lf izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 26, ljubljana, 1982 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 26 ,str. 57- 132 , ljubljana, junij 1982,udk528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Boris B~egant Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Naklada: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 850 izvodov · Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov ,, V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Evidenca nepremičnin Avtomatizirani zemljiški kataster in možnosti njegove uporabe v zemljiški knjigi (.Gojmir Mlakar) - Evidenca nepremičnin v SR Srbiji (.Gojmir Mlakar) Tretji študijski dnevi: Zemljiška knjiga in zemljiški kataster v regiji Poadižje - Južna Tirolska Bolzano 23. in 24. oktobra 1981 (.Milan Naprudnik) - Rajonizacija vertikalne refrakci1e v SR Sloveniji (.dr. Florjan Vodopivec) - 38,Fotogrametrični teden;Stuttgart 5.-10. oktobra 1981 (Ivan Golorej) - Četrti evropski seminar za kartografijo (Milan Naprudnik, Miroi!::l.av Črnivec) - Novi postopki v fotografski tehnologiji (Mravlje Dušan, Perne Ignac) - Projekt "digitalizacija podatkov" (Peter Svetik) NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČKI C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - Evidenting of real estate - Automated cadastre and its applicability in land register (.Gojmir Mlakar) - Evidenting of real estate in SR Serbia (Gojmir Mlakar) - Third study meeting: Land register and cadastre in the Adiža River Area and South Tyroll, Bolzano, Qctober 23rd, and 24th 1981 (Milan Naprudnik) Vertical refraction in different regions of SR Slovenia (dr. Florijan Vodopivec) - Photogrammetric week; Stuttgart, October 5 th·.- 10 th 1981 ( Ivan Golorej) - The Fourth European Semi~ar for Cartography (Milan Naprudnik Miroslav Črnivec) - New techniques in photographic technology (Dušan Mravlje, Ignac Perne) - "Data digitizing" project (Peter Svetik) NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOO KS .,PUBLICATIONS NEWS AND PIECES OF INTEREST ACTIVITIES OF ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SRS AND ASSOCIATION GIG OF SFRY ABSTRACTS Stran 59 60 67 71 73 74 94 97 103 108 116 119 122 131 59 60 67 71 73 74 94 97 103 108 116 119 122 131 URCDNIŠTVO BRALCCM Že večkrat smo poizkušali, da bi v posameznih številkah Geodetskega vestnika obravnavali le eno tematiko. To pa nam uspeva le pri tistih številkah, v katerih objavljamo referate z geodetskega dneva. V številki, ki je pred vami, pa smo uspeli objaviti članke z aktualno tematiko, ki bo po predlogu predsedstva ZGS obravnavana na letošnjem 15. geodetskem dne.vu. To je problematika EVIDENCE NEPREMIČNIN. Na to temo bo letos tudi zvezno posvetovanje. Menimo in upamo, da bodo objavljeni prispevki o evidenci nepremičnin, predvsem poročilo začasne komisije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, dobra osnova za pripravo referatov na 15. geodetskem dnevu. Opozorili pa bi vas radi še na prispevka o določitvi koeficienta re- frakcije in o avtomatizirani kartografiji. Predvsem zadnji je zanimiv, saj smo dosedaj v avtomatizirani kartografiji napravili že pred deset- letjem nekaj poizkusov - v praksi pa se taka kartografija še ni uvel- javila. Za uredništvo: Jože Rotar GV 26(1982)2 59 IZ ZNANOSTI IN STROKE EVIDENCA NEPREMIČNIN UVODNE MISLI ."Naša ustava je predvidela avtonomen, demokratičen integriran sistem in- formatike. Toda doslej smo bolj malo storili za uresničevanje teh ustav- nih načel, zato moramo tudi ta splet problemov vnesti v okvir našega de- la pri nadaljnji graditvi političnega sistema", so misli, ki nam jih je tov. Kardelj zapustil v svoji politični oporoki v knjigi "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Z Dogovorom o te- meljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 pa smo s~ ob- vezali, da bomo po načelih družbenega sistema informiranja s planskimi akti in posebnimi dogovori določili konkretne obveznosti pri izgradnji tega sistema, kamor uvrščamo kot vidik družbene reprodukcije tudi pro- stor - zemljišča. ' To so bila družbenopolitična in planska izhodišča za odl.očitev Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da je ustanovil za področje nepremičnin po- sebno komisijo, z nalogo, da do izteka tega srednjeročnega obdobja pripra- vi konkretne predloge predpisov in dr0ugih ukrepov za ustreznejšo, učin­ kovitejšo in sodobno evidenco vseh nepremičnin. Komisija se v svojem de- lu tesno povezuje z Republiškim komitejem za informiranje, spremlja sta- lišča in predloge, ki se oblikujejo v gradivih za pripravo republiškega zakona o družbenem sistemu informiranja, obratno pa želimo prispevati k konkretnosti tega zakona. V delo komisije so vključeni posamezni delavci geodetske stroke iz ra- ziskovalnega in upravnega področja, v tej fazi pa je potrebna mobiliza- cija širšega kroga delavcev v geodetski operativi, predvsem v upravni veji. Hkrati pa je potrebna povezava s sonosilci pri izgrajevanju tega sistema, to je z delavci v pravosodnih organih, na drugi strani pa s ši- rokim krogom uporabnikov v upravni• in planerski sferi, ki bodo tudi oce- njevali rezultate za boljšo organiziranost na tem področju. V tej odgovornosti in s tem namenom tudi objavljamo poročilo o delu·ko- misije širšemu krogu. 60 GV 26(1982)2 Milan Naprudnik Direktor Republiške geodetske uprave INFORMACIJA ZAČASNE KOMISIJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA EVIDENCO NEPREMIČNIN O DELU V LETU 1981 S PREDLOGI ZA NADALJNJE DELO* Uvod Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun in Republiška geodetska uprava sta junija 1980 pripravila informacijo, v kateri so prikazani sedanje stanje evidenc nepremičnin, problematika uskl~jenosti teh evidenc, dosedanja prizadevanja za reorganizacijo zemljiške knjige in zemljiškega katastra v SR Sloveniji in v Jugoslaviji, izkušnje v dru- drugih državah ter ·temeljna izhodišča za nadaljnje delo na tem področju. