Hodže zaradi zlorab pri volitvah. Minister je rekel, da je prepričan, da je politika nemadžarskih narodnosti nevarna državi in da stremi po ciljih, kijih je mogoče doseči le z nasiljem in revolucijo. Ako zakon ne daje proti temu dovolj jamstva, treba ga je pač spremeniti. Potem je opozarjal posl. Rakovszkv na očitanja, ki so se izrekla na srbskem cerkvenem kongresu proti patrijarhu Brankoviću ter zahteval od ministrskega predsednika, naj začasno suspendira avtonomijo srbske cerkve.
Konflikt med Hrvati in Madžari poostren.
Budimpešta, 26. maja. Včeraj je bil podban dr. Niko lic pri We-kerleju, ki mu je z vso odločnostjo izjavil, da se na vladni predlogi ničesar ne spremeni. Podban je vzel to izjavo le na znanje ter rekel, da jo predloži hrvatskim poslancem. Popoldne so se posvetovali hrv. poslanci ter zopet zavzeli stališče, da je določba o madžarskem uradnem jeziku na državnih železnicah v protislovju z nagodbo, zato se mora brezpogojno črtati iz predloge. To stališče Hrvatov se je nato naznanilo ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju, ki je vzel odgovor o b ž al u j e na znanje. Hrvatski poslanci so danes nadaljevali posvetovanje. Splošno mnenje pa je, da se konflikt razvije v k.r i z o; vprašanje je le, ali ostane pri krizi v hrvatskem saboru ali pa nastane vladna kriza za Hrvatsko glede hrvatskega ministra. V ogrskih vladnih krogih stoje na stališču, d a mora minister Josipovič ostati na svojem mestu, češ, da ni odvisen od hrvatskega sabora, temuČ od ogrskega dr-
LISTEK.
Komlsijs.
Epizoda. J. S. Topol.
Ob osmih se je torej zbrala komisija, kakor je bilo dogovorjeno, kajti ob pol devetih se je začela volitev. Gospod župan je bil stopil na prag in pozdravil prvega odbornika, debelega krčmarja, ki je prvi prišel po cesti.
„Vroče je, vroče,a je rekel.
Prvi odbornik si je brisal tolsto
::e.
„Da, vroč dan bo".
„Ampak, danes je naš dan".
„Zakaj?"
7,1, no, enoglasno bomo volili."
Pri tem mu je nekaj zašepetal Da uho. Debeli odbornik se je zasmejal. Po cesti so se zbirali ljudje v gruče. Prihajali so od vseh strani hi se pogovarjali o vremenu. Skoraj nihče ni govoril o volitvah, kakor da leži velika skrivnost med njimi. Zato §o govorili o vremenu in o pomladi, o delu in o pijači, samo da bi ne govorili o volitvah, da bi drug drugemu ne izdal skrivnosti, ki je ležala
med njimi. Prišli so zopet novi možje po cesti.
„Torej pri tebi je tudi bil." g Vsi so se nejevoljno ozrli. ~ „Tudi."
„In kaj si storil?"
„Hm, kar se stori s takim človekom."
„Kaj pa je rekel?"
„Odšel je naprej."
Vsi so se obrnili proč, da bi zakrili veliko skrivnost, ki je ležala med njimi. Bali so se, da bi jim je kdo ne videl v očeh.
Pripeljal se je komisar z uradnikom in so stopili s ceste. Župan je zopet stal na pragu in pozdravljal gospoda v nemščini. Bila je to njegova navada, da je tako govoril z boljšimi ljudmi. Debeli odbornik si je še vedno brisal podbradek. Izginili so v hišo.
Cesta se je polnila. Prihajali so s počasnimi, negotovimi koraki. Približali so se vratom, da bi prišli prej na vrsto. BKoga boš volil", je rekel suh možic na ves glas kmetu, ki mu je nekaj Šepetal na ušesa, „jaz vem, koga, ti morda niti ne veš ..."
„Pa gospoda je dobro poslušati."
„Samega sebe pa še bolje."
„A to so dober gospod, pa prijazen, prijazen", je pravil kmet, nk moji stari so prišli, pa so rekli . . ."
Nekdo ga je dregnil v hrbet in je umolknil.
„ . . . no, pa so se lepo pomenili", je pripomnil kmet, da bi zakril zadrego in da bi dokončal svoj govor.
„Vem, vem", je pripomnil možic.
„Glej, tam se peljejo."
Velika črna kočija se je zibala po cesti, v nji sta sedela dekan in kaplan. Vsi so sneli klobuke in se umikali daleč proč.
Kočija je zavila v dvorišče in tam je že od daleč pozdravljal župan po nemško oba gospoda. Stisnil je roko dekanu in kaplanu ter šepnil:
„Koliko ste jih?"
„Stošestdeset, je odgovoril kaplan.
„Ha, ha, bravo, bravo, sehr gut. . ■
nSaj veste: mi vas, vi nas ..." in je pomežiknil s svojim zvitim očesom.
„Seveda, seveda, versteht sich..."
Odšli so v hišo. Sedli so k mizi. Dekan je izvlekel zlato uro.
„ Sedaj je pa Čas, takoj začnimo, se bomo pa potem krepčali ..."
Župan je namignil debelemu odborniku, ki je stal pri vratih poleg drobnega kmetica.
„To so pa naši odborniki."
Debeli odbornik se je veselo po-smejal. Govoril je bil s kmetičem ravno o volitvi in ga sunil s komolcem :
„Saj veš, jaz meram tako zaradi kupčije."
„Kdo bo pa zapisnikar" ! je vprašal dekan.
„Richtig. Ojej, stopite po učitelja," je hitel župan.
„Ima šolo," se je oglasil nekdo.
„Kaj Šola," je vzkipel kaplan in se je pri tem spomnil, da je že štirikrat izpustil šolo zaradi volitev.
„Tako je," so potrdili vsi.
„Kar po njega pojdite," je ukazal dekan.
„Mir scheint's, da bi se rad izmazal," je rekel župan in se posrne-jal. Vsi so si pomežiknili.
Možje so bili že napolnili vežo.
„Le počakajmo Še toliko, gospod komisar," je rekel dekan in sklenil roke na debelem trebuhu.
„ Sedite, sedite k mizi", je rekel potem odbornikoma. Približala sta se počasi in boječe.
„Imamo  težavo   s  trebuhi, kaj
ne", je rekel debeli odbornik, ko je sedel k mizi s primeroma veliko razdaljo. Vsi so se zasmetali. Župan je stopil h kaplanu:
„Pa pridejo vsi?" je vpralal.
„Vsi, o seveda, veste, da se boje . . ."
„Seveda, freilich", se je zasmejal župan in potapljal kaplana po plečih.
Med tem je prišel učitelj. Klobuk je snel že v veži in vstopil je s preplašenim obrazom.
„Kaj ne veste, da ni šole?" je rekel dekan.
„0 ti, grduh (tako je namreč klel ta učitelj) res sem pozabil."
„Ste izpustili otroke domov?"
„Sem."
„Tam sedite, boste pisali."
„Ojej, seveda . . ."
Učitelj je sedel pred polo. Drugo polo so dali debelemu odborniku. Zapisali so najprej sebe.
„Sedaj pa le spustite ljudi", je velel dekan in potresel košek za glasovnice.
In prišli so po vrsti drug za drugim. Župan je klical številke. Potil se je pri tem najbolj debeli odbornik, ki je pisal počasi z velikimi črkami in je gledal preko očal, ki si jih je
žavnega zbora, kjer ima seveda večino zase.
Za Garibaldijeve junake.
Rim, 26. maja. Dne 4. prihodnjega meseca se praznuje stoletnica Garibaldijevega rojstva. Tem povodom je sklenil ministrski svet, predložiti zbornici zakonski načrt, naj se za Garibaldijeve junake, ki žive v bedi, izplača 1 milijon lir. Razdelitev darov se poveri odboru enajstih višjih častnikov, ki so se borili pod Ga-ribaldijem.
Kritični dnevi na Bolgarskem.
Sofij a, 26. maja. Jutri se prične razprava proti morilcu ministrskega predsednika Petkova. Vsled zakona, ki se je sprejel neposredno po atentatu, se vrši razprava pred vojnim sodiščem, ki mu bo predsedoval polkovnik Tane v. Takoj po končanem procesu baje odstopi ministrstvo. Vsa javnost pričakuje z napetostjo te razprave. Po vseh vojašnicah je vojaštvo konsignirano.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 26. maja. Carska rodbina se preseli v Peterhof baje iz strahu pred atentatom.
Odesa, 26. maja. V Rigi je pri sodni razpravi izpovedal neki višji uradnik, da so kozaki obtožene zalotili le pri razdeljevanju proklamacij, vendar so jih hudo trpinčili.
Varšava, 26. maja. Vojno sodišče je zopet obsodilo osem oseb na smrt.
Atentat na nemškega cesarja?
Praga, 26. maja. Nemška vlada se je začela sramovati, da je nastopila za rusko policijo proti ruskim dijakom in dijakinjam v Berolinu, jih mnogo zaprla ter jih hoče izročiti Rusiji. Zato daje sedaj razglašati, da so ruski dijaki nameravali izvršiti atentat na nemškega cesarja. Take vesti ne veruje noben resen človek.
19 smrtnih obsodb.
London, 26. maja. Vojno sodišče v Guatemali je obsodilo 19 oseb zaradi poskušenega umora predsednika Estrade Cabrerena smrt. Odsodba je provzročila po celi deželi toliko razburjenja, da so sklicali diploma-tični zastopniki shod ter sklenili, da gre vsak poslanik posebej k predsedniku Cabreri prosit, naj se kruta obsodba razveljavi. Ako bi tako posredovanje ne imelo uspeha, izroče poslaniki predsedniku skupno noto. Med obsojenci je en Španec, en Belgijec, dva Italijana in dva Mehikanca.
Brzojavne čestitke povodom izvolitve župana Hribarja za poslanca.
Postojna. K slavni zmagi Hribarjevi čestita občinski odbor Bukovje. Živio zavedna Ljubljana!
nasadil brez potrebe zato, ker je videl očala tudi pri dekanu in pri županu. Gledati je moral torej preko njih in se je zelo potil. Druga težava je bilo pero, ki je delalo packe in na noben način ni hotelo prav pisati. Navsezadnje je pa še župan po nemško klical številke, daje moral kaplan debelemu odborniku sproti prevajati. Ni čuda torej, da se je debeli odbornik zelo potil, da mu je curkoma lil pot preko lic in po podbradku in se je nejevoljno premikal semtertja.
„Numaro hundert neuundsiebzig.u Vsi so se ozrli. Pred komisijo je stal možic, ki se je bil zunaj prepiral s kmetom.
„Ali mu niste podpisali?" je šepnil župan kaplanu.
„Ni hotel dati.u
„Ne bo enoglasno?"
„Ne vem.u
„Ta je samosvoj", je rekel dekan. Župan je grdo pogledal možica.
„So še drngi?" je šepnil župan. rSo še, toda malo; kaj pa morejo?"
Volitev je šla naprej. Možje so se hitro razhajali vsak proti svojemu domu. Nekaj težkega jim je padlo s srca. Oddahnili so si in odšli.
Kamnik. Tvoje zmage, Ljubljana
bela, vsa Sloven'ja; je vesela bodri, delaj, kakor zdaj naša bodeŠ vekomaj ! — Zavedni napreduj a k i.
Ormoi. Od talmislovenskih poslancev izdani štajerski Slovenci goreče pozdravljamo Čast in diko vseh pravih Slovencev gospoda poslanca župana Hribarja! Grom in peklo La-žislovencem - izdajalcem. — Profesor HržiČ, Velika Nedelja.
Školja Loka. Narodna Čitalnica v Škofji Loki navdušeno pozdravlja in čestita zavedni Ljubljani k presi-jajni in velepomembni zmagi! — Odbor.
Vače pri Litiji. Radujemo se na sijajni zmagi Hribarjevi 1 Živel Hribar! Slava beli Ljubljani! — Napreduj aki.
Žiri. Velikemu Slovanu, dičnemu našemu Hribarju k slavni zmagi naj -srčnejše čestitke! Živel! — Županstvo Žiri.