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel to informacijo na 8.seji dne 18.9.1980, soglašal z izhodišči za nadaljnje delo ter sklenil, naj se ustanovi začasno delovno telo, ki naj spremlja raziskovalno delo in pripravi konkretne predloge predpisov in drugih ukrepov za ustreznejšo, učinkovitejšo in sodobno evidenco vseh nepremičnin. V skladu s sklepi 8. seje je Izvršni svet'skupščine SR Slovenije na 24. seji dne 18.decembra 1980 ustanovil Začasno komisijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepremičnin in imenoval 14 njenih članov,, predstavnikov pristojnih in zainteresiranih organov in organi- zacij: Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun, Re- publiške geodetske uprave, Temeljnega sodišča v Celju, Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko, Vrhovnega sodišča SR Slo- venije, Geodetske uprave Novo mesto, Republiškega komiteja za zakonoda- jo, Republiškega sekretariata za finance ter Zavoda SRS za statistiko. Komisija je pričela delati v letu 1981 in se je sestala v celotni ses- tavi na treh plenarnih sejah. Med letom sta Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun in Republiška geodetska uprava kot ope- rativna nosilca del pri evidenci nepremičnin skrbela za usklajeno delo- vanje vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri evidenci nepremičnin, v skla- du z usmeritvami komisije. Delo obeh organov na tem področju je tudi za- jeto v tem poročilu. I. Prikaz rezultatov dela komisije Komisija je skladno s sklepom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije spremljala raziskovalno delo. Ocenjeni so bili rezultati raziskav iz leta 1980; analiza zemljiške knjige in zemljiškega katastra ter anali- za tujih pristopov v prizadevanjih za modernizacijo evidence nepremičnin glede na razmere v SR Sloveniji. V letu 1981 se v okviru programa PORS Graditeljstvo opravlja raziskovalna naloga z naslovom "Možnosti tehnič­ ne in organizacijske združitve računalniške obdelave zemljiške knjige * Informacija je bila sprejeta na 98.seji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dne 14.1.1982. Prispelo za objavo 1982-03-24. GV 26(1982)2 61 in zemljiškega katastra". Organizirani so bili razgovori v občinah (Celje, Novo mesto); v prisot- nosti nekaterih članov komisije, zemljiškoknjižnih in zemljiškokatastr- skih delavcev ter sodnikov je bila ob ogledu delovnih prostorov, v kate- rih delujeta zemljiška knjiga in zemljiški kataster, obravnavana konk- retna problematika evidence nepremičnin s predlogi za nadaljnje delo. Komisija se je seznanila z delom pri evidenci nepremičnin v drugih re- publikah in pokrajinah. V februarju 1981 je nekaj članov komisije sode- lovalo na posvetovanju o novi evidenci nepremičnin, ki sta ga organizi- rala Republiška uprava za premoženjskopravne zadeve v SR BiH in Repub- liška geodetska uprava SR BiH.* Udeleženci posvetovanja - predstavniki republiških in pokrajinskih uprav za premoženjskopravne zadeve in za geodetske zadeve so podali informaci- jo o delu pri evidenci nepremičnin v posameznih republikah oziroma po- ·krajinah. Na posvetovanju je bila dana pobuda, naj se_ v jugoslovanskem merilu _določi z dogovorom republik in pokrajin obvezni minimum podatkov, ki bi jih morala vsebovati evidenca nepremičnin. Komisija se je seznanila z ukrepi za.racionalizacijo evidence nepremič- nin v nekaterih drugih državah (Nemčiji, Avstriji in Italiji) z razis- kavami, deloma pa.tudi z neposrednimi obiski. Predstavnika Republiške geodetske uprave sta od 3. do 5. septembra 1981 obiskala geodetske usta- nove na Dunaju, in sicer Zvezni izmeritveni urad in Zvezni računski cen- ter. Predvsem sta se seznanila z modernizacijo zemljiškega katastra in zemljiške knjige ter tehnično združitvijo obeh evidenc v skupni banki parcelnih podatkov. Na delovnem sestanku dne 13.10.1981, kisa se ga udeležili poleg neka- terih članov komisije tudi predstavniki Vrhovnega sodišča SRS, Ustav- nega sodišča SRS in Javnega pravobranilstva SRS, je bilo poudarjeno, naj se pri nadaljnjih proučevanjih skuša poiskati optimalni in ekonomični način vodenja evidenc vseh nepremičnin, ki bo slonel na točnosti in za- nesljivosti podatkov, pri tem pa je treba vso pozornost posvetiti var- nosti pravnega prometa. Problematika evidence nepremičnin je bila obravnavana dne 18.11.1981 v sekciji ~a upravne organe Skupnosti slovenskih občin. Ob tej priložno- sti je bila izražena podpora prizadevanjem za modernizacijo poslovanja obstoječih evidenc o nepremičninah in pripravljenost, da bi to proble- matiko obravnavali v organih Skupnosti slovenskih občin. * - V SR nin. - V SR BiH so postavili osnove za nastavitev nove evidence nepremič­ Pripravljene so teze zakona. Srbiji je izdelan osnutek zakonskega predpisa o enotni eviden- ci nepremičnin. - V SR Hrvatski še ni ustanovljena posebna komisija za poenotenje ka- tastrske, zemljiškoknjižne in evidence družbene lastnine. Nekaj so napravili za novo tehnologijo dela zaradi modernizacije zemljiške knjige (Koprivnica). 62 - V SR črni gori dela komisija, ki zlasti spremlja delo komisij v SR BiH in SR Srbiji. Predvidevajo, da bodo v letu 1982 pripravili Zakon o evidenci nepremičnin. - v SAP Vojvodini pripravljajo informacijo o problematiki evidence nepremičnin za Izvršni svet. - v SAP Kosovo je Skupščina AP obravnavala informacijo o evidenci ne- premičnin. Izvršni svet Skupščine AP še ni imenoval ustrezne komi- sije, GV 26(1982)2 Komisija si je dne 15.12.1981 ogledala tudi praktičen poskws uporabe podatkov interaktivno računalniško vodenega zemljiškega katastra v zem- ljiški knjigi prek terminala, nameščenega na Temeljnem sodišču v Celju. II. Prikaz vsebinske problematike Opirajoč se na temeljna izhodišča, ki jih je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel kot teze za nadaljnje delo na področjµ evidence ne- premičnin, in na rezultate raziskav v letu 1980, je komisija razpravljala o možnih vidikih nadaljnjega proučevanja problematike fovidence nepremič­ nin. Nadaljnja proučevanja in morebitne alternativne +ešitve bodo osnova za normativne opredelitve ob posodobitvi evidence nepremičnin. Ni še jasnih odgovorov na več vrst vprašanj, ki se nanašajo: na obseg in vrsto podatkov tehnične in pravne narave, ki naj bi se evidentirali v enotnem sistemu evidence nepremičnin, na osnovna načela za delovanje te- ga sistema in na modernizacijo poslovanja evidence nepremičnin. Komisija je menila, da je treba dodatno proučiti, ali naj se v okviru enotnega sistema evidence nepremičnin vodijo vse nepremičnine, ki so kot take po naravi stvari: ceste, druge komunalne naprave, rudniški pridobi- valni prostori in druge, in ne le zemljišča in stavbe, kakor je bilo pr~ vatno zajeto v temeljnih izhodiščih. Zagotoviti bo treba določeno stopnjo enotnosti v sistemu evidence nepremičnin v Jugoslaviji in se zato podpi- ra pobuda za sklenitev medrepubliškega dogovora o določitvi minimalnega obsega podatkov v sistemu enotne evidence nepremičnin. Komisija se je seznanila tudi s problematiko katastra stavb. Po Zakonu o geodetski službi sta izdelava in vzdrževanje katastra stavb zadeva geo- detske službe. To področje še ni zakonsko urejeno, to pa onemogoča nasta- vitev enotne evidence o stavbah. Pripravlja se predlog za izdajo Zakona za kataster stavb. Poleg drugih namenov naj bi kataster stavb služil kot tehnična osnova E knjigi. Zamišljen je kot posebna temeljna evidenca, ki bi dopolnjevala sistem enotne evidence nepremičnin v povezavi z zemljiš- ko knjigo in zemljiškim katastrom,** Kataster stavb bi se vodil ločeno po katastrskih občinah, kar omogoča neposredno povezavo z zemljiškim ka- tastrom ter zemljiško knjigo. Posebno pozornost bo treba posvetiti vprašanju, ali lahko pri urejanju enotne evidence nepremičnin bistveno posegamo v temeljna načela sedanje zemljiške knjige in ali je treba pri vsaki evidenci pravnih razmerij pri nepremičninah upoštevati vsa sedaj veljavna načela zemljiškoknjižnega si- stema. Razmišljanja o opustitvi vpisnega načela so ponekod še vedno ak- tualna. Vpisno načelo, ki ga je ZTLPR*** v 33,členu pustil primarno v veljavi, subsidiarno pa dopustil, da zakon uredi ali predvidi kakšen drug pridobitni način, je bilo že doslej večkrat prebito~ Glede na to, da za družbeno lastnino vpisno načelo ni uveljavljeno, se torej številnim iz- jemam od vpisnega načela na lastninskopravni sferi dodaja še ena izjema od vpisnega načela v vseh primerih prehoda premoženja iz lastninskoprav- ne v družbeno sfero. Kritična razmišljanja o ohranitvi vpisnega načela, sicer izhajajo iz številnih izjem od vpisnega načela,vendar pa komisija ** V enotni evidenci nepremičnin naj bi odpravili tudi problem dvojnosti podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra in nenehne usklajeval- ne postopke, ki so posledica medsebojne povezanosti in zahtevane sklad- nosti obeh evidenc. Tako bi se izognili večkratnemu zajemanju podatkov, kar bo treba nujno upoštevati ob normativnem delu in drugih ukrepih. Ne- katere pomanjkljivosti bi se lahko odpravile ob ~i~inalnih spremembah obstoječe zakonodaje. *** Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, šte- vilka 6/80). GV 26(1982)2 63 meni, da je ohranitev vpisnega načela utemeljena in ima osnovo tudi v zveznem zakonu, za obe lastninski sferi pa bi bilo treba dodatno vpelja- ti načelo obveznosti vpisov. Edino obveznost vpisov ob ohranitvi vpisne- ga načela lahko zagotovi verodostojnost in zanesljivost evidence, kakrš- no družba želi, Takšna ureditev bo prispevala k usklajenosti podatkov zlasti na področju družbene in etažne lastnine. Podobna določila o ob- veznem prijavljanju sprememb v zemljiškem katastru vsebuje že veljavni Zakon o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74). Proučiti pa bo treba, katere od veljavnih predpisov bi bilo treba spremeniti zaradi uvedbe obveznosti vpisov. Tretja vrsta vprašanj pa se zastavlja zaradi modernizacije poslovanja evidence nepremičnin - zemljiškega katastra in zlasti zemljiške knjige ~ ki zaostajata za splošnim tehnološkim razvojem. Z uvedbo mehanografskih strojev so sicer po občinskih geodetskih upra- vah postopoma prehajali od ročno vodenega zemljiškega katastra k stroj- ni izpeljavi sprem~mb. Pozneje so to fazo obdelave podatkov zemljiškega katastra po principu paketne obdelave prevzeli elektronski računalniki. Pomanjkanje kadra, povečan vsebinski obseg dela občinskih geodetskih up- ravnih organov in povečano povpraševanje po individualnih in kompleks- nejših informacijah pa vodijo geodetske upravne organe v nadaljnjo av- tomatizacijo in racionalizacijo .vodenja podatkov zemljiškega katastra. Zemljiška knjiga se vodi ročno, po sistemu vezanih knjig •. Tak način vodenja otežuje ažurnost. To s.e izraža zlasti pri enkratnem knjiženju identičnih zaznamb v večje število vložkov (npr. uvedba komasacije, uvedba razlastitvenega postopka ipd.). Posebni zakoni nalagajo zemljiš- ki knjigi evidentiranje posebnih režimov uporabe in razpolaganja z zem- ljišči (npr. zaznamba naravnega ali kulturnega spomenika po Zakonu o naravni in kulturni dediščini, rezervati vodnih virov in območij). Težnja k racionalnejšemu poslovanju in uvajanju sodobnih tehničnih sred- stev in metod dela v državni upravi na področju evidence nepremičnin se kaže tudi v prizadevanjih posameznih občin za nadaljnjo avtomatizacijo in racionalizacijo vodenja podatkov zemljiškega katastra. V Celju pote- ka testiranje računalniških aplikacij, pri katerih bo šlo dejansko za računalniško vodenje in posredovanje podatkov, zajetih na računalniku dostopnih medijih, in za ažurno vzdrževanje in izdajanje podatkov (in- teraktivno) prek terminala po katastrskih referentih. Povezava ekranske- ga terminala s printerjem, instaliranim na zemljiški knjigi, z računal­ niškimi podatki zemljiškega katastra pomeni po oceni sodišča v Celju po- memben napredek v posodabljanju dela zemljiške knjige ter njene ažurno- sti.**** Prednosti vidijo predvsem pri usklajevanju podatkov zemljiške knjige z zemljiškim katastrom, pa tudi pri preverjanju najrazličnejših podatkov za potrebe sodišča. **** Pomembne korake na tem področju so napravili v Avstriji in Nemčiji (Bavarska). V Avstriji je prevladalo spoznanje, da bo možno rešiti pro- bleme dvojnosti podatkov med zemljiškim katastrom in zemljiško'knji_go, kadrovske probleme zemljiške knjige, neažurno reševanje vlog kot posle- dico ročnega vpisovanja,problematiko prostora za klasične zemljiške knjige in drugo z avtomatizacijo zemljiške knjige.Zaradi povezanosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra je nastal na ravni zveznih ministrstev skupni projekt o združitvi podatkov obeh evidenc v skupni banki parcelnih podatkov. Pri tem pa ostajajo pristojnosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige nespremenjene.Bistvena značilnost za ta sistem je centralno shranjevanje podatkov o parcelah v zveznem računskem centru na Dunaju. Ta je po PTT linijah .povezan z izmeritvenimi uradi in zemljiškoknjižnimi sodišči. z uvedbo novega sistema odpade dvojno vode- nje seznamov in podatkov, ki se nanašajo na parcele, zamudno iskanje po raznih delih operatov,pospeši se izdajanje potrdil in izpiskov z najno- vejšim stanjem, obstaja možnost hitrega vpogleda v zemljiško knjigo pri izmeritvenih uradih in nasprotno ter možnost prikaza in obdelave podat- kov po posameznih teritorialnih enotah in tudi za celo državo. Doseda- nje izkušnje pri poskusnem modelu Dunaj in obsežna raziskava gospodar- nosti realizacije novega sistema izkazujejo zelo pozitivne rezultate Poudarjen je bil tudi velik ~rihranek pri kadrih v obeh institucijah. 64 GV 26(1982)2 V SR Sloveniji poteka prek posebne raziskovalne skupnosti Graditeljstvo raziskava z naslovom "Možnosti tehnične in organizacijske zdrulH tve ra- čunalniške obdelave zemljiške knjige in zemljiškega katastra" ,in je že v končni fazi izdelave. Po oceni raziskovalne skupnosti se pričakuje, da bo dala alternativne rešitve za racionalizacijo vodenja zemljiške knjige in zemljiškega katastra v sedaj veljavnem sistemu in pri računal­ n~ški obdelavi podatkov obeh evidenc. V letu 1982 bo komisija lahko pre- verila te rezultate; pri tem bo treba proučiti praktične možnosti za uvedbo sistema v republiki, prikazati učinke racionalizacije (kadri,pro- stor, ažurnost, točnost podatkov, vsakočasna in večnamenska uporabnost podatkov), stroške za opremo in nastavitev ter stroške normalnega delo- vanja sistema; vse to bi odgovorilo na zadnjo vrsto vprašanj, povezanih z uvedbo računalnikov v evidenco nepremičnin. Komisija je mnenja, da bo treba celotno problematiko proučevati argumen- tirano, podkrepljeno z ustreznimi analizami in testiranimi raziskovalni- mi rezultati. Rešitve bodo morale biti družbeno upravičene, pri tem pa bo treba iskati takšen sistem, ki bo odsev družbenih potreb in možnosti. III. Ugotovitve komisije in predlogi Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije Na osnovi doslej spoznane problematike komisija