Ilirska Bistrica. Dal Bog še
mnogo takih zmag,' dokler ne se zruši klerikalizem v prah. — Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Trst. Veseleč se sijajne zmage želimu neustrašnemu zastopniku bele Ljubljane zmagonosne uspehe v na-daljnem boju zoper Šusteršiča in njegove pojace. — Sobotno omizje slovenskih lesnih trgovcev v Trstu.
Zagreb. Pobiedi slobodoumno napredne i demokratske ideje, kao Vašem osobitom uspiehu čestita — klub „Kasino".
Dunaj Izid volitev me zelo veseli. Najsrčnejše čestitke! — Dr. Maks Fabi an i.
Divača- Nepopisljivo ginjen brzojavnega poročila mojega tasta semkaj v Istro, čestitam iz dna srca sijajni zmagi in kličem: Živio velezaslužni župan in državni poslanec Hribar! — Vdani in zvesti somišljenik K a j f ež.
Bolcan Srčno voščilo k lepemu izidu volitve v naši domovini. — Bratje Kampoš.
Praga. K vysledku volbj* do riŠske rad}- srdečne grataluju. — Porš.
Žalec Z velikim navdušenjem čestitam Vam in celemu našemu narodu. — Župan Sirca.
Žiri- K Vašej zmagi iskreno čestita — „Žirovski Sokol".
VySovice Srdečne gratuljuje k vašemu vit^zstvi! At žije bila Ljubljana! — Doktor Kusa k.
Dona]- K sijajnemu uspehu čestita društvo svobodomiselnih slov. akademikov „Sava- na Dunaju. Živela svobodna misel! Živel naš Hribar!
Nova vas Radi poraženja hinavske škodoželjne klerikalne stranke naše stolnice se radujemo tudi mi ter vam izrekamo iskreno častitko. — Zavedni Bločani.
Domžale- Dičnemu poslancu slovenske prestolnice, velikemu Slovanu Ivanu Hribarju urnebesni Živio! — Domžalski naprednjaki.
Vinica- Čestitam k izvolitvi. Živeli! — Ivan Konig.
Ob polu enajstih je bila volitev končana.
Cesta je bila prazna in komisija je obsedela sama. Volili so vsi, ki so bili prišli, le par kmetov je odšlo domov, ker zaradi počasnosti debelega odbornika dolgo niso prišli na vrsto.
Začel se je skrutinij. Prebrali so glasovnice in prest eli.
„Čudno, da vsi enako pišejo," je rekel uradnik komisarju. „To je vse ena pisava". „0, imamo pri nas dobro šolo, dobro šolo," je rekel veselo župan in p o tresel uradnika za ramo. Debeli odbornik se je pošteno obrisal in vseknil, kaplan se je obrnil proč.
„Seveda, mi smo vsi enega prepričanja," je rekel odbornik in od smehu je zatisnil oči, miza se je tresla, ker se je je dotikal trebuh.
„To pa, to," je pripomnil župan.
Sestavili so zapisnik. Komisar in uradnik sta odšla.
„Škoda, da ni enoglasno," je rekel župan.
„Samo Cmok ni prišel", je rekel kaplan.
„Saj je dolžan v posojilnici," je rekel dekan in položil pest na mizo. „Saj je vse v naših rokah." a ^
Samobor čestitamo k velepomembni zmagi nad črnimi so vragi! — Samoborski napredni Slovenci i H r v a ti.
Velike LaiOO Narodno-napredni somišljeniki veliko!aŠki Čestitajo sijajni Vaši zmagi in osvoboditvi bele Ljubljane od klerikalizma.
Idrija. Vzradoščeni nad sijajno Vašo zmago iskreno čestitamo in srčno želimo, naj je predhodnica boljše bodočnosti našega naroda. Živeli ! — Jednakopravnost
Gradec. Živio Hribar, živela bela Ljubljana! — GraŠki naprednjaki.
Viimarje. K sijajni zmagi županu Hribarju gromoviti Na zdar! — Podšmarnogorski narodnjaki.
Kranj. Kregarjevi gospe odkritosrčne Čestitke, naprednim volilcem vse priznanje, da so se ozirali na njeno željo in pomedli z njenim možem. — Kranjske sočutne žene.
Kranjska gora. Na sijajni zmagi iskreno čestitam — notar Hudo-v er nik.
Sv. Lenart v Slov. Goricah. In ako bi Slovenija poslala same Šu-sterŠiče v državni zbor, vsi skupaj niso kos kaj doseči proti Hribarju! Živio napredna Ljubljana, živio Hribar I Mi gremo z njim naprej, rakom kugo! — Lenarčanje.
Lesce. Veseleč se Vaše sijajne zmage, Vam najiskreneje čestita Vaš Vam vedno vdani— Rikar d Sehrev.
Podmelec. Radujemo se Vaše zmage. Slava narodno-naprednim volilcem! Živio Hribar! — Naprednjaki Klavže-Podmelc.
Tolmin. Tolminski pevski zbor Častita gospodu Hribarju k sijajni zmagi. — Viljem Kavčič, Rob. Premerstein, Stanko Vrtovec.
Koper. Slava velikemu Slovanu Hribarju! — Koprski učiteljišč-ni ki.
Beljak. Živio Hribar, bela Ljubljana je ostala. — Slov. delavsko o miz j e B e lj a k.
Devin. Srčne čestitke prvoborilcu in diki našega sredotočja! Živel Ivan Hribar! Slava in živeli zavedni vo-lilci! — Bralno in pevsko društvo rLadja".
Dunaj, čestitam beli Ljubljani na izvolitvi vzor-rodoljuba Hribarja svojim poslancem! — Alojzij Štr ekelj.
Mirna. PrišedŠi s potovanja iz srca vam čestitam, veliki genij. Poraz ožlindranim izdajalcem! — Jakil.
Trst- Dičnemu poslancu bele Ljubljane urnebesni Živio! — Dr. Josip M a n d i ć.
Belgrad. čestitava beli Ljubljani in njenemu poslancu, izbranemu na osnovi odličnega političnega programa ! — Polkovnik V u k a s o -vić, inžener Roš.
Ljutomer. Živela bela Ljubljana! Žival Hribar! — Ljutomerski naprednjaki.
Opatija. Raduje se vsa Slovenija na tvoji zmagi in mi tebi vdani — opatijski Slovani.
„Tako je," je pritrdil debeli odbornik.
„Sedaj pa brž telegram v „ Slovenca", je rekel kaplan. „Pišite, gospod učitelj: Naših 159, nasproti 1 glas. Naši zavedni volivci so prišli vsi na volišče. Živela S. L. S."
„Učitelj, jiesite na pošto." Učitelj je odšel.
„No, sedaj se bomo pa pokrep-čali," je rekel dekan in se samozavestno naslonil na stol.
„Vina gor. Vidite, kako zmaguje naša stranka."
To se je godilo v Časih, ko so mnogo govorili in pisali o tajni volilni pravici in ko komisiji še ni bilo treba oznanjati, koliko pisav je bilo na glasovnicah.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Rodo vina Venier je imela v Benetkah velik vpliv in je izlahka dosegla, daje republika nastopila z največjo odločnostjo. Zahtevala ni samo zadoščenja nego uničenje vseh Uskokov. Podprli so svojo zahtevo tako, da se je nadvojvoda Ferdinand začel nemudoma pripravljati na vojno. Ob-
Vransko. Na sijajni zmagi čestita beli Ljubljani in njenemu poslancu odbor narodne stranke za vran-ski o raj. — Dr. K a r b a.
Divača* Napredna Divača se klanja gospodu Ivanu Hribarju, županu in drž. poslancu ter kliče: Bog ga živi še mnogo let!
Baka. Dobljena bitka je velikanska! Ljubljana je bila in bo napredna in slovenska. Živeli napredni voliloi, živel naš veliki Slovan Ivan Hribar! — Gombačevi volile i.
Dunaj. Slava slovenski stolici, slava misli svobodni, slava Hribarju, nadi naši! — Slovenski veterinarji.
Gorica. Slava županu Hribarju ! Proslavljaj Ljubljana zmagonosni svoj dan, ker Tvoj črni so vrag je v prah poteptan! — Goriške napredne Slovenke.
Buče.     Slava naprednjakom! Živel Hribar! Pereat črnuhi! — Zavedni Ruš ani.
Lesce. Slava zmagalcu Slovanu, županu še bele Ljubljane! Kar nas je zavednik Leščanov pa ostanemo, kakor smo b"li. — Napredni občinski odbor.
Lesce- K Vaši sijajni zmagi čestita — župan Ž ar k.
Litija. Iskreno čestitajo — An-doljšek, Modic, Mahorčič, dr. Premrov, Ditrich.
Ljubljana- Iskreno Čestitajo k izvolitvi pri Kozjeku zbrani volilci. — Jakob Accetto, Ivan Jerman starejši, Josip Kozak, Leon Jerše, Franc Šuštar, Mirko Pavlin, A1 b i n*S chweitzer, Milan Kozak, Anton Jalen, Ivan Skubic, Ivan Jerman mlajši, Friderik Pour, Anton Slivnik, Valentin Benedik, Ignac Vok, dr. Ivan Hribar, Franc Jeras.
Ljubljana. V imenu slovenskih uradnikov iužne in državne železnice vam, gospod župan in nas zastopnik v državnem zboru, naj-iskrenejše Čestitamo k današnji pre-sijajni zmagi. — Slovenski železniški uradniki v hotelu „Južni kolodvor".
Ljubljana. Uradniki in usluž-benci poštnega urada na kolodvoru iskreno Čestitajo k sijajni zmagi.
Ljutomer. Bela Ljubljana, Ti zvezda danica, tmine moč si strla. Zmaga napredne misli naznanja, da zora že puca in da že žari jutranja zarja!  —  Hrabroslav V rabe 1 j.
Dolenji Logatec. Slava sijajni zmagi! Slava napredni trdnjavi! — Logaški naprednjaki.
Gor. Logatec. C estitam na veličastni zmagi! — L en as i, župan.
Gor. Logatec. Iskreno Čestitamo k slavni zmagi! — Gorenji logaški naprednjaki.
Lož Županu slovenskega stolnega mesta najiskrenejše čestita k izvolitvi poslancem: — Mestna občina L o ž.
Lukovica- Iskrene čestitke — rodbina Kersnikova.
_______ .- si
enem je poslal v Senj posebno komisijo pod poveljstvom grofa Althana da kaznuje tiste pirate, ki so ugrabili beneško galero in umorili moštvo potnike in zipovednika Veniera.
Kmalu so začeli Benečani napadati zdaj tod zdaj tam ob meji ležeče avstrijske kraje. Najprej so napadli okolico Pazina v Istri in tudi na Goriško so pridrli in napravili ogromno škodo. Nadvojvoda Ernest in general Volk Eggenberg sta nadvojvodi nujno svetovala, naj se loti vojne češ, da je beneška republika v tako slabih razmerah, da bo gotovo poražena Temu pa se je upiral cesar, ker je bil v strahu, da lahko vsak čas nastane nova vojna s Turki.
Piratje med tem niso mirovali in v kratkem času vplenili na istrski in na dalmatinski obali več beneških in turških ladij. Benečani so zaprli na to morje. Piratje pa se niso dali ugnati in so napadali beneške kraje na kopnem in ropali kolikor so mogli.
Na povelje cesarja Matije je nadvojvoda Ferdinand poslal novega komisarja v Senj, v osebi generala barona Eggenberga. Taje zaprl mnogo piratov. Štiri je obsodil na smrt, druge pa je izpustil, ker so ga piratje podkupili. Eggenberg je odnesel iz Senja
Sv- Lucija ob Soči- čestitamo
najiskreneje na lepi zmagi. ŽivelJ napredna Ljubljana in njen prvi meJ ščan! — Vdana obitelj Kov a, č i č.
Lukovica Lukovica, Brdo, Pre, voje v zastavah. Živel Hribar, pre. magalec slovenskih in nemških nazai njakov.
LVOV Slava Slovincum! SlavJ Tobe! Mnogaja ljeta! — Kusvil Lvov.
Hručica- Gromovita slava nal prednim volilcem ! Živela bela L j a- • ljana! Živel drž. poslanec Hribar! ~J Naprednjaki v Hrušici.
Idrija-  Na  sijajni  zmagi srčno j Čestitamo. Slavane premagljivemu Hri. barju! Slava napredni trdnjavi Ljub.' Ijane! — Napredni Idrijci.