ugotavlja - da je delo pri evidenci nepremičnin zahtevno in kompleksno ter mora še nadalje temeljiti na interdisciplinarnih strokovnih rešitvah, pod- prtih z raziskovalnim delom in politično podporo; vse to bo realna podlaga delegatom skupščin pristojnih družbenopolitičnih skupnosti pri sprejemanju odločitev; - da so tuje izkušnje pri evidenci nepremičnin(pozitivne in negativne plati) pomembne za delo, zato je treba prizadevanja v Jugoslaviji,ka- kor tudi v tujini, v državah s podobnim sistemom nepremičninskih evi- denc, spremljati ter analizirati z vidika možnosti uporabe konkretnih rešitev v SR Sloveniji; - da obstajajo družbenoekonomski in družbenopolitični razlogi (obrambni vidiki, vidiki družbenega sistema informiranja in planiranja) za to da bi dosegli soglasje v jugoslovanskem merilu glede minimalne vsebine evidence nepremičnin; ~ da so prizadevanja v posameznih občinah glede racionalizacije dela v državni upravi in sodišč skozi testiranja dosegla pričakovane rezulta- te, zato jih je treba podpreti in vključiti v nadaljnje delo pri evi- denci nepremičnin; - da smo v SR Sloveniji glede na dolgoletne izkušnje pri elektronski obdelavi zemljiškega katastra, glede na rezultate dosedanjih raziskav na področju interaktivnega vodenja banke podatkov zemljiškega katas- tra in na osnovi rezultatov praktičnih poskusov uporabe računalniške tehnike v zemljiški knjigi sposobni razviti sodobnejši sistem vodenja evidence nepremičnin, ki bo temeljil na interaktivni računalniški ob- delavi podatkov; - da družbenoekonomske razmere in stabilizacijske usmeritve ne bi smele omejevati porabe sredstev za uvedbo računalniško podprtega poslovanja državne uprave in sodnega poslovanja, s čimer bi dosegli večjo ažur- nost, točnost, večjo uporabnost podatkov in ustreznejšo izrabo stro- kovnih kadrov; - da neenotnost pri angažiranju računalniške strojne in programske op- reme ter parcialni pristopi pri razvijanju komunikacij za prenos po- datkov zelo zmanjšujejo racionalizacijske učinke uvajanja sodobne in- formacijske tehnologije obdelave podatkov; komisija meni, da bo učin­ kovitost vsake preurejene rešitve vodenja evidence nepremičnin v veli- ki meri odvisna od smotrno urejene enotne računalniške podpore in bi GV 26(1982)2 65 bilo nujno pospešiti prizadevanja za poenotenje, zlasti na ravni ob- čine,. - da kakršnekoli spremembe na področju evidence nepremičnin zadevajo zagotovitev ustreznih sredstev, organiziranost evidenc ter tradicio- nalnost obstoječih evidenc, kar neposredno zadeva občana, samoupravne organizacije in skupnosti, zato je treba pri razvoju enotnega sistema evidence nepremičnin delati načrtno in po fazah. Na osnovi prikazane problematike in navedenih ugotovitev predlaga komi- sija Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, naj sprejme naslednje s k l· epe : l. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejema informacijo o delu ko- misije ter soglaša z njenimi ugotovitvami in pobudami za nadaljnje delo pri evidenci nepremičnin, 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu z drugim odstavkom 112. člena Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije podpira skle- nitev Dogovora o izdelavi, vzdrževanju in uporabi enotnih programs- kih rešitev za evidentiranje zemljišč in objektov med Republiško geo- detsko upravo, ~epubliškim sekretariatom za pravosodje, upravo in pro- račun, Republiškim komitejem za informiranje, Upravo za družbene pri- hodke, Republ~škim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavodom SR Slovenije za statistiko, Republiškim sekretariatom za no- tranje zadeve, izvršnimi sveti občinskih skupščin in organizacijami proizvajalkami računalniške programske opreme. 3. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zavezuje Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun in Republiško geodetsko upravo,naj v letu 1982 pripravita: - izhodišča in cilje razvoja evidence nepremičnin, - operativni program za razvoj evidence nepremičnin, - predloge za vključitev posameznih faz realizacije v resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v naslednjih le- tih. GV 26(1982)2 Gojmir MLAKAR* AVTOMATIZIRANI ZEMLJIŠKI KATASTER IN MOŽNOSTI NJEGOVE UPORABE V ZEMLJIŠKI KNJIGI V dneh od 2.11. do 6.11.1981 je na enoti Temeljn~ga sodišča v Celju po- tekal praktični preizkus uporabe podatkov in metod avtomatiziranega zemljiškega katastra v zemljiški knjigi. Da bi spoznali možnosti upora- be podatkov zemljiškega katastra v ta namen, bomo najprej prikazali tre- nutno stanje njegove avtomatizacije za območje občine Celje na geodetski upravi občin Celje in Laško. Katastrsko-knjigovodski operat zemljiškega katastra z veliko množino smiselno urejenih podatkov pomeni dobro osnovo za avtomatsko vodenje. že v letu 1963 je prvo avtom~tizacijo nekaterih podatkov zemljiškega katastra izvedel Zavod SRS za statistiko po programu, ki ga je pripra- vil Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtomatizacija iz tega obdobja ni popolna, saj se avtomatsko vodijo le podatki o parcelah, niso pa zajeti lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišč. Ob uvedbi avtomatizacije se ni spremenila organizac1Ja vodenja zemljiš- kega katastra. Po omenjenem programu se namesto ročno vodenih listin nekatere izmed njih izpisujejo računalniško. Računalniško se izračuna­ va tudi katastrski dohodek. Računalniško izpisane listine so: seznami parcel in posestni listi, vendar pa so slednji brez podatkpv o lastni- kih. Vsi ostali deli operata se še naprej vodijo ročno, in sicer: - zaporedni seznam posestnih listov, - abecedni seznam lastnikov, - seznam zemljiškoknjižnih vložkov in razpored po kulturah in razredih. Sedanja avtomatizacija je bila izvedena po programu, ki ga je izdelal Razvojni center Celje. Program sloni na banki podatkov, v katero pose- gamo prek terminalov(način dela "on line"); pri tem dobimo iskane podat- ke bodisi na ekranu, bodisi izpisane s priključenim tiskalnikom. Zaradi znanih težav pri nabavi računalniške in terminalske opreme omogoča ban- ka v sedanji fazi avtomatizacije le dobivanje informacij iz katastrsko- knjigovodskega operata zemljiškega katastra. Popolna računalniška opre- ma bo omogočila sprotno vnašanje sprememb, ki jih ugotavljamo v procesu vzdrževanja zemljiškega katastra. Avtomatizirali pa naj bi se tudi teh- nični postopki obdelave meritev, ki se izvajajo za vzdrževanje zemljiš- kega katastra. Banka vsebuje tudi podatke o lastnikih oziroma imetnikih pravice uporabe, ki so evidentirani v zemljiškem katastru. Podroben o- pis pristopa k avtomatizaciji zemljiškega katastra je v Geodetskem ve- stniku št. 1/81 v prispevku M.Gubenška z naslovom: Računski informacij- ski sistem zemljiškega katastra - novi pristopi. Širši geodetski javno- sti je bil sistem opisane avtomatske obdelave prikazan na geodetskem dnevu 3.oktobra 1980. Poleg vseh tehničnih in organizacijskih prednosti, ki jih prinašajo no- ve rešitve s sedanjo in nadaljnjo avtomatizacijo, je