Šent Jernej-  Šentjernejski t.v prednjaki kličejo: Živio Hribar! Pročj s temo!
Jesenice. Živela napredna stran, ka! Živel Hribar! — Naprednjak s HruŠice.
Jesenice. K sijajni zmagi česti, tam! — Dr. Kogoj.
Jesenice. Današnja izvolitev uaj Ti bode zadoščenje za one zadnji Sail prestane surove napade nasprotnikov Iz vsega  srca Ti  k  sijajni izvolitvil Častita — rodbina Sehrev.
Jesenice.   Smrtni udarec kleri-j kalni  drhali nas je vzradostil nepo-s pisno.    Želimo   „SlovenČevi" sodrg: in  ljubljanskim  Nemcem  kmalu za-j služeno plačilo.   Ohrani Vas  bog ^ mnogo  let v blagor cele Kranj Slava Ljubljančanom! — J e s en i Ski n a p r e dn j a k i.
Jesenice. Zavedni Blejci, zbran; v hotelu „Triglav", čestitajo k sijaji.: zmagi.
Jesenice. Naša radost na strtem sovragu nepopisna. Ljudstv. j-govorilo! Živel Hribar! Živeli njegovi volilci! — Jeseniški „Sokol".
Št. Jur ob Taboru.  Živel le
predni zmagovalec v boju za na>a^ načela! — Rodoljubi.
Kamnik.   Govorilo  je središče Slovenije prosto in izvolilo moža. k je edini poklicani biti dandanes vodi-l tel j našega naroda.  Slava Vjeli Lj ljani!    —   Dr.   Kraut, Kenda.1 Tramte,     Kratnar, Močnik,! Slatnar, Grašek, Novak. Mlej-nik.
Kamnik. Poslanca beleLjubljau-. našega dičnega krajana, pozdravljamo iskreno tudi kot poslanca na- \ okraja! Ne maramo črne teme, veselimo se svetlega dne! — Kamni-č an i.
Kanal. Slava napredni Ljubljai. in   njenemu   naprednemu prve telju! — Križnic, župan.
Kočevje. Slovenski rojaki v Ko-čevju kličemo živio, na zdar zmag • slavnemu g. Ivanu Hribarju, župauv. stolnega mesta bele Ljubljane. — Anton Ver bič, Fran Eržen, Jaka j Sper an, Josip Bauer, Ivan Pa ki i
MT Valje v prilogi. ~9B0
na dveh mulah samega zlata in srebra na 10 mulah vsakovrstnih dragoe^L -tkanin in 150.000 goldinarjev denarja Nekaj tega so mu piratje sami dal nekaj jim je pa ugrabil.
Po komisarjevem odhodu  so piratje rešili iz ječe tudi Vincenca Ka:-linoviča, ki je vodil napad na ben U galero iu umoril Veniera. Karlin je mesto da je prišel na vešala, postal stotnik.
Benečani so seveda tudi divjali proti piratom in njihovim zavezaikoffl in požgali ter oplenili več krajev, med njimi tudi Volosko. Posebno mnogi1 je bilo Benečanom na tem, da bi dobili v roke piratsko pristanišče Bag. ležeče nasproti otoku Pagu. Piratje so za to namero izvedeli in se pri* pravili na boj. Vojvoda Pavel Piani-ševiČ se je skril s 300 pirati v Bagu Benečani so prišli s svojimi zavezniki naskočili mesto in je brez odpora zavzeli. Tedaj pa so piratje planili i' svojega skrivališča, pobili 80 Benečanov, druge pa pognali v beg.
In začela so se zopet pogajanj* med Avstrijo in med Benetkami & zopet je bil poslan v Senj poseben komisar, vojaški svetnik Ivan Brenner A ta niti v Senj ni prišel, nego se i* na v potu Gradcu okrenil in se vrnil v
Prjfegi „Slovenskena Harođn" it. 121, đae 27. mala'1907.
praget,in O"! alt, Ivan Sobol, Josip Bel jar., Fran Kosir, Leon Eačin, Ivan llabenbacher, Josip
£rašo vic.
Kastav. Iskrene čestitke jučerašnjem izboru od odbora občine Kastav, osobito od odanog — Jelušića, načelnika.
Kobarid. Iskreno se veselimo poštene tvoje zmage, veliki Slovan! Tebi na čast grme topiči. Fej Žlindra!
— Narodno-napredni Koba-
ridci.
Kočevje Gromoviti živio poslancu Hribarju! — Zavedne Slovenke v Kočevju.
Kostanjevica. Narodnonapredue
dame kostanje viške radujemo se gmage velikega Slovana in naprednjaka! Živel državni poslanec in župan ljubljanski, živela bela Ljubljana!
Kostanjevica. V kipečem navdušenju ob zmagi Vaši in Vaše ideje Vam kličejo :   Naprej zastava slave!
— Ko stanj eviški napr ednj aki.
Kranj. V velikem veselju nad slavno zmago srčno čestitajo: — Evg. Vavken, Julka Lapajne Minka F ran t ar.
Kranj. Gratuluji srdečne! Jen takto vpfed! Budiž Lublan hvezdou sveUa ostatnim, kteri dosud ve trne spi. — FrantiŠek Koukolik.
Kranj. Prožeti nepopisnega veselja ob sijajni zmagi nesitelja ideje slovanstva in svobodomiselnosti nad ostudno črno bando najprisrčneje čestitajo svojemu prvoboritelju županu Hribarju zavedni fantje gorenjske metropole.
Razdrto. Pridružuj :mo se slavni zmagi in čestitamo za.cdnim Ljubljančanom. Na zdar! — Napredni Raz drt č ani.
"adovljica. Čestitam Vam kot edinemu naprednemu poslancu Kranjske! — v tir s ager.
Radeče. Najsrčnejše čestitke k zmagi. Ker nismo imeli naprednega kandidata, se nismo udeležili volitev. Prosimo Vas, da bi v državnem zboru ne zastopali samo bele Ljubljane, nego tudi naš lepi napredni trg Radeče, ker t ga od pri nas izvoljenega poslanca nimamo pričakovati. — Ra-deški naprednjaki.
Pulj. čestitam iskreno k sijajni zmagi! — Jun z.
Prosek- Varuhi morske obali na Prošeku navdušeni pozdravljajo zmago po celi naši širni domovini priljubljenega slavnega boritelja. Slava Ljubljani !
Prošek- Raduje se z vami na sijajni zmagi — Lukša.
Prosel: Iskrena Čestitka k častni zmagi! — Ivan Nabergoj.
Prag J. Gratuluji. — Poslanec Hr asky.
PrafS- Srdečne blahopfani k vo-lebnimu vitez3tvi. Za narodni klub v Praze: — Dr. Kramar, profesor Hl a v a.
Postojna Iskreno čestitam zmagoslavju nad sovragom. Vaša zmaga, naša radost. Živel vojskovodja Hribar!
— Anton Ditrich.
Postojna. K sijajni zmagi sokolski Na zdar! — Postojnski „Sokol".
Postojna. Občina Postojna iskreno čestita na sijajni zmagi! — Pikel, župan.
Postojna. Pevsko društvo „Po-stojnau čestita na sijajni zmagi. — Predsednik Kuttin.
Postojna- Ponosni na Vašo sijajno zmago nad klerikalno-nemškim zmajem Vam kličemo: Slovanski Bog Vas živi. — Postojnski narodnjaki.
Postojna. Srčno čestitajo k Vaši sijajni zmagi. — Podnanosoi.
Postojna. Vaše sijajne zmage se raduje na stotine postojnskih tržanov ob zvokih narodnih koračnic. Trg je s slovenskimi trobojnicami odičen in svečanostno razsvetljen. — Pikel, župan.
PO d grad Presrčno ti čestitam ! Gnusni napadi niso uspeli. Živela bela Ljubljana! — Slavo j Jenko.
Št Peter na Krasu Pri seji zbrani odbor „ Notranjske kmetske stranke" radostno pozdravlja izvolitev ter Vas prosimo kot stranka brez poslanca za blagohotno naklonjenost.
Opatija Iskreno čestitava k sijajni zmagi! Tisočera slava Tebi in zavednim volilcem! Pogumno naprej ! — Legat in soproga.
NOVO ta e sto Poštenemu delavcu plačilo in priznanje! Živio poslanec Hribar! — Perko.
Celovec Meine beste Gratulation zum gestrigen Siege. — Peter Wer-ni g, Hof-WarIenfabrikaut Ferlach.
Senožeče. Napredni Senožečani proslavljamo izvolitev vrlega župana, Slovana Ivana Hribarja državnozbor-skim poslancem, uverjeni, da je iz besnega, gnusnega klerikalnega ognja izšel Čist in tembolj proslavljen. Vrli sežanski pevci društva „Zorislave" so veselje povečali; napivalo se je Hribarju in Štreklju v nadi, da napoči doba zmernega, treznega delovanja v procvit našega malega, tep-tanega naroda! (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. maja.
— »Slovenec11 nadaljuje svoje sramotenje gojenk višje dekliške šole in učiteljišča z vso surovostjo in podlostjo, ki jo premorejo okoli „Slovenca" zbrani ljudje. Vsaka beseda, ki jo je zapisal v soboto, je novo žaljenje, novo sramotenje poštenih dostojnih deklet. Ni ga na svetu prešičjega hlapca, ki bi bil taka podla kanalija, kakor so ti nSlo-venčeviu mašniki. Ti ljudje že dobe svoje plačilo. Ali odgo-vorni za to lopovstvo niso samo „SlovenČevi" pisači. Za ta nečuvena žaljenja je odgovoren tudi škof Jeglič in je soodgovorna vsa klerikalna duhovščina. Po cerkvenih postavah ima škof pravico, moč in dolžnost, da Čuva nad pisanjem katoliških listov.   Ko  bi „Slovenec"
Pra^o, baje ker se nadvojvoda Ferdinand ni mogel odloČiti, da kaj ukrene proti piratom, dokler čaka beneška republika oborožena na rešitev pre-pornega vprašanja.
Benečani so na to odgovorili z napadom na Novi in z opustošenjem posestev grofov Frankopana in Zrinj-sker/a.
Tedaj pa je bila nemogoča vsaka mirna poravnava in dasi niti cesar niti stanovi kranjski, štajerski in koroški niso bili za vojno, je nad;ojvoda Ferdinand vendar vzel meč v roke. Nastala je vojna, ne da je bila praviloma napovedana. Poveljstvo avstrijskih armad je prevzel grof Adam Trauttmannsdorff.
Beneška armada, ki jo je volil Pompej Giustiniani je 17. d mbra 1615 napadla Korrnin in ga ivzda ter si osvojila Medejo, Oglej in večji del Furlanije ter mnogo vasi na desnem bregu Soče. Beneška morn^ri'ja pa je prihitela pred Lovran in to mesto ter Moščenice popoh: a porušila. Tako se je zgodilo tuli z opatijo sv. Jakoba in z vsemi hiša:; ;, ki so stale na mestu dandanašnje O^O-tije.
Boj na Gorišk3m se | : ker ni hotel razviti,   dasi so Torki j, ih'/eli
Benečanom na pomoč in začeli napadati hrvaške pokrajine. Brat Pom-peja Giustinianija je poskusil zasesti Kobarid,   a   njegov   napad   je bil
odbit.
V Gorici je bil zapovednik Volk Frankopan. Gradiško pa naj bi bil zasedel ljuti sovražnik Benečanov, tržaški Slovenec general Danijel Fran-kol. Po junaškem bojuje bil Frankol, ki se je odlikoval v več kot sto bitkah, vržen s konja in ubit.
Zdaj so Benečani hoteli osvojiti Gorico in so se utaborili pri Gradiški. Trauttmannsdorff pa je utrdil prelaz pri Ločniku in se utaboril pri Za-graju. Pri utrjevanju so pomagale tudi plemske gospe, Turen, Strassoldo, Lantieri Rabata. Med vojaki se je odlikoval posebno mlad plemič, sin Andreja Kržana in njegove žene voj-vodioje Asunte Dali Ferro.
Zaman so Benečani oblegali Gradiško. Po petindvajsetdnevnem bombardiranju so podrli svoj tabor in se umaknili nazaj. Izgubili so v teh bojih 4000 mož.
Z ozirom na napade Turkov bi bil nadvojvoda Ferdinand zdaj prav rad sklenil mir z Benečani. Pogajanja so se pač začela, a konca jim kar ni bilo. (Dalje prih.)
zapisal kako besedo, ki bi Škofu ne
bila všeč, bi takoj napravil red in če bi ne šlo drugače, bi spodil vse tiste duhovnike, ki so zbrani okrog „Slovenca" in jim vzel mašo. Ker pa škof ničesar ne stori, je to dokaz, da se popolnoma strinja s „Slovenčevim" početjem in da odobrava njegova lopovstva. Soodgovorna je tudi vsa klerikalna duhovščina, ki vzdržuje, podpira in razširja „Slovenca". To se mora razglasiti po vsej deželi, v vsako kočo mora priti glas o peklenski propadiosti škofovega lista, da bo vsak človek spoznal te ljudi.
— Ljubljanski kazinotje niso zadovoljni s tem, da so si nakopali velikansko blamažo s svojim vstopom za klerikalnega kandidata, zaslužiti si hočejo tudi zaničevanje vseh dostojnih ljudi. In radi jim priznamo: posrečilo se jim je tudi to. Če so včeraj celo Nemci z gnusom in studom metali iz rok „G r a-zerTagblatt," to zrcalo nemške omike in kulture, si je lahko predstavljati, kaj so si mislili Slovenci, ko so v reČenem listu čitali doslovni prevod infernalnoinfam-nega „Slvenčevega" napada na slovenske gospodične. „Grazer Tagblatt," glasilo nemškega izobraženstva — pfuj Teu-fel, taki kulturi, še zadnji capin bi se je sramoval — prijavlja „81oven-čevo" lopovstvo z očitno radostjo in z vidnim namenom, da bi *te urnebesne podlosti predstavil širšemu svetu kot popolnoma utemeljene, resnične in zasluže-n e. To nam bodo ljubljanski Nemci še drago plačali. Bodo že Še prišli k nam beračit za pardon. Za danes jim rečemo le toliko, da vsa ta nemškonacijonalna družba ni vredna, da bi napadenim dekletom prah s čevljev obrisala. Pri tem pa ne ostane; to jim bomo tudi dokazali, da bo svet spoznal propadlost teh dopisnikov „Grazer Tagblatta" in njihovih cžjih somišljenikov. Tedaj pa bodo ljudje pljuvali pred to družbo, kakor plujejo pred njo tudi vsi pošteni Nemci. Na ves glas je včeraj dopoldne ugleden Nemec, ko je vrgel „Grazer Tagb'att" iz rok, vzkliknil: „Man mus3 sich schamen ein Deu-tseher zu sein." PaČ res!
— Kočevski in ljubljanski Nemci. Prijatelji našega lista nam poročajo iz Kočevja zanimive stvari. Kočevski Nemci so ogorčeni da so ljubljanski Ne m-ci šli v boj za klerikalca in kar nič ne prikrivajo, da so ljubljanski Nemci storili sramotno izdajstvo na svobodi misli. Povsod kamor človek pride, sliši to-le: Pri minulih volitvah se je šlo za boj med svobodomiselnostjo in med klerikalizmom. Tako je bilo v Kočevju in tako je bilo v Ljubljani. Mi Ko čevci smo napeli vse sile in šli v najljutejši bojjzo per klerikalizem, dasi je bil kandidat klerikalcev mož, ki ima nevenljivih zaslug za kočevstvo; ljubljanski Nemci losvonromovci in schonererjanci so pač z nami simpatizirali, v Ljubljani pa so p o n e-snažili tista načela, ki smo jih tudi mi Kočevci zastopali, in volili klerikalca. „Erbiirmlich" — „eharacter-los" — „schiibige Gesellschaft" — „politisehe Gliicksritter" — to so besede, s katerimi sodijo svobodomiselni Kočevci ljubljanske zaveznike Jegliča, Šustersiča in Kregarja.
— Oklofutani Štele. Včeraj opoldne je srečal neki akademik pred „Katoliško bukvam o" člana „Sloven-čevega" uredništva Š t e f e t a. VzpriČo silnega ogorčenja in razburjenja, ki je zavladalo v vseh narodnih krogih radi brezprimerno podlih napadov „Slovenca" na narodna naša dekleta, se ni čuditi, da je akademik takoj ustavil Štefeta in mu prisolil na obrazce da bi se dolgo z njim priČkal, ali je on pisec dotičnih infamij ali ne, par mastnih zaušnic. Štefe in njegova žena sta jela kričati kakor besna in klicati policijo na pomoč. Ko so prileteli ljudje iu policija na to kričanje pred „ Katoliško buk varno", so našli na licu mesta samo še Štefeta z zlomljeno palico, ki je razburjeno gestikulajoč, pripovedoval, da ga je
nekdo napadel in udaril za tilnik. No, Štefek pri ljudeh ni našel pričakovanega sočutja. Smejali so se mu in slišali so se klici: „Prav se mu je zgodilo, takšne lopovščine, kakršne je uganjal zadnje čase škofov list, tudi ne zasluži drugega plačila 1" Pravijo, da je v tren o t ku rekontra hitel preko ulice neki kanonik v ta-larju. Ko je razvidel položaj, je stidljivo in sramežljivo zaatrl oči, da bi ne videl, kako se korarskega fanta klofuta javno na ulici, če ni bilo moža sram, da je list škofa Antona Bonaventure Jegliča že srečno prijadral tako daleč, da proti njegovim lopovščinam ne pomaga drugo orožje kakor palica in pasji bič? !
— Javno vprašanje na deželno vlado. V Ljubljani vlada povsodi mir in red, ki se ni motil niti za časa volitev, ko so bile ljudske strasti po zaslugi klerikaln'h huj-skačev najbolj razburkane. A vkljub temu Še vlada vedno drži v Ljubljani četo orožnikov, ki jih je poklicala v Ljubljano, ko je nekaj mladih vročekrvnih ljudi razbilo par šip škofu Bonaven-turi. Od tistega časa se ni prigodil niti najmanjši nered, ki bi vsaj navidezno opravičeval, da se orožniki še vedno pridržujejo v Ljubljani. Teh orožnikov je 28, ki so jih pobrali iz vseh koncev dežele pod pretvezo, da je javna varnost v Ljubljani v nevarnosti. Na vrat na nos so se morali orožniki odpraviti z doma, niti toliko časa niso imeli, da bi se preskrbeli s potrebnim perilom. Sedaj pa že čepe 3 tedne v Ljubljani in niti v enem slučaju se ni izkazalo, da bi bili potrebni. Vkljub temu pa morajo biti vsak dan v „strogi pripravljenosti" in cele noči morajo brez potrebe opravljati službo na ulici za nič in zopet nič in vrhu tega še brez posebne odškodnine! Naj to državniško modrost deželne vlade razume, kdor jo more, mi je ne razumemo! Vprašamo slavno deželno vlado, če je morda v skrbi in brigi za klerikalnega kandidata pozabila na uboge orožnike, da jih še vedno drži v Ljubljani, kakor da bi bilo nad mestom proglašeno obsedno stanje?
— Izjava dzmajskih narodno-radikalnih akademikov. Na občnnm zboru akad. društva „Slovenije" na Dunaju 25. t. m. zbrani narodno-radikalni visokošolci občudujemo pedagogiko katoliških moralistov. Protestiramo proti napadom in denuncijantskim poskusom naših srednješolskih tovarišev od strani katoliškega Časopisja. Zgražamo se nad skrajno podlimi in nizkotnimi napadi „Slovenca" na probujene tovariŠice ljubljanske višje dekliške šole in pripravnice. Živelo zavedno slovensko ženstvo !
— Na bojkoti poživljajo! Sobotni „Slovenec" je ogorčen, ker se je gosp. Zalaznik vrnil predčasno iz Toplic nalašč za to domov, da se udeleži ožje volitve in odda svoj glas g. županu Hribarju, ter mu grozi radi tega z bojkotom, poživljajoč svoje ljudi, naj se izogibljejo njegove pekarne in slaščičarne. Grožnja z bojkotom je sicer po zakonu prepovedana, toda zato se „Slovenčevci" zmenijo toliko kakor za lanski sneg. Kdor ne trobi v njih rog, ga skušajo uničiti ali pa mu vsaj občutno škodovati, za sredstva pri tem seveda niso čisto nič izbirčni, Če so tudi prepovedana, rabijo jih, ker vedo, da je za nje pri nas oko postave ponaj-več slepo. Tako so sedaj začeli z bojkotom naših somišljenikov — obrtnikov. Dobro, vrnili jim bodemo šilo za ognjilo! Toda s tem našim somišljenikom ni prav nič pomagano! Mi jih moramo, to je naša častna dolžnost, tudi dejansko podpirati, ne pa nositi svoj denar tistim, ki se pri volitvah bore proti nam ali ostanejo doma, kadar bi bilo treba iti v boj za one, od katerih se žive. (Klerikalci so proglasili sedaj geslo „Svoji k svojim", ravnajmo se tudi mi po njem in podpirajmo svoje somišljenike, kakor podpirajo tudi klerikalci samo klerikalce in Nemci samo Nemce!
— Klerikalna nesramnost. Prejeli smo in objavljamo: Posebna izdaja „Slovenca" je bila tako umazana v svojih poročilih — Če jih sploh lahko tako imenujemo — da
so se je še trezno misleči klerikalci sramovali. In pate laži! Sioer se pa prav nič ne čudimo, da pride kaj  takega izpod peresa najzagrize-
nejših in najpodlejših naših sovražnikov. „Slovenec" pravi: Nekateri liberalni „inteligenti" so imeli vso obleko polno blata in cestnega prahu,
v katerem so se v svoji pijanosti valjali; na drugih smo videli v lepo pisanih progah namazane obleke z vsebino njihovega želodca. — Da povemo po pravici: Vse te besede, od prve do zadnje so največja laž. Prepeljavali pa so se po mestu pristaši „Slovenske Lopovske Stranke", vsi pijani in gugajoči in so vpili kakor živine, posebno po sv. Petra cesti: Živio Kregar. Sebe poglejte najprvo,
vi „trezni" ljudje, sebe, pa nikar ne lažite! Seveda, kdor ne trobi v vaš žeguani rog, po tem le, si mislite. In ne sramujete se še tako banalnih izrazov, vi, ki se štejete izobražencem in estetikom prve vrste. To je nesramnost, da si je Človek večje ne more misliti. Kaj govorite o pijani drhali! Ali niste bili vi in vaši baoki 14. maja tako „nadelani", da še pokonci niste mogli stati! Ali ne prijatelji? Kako ste se drli tačas vi, možje „katoliške" stranke! Ali niste zadnjič vpili : „Pojdimo, pojdimo Hribarju šipe pobijat?!" Tako ste kričali in priče imamo zato. Vi, podleži in izdajice molčite sedaj, kajpak. Pričakovali ste, da bodo naši ljudje delali izgrede, pobijali šipe in še bog-sigavedi kaj. Pričakovali ste tega in ker se ni zgodilo, ste povešali glave in bi se najraji skrili ne vem kam. Izdajice sem vam rekel popreje in to po pravici. Lepo je to in vse časti vredno, da ste se zvezali proti naši stranki z Nemci, neizrečeno lepo je to od vas, stranke, ki se Še nazivlje
— seveda po pomoti — slovenska. Le tako naprej, saj vi ste sposobni za vse. Pravite: „Pogledati je treba samo obraz človeka iz te družbe, pa ima človek celo njegovo preteklost pred seboj." Oh, ko bi le vedeli, kako ste to zase govorili, prijatelji!! Če le zinete, pa je žc smola za vas. Iz srca vas obžalujemo, vi reveži in ubožci! Govorite nekje o estetiki. O, tisto pa tisto! Velemožni Janez Krek vam je prav gotovo diktiral, ko ste to budalost pisali in pa borovniški fajmošter in še drugi taki „estetični" in moralni možje Pa zadosti o tem! Treba je, da še drugo vašo nesramnost pribijemo in jo oznanimo svetu.
— Česa ne presega vaša predrznost. Pomočili ste pero v svojo smrdečo klerikalno gnojnico in ste zapisali po svoji navadi velikansko laž, „okin-čano" z vso hlapčevsko trivijalnostjo. Tega ste zmožni samo vi. Vgledne gospodične našega mišljenja ste sramotili, kakor le vi znate. Ni čuda torej, da se zgražajo calo vaši somišljeniki nad tako infamnostjo. Hm, hm, kaj bi pa bilo, če bi Kregar zmagal, kaj ? Vsa klerikalna banda iz tobačne tovarne bi vpila gotovo tako, da bi ji vsi debeli trebuhi popokali in še marsikaj drugega bi bilo. — Oh, in potem še tisto! Vi le kar naznanite imena dijakov in dijakinj, kar naznanite, vam pravim. Potem bode pa tudi huda, huda, stokrat huda pela vam in vaši „katoliško-narodni" mladini! Naprednjak.
— Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: S kresom in pokanjem to-pičev smo praznovali zavedni Šmar-čani zvečer 23. t. m zmago napredne ideje in njenega zastopnika. Bralno društvo je razobesilo narodno tro-bojnico v znak veselja, da je ponosna slov. prestolioa še vedno nedosežna sleparskim mračnjakom. Seveda to boli ožlindrance; zato sta prikrevsala že pozno ta večer dva „pobožno" pijana srakoperja v dolgih Črnih suknjah na kresni prostor, z namenom, prepirati se z ondotnimi fanti. Izzivala sta z različnimi opazkami glede novoizvoljenega poslanca. Toda zavedni in pametni fantje se na ta dva klovna niti zmenili niso. Osramočena in s težavo sta odnesla svoje pijane kosti domov.
— Iz Št. Petra na Krasu.
Veliko veselje in radost je nastala v Št. Petru dne 23. maja t. 1. popoldan ob 6., ko se je izvedelo, da je gosp. Iv. Hribar, župan v Ljubljani, slavno zmagal ter bil z veliko veČino is-
voljen državnim poslanoem. O znano-vali so to slavno zmago na večer kresovi po okolici. Prepevalo se je in slišali so se gromoviti klici „Živio Hribar!" Povodom te slavne zmage se je tudi v gostilni pri Za f redu v veseli družbi nabralo 12 K 4 h v korist družbi sv. Cirila in Metoda, kateri znesek se je takoj odposlal „Slov. Narodu".
— Povalejeva obrekovanja pred sodiščem. Večna nesreča, katero je imel večni klerikalni kandidat dr. Povalej, ga je tako razburila, da je začel premislevati, kako da bi se naj maščeval nad kmeti. Ko se mu je na shodih v Sv. Pavlu, Novi cerkvi in Galiciji ravno tako slabo godilo kakor drugod, je Povalej v svoji otročji jezici tožil celo vrsto njemu neprijetnih nasprotnikov, češ, da so mu onemogočili njegove volilne shode, in v svojih obtožnicah nakopičil polno obrekovanja in neresnic Seveda se je tudi sodnija o tem prepričala in vseh 15 tožencev oprostila.
— Dr Povaleja — vlečejo- —
Od Drave: Propali državnozborski kandidat v kraju Celje-Vransko je svojega sina, ki študira na gimnaziji v Mariboru, iz slov. paralelke dal na nemški oddelek. To dejstvo z zadovoljstvom bilježijo nemški listi, češ, da Slovenci sami slov. srednjih šol ne marajo i. dr. Pri tem pa imenujejo — risum teneatis, amici — Povaleja „einen Fuhrer des slov. Vol-kes!" Daleč bi prišel naš narod, ko bi imel voditelje po eksemplu — Povaleja! G. Povalej, ali se še spominjate na čas, ko so vas vrgli iz aka-demičnega društva „Triglav" ?!
— Oriiki župnik kot volilni agitator. Opetovano smo že bili primorani, baviti se z osebo grižkega župnika in govoriti o njegovem čudnem obnašanju v različnih zadevah. Povodom letošnjih državnozborskih volitev je seveda tudi nemirni grižki župnik Čutil potrebo nastopiti kot fanatični klerikalni volilni agitator, pokazati svoje tozadevne talente in se je v svojih enoprežnih kolesnicah pridno okoli vozaril v zadevi volilne agitacije ter obiskal v svrho agita-cijskega posvetovanja svoje sosedne duhovne agitatorje. Lepa prižnica grižke župnijske cerkve, katero je pripravil Krančičev blagi prednik, je morala biti v teku zadnjih tednov posebno potrpežljiva kajti furor voli-likus je provzrocil, da se je grižki dušni pastir živahneje gibal na tem za naznanjajo božje besede določenem mestu. Z vso silo je hotel ta možak grižke farane prepričati, da more edino le mariborski finančni komisar biti zastopnik našega kmečkega in delavskega stanu in agitiral je strastno, da bi spravil svojega finančnega uradnika pod streho. V cerkvi so se volilci poživljali, da naj pridejo po maši v neki prostor grižkega župnišča in tamkaj so se „ovčice" podučile, kako da naj volijo. Povodom izročitve tako imenovanih rdečih spaved-nih listkov je bil vsak volilec vprašan, koga bo volil in v nedeljo pred volitvijo je skrbni grižki župnik v bližini cerkve lastnoročno razdelil Povalejeve volilne oklice, o katerih dr. Povalej trdi, da mora kot uradnik delati za primeroma [malo plačo. Ljudje pa, kateri so mnenja, da spada duhovnik v cerkev in da je njegova naloga delati v smislu božjih naukov, ne pa baviti se s politiko in volilnim hujskanjem, so bili vsled župnikovega postopanja jako ogorčeni in prišlo je na licu mesta do burnih prizorov. Vse župnikovo hujskanje pa ni nič pomagalo, kajti njegov kandidat je tudi v Grižah sijajno pogorel.
— V šentvidski fari na Dolenjskem imajo zalogo organi-stov Ce je kje suša zanje, kar v Št. Vid ponje, tam jih ne zmanjka. Posebno so vneti za sprejemanje Marijinih družb. Tako so tudi pretečeno nedeljo iz tega magazina poslali nekoga v Št. Lovrenc, kjer so „Preča-stiti" spodili nadučitelja radi „Slov. Naroda" s kora. Ljudje uganjajo šale, da je tekel Oblak, znani fajmoŠter z „birtahom" s takim navdušenjem po njega, da je med potjo zašel v mlako in prinesel polne škornje luže v Češnjice. Ko bi imel dotični organist količkaj kolegijalnoga čuta, ne bi ho-
dil svojih spretnosti v Št. Lovrenc prodajat in bi vsako prošnjo odločno odklonil. Nič boljši ni neki pater iz Novega mesta, ki se že od velikonočnih praznikov vtika v naše razmere. Sramota za samostan! Doma oznanjevaloi vsega dobrega, v Št. Lovrenc pa hodijo na pomoč bujskajočemu OblaKU in odirajo uboge farane do skrajnosti. Tako delajo tudi za t i ski in ljubljanski patri. Fej takim značajem!
— Sodna VOSt- Absolvirani jurist g. A n t o n C i g o j je vstopil kot pravni praktikant pri okr. sodišču v Gorici.
— Glavna skupščina „Matice Slovenske"- Na glavno skupščino „Matice Slovenske44, ki bo v sredo ob 6. uri zvečer, pride tudi deputacija „Matice Hrvatske" iz Zagreba.
— Klerikalna olika. V soboto smo omenili, da je pri sprevodu v proslavo Hribarjeve zmage v Cegnar-jeVih ulicah žena strojevodje Pir o a zmerjala proslavljajoče. Konstatiramo, da ta ženska ni soproga g. Antona P i r c a, namestnika strojevodje južne železnice in stanujočega na Vodovodni cesti št. 24.
— „Ljudski tabor11 Gg. trgovce prosimo, da bi nabirateljem daril za srečolov vrtne veselice pevskega društva „Ljubljanski Zvon" dne 2. junija dali lepa darila, kajti „Zvon" res zasluži, da ga podpiramo v vsakem oziru.
— Nagrobni spomenik Jana Lege za Prago. V atelijeju akad. kiparja Svitoslava Peruzzija vidimo načrt za nagrobni spomenik Jana Lege, ki je namenjen za Prago ter se ima odkriti ob priliki vseso-kolskega zleta v Pragi. — Umetniško izvršen načrt dela vso čast nadarjenemu kiparju — Slovencu. Vrhu podstavka je prizma z umetniško dovršenim portretom-reliefom Jana Lege, na nasprotni strani napis. Nad portretom slonite dve postavi, ki si podajati roki v znak skupnega žalovanja — Slovenec in Čehinja. Vsa kompozicija se je izborno posrečila ter je določena za izvršitev v belem mra-morju. F—l.
— Nasadi pO Ulicah Ljubljana se krasno razvija, to mora priznati tujec in domačin. Pred vsem je velik napredek v zdravstvenem oziru. K temu spadajo tudi drevesni zasadi, ki v hudi letni vročini dajejo prijetno senco. Takšne drevesne nasade ima Resljeva cesta, vse ulice ob Ljubljanici, Cojzova cesta i. dr., da ne omenjam naše Zvezde, na katero bi vsako mesto bilo ponosno. Ali bi ne bilo mogoče tudi po drugih novih dovolj širokih ulicah nasaditi kostanjev, ki bi jemali poletnemu solncu njegovo pekočo? N. pr. Bleiweisova cesta, Simon Gregorčičeve ulice, Vegova cesta, Emonska cesta, Tržaška cesta itd., bi veliko pridobile z drevoredi in stroški za to menda tudi ne bi bili tako ogromni. Priporočamo to misel našemu skrbnemu in naprednemu občinskemu svetu v preudarek. Bela Ljubljana bo s tem le pridobila prijetno zeleno barvo ter bo v lepih poletnih dnevih s svojimi belimi cestami in zidovi ter z zelenimi nasadi kazala svojo barvo.
Prebivalec solnčne ulice.
— Vrsta porotnih obravnav
Dne 3. rožnika 1.1.: Valentin Fur-lan iz Borovnice, posilna nečistost. 2. Anton Štangar iz Gobjeka, za-žig. Dne 4. rožnika t. L: 1. Marija Florjančič iz Tržiča, detomor. 2. Filip Kopač iz Nove vasi, uboj. Dne 5. rožnika t. 1. goljufija. Dne 6. rožnika t. L: 1. Ivan Ml a č nik iz Železne Kaplje, tatvina. 2. France O čepek iz Podkraja, France in Marija Žlebnikiz Spodnje Šiške, ponarejanje kovanega denarja.
— Navodila in nasveti za kupčijski  promet  z Bumuasko
Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je od dobro poučene strani došlo poročilo, obsegajoče navodila in nasvete za kupčijski promet z Ru-munsko. Interesentom je to poročilo v zbornični pisarni v zaupno uporabo na razpolago.
— Šišenski Sokol je priredil včeraj popoldne pri Koslerju vrtno veselico z javno telovadbo v prid telovadskemu skladu za vseso-kolski zlet v Prago. Telovadil je najprej nadebudni naraščaj, ki je proizvajal slikovite proste vaje in vaje na orodju, vrlo šišensko žensko telovadno društvo je nastopilo s prostimi vajami in sicer s palicami, člani Sokola so pa proizvajali vaje na orodju in sicer na drogu, bradlji in konju. Vse vaje so bile izvršene točno in natančno, kar je pričalo tudi obilno ploskanje ki je sledilo vsem proizvajanim točkam. Posebno komplicirane vaje Članov na bradlji in drogu so žele veliko zasluženega priznanja in pohvale. Ostali del programa je izpolnilo petje pevskega društva „Slavec", ki je s svojim izbornim prednašanjem iznova pokazalo, da zasluži ime, katero nosi, vojaška godba je pa prav pridno
svirala in morala vedno dodajati novih komadov. Srečolov in šaljiva pošta sta dosegla zaželjeni uspeh, posebno prvi, ki je prinesel marsikomu dragih, uprav dragocenih dobitkov. Zabava na veselici je bila prav izborna, kar je pripisovati prirediteljem, ki so storili vse, da zadovole svoje pose-tnike, pa tudi slednjim, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da goje srčne simpatije do šišenskega Sokola, tega vztrajnega delavca v narodnem oziru.
— Na naslov državne železnice. Z državnega kolodvora v Šiški pelje pešpot za Koslerjevo tovarno na Celovško cesto. Predno se pride na to pot, iti je treba po par stop nioah, ki jih oskrbuje državna železnica. Te stopnice so pa v skrajno slabem stanju in manjka v sredini deske, da marsikdo lahko prav nesrečno pade, zlasti če gre ponoči po teh stopnicah. Državno železnico prosijo interesiranci, naj bi vendar poskrbela, da bi bile imenovane stopnice v takem stanju, da ne bo nevarnosti za pasante, ki obilno hodijo po njih.
— Sokolskoga zleta v Poljane nad ŠkofjOlOkO se je udeležilo 80 Sokolov iz Idrije, Kranja in Žirov z „Idrijsko godbo". Poljane so bile v zastavah. Sokoli so bili prisrčno sprejeti. Proste vaje za 5. zlet v Pragi je izvajalo 56 telovadcev. Telovadilo je 5 vrst (2 iz Kranja, 1 iz Idrije in 2 iz Žirov) z enkratno menjavo na drogu, bradlji, konju na šir in skok v višino. K sklepu so izvedle vrste po 3 skupine. Ta zlet utegne biti važnega pomena za Poljansko dolino. Na zlet je došlo od raznih krajev okolice mnogo prijateljev Sokolstva.
— Ribniškemu Sokolu je podarila ob letnem zaključku Ribniška posojilnica 500 K. S tem je pokazal ta eminentno narodni zavod, kateri vsa slovenska društva znatno podpira, da ve ceniti delovanje domačega „Sokola", katerega Čaka obilo dela na izpostavljeni kočevski meji. Vrli napredni posojilnici, katera bodi vzgled v narodni požrtvovalnosti drugim denarnim zavodom, kliče mladi ribniški „Sokol": Srčna hvala!
— Za „Sokolski Dom11 v Žireh
je napravljen sledeči načrt: Stavba bo 22 m dolga, 1160 m široka in 8 50 m visoka zidana in krita z eter-nitom. Pročelje je obrneno proti okrajni cesti, odkoder bo tudi glavni vhod. V pritličju je predvsem telovadna dvorana, ki meri 16 m v dolgost, 11 m v širino in je 6 50 visoka. Na desni glavnega vhoda je garderoba za telovadce in stopnice na galerijo, ki se porabi za nastanjenje javne Čitalnice in knjižuice, služi pa lahko tudi za pevske vaje in manjša zborovanja, na levi je odborova soba. Na zadnjem koncu stavbe je majhen prizidek, ki se bo porabljal kot garderoba pri gledaliških predstavah. S to stavbo si predvsem zagotovi obstanek sokolsko društvo, ki se v kratkem ustanovi v Zireh, na drugi strani pa se odpo • more velikemu nedostatku, da namreč Žirovska dolina do danes ni imela primernih prostorov za večje vese lice, shode, predavanja itd. Zgradba „Sokolskega doma" v Zireh bo torej velikanskega pomena za nadaljnji kulturni razvoj Žirovske doline, po kateri so v zadnjem času pričeli stezati grabežljive roke sovražniki vsakega napredka in ljudske svobode. Naj ne bo torej zavednega in rodoljubnega Slovenca v Žirovski dolini, ki bi po svojih močeh ne pripomogel k zgradbi „Sokolskega doma". Zanašamo pa se na pomoč tudi prijateljev sokolske stvari in vseh onih, ki jim je na srcu napredek slovenskega ljudstva. Na zdar!
— Zopet nemška šola. Iz
cmureŠkega okraja na Štajerskem se nam piše: Nemški „schulverein" namerava ustanoviti nemško ljud šolo na Sladki gori ter v to žrtvovati 20.000 K! Sedaj dr. Korošec, „kmetski" poslanec, na noge! V naši domeni hočejo postaviti „eine sichere Heimstatte in einem der national be-drohtesten Orte Siidsteiermarks!", kakor pravi celjska „D. Wacht z dne 26. t. m. Vidi se, naši „Nemci" dobivajo — apetit!
— V konkurz je prišla v Celju trgovka s klobuki Antonija Schriber.
— V pokoj je Čel višji poštni upravitelj  v Celju Al. Koweindl.
— „Mariborski Sokol11 priredi v nedeljo, dne 9. rožnika 1907. ob 3. popoldne na vrtu Narodnega doma v Mariboru svoj prvi javni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Za zabavo je preskrbljeno vsestransko. Godbo preskrbi občeznana ,izvrstna, polnoštevilna narodna godba iz Slov. Bistrice, ki spremlja tudi skupne telovadne nastope. V petju se združijo od Gregorčičeve slavnosti sem znani izborni pevci Dragoceni dobitki, ki se podele najspretuejšim keglavcem, vzbujajo že sedaj občno pozornost. Srečolov, šaljiva pošta itd. bodo izpolnjevale podrobno zabavo. Zvečer se nam pa nudi po dolgem odmoru zopet enkrat prilika, se zavrteti v veliki   dvorani   ob   zvokih izborne
godbe v priljubljenem valčku in drugih plesih.   Obleka za ples navadna.
— Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja „Maribor-skega Sokola", katero društvo smatra kot svojo glavno nalogo, krepiti narodni živelj v okrožjn tukajšnje, za Slovence velevažne obmejne postojanke, upamo na toliko mnogobroj-nejši obisk. —
— Divji bik. Alojzija Štruklja je zdivjani bik sunil z rogom v lice in mu izbil več zob in ker je Štrukelj padel na tla, hodil po njem in mu zlomil tri rebra in ključnico, desno roko pa vso premečkal.
— Razvitje zastave „Sokola"
V Žalcu je sklenil odbor preložiti na 4. avgusta t. 1., ker se telovadcem vsled pomanjkljivosti telovadnih prostorov ni bilo mogoče zadostno pripraviti za slavnost. Prosimo bratska društva in druge korporacije, da se blagovolijo na to ozirati.
— Tri nesreče en dan- V Trbovljah je rudar Josip Stopar padel na kup premoga in si pri tem desno roko popolnoma razmesaril. — Isti dan se je tam rudar Josip Ulaga pri sekanju drv vsekal s sekiro v desno stegno. — Vsled preo-bilo zaužitega alkohola je padel 53-letni Franc Mergel po stopnicah tako nesrečno, da se je ubil.
— Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo priredi dne 6. rožnika izlet na Slivnico. Odhod ob polu osmih zjutraj iz Grobelnega. Ob enajstih odhod iz Slivnice na Glince, kjer bo zborovanje. Ob enih popoldne je obed. Tovariši in tovaršice in sploh prijatelji šole in učiteljstva dobrodošli. Radi obeda se je zglasiti do 4. dne rožnika pri tovarišu Kurbusu na Slivnici.
— Velik Ogenjje divjal ob Selnici ob Dravi, kjer so pogoreli 4 posestniki, ki imajo skupne škode 45.000 K.
— V konkurz je prišel Jožef Mlekuš, trgovec z mešanim blagom v D voru pri Bovcu.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih  akademikov „Sava"
na Dunaju naznanja, da se vrši prvi izvanredni občni zbor due 29. t. m. v društvenih prostorih.
— Predrzna tatvina   v Trstu
je 27letni Grk Elija, Kosmopolis iztrgal Edvardu Kleinu na cesti dragoceno uro z verižico in zbežal, a so ga še pravočasno prijeli.
— Parnik ponesrečil. Avstrijski parnik „Balkan" je pri Secche-marmi blizu Rovinja zadel na prod.
— Pogreša se že mesec dni 16-letni kovaški vajenec Ivan Jakoš, rodom iz Save pri Litiji. Deček je dne 30. aprila pobegnil od svojega mojstra in se sedaj ne ve, kje da je. Pogrešanec je za svojo starost velik, dolgoličen, rdečkastih las ter nosi sivo obleko in rjav klobuk. — Tudi 181etna tovarniška delavka Marija Keršičeva je v soboto vzela v tovarni knjižico in odšla v navadni obleki z neko gospo, ne da bi bila o tem svojim staršem kaj povedala. Ker so njeni starši zaradi tega v velikih skrbeh, naj blagovoli, kdor bi vedel kje se nahaja, njeno bivališče naznaniti mestni policiji ljubljanski.
— Ubegli korigendi. Dne 24. t. m. so zadobili v deželni popravljal-nici trije korigendi vese je po prostosti in jo neznano kam popihali. Ti cvetovi so: 161etni Fran Jerin, rojen na Jezici in pristojen v Medvode, 171etni Martin Hutter iz Ebersteina na Koroškem in 171etni Nikolaj Moser iz Pernegga na Koroškem. Mladi tički so sfrčali iz kletke v prisiljeniški obleki.
— Pobegnil je od zgradbe hiše nasproti justične palače 281etni prisi-Ijeneo Matija Toplitsch, rodom iz Eberndorfa na Koroškem.
— Izdrll so ob poti Na ovinkih danes ponoči neznani ponočnjaki štiri klopi.
— Bs§!a?s*r© gibanje. Včeraj .se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Macedoncev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 120, v Beljak 40, v Ljubno pa 25 Hrvatov.
— Izgubljene in najdeno reči.
Marija Grimšiceva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela 5 kron 20 vin. — Marija MarČanova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela nekaj čez 40 K denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika in dve palici. — Zasebnica ga. Rozalija Fi-okova je izgubila Črno denarnico z manjšo vsoto denarja in več odrezkov poštnih nakaznic. — Izgubila je neka gospica zlato žensko uro. Pošteni najditelj naj jo blagovoli oddati v filiali g. Kastnerja, Gradišče št. 7.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur1*. V službo se
sprejmejo: 4 poslovodje, 2 knjigovodja in korespondenta, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik modne n galanterijske stroke, 2 kontori-stinji, 1  blagajniČarka, 4 prodajalke.
— Službe iščejo: 4 knjigovodji m
korespondenti, 3 kontoaristi, 12 p0. močnikov mešane stroke, 4 pomoč, niki špecerijske stroke, 3 pomočnic manufakturne stroke, 2 pomočnika že. lezninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontorj. stinj, 3 blagajničarke, 6 prodajaj — Posredovalnica posluje za delodal jalce popolnoma brezplačno, za delo. jemalce proti mali odškodnini.
—  Slovenci  v  Ameriki. N
V rudniku je ubilo v E veleti 17letnega Ivana Smoleta. Istotas je ubilo tudi 191etnega Ivana §j, vica, doma iz Skulj pri Igu.
* Najnovejše notice. Kecske.
mety. Iz BudapeŠte zaradi ponever. jenja polegli policaj Fekete je srečal v Carigradu v elegantnem avtomobil defravdanta Kecskemetvja, ki je leta 1899 poneveril skoraj XL milijona gl£ Oba defravdanta sta si bila že poprej dobra znanca ter sta se prisrčno po. zdravila.
— Leopold   Wolfling živi v Parizu,  Študira botaniko ter č na ločitev svojega zakona.
— član magnatske zbor. niče potepuh in tat. PriAraduso prijeli bivšega člana magnatske zbor-niče barona Fechtiga zaradi potepu, štva in tatvine.
— Jubilejni denar. Povodou 601etnega cesarjevega jubileja bodo nakovali spominske cekine po ICO K — seveda jih ne dobi vsak državljan v roko.
— Punt na avstrijske^ parniku? V Sulini so se spuntaii na avstrijskem parniku „Sophia Ara-ida" pomorščaki, večinoma amenftj zamorci (?) ter so hoteli kapitan . : njegovo ženo umoriti.
— Umrl je v Pragi prof-•>■:: češkega vseučilišča dvorni svetnik Gebauer, ki je razkril kraljedv A rokopis za pot7orbo.
— V gosposko zbornice bodo poklicani naučni mii -Marchet, grof Stiirgkh, dr. Bi. rnreither in dr. Kathrein.
— Kapjezadela vdovo umor. jenega ameriškega predsednika Mac Kinle y a.
* Dovtipen zakonodajalec, v parlamentu ameriške države Illinois so nedavno razpravljali o zakoncu načrtu za vožnjo z avtomobili. Pr tej priliki je dovtipni farmer Robinsoii stavil z vso resnobo sledeče spremi« njevalne predloge: 1. Ako se kak farmerjev konj plaši avtomobila, mora šofer avtomobil razložiti te: skriti posamezne dele na naj bližnjem polju. 2. Na ovinkih mora pred a. mobilom hoditi mož, ki vlakih la sekund zatrobi v svarilo. 3. Hitros: vožnje se skrči na deželnih cestah na 10 angleških milj v eni uri. Le ako naleti avtomobilist na hudo žejnega orožnika, sme vožnjo požuriti 4. pride avtomobilu nasproti težko obložen farmerski voz, mora šofei milje pred njim ustaviti; izst mora ter se bližati vozu z belo zastavo, smotkami in steklenico opojne pijače. Tudi za far mer j evo ženo in otroke mora prinesti darila. Ako pa farmer vkljub temu ne dovoli, da bi vozil avtomobil mimo njegovega voza, ima avtomobilist pravico, po v farmarja, njegove konje in voz 5 Avtomobili morajo imeti vedno letnemu času primerno barvo, da se zlagajo z barvo narave. Spomladi morajo biti zeleni, poleti pšenično rumeni, jeseni prašno sivi, pozimi pa beli. — Zbornioa je šla z velikim „navdušenjem" v razpravo ter po dolgi razpravi odklonila predloge
* Ako ima kdo preveč de*
narja. Znani ameriški milijonar Van-derbilt namerava na svojih posest si-v Vallevju  napraviti  veliko ud]' -jezero. Ob bregovih jezera zgradi več vil.
* Kuga v Indiji. V kljub vsem zdravstvenim odredbam se kuga v Indiji širi z vsakim letom Čimdalje hujše. Še vedno umre na leto do enega milijona ljudi za kugo. V Bombaju se je sicer število žrtev leta 1906 zmanjšalo od 224 000 na 71 zato pa je v provinciji Bengalen Število naraslo od  126 000  na 380.000.
* Učenjak  zaspanec. Slavm
prirodopisec Bifon je bil sicer nioz trdne volje, le proti zaspanosti se ni znal bojevati. Ker je sam uvidel, da mu vsled zaspanosti ne bo mogoče dopisati knjig, ki si jih je zasnoval, zato je obljubil svojemu slugi vsafc dan tri franke, ako ga spravi pozimi ob šestih, poleti pa ob petih iz postelje. Dovolil mu je vsa sredstva, samo da ga spravi iz postelje. Nekega jutra Bifon nikakor ni hotel iz postelje. Sluga ga je najprej prosil, potem proklinjal, končno pa ga za nogo potegnil s postelje. Učenjak se je razkadil ter spodil slugo skozi vrata ter zlezel nazaj v postelj. Čez nefcaj časa se je sluga vrnil s škatom vode ter jo izlil zaspancu na glavo, nato pa bežal iz hiše. Šele Čez par ur si je upal zopet v sobo, a učenjaka j« že dobil za pisalno mizo. Bifon se je dobrodušno nasmejal ter mu podaril šest frankov. Pozneje je Bifon večkrat pripovedoval, da se ima slugi zahvaliti vsaj za tri spisane knjige.
* Premoženje iz napitnin. Listi
poročajo o Francois Dumonu, mladem francoskem natakarju, ki se je iz Den-~erja v Združenih državah Severne Amerike povrnil po petih letih v svoje rojstno mesto, da si je tekom tega *as& prihranil samo pri napitninah 150000 K. Prva štiri leta je imel Du-mon dohodke kot dober zdravnik ali cdvetnik, peto leto pa je prekosil samega ministra. Seveda mu je bilo mogoče priti do tolikega premoženja le. feer govori popolnoma gladko več jezikov. Seveda se pa nikakor ne more kosati z newyorškim stanovskim tovarišem Henry Hudsonom, ki je na napitninah spravil skupaj približno deset milijonov kron. Seveda je tako srečnih ljudi malo, vendar pa je v Kewvorku in drugih večjih mestih mnogo natakarjev, ki služijo na leto no 250000 kron. Višji natakar prvega newvorškega hotela je na primer lastnik hleva, jahte in avtomobila.
* Najlepše na svetu. Švedski časopis rDagens Nvheter" je pred kratkim razpisal natečaj za najboljše odgovore na vprašanje: „Kaj je najlepše na svetu?B Odgovori so imeli biti kratki in vsak je smel odgovoriti po svojem subjektivnem mnenju. Prišlo je mnogo odgovorov. V 1025 odgovorih je bilo rečeno, da je najlepše solnce, za njim se pa omenja priroda v različnih oblikah. Prvo nagrado le dobil mladenič, ki je odgovoril „Materine oči*, drugo pa oni, ki je dejal, da sanje o onem, česar ne moremo doseči. Tretjo nagrado je dobil neki šaljivec, ki je napisal: Najlepše na svetu je Človek, ki gazi z golimi nogami po reki, pri tem pa nosi na rokah taščo." Neki drug je dal duška pobožni želji: „Najlepše na svetu, kar si morem misliti, je švedska zastava na norveški kraljevi palači." Neki zlobni Norvežan pristavlja k temu, da je ta misel približno enaka z mislijo onega, ki je dobil drugo nagrado.
* Denarja se je naveličal.
Charles Schwab, prejšnji predsednik jeklenega trusta v Ameriki, se je tako nasitil svojega denarja, da nič več zanj ne mara. V najlepšem delu New-yorka ima krasno palačo, ki ga stane 800.000 funtov šterlingov. a jo proda, ker se je je naveličal, za prav mai denar, samo da bi se je rešil. Svoji >estri, ki se je pred kratkim omožila, je dal 10 milijonov. Njegov brat Edvard se oženi čez en mesec in Charles je hotel dati njegovi zaročenki tudi 10 rnilijonov dote. Dekle je pa odklonilo ta dar, češ, da želi s svojim možem, uglednim inženirjem, popolnoma priprosto živeti in biti prosta vsake skrbi za toliko denarja.
Književnost.
— Šolske knjige. Pretekli teden je naznanil „S1. N.", da se slovenske učne knjige pridno spisujejo. Vse hvale vredno ! Toda spisane knjige morajo tudi odgovarjati vsaj najmanjšim zahtevam znanosti in pedagogike. Da tukaj omenjamo nekaj samoobsebi umevnega, sili nas kvaliteta Tomin-škove latinske slovnice, ki je viden sasmeh nele slov. mladine nego tudi — in to najbolj — slov. klas. filo-logov, o katerih avtor omenjene knjige misli, da so sami filološki abe-eedarji. Ne moremo si namreč misliti, da bi se bil sicer upal izdati knjigo, ki obsega nebroj napak in površnosti. Bolje bi bilo, da ni nobene knjige, kakor da se v dobi, ko je toliko vzornih lat. slovnic, skompilira brez razsodnosti in konse-kvence tako skrpucalo. Opozarjamo klas. filologe, da slovnico preberejo. Kdor se še n. pr. bojuje z absolutnim ablativom brezuspešno, naj ne piše ali vsaj ne da natisniti latinske slovnice. V znanstvenih rečeh nezado-stuje že volja. dr. I. P.
Telefonska in brzojavno poročilo,
Idrija 26 maja Objavite vse nemške tvrdke, ki so volile Kre-g£rja, da se vemo ravnati. — Napredni odjemalci
Ilirska Bistrica 27 maja. Da nes so bili od okraj Lega glavarstva zaradi zemonskega shoda kaznovani kaplan Hrovat, Dadučitelj Ravnikar in Oblak, vsak na deset kron globe.
Dunaj 27 maja. Včeraj Dopoldne je v Purkersdorfu pri Du-Eaju umrl prezident najvišjega sc-dišča dr Emil Steinbach po dol j i in težki bolezni. Pred nekaj dnevi je bil vložil presojo za upo kojenje; še predno je bila ta prošnja rešena, je umrl. Steinbach je bil rojen 1846 leta Po padcu Da-najevvskega je vstopil v Taaffajev kabinet ko finančni minister V tej lastnosti se je mnogo trudil, da bi se postavila država na mo-
dernejšo podlago. Dosegel je tudi, da je Taaffa predložil načrt globo-kosežne volilne reforme, ki je pa naletela na tak odpor, da sta morala TaafTa in Steinbach odstopiti.
Dunaj 27. maja Predsednik gosposke zbornice bo zopet knez \Vindischgratzt drugi podpredsednik knez Schonburg. Na mesto kneza Auersperga, ki je postal kočevski pcs'anec, bo imenovan z* prvega podpredsednika knez Maks Egoa Fiir-st enberg.
Dunaj 27 maja. Ogrski ministrski predsednik W e k e r 1 e pride jutri sem, da se dogovori s krono in z vlado glede nadaljevanja n a-godbenih pogajanj in glede termina za volitev in za zborovanje delegacij.
Praga 27. maja. Dne 31. t m, bo tukaj konferenca vseh mlado čeških  in  staročeških državnih poslancev zaradi ustanovitve skup nega državnozborskega kluba
Budimpešta 27 maja. Vlada je sestavila celo vrsto predlogov glede proslave jubileja kraljevega kronanja.
Bratska društva!
Na   naše vprašanje, kako je razumeti v okrožnici odstavek glede legitimacij in prenočišč, nam je slavnostni    odbor   za V. vsesokolski   zlet  v Pragi odgovoril sledeče: „Legitimacija daje vsakemu članu Slovenske Sokolske Zveze  bodisi da je v kroju, bodisi v civilni obleki — pravico do  brezplačnega skupnega   stanovanja.    Kdor izmed bratov pa želi skupnega prenočišča na postelji, kakor tudi drugi udeleženci našega izleta v Prago, ki hočejo imeti tako prenočišče, oskrbimo, ako se pravočasno priglase in plačajo znesek po 6 K za osebo  za vse tri dni, udobnejše prenočišče na železnih posteljah. Seveda si morajo Člani, ki plačajo za prenočišče po 6 K, vzlic temu kupiti še legitimacijo,  ki daje razen   brezplačnega    prenočišča še drugih pravic in koristi.   Kar tiče stanovanja v hotelih, prosimo hitre in točne prijave,  kajti imamo jih le malo na razpolago". Podpisano predsedstvo prosi torej  bratska društva, da v vprašalnih polah določno označijo   svoje  prijave   glede prenočišč. Častite udeležence ne-Sokole našega izleta v Prago prosimo,  da priglase svojo udeležbo bodisi pri br. starosti dr. Ravniharju, bodisi pri br. tajniku B.   Kajzelju,  „Ljubljanska kreditna banka"   čim  preje.   Potrebno je to zlasti glede prenočišč, katerih v zadnjem trenotku ne bo dobiti; pa tudi zaradi  posebnega vlaka je potrebno, da vemo natančno število udeležencev.  Kar tiče odpotovanja javljamo, da odide vlak iz Ljubljane v Četrtek, 27. rožnika okrog 8. zvečer.
Na zdar I
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Prof. Pavlov je dokazal, da je zdrav
tek prvi in na mogočnejši zbujalec sekretorskih želodčnih živcev. Odlično želodec krepeče in tek zbujajoče delujejo B r adyj e ve želodčne kapljice. Preizkušeno sredstvo ob pomanjkanju slasti, napetosti, gorecici, preobili tvoritvi kislin, glavobolu in želodčnim bolečinam, motenju prebave in tega posledicam. Dobiva se po lekarnicah. C. Brady, lekarničar na Dunaju, I. Fleischmarkt l --.-8* razpošilja po 6 steklenic za K &-, 3 dvoinate steklenice za K 4 50 franko. 482
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vsa leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6 — Pol leta... „ I2a— I En mesec .. „ 2--V upravnistvn prejeman na mesec K 1*00. S pošiljanjem po posti v Avstriji velja,: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K S-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge deiele vse leto 30 K. MP~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačna naročnine. mmr Mg se ustavlja 10. dan po potekli
Po današnjem stanje znanosti je O dol dokazano najboljše sredstvo za negovanje zob
in ust.
'1752-1
99
SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
naročnini brez ostra vsakemu, kdor je ne vpodlje o pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Ljubljana:
Bizjak l,|   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M.f Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske urf. št. 26 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šeleoburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Unionu. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J.f Jurčičev trg št 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan !v, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6 Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Stiene Uan, Valvazcrjev trg št 4. Sušnik J.y Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. l. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M.f Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Kamnik:
Ažman Marija, trafika
Škofje Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Lesce (v baleta na kolodvoru):
Legat I van, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornlk (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  posest in gostilničar Schwarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boitanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenci
Logatec:
Rus J o s., trgovec
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec
Cerknica : Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen A nt., gostilničar in trafikant
Komen pri Na brezini; Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Ns
rodnem domu8. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni birč. Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Satto št 43 Gabršek A., knjigotržnica. H ovan ski Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Gorso G. Verdi št 21.
Marek J., tcbakarna, drž kolodvcr. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuola 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barnera vecchia (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ga
8erma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št., ulica Molin piecole št S.
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant. Vilic Ivana, trgovka.
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Reka:
Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja v lil. Alserstrasse št. 9.
Dolenjske Toplice
h Kranjskem. doL železnic postala Staža-Topllce.
Oorek vrelec 88° C, pitno in kopelnoTidravljenje. Izrednega učinka za prottn, revmati-
kosne in ionske bolezni. Veliki kopalni basini, odločene
iskias, nevralgljo,
kopeli, saahovite kopeli    Razkošno opravljene tujske, igralne in" družabne sobe.   Dobre in eene restavracije. Sesona od 1. mala do 1. Oktobra. 1395 3
Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Borzna poročila
Ljabljanska
X'odit<ia banka v LJubljani"
Uradni kursi dun. borze 2 \ maja 1907
Denar
mm
_ /t srebrna renta   . . L svatr. kronska renta. • Z    ,    zlata        .    . • H, sorska kronaka reaia .
.    zlata 9 tU peeojUe 4et. Kranjska t*/,*'« »aaojila mesta Spljet
♦V/t     •       • Zad*r aos.-herc. železniške
posojila 1902 .  . .
?», tetka eei. banka k. e.
■   -i   • .
za* plama gel. eet. hipe tečne banka . •*,% paet  ko«,  k. a. a
tO'-.-, pr.....
%%X sest. pisma mnerst
hraniimec Vh% taat. piama ogr. n
4mt. hranilnica . . . •V*, z pia. car hip. ban $V,, ebl. +*r lokalni* že
leaak i. Sr. v..v «>.i. Satkt me\ bank« PL prt«* lek. talez. jVas*
Perat
E. prier. eelaafakft tel. J prior. jei. tel kap. 1% avslr. po«, za sei. p. a.
te*!.** e« l. i W/,  i  • « B    »« I lesa ....
9 »zeke......
wm. kred   I &*>i<3*
*" » *    ogrske "lup. banka .
9     »3>sk« 4 W — nirsae.
.tatR?t.6         ar***« .  . .
f'editne            • ...
]aiemo&ke          * ...
»traKov^ke         • •  • >
V^ubijanzka       9 •  . -
* vstf rdeč. krtaa , ...
6gr     ,     •   » «  ■ *
?ttdoltovt         m . .
lalcburika        . » • «
9«naizke kam.   a ...
mmtmm.
mžne iatasnic« ..... •^riavne železnica .... 4vstr.-ogrske banlna aVslat. %vstr. kreditna baeka   . . rfrskc     . •        . «
|lvnoRtent)k« . . • Premcgokop v Mee** isVaa) jktpinske msntan . . . . ?f***e tel. i»d. dr. . . . ■zae-Miarsajet frbevatfaba sm Av«r n*«»e** sest. Is4mt stseaam
98 2=s
99 6 ),
98 30' 11« PO
93 95 111 85
9850 10450
99 85
99 40
1C0 -V8 60
97 25
106- —
99 50
99 —
100'—
100'-
100 —
99 90
98-75 300-100-
209 5^ 254 50 146 — 264-5G 272 -243
96 25 ?83'25
21 40 433 -
80 -
88 -
57
45 75
*7 90 63
18 — 470 —
125*60 676 — 1766 — P59 25 760 25 2411 50 734 — i 1*92 60 12590 ■ -544 1C 270 — 550 -153 -
11-36
19 15
23 50
24 — 17 65 46*45
2-52 4-H4
Blag
98 45
99 70
98 50 117 —
9415 11205
99 30 101 50 100 86
100 40
101 — 99 10
98 25
107 —
I0C 50
100 — 100-30
100 20 101^
9975 302-— 101'-
211 bO 258 50 148 — 274-60 282"— 263 — 106 25 184 25
&3 40 443 —
90
94 -63 — 47 75 29 90 '3 -18 — 480 —
126 BO 677 —
177;-66025 761 25 243 50 736 -593 60
2604 — 545 10 273 — 55 H — lb6 —
11 39 1917 J3 56 14 Ot 11785 9666 252
Žitno oen€L v BudimpoSti«
Dne 27  maja 190? T" o »»inatu.
'tenlca aa oktober aa 50 kg K 1042
3t 9   „ .   ,   9    60 B  ,    8 7o
Konisa   , jnlij .   .   60 „  h   6 03
Jras         oktober .   ,    50 . 698
<s%Szetv 10 h ceneje.
rfeteorologlčno poročilo.
flitaa nad morjem oc-3   Srednji vračni tla^ 786 0
		Stanje barometra ▼ mm	te O		
a> S	opazovanja		a ► 3 * S a	VetroTi	Nebo
25	9. *v.	736 2	20 4	8r. Hvzhod del. jasno	
26 !»	7. zj. 2. pop.	736 1 733 8	141 280	si. sever si. jjzah.	jasno jasno
9	9. zv.	734 7	20-5	brez vetrno pol. oblaČ.	
27.	!7. si. 2. pop.	7342 732 1	15 6 28 2	al. jug al. jng.	jasno del. jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 21*2° in 20 9°; norm,: 15-2° in 15'4d Padavina v 24 urah 0 2 mm in 00 mm
starega 15 — 18 let, sprejme takoj
„Harodna TIskarna" u LJubljani.
Mesnica
v dobrem prometnem kraju se zaradi smrti odda na račun.
Naftlov pove iz prijaznosti upravn. „Slov. Naroda". 1692-3
! Išče!
so za neko zdravilišče solidna
• ica
zmožna tudi nemščine, ali pa spretna
posebna deklica
(Estramfldchen). Nastop 15. {unija.
Tudi se sprejme pridna
kuhinjska deklica
Nastop takoj.
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1754—1
WA
M-
Mesečno soba
elegantno mebhrana, s posebnim vhodom, parter, se 8 1- junijem odda-
Vpraša se v Gosposkih ulicah Št. 15, pisarna levo- 1751-1
Prodjalka
za    steklenino   in    rorcelanino se tako] sprejme pri ms—1
Alojziju Pauschin
v VVolfovih ulicah 6 v Ljubljani.
Več tesarjev
se sprejme proti dobremu plačilu v stalno službo. Zglasiti se je pri
stavbniku r. SUPANČIĆ, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18 ali pa na tesališču v Trnovem, Ljubljana.
1734—2
Sprejme   se v  trgovino   z mešanim blagom izurjen 1748 1
trpki t
vešč slovenskega in nemškega jezika.
Tvrdka MARTIN VOLOVEC trgovec v Št. Jerneju.
Lepo
se  odda v gradu „Brinje" na
Grosupljem (blizu ielezn. postaje) za takoj ali pozneje. Obstoji iz 3 ozir. 4 mebliranih sob, opremljene kuhinje in pntikline. V porabo je tudi lep, velik, senčnat vrt. Tik posestma je senčnat gozd in tekoča voda. Cena za sezono po dogovoru
Ustmena ali pismena vpra&aoja na: g sp. Ign. Valentin čiča v Ljubljani, Dunajska cesta št. 3L (V pi
sami ravnate'jstva mednega uiita. zakupa.) 1746—1
Zo letoulSforje
se odda več
stanovanj
s 3 oziroma 4 sobami in kuhinjo v novi hiši že s 1. junijem t. 1. Ker
30 prostori jako prostorni, zadostuje za vso družino 1 soba, kuhinja in shramba. V hiši je tudi ledenica. Sprejemajo se tudi samci, ki dobijo na zahte-vanje hrano v hiši.
Več pove Bolenc v Goričanah pri Medvodah. 1700 2
SUKNA
28 In modno bloso zo obleke
priporoča firma
Karel Ko«
tvornica za sukno v Jfumpolcu
na Češkem. Tvorniške cene." | Vzorci Iranko.
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnrl trs ftev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3&12      Cono smerno« 70
1
dobi prostor za delavnico m Poljanski cesti. Eno leto brezplačno.
Natančnejši pogoji ae poizvedo pri Iliji Predoviču na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani.       1750-1
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim hd.
Najboljše kozm. čistilo za zobe
Izdeluje:
O. Seydl
Stritarjeve ulice 7.
s?
večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotni k, tesarski mojster, Dunajska cesta Št. 40. 1666-6
Takoj iŠČO večja celulozna tvornica več dobrih
strojnih ključavničartev železni strnprjev
i El«e>fitl reber >
knrjačev in delavcev.
Zeli se znanje hrvaščine. Ponudbe z zahtevo plače, izpričevali pod „0- St. 100" na upravn. „Slov. Nar.-    1729 2
}/[ilan Drahsler
Jva Drahsler rojena
Jrtnik
1749
percecna.
Z; u bij ar. a, v majnU&i 1907.
Stavbna dela za zgradbo novega pokopališča v Dravljah
odda občina Zgurnja SiŠka konkurenčnim potom. Ponudbe s 5" .kavcijo je vložiti
do  31.  maja 1907
pri podpisanem uradu do 12. ure opoldan.
Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v občinski pisarni Zgornja Šiška štev. 36 vsak dan ob uradnih urah, dopoldne od 8. do 10 ure in popoldne od 2. do 3. ure. Vse delo je proračunjeno na 11.050 K, ter ai občina pridrži pravico, oddati delo ponudniku ne glede na visokost ponudbe.
Županstvo občine Zgornja Šiška
dne 23. maja 1907.
17C4—4
Ivan Zakotnik, župan J \
Samo 6 dni
Havre-NewYork
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Basel, pariš, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in  brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
Satno 4626 - 24
sss*
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ejubijana      Dunajska cesta 18      £j ubijan a
v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Hgovcu".
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno Izdelanih
Pozor!i
nagrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorja in pa
nagrobne okvire
prevzemam in v popolno ^zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam
nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem 1274—7
■kamnosek Ignacij Camemik kamnosek Komenskaga ulice itev. 26 v Ejubljani.
Stanovanje.
Na oglu Rimske pa Bleiweisove ceste so odda stanovanje s štirimi
sobami, na Rimski cesti št. 23 pa stanovanje s tremi sobami.
Oboje za avgnst. 3742—2
K
Kavarna ,Le
V Ljubljani
na Starem t-gu št 30
osak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo *.
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
M M
1
U k
M
M «4 M M *4
M
saszszsn v •uit j v> .% c * iz^zii
K W K H
N
K
Kamnolomstva dobro vajene
portibke vodji
<l»nrS;lrriihrer)
sprejme takoj c. in kr. moma. riški stavbni urad za gradnja na suhem ln na vodi.
Ponudoiki, nemščine in hrraščirjt zmožni, naj se obračajo pismeno J imenovani urad in navedejo zahtevni plače. 174! .i
Naznanilo,
Ker se mora
tno™ ji Dolenca"
na Starem trgu
2£ do 1. Junija izprazniti % proda se ostalo
in
posebno sukno, volneno in perilno blago in preproge
pod tovarniško ceno,
Trgovcem večje partije posebno ugodno. I72&-*
Razglas.
Občinski svet ljubljanski je dovolil tud zaleta 690 kron v ta namen da mestni magistrat p- šije primerno število ubožnik škroluloznih otrok v starosti 6 do 12 let v morsko kopel v Gradežu
Magistrat oznanja to s priatav&oin, da je proSu.je za občinske podjore v omenjeno svrho izročati mu
do dne 5. junija 1907
in v njib posebno naznanjati, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domači: sam d«i Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Oiirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otr kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravic D.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. maja 1907.
Oes. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane juz. tel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 preapoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11*40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jui. zel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta.
II 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., Ti drž. žel.
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
Il-i5 predpoidne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6 so popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junij:.
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6-IO zvečer. .Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. vSamc ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Otvoritveno naznanilo.
g š
I I
, S3 Zdravilišče Bled [gj |
1 kavarna in restavracija
se otvori
26. maja 1907.
Izbor a dunajska kuhinja, tukajšnja in zunanja vina, £ 4j kava, sladoled. — Najboljša postrežba.
Vljuduo vabi vdaui Adolf Majut
restavrater,
lastnik zabavahšfa „Zum suaaen Madel" na Dunaju, ^j.
6
i
■ 1721—3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Baito Puitoilemiek.
Lutnina in tisk ,Narodne tiskarne*
7W
39
777617
^968
99
74^1