za delo Geodetske uprave, in kot bomo v nadaljevanju videli, tudi za zemljiško knjigo, po- * 63000,YU,Celje,Geodetska uprava občin Celje in Laško Dipl.ing.geod., načelnik GU. Prispelo za objavo 1982-01-20. GV 26 (1982) 2 67 rnembna novost v načinu organizaciJe podatkov zemljiškega katastra, s katero srno dosegli povezavo "lastništev" posameznih lastnikov v celi ob- čini, namesto dosedanje povezave, ki je bila omejena le na katastrsko občino. Ob razmišljanju o uporabi avtomatiziranega zemljiškega katastra v zem- ljiški knjigi pa je treba opozoriti na tale dejstva. V zemljiškem kata- stru so evidentirani lastniki zemljišč in imetniki pravice uporabe zem- ljišč družbene lastnine. Niso evidentirani etažni lastniki in ne imetni- ki drugih stvarnih pravic, ki so v zemljiški knjigi vpisani samo v lis- tu C. Glede lastnikov oziroma imetnikov pravice uporabe zemljišč določa 5. člen Zakona o zemljiškem katastru iz leta 1974, da se smejo evidenti- rati le na podlagi stanja v zemljiški knjigi oziroma se smejo spremeni- ti le na osnovi sklepa sodišča. Ker so se do sprejetja omenjenega zako- na marsikje vodili namesto lastnikov na terenu ugotovljeni posestniki (davkoplačevalci), je bilo treba stanje v zemljiškem katastru glede la- stnikov uskladiti s stanjem v zemljiški knjigi. Za območje občine Celje je to opravljeno, ne pa po vsej Sloveniji. Pri lastnikih oziroma imetnikih pravice uporabe se vodijo v zemljiškem katastru tile podatki: - ime in priimek oz·irorna naziv pravne osebe, - bivališče ozirq~a naslov s poštno številko, - delež lastnine. Pri navedenih podatkih ni popolne skladnosti med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. Razlogi so v tem, da se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti ne evidentirajo spremembe bivališč,sprernembe priimkov, spre- membe nazivov pravnih oseb ipd. V zemljiški knjigi je več podatkov o lastništvu stavb kot v zemljiškem katastru. Sistem zemljiškega katastra ni prilagojen evidentiranju stavb. Te naj bi bile evidentirane v katastru stavb, katerega izdelava se pred- videva. V zemljiškem katastru se ne vodi zemljiškoknjižno telo II. ali III. oziroma v novejšem času zemljiškoknjižni vložek, pri katerih so vpi- sane stavbe brez zemljišča, na katerem stojijo. Sklepov, ki jih pošilja sodišče v zvezi z etažno lastnino, geodetska uprava ne izvaja. Ker uteg- nejo biti koristni pri nastavitvi katastra stavb, jih sedaj le arhivira- mo. V zemljiški kataster prevzemamo tudi nekatere podatke, ki so vpisani v list C zemljiške knjige - predvsem je to pravica uporabe stavbnega zem- ljišča, ki je sicer družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa občina ali ustrezna samoupravna interesna skupnost. V zadregi srno pri iskanju podatkov o prejšnjem lastniku oziroma uživalcu zemljišča, ki je bilo na- cionalizirano z nacionalizacijo leta 1958. Mnogokrat o njem ni podatka ne v Bin ne v C listu zemljiške knjige. Podatki, ki se o zemljiščih vodijo v zemljiškem katastru, za katere je odgovoren geodetski up,;rč;!,;vl:').i organ, so tile: - parcelne številke, - katastrske kulture in druge vrste rabe zemljišč, - katastrski razredi, - površine, - katastrski dohodek. Od navedenih podatkov prevzema zemljiška knjiga parcelne številke, kata- strske kulture (vrste rabe zemljišč) in od leta 1931 tudi površine par- c~l. Skladnost glede navedenih skupnih podatkov je stoodstotna le pri parcelnih številkah. Uporaba banke podatkov zemljiškega katastra v zern- ~jiški knjigi bi bila koristna tudi za odpravo neskladij glede vrst rabe zemljišč (katastrskih kultur) in površin parcel. 68 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 2 Podatek o številki zemljiškoknjižnega vložka smo v zemljiški kataster prevzeli pred leti. Vodi se pri vsaki parceli. S prevzemom .~tevilke zemljiškoknjižnega vložka v avtomatizirano banko podatkov zemljiškega katastra je bil narejen prvi korak k njeni skupni uporabi. Menimo, da že sedaj ni več potrebe po vodenju seznama parcel tudi v zemljiški knji- gi, proučiti pa je treba tudi potrebo po vodenju seznama 'lastnikov(oseb- nega imenika), seveda s predpostavko, da se omogoči uporaba banke zem- ljiškega katastra v zemljiški krijigi. Menimo, da je možna uporaba banke podatkov zemljiškega katastra v zem- ljiški knjigi zlasti za tele namene: l. pri pripravi zemljiškoknjižnih izpiskov: preverjanja podatkov o par- celni številki, vrsti rabe (katastrski kulturi) in površini parcel. V primeru neskladja bi se morda podatki v zemljiški knjigi popravili po uradni dolžnosti; 2. pri pripravi podatkov za zapuščine: zapuščinski sodnik bi lahko do- bil podatke o zapustnikovih zemljiščih za območje cele občine; 3. pri pripravi pogodb in pri pripravi listin v zvezi z urejanjem zem- ljiškoknjižnega stanja: možnost je zlasti koristna za odvetnike, saj se pri dosedanjem delu pogosto dogaja, da so v pogodbah navedeni zas- tareli in torej napačni podatki; 4. pri pripravi sklepov oziroma pri preverjanju navedbe v njih: velja isto kot pri pogodbah, saj tudi sklepe kot priloge k predlogom za vpis pripravljajo odvetniki, razen kadar se ti nanašajo na zapuščino; 5. pri ugotavljanju zemljiškega maksimuma: v sedanji fazi je to mogdče le, če gre za lastništvo na območju občine Celje; s tem pa je rešen velik odstotek potreb po tej informaciji; 6~ pri preverjanju potrebe po odpiranju novih številk zemljiškoknjižnih vložkov: ugotavlja se, da se zaradi nepreglednosti pri vknjižbah no- vih parcel oziroma lastnikov odpirajo novi zemljiškoknjižni vložki tudi tedaj, ko bi se moral izvršiti pripis k že obstoječemu zemljiško- knjižnemu vložku; 7. pri odpravi napak v zemljiški knjigi: na podlagi avtomatsko vodene banke podatkov zemljiškega katastra bi se lahko lotili sistematične odprave neskladij glede podatkov, ki so v pristojnosti geodetskih up- ravnih organov. Preizkus uporabe banke podatkov zemljiškega katastra na zemljiški knji- gi v Celju naj bi potrdil ali ovrgel predvidevanja o opisanih možnostih njene uporabe. K temu nas je vzpodbudil tudi obisk na zemljiškoknjižnem uradu v Trstu, ki pri svojem poslovanju tudi uporablja deloma avtomati- zirane podatke o zemljiščih, stavbah in nosilcih pravic na nepremičninah. Obisk in ogled je opravila skupina delavcev iz Republiške geodetske up- rave, Sekretariata za pravosodje, upravo in proračun, Inštituta za javno upravo, Višjega sodišča v Kopru, Enote temeljnega sodišča v Sežani, Raz- vojnega centra Celje in Medobčinske geodetske uprave Celje jeseni leta 1980. Zemljiškoknjižni urad v Trstu je samostojna služba pri upravi dežele Fur- lanija-Julijska krajina. Ni torej v sklopu sodišča in nima tesnih pove- zav z geodetsko upravno službo - zemljiškim katastrom. Geodetska upravna služba je organizirana v državnem merilu - zemljiški kataster je uveden na območju cele države, zemljiška knjiga pa na.deželnem. Zemljiška knjiga je kot dediščina avstro-ogrske države enako organizirana kot pri nas le v deželi Furlaniji-Julijski krajini in deželi Trentino-Alto Adige. Na ob- močju ostalega dela Italije se zemljiška knjiga šele uvaja. Pripravljajo zvezni zakon, ki bo enotno urejal zemljiškoknjižne zadeve. Avtomatizacijo podatkov zemljiške knjige v Trstu je izvedel deželni in- formativno računalniški center. Avtomatizirani oziroma v računalniško banko podatkov so prevzeti le podatki iz A in B lista zemljiške knjige. GV 26(1982)2 69 Avtomatizirani podatki so dosegljivi z uporabo terminala in printerja. Pri poslovanju s strankami (občani, sodniki, notarji, odvetniki in dru- gimi) dosti uporabljajo terminale. Podatki, dobljeni iz avtomatizirane bank~, zaenkrab še nimajo uradne veljave. Če je treba podatke iz zem- ljiške knjige uradno predložiti, se pred potrditvijo preverijo v klasič­ no vodeni zemljiški knjigi. Iz nje prevzamejo tudi podatke iz C lista. Kljub omenjenim omejitvam pa prek terminala odpravijo okrog 90 % strank. Z avtomatizacijo nadaljujejo. V banko podatkov naj bi postopoma prevze- li tudi vsebino C lista zemljište knjige; za kar pa ob našem obisku še niso imeli izdelanega podrobnega programa. Zbirka listin, ki se uradno vodi v zemljiški knjigi, je mikrofilmana. Vpogled v posamezno listino je vsaki stranki omogočen s posebnim čitalcem mikrofilmov (firma KODAC) na ekranu; z isto napravo pa si lahko izdela tudi fotokopijo listine. Na zemljiški knjigi v Celju je preizkus uporabnosti avtomatiziranih po- datkov zemljiškega katastra potekal po vnaprej pripravljenem programu. V ta namen je bil v prostorih zemljiškoknjižnega urada instaliran ekran- ski terminal, ki je bil s telefonsko linijo povezan z računalnikom Druž- benega računskega centra Celje. Ob preizkusu so se zemljiškoknjižni referenti najprej seznanili z delom na terminalu, v nadaljevanju pa so podatke, ki so jih dobili na terminalu, 1~porabili za preverjanje podatkov zemljiške knjige ob pripravi sklepov o poočitbah, ob pri~ravi zemljiškoknjižnih izpiskov in izvedbi zemljiško- knjižnih predlogov. Preizkusili so možnost, ki jo daje banka za pripravo podatkov, potrebnih sodnikom pri zapuščinskih razpravah. To možnost so praktično preizkusili tudi sodniki nekaterih enot temeljnega sodišča v Celju. · Koristnost .uporabe avtomatiziranih podatkov zemljiškega katastra pri po- slovanju je bila ob tej priložnosti prikazana tudi predstavnikom repub- liških institucij, in sicer: Sekretariata za pravosodje, upravo in pro- račun, Republiške geodetske uprave in predstavnikom Višjega sodišča v Celju. Po testiranju uporabe banke podatkov zemljiškega katastra v zemljiški knjigi j,e bila opravljena analiza izkušenj, ki je dala tele ugotovitve: - zemljiškoknjižni referenti so se hitro priučili ravnanju z ekranskim terminalom in hitro spoznali postopke pri iskanju informacij iz banke podp.tkov; - pri zemljiškoknjižnih referentih in pri sodnikih ni bilo čutiti nika- kršnih. zadržkov do novega načina dela, opazno je bilo celo navdušenje, ki morda na· sedanji stopnji avtomatizacije še ni povsem utemeljeno; - preizkus je potrdil, da avtomatsko vodena banka podatkov zemljiškega katastra koristno· služi za vse tiste namene, ki smo jih predvideli; - če bi bila dana sodišču možnost nabave ekranskega terminala in printer- ja, ter zagotovljen v vsakem trenutku dostop do banke podatkov zemljiš- kega katastra, bi bil s tem narejen velik korak k posodobitvi in racio- nal:izaciji poslovanja zemljiške knjige glede na zemljiški kataster; - z avtomatizacijo zemljiške knjige je treba nadaljevati, vendar pa je treba prej podrobno analizirati dosedanji način poslovanja zemljiške knjige in. podatke, ki so evidentirani v zemljiški knjigi, ugotoviti njihovo zastarelost in neskladnost z dejanskim stanjem (predysem pri vpisih pravic v C listu zemljiške knjige) .ter najti čas, sredstva in nači~ za odpravo ugotovljenih anomalij. V skladu•z ugotovitvijo v zadnji alineji je bila v Celju oblikovana de- lovna skupina iz predstavnikov pravosodja (sodniki, zemljiškoknjižni re- ferenti), geodetskih delavcev ter računalniških strokovnjakov, ki bo pro- učevala nadaljnje možnosti za uvajanje avtomatizacije v zemljiški knjigi. ' 70 ·Gv 26(1982)2 V sklop prizadevanj za uvedbo avtomatizacije v poslovanje zemljiške knji- ge v Celju sodi tudi Raziskovalni skupnosti Slovenije predlagana razis- kovalna naloga z naslovom Preizkus uporabnosti RIZSK-a (računalniškega informacijskega sistema zemljiškega katastra) v zemljiški knjigi, ki jo je predlagal Razvojni center Celje. Prizadevanja za posodobitev poslovanja zemljiške knjige v Celju z avto- matizacijo niso v nasprotju z dejavnostjo za ustanovitev enotne evidence nepremičnin, ki potekajo v Sloveniji in nekaterih drugih republikah. Za- časna komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepre- mičnin, je imela 15.12.1981 svojo 3, sejo v Celju. Ob tej priložnosti je bil za člane komisije izvršen prikaz uporabe avtomatsko vodene banke podatkov zemljiškega katastra v zemljiški knjigi. Navzoči so bili mnenja da je nadaljnja prizadevanja v Celju treba podpreti, saj bo tudi morebit- na nova enotna evidenca nepremičnin avtomatsko vodena, hkrati pa morda pomeni rešitev v Celju eno od variantnih rešitev za posodobitev eviden- ce o nepremičninah, ki bi jo komisija upoštevala pri svojih odločitvah. Gojmir MLAKAR* EVIDENCA NEPREMIČNIN V SR SRBIJI Dne 18.12. sem se udeležil posvetovanja o evidenci nepremičnin, ki ga je v Beogradu organizirala Zveza geodetov Srbije. Na posvetovanje so bili vabljeni predstavniki občinskih geodetskih upravnih organov in geo- detskih delovnih organizacij iz ožje Srbije. Vabljen je bil tudi po en predstavnik republiških zvez, ki naj bi bil hkrati član redakcijskega odbora za pripravo zveznega posvetovanja o isti temi, ki ga bo v maju organizirala Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije s po- močjo Zveze geodetov Bosne in Hercegovine. Dosedanja prizadevanja za pripravo predpisov za vodenje nove evidence je opisal tov. Košutic, pomočnik direktorja republiške geodetske uprave. Delo na tem področju se je v Srbiji pričelo leta 1976, vodi pa ga komi- sija, ki jo je imenoval IS SR Srbije. V komisiji, 'ki ji načeluje direk- tor republiške geodetske uprave Bogdan Bogdanovic, so poleg predstavni- kov Republiške geodetske uprave še predstavniki Republiškega zavoda za javno upravo, Republiškega sekretariata za finance, Republiškega javne- ga pravobranilstva in drugih republiških institucij, ki se srečujejo s podatki, ki bodo vsebovani v novi evidenci. Pri svojem delu je komisija izhajala iz tehle dejstev: - nujno je treba zgraditi novo evidenco nepremičnin, da bo med drugim zapolnila vrzel v vknjižbi pravic na nepremičninah, ki je posledica tega, da v več kot polovici sodišč ni zemljiške knjige; - z novo evidenco bodo dosegli skladno in ažurno stanje podatkov, ki se sedaj ločeno vodijo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi - tam * 63000, YU, Celje, Geodetska uprava občin Celje in Laško Dipl.ing.geod., načelnik GU, Prispelo za objavo 1982-01-20. GV 26(1982)2 71 kjer ta obstaja; - analiza dosedanjih podatkov, ki se vodijo v zemljiškem katastr~ in zemljiški knjigi, je pokazala, da je del podatkov skupnih, kar nujno sili k razmišljanju tudi o združitvi tistih, ki se sedaj ločeno vodi- jo; - o novi evidenci naj se vodijo tudi nekateri novi elementi, predvsem podatki o stavbah in stanovanjih, katerih obseg pa naj bo v mejah ra- cionalnosti. Rezultat nekajletnega dela komisije je osnutek zakona, ki ureja vsebino in način vodenja nove evidence nepremičnin. Evidenca naj bi po tem pred- logu vsebovala podatke, ki so se do sedaj vodili o zemljiščih v zemljiš- kem katastru in zemljiški k~jigi, poleg njih pa nekatere nove, ki se na- našajo na stavbe oziroma stanovanja. Nepremičnine so torej za potrebe zakona le zemljišča in stavbe. Evidenca ne vsebuje podatkov o komunalnih napravah in drugih nepremičnih stvareh. Kot nosilci pravic na zemljiščih bi naj bili evidentirani pravni lastniki oziroma imetniki pravice upora- be. Niso se odločili, da bi poleg teh vodili tudi dejanske uporabnike, kar pa predvidevajo v SR BiH. Nova evidenca bi se naj vodila v geodets- kih upravnih organih. Predlagani sta bili.dve imeni za zakon; po prvi varianti naj bi se ime- noval Zakon o izmeri, katastru in vknjižbi pravic, po-drugi pa Zakon o nepremičninah. Zakon naj bi poleg vsebine, načina vodenja in vzdrževa- nja evidence o nepremičninah urejal tudi izmero. Pri tem razmišljajo, da bi vanj zajeli tudi nekatera določila, ki bi urejala izvajanje del s pod- ročja inženirske geodezije. Novo evidenco naj bi vodili občinski geodetski organi, ki se bodo mora-. li ustrezno organizirati. Pridobili bodo kadre, ki so sedaj kot zemljiš- koknjižni referenti zaposleni na sodiščih, ker pa teh ne bo dovolj, jih bo treba izšolati. Pri tem bo treba ustrezno prirediti programe na geo- detskih šolah. Predvidevajo tudi reorganizacijo republiške geodetske up- rave. Namesto nje naj bi se ustanovil sekretariat, ki bi lahko učinkovi­ teje usklajeval delo pri izgradnji nove evidence in bi lahko ttidi orga- niziral inšpekcijsko službo, kar v upravi ni mogoče. Način vodenja in ustreznost podatkov v evidenci so preizkusili v praksi. Komisija je pripravila obrazce, po katerih so opravljali vknjižbe na ne- katerih beograjskih sodiščih. Obrazci so se pokazali dobri, spremeniti jih je bilo treba le v nebistvenih podrobnostih. Ker se.bo evidenca av- tomatsko vodila, pa so obrazci le prehodnega pomena. Programe za računal­ niško vodenje evidence pripravljata Geopremer Beograd in Računski center mesta. Osnutek zakona o evidenci nepremičnin bo predložen izvršnemu svetu v apri- lu. Po predvidevanju naj bi junija o njem razpravljali v.republiški skup- ščini, ki ga bo dala potem v javno razpravo. Obstaja možnost, da bo do konca leta 1982 zakon sprejet. Stroški nastavitve nove evidence in čas potreben za izdelavo, nista do- končno opredeljena. Menijo, da bi bilo potrebnih za nastavitev deset let, kar pa je po mnenju tov. Košuti6a dokaj optimistična napoved. Ustava SR Srbije omogoča uvedbo nove evidence bodisi na ožjem območju ali pa tudi v avtonomnima pokrajinama, če se .odločita za to. Komisija je pos- lala osnutek zakona izvršnima svetoma obeh pokrajin, ki naj bi organizi- rala razpravo o njih. V Vojvodini se zlasti geodeti zavzemajo za uvedbo nove enotne evidence nepremičnin, potrebo po njeni uvedbi utemeljujejo s prizadevanji za izgradnjo kompleksnega informacijskega sistema, katerega izhodišča so, kot je videti, že dokaj jasno definirana. O prizadevanjih na tem področju v avtonomni pokrajini Kosovo ni nič znanega. 72 GV 26(1982)2 Milan NAPRUDNIK* TRETJI ŠTUDIJSKI DNEVI: ZEMLJIŠKA KNJIGA IN ZEMLJIŠKI KATASTER V REGIJI POADIŽJE - JUŽNA TIROLSKA; BOLZANO 23, in 24. oktbbra 1981 V okviru dogovorjenega sodelovanja med Izvršnim svetom Skupščine SR Slo- venije in. deželno vlado Poadižja-Južne Tirolske (TAA) sem v sa~ostojnem prispevku na njihovih študijskih dneh prikazal dosežke pri razriJanju tematske kartografije in njeno vlogo pri urejanju prostora v naši repub- liki. V obširnejšem prispevku (35 strani in 7 grafik) sem zajel naslednjo vse- bino: - stanje in razvojne probleme naše republike z bistvenimi kazalci eko- nomskega, socialnega, predvsem pa prostorskega razvoja; - sistem družbenega planiranja v naši državi in republiki s poudarkom na prostorski komponenti; - dosedanji razvoj geodetske službe v republiki; - dosežke in programe s področja osnovne kartografije; - dosežke in programe s področja tematske kartografije z razlago teore- tičnih in metodoloških osnov ter uporabo teh kart v procesu odločanja. Na posvetu, ki ga je otvoril in vodil prvi dan predsednik deželne vlade E.Pancheri,so sicer obravnavali povezovanje zemljiške knjige in zemljiš- kega katastra. Uvodoma so poudarili,da so prispevek SR Slovenije vklju- čili na posvetovanje, ker so želeli izkoristiti prisotnost skoro 400 strokovnjakov, da bi jih seznanili z našimi dosežki na področju kartogra- fije. Pri tem so tudi poudarili, da jih okoliščine pri urejanju njihove- ga prostora, pa tudi sodelovanje v širšem prostoru, vštevši alpski lok, silijo k večjemu angažiranju na področju kartografije, Njihovi dosežki pri povezovanju zemljiške knjige in zemljiškega katastra ter uporabnost njihovih izkušenj v naši republiki bodo obdelani v poseb- ni publikaciji Republiške geodetske uprave.Za nas je zanimivo že to,da na posvetu sodelujejo strokovnjaki iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra in v neposredni konfrontaciji rešujejo tehnične in organizacij- ske probleme.Njihov pristop je stvaren in dokaj enostaven tako kot v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Tudi oni se lotevajo postopno, začeli so z modernizacijo zemljiškega katastra, v drugi fazi bodo modernizirali zem- ljiško knjigo in nato vključili podatke o stavbah. Te pobude so zanimive za našo republiko; tako načrtujemo,da bi v letu 1982 Republiški sekretariat za pravosodje,upravo in proračun ter Repub- liška geodetska uprava organizirala širši posvet o evidenci nepremičnin kar bi lahko usmerjala tudi Začasna komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepremičnin. Na posvet bi poleg delavcev iz obeh organov v republiki in občinskih upravah povabili tudi predstavni- ke obeh resorjev iz drugih republik in pokrajin ter glede na dosedanje stike in obveznosti tudi predstavnike iz Trsta, Trenta, Munchna in Du- naja. * 61000,YU,Ljubljana,Republiška Mag.,dipl,ing.geod., direktor geodetska uprava RGU. Prispelo za objavo 1982-01-12. GV 26(1982)2 73 Dr.Florjan VODOPIVEC* RAJONIZACIJA VERTIKALNE REFRAKCIJE V SR SLOVENIJI** Uvod Trigonometrično višinomerstvo je že zelo stara veja geodetskih meritev. Iz nižje geodezije nam je znano, da je višinska razlika med dvema toč­ kama enaka zmnožku razdalje med tema točkama in tangensom vertikalnega kota. O trigonometričnem višinomerstvo obstajajo različna mnenja. Eni menijo, da rezultati trigonometričnega višinomerstva ne zadoščajo sodobnim zah- tevam, drugi pa narobe. Seveda pa ne moremo kar tako trditi, da je tri- gonometrično višinomerstvo dobro ali slabo. Točnost rezultatov pri tri- gonometričnem višinomerstvu in pri geometričnem nivelmaju je zelo odvis- na od terena. Na ravnem terenu je geometrični nivelma gotovo nezamen- ljiv s trigonometričnim višinomerstvom. Pri strmih vizurah na hribovi- tem terenu in če še izbiramo vizure tako, da so vsaj 1,5 m nad terenom, dobimo rezultate, ~i so enakovredni rezultatom dobljenim z geometričnim nivelmajem,ali celo boljši. Zato je nesmisel trditi~ da je neki način absolutno boljšif Uporabljali bomo tistega, ki nam bo najbolj ustrezal glede na teren, ekonomičnost in zahtevano točnost. Prednosti trigonome- tričnega višinomerstva so: - da je terensko delo enostavno; - da z njim premagamo ovire, ki jih z niveliranjem ne moremo; - da z enkratnim postavljanjem instrumenta lahko merimo višinske razli- ke na večje razdalje. Slabe strani pa so: - nestalnost refrakcije; hitro manjšanje točnosti z večanjem razdalje; - poznati moramo razdaljo med merskimi točkami. Pri trigonometričnem višinomerstvu odstopamo od geodetskega pravila,da gremo od večjega k manjšemu, ker se pri trigonometričnem višinomerstvu z večanjem razdalje hitro manjša točnost določanja višin. Zato bomo vi- šinsko razliko med dvema 10 km oddaljenima točkama dobili točneje, če bomo to razliko merili po odsekih, dolgih ca. 2 km, kot pa če merimo ce- lotno višinsko razliko naenkrat. S sodobnimi sekundnimi teodoliti, predvsem pa kompenzatorji, ki avto- matsko nadomeščajo uravnavanje zavarovalne libele, lahko merimo višinske kote s skoraj isto natančnostjo kot horizontalne kote. S tem se je po- grešek merjenja višinskih kotov precej zmanjšal v primerjavi s pogreš- kom refrakcije, ki je tako postala glavni vir netočnosti trigonometrič­ nega višinomerstva. Treba bi bilo natančneje določiti koeficient refrak- cije, da bi ustrezno zmanjšali tudi ta pogrešek. * ** 74 61000, YU,Ljubljana, FAGG-geodetski oddelek Dr.,dipl.ing.geodezije,izredni profesor Prispelo za objavo 1982-03-09. Poročilo o raziskovalni nalogi. GV 26(1982)2 f l INSTRUMENTI ZA MERJENJE VIŠINSKIH KOTOV Instrumenti za merjenje višinskih kotov so teodoliti, ki imajo v1rajen višinski krog. Od velikosti višinskega kroga, točnosti razdelbe, pri- prave za či tanje in natančnosti zavarovalne libele oziroma kakov,osti kompenzatorjev je odvisna natančnost merjenja višinskih kotov. 'l'orej je natančnost merjenja višinskih kotov odvisna od natančnosti razdelbe vi- šinskega kroga, ki je pri vseh sodobnih teodolitih na dovolj visoki ra- vni, od natančnosti uravnavanja libele, kar je odvisno predvsem od po- datka libelinega parsa in vestnosti uravnavanja zavarovalne libele (pri novejših instrumentih ta pogrešek zamenjuje pogrešek kompenzatorja) in od pogreška čitanja na višinskem krogu, ki je tudi bolj ali manj enak pri vseh sodobnih teodolitih. Prav tako vpliva na natanšnost višinskega kota tudi pogrešek viziranja, ki pa je odvisen od povečave daljnogleda, oblike nitnega križa, oblike signala ter od fizioloških sposobnosti in izkušenosti merilca. V tabeli 1 so tehnični podatki .za nekatere najbolj razširjene teodolite pri nas. Iz tabele je razvidno, da pri tehničnih podatkih ni bistvenih razlik med posameznimi instrumenti. Bistveni razliki sta le dve, to je kompenzator, ki nadomešča vrhunjenje libele, in stalna višina Kernovih teodolitov, ki omogoča• bolj natančno določitev višine instrumenta. Pri ostalih teodolitih pa si moramo pomagati tako, da določimo višino indi- rektno s čitanjem na pomožnem reperju. Vsi ostali načini določitve vi- šine instrumenta z lato ali merskim trakom so za večino kvalitetnih me- ritev neprimerni. GV 26(1982)2 75 --.J O) Tabela 1 SEKUNDNI TEODOLITI Tovarna Ime Premer verti:- Podatek n:a Podatek 1/40 parsa Povečava Višina Teža/kg kalnega kroga limbu :rrtirkometru zavarovalne ali podatek daljno- instr. . . . . . . . . lihe.le . . kompenz.ator.j.a .g.le.da. Zeiss- Theo 010 A 86 mm 20 1 l" 0~3 30 X sprem. . 4,5 Jena Wild T 2 70 mm 20' l" 0~3 .. 2.8. X. .s.prem •.. .. 6.,.0 Kern DKM 2 74 mm 20' l" 0~3 .. 32. X. . . s.talna ... 6.,.2 . Zeiss- Oberko- Th 2 85 mm 20' l" o•; 2 30,x sprem. 5,2 G) chen <: MOM TE-B 21-23 60 mm N 20' l" 20" 0~5 .... 3.0. X .. .. s.prem •... .5.,.3. O\ .... I.D CX) POLSEKUNDNI TEODOLITI N .... '. N Kern DKM 3 104 mm 10' 0~5 10" 0~25 30 X stalna 12,2 45 X Wild T 3 90 mm 8' 0~2 13" 0~33" 24 X sprem. 11,4 30 "1r: 40 x· DOLOČITEV KOEFICIENTA REFRAKCIJE Koeficient refrakcije določimo na dva načina: l. z opazovanjem zenitnih razdalj na terenu in 2. teoretično po optičnih lastnostih zraka, kar pa moramo tudi meriti na terenu v trenutku, v katerem želimo poznati koeficient refrakcije. Prvi način je nostavnejši in cenejši, nam pa da le neko povprečno vred- nost, s katero potem računamo, Drugi način nam da točno vrednost za vsak merjeni trenutek, vendar so stroški pri tem načinu večji, zato je za prakso manj primeren, Najprej si oglejmo prvi način z merjenjem zenitnih razdalj na terenu. Pri tem pa zopet ločimo dva načina, in sicer: l. Z istočasnim merjenjem zenitnih razdalj Na sliki 1 se vidi: A == 180° - (Z a B = 180° - (Zb če ti dve enačbi seštejemo, dobimo: A + B Ker smo merili istočasno, lahko pišemo: ,a =fb = f in dobimo O A + B (Za + Zb) ) =180 -( 2 ) - 2 Ker je A + B = 90° C 90° - s 2 - 2 = 2r sin l" Dobimo s z + Zb f= 90° + a 2r sin l" 2 To je enačba, ki upošteva vizuro od centra na center, torej moramo upo- števati še višino signala in instrumenta. GV 26(1982)2 77 \ \ R \ 1 \ 1 '-\ if I '/7 \ 1 \ 1 ' 1 \ 1 \1 t-- Slika 1 zb + Z lb + 1 .ib + ia ( a)-( a,_ ~--) .1 2 2 2 S.sin 1 11 Na sliki 1 se vidi, da je refrakcijski kot enak fa = z .. - z a a •• 2 Predpostavljamo, da pri razdalji nekaj km lahko lok med A in B z zado- voljivo točnostjo zamenjamo s premo med A in B. Za izračun majhnega ko- ta refrakcije pa še predpostavimo, da je AB = A~B"', in lahko pišemo AB = r.c = R. 2 3 Iz te enačbe vidimo, da je kot refrakcije premosorazmeren polovični vrednosti centralnega kota C, in ~išemo k = r f ) = k • če uvedemo, da je C R = k s k 2r 78 = = C 2 s r 2r , se sin 2 4 enačba 4 glasi l" 5 GV 26(1982)2 In v zvezi z enačbo 2 k 1 - r . sin l" (Za+ z - 180°) -= s b r ( (lb + la) (ib + ia)) 6 - s2 - . To je enačba za izračun koeficienta k z istočasnim opazovanjem zenitnih razdalj na obeh krajiščih. 2. z merjenjem ene zenitne razdalje in p~imerjavo .rezultata z nivelira- no višinsko razliko. Najprej si moramo izračunati iz podatkov niveliranja teoretične vred- nosti, .ki jih nato primerjamo z dejansko merjenimi na terenu. H t.H = S~ tg (A - B) • (1 + -1!!) 2 r (A - B) ti.H tg = = 2 H s (1 + ..E:) r Prav tako lahko pišemo A + B C s ti.H s 1 2 = 90° - 2 = 90° - 2r . sin Nadalje dobimo: A = 180°- Z' = 180° - ( Z + P ) a a I a s = 180° - zb = 180° - (Zb + f b) Refrakcijski koti F pa so: fa .- (180° - A) - (Za) fb = (180° - B) - (Zb) Hm ( 1 - -) r 7 8 i" 9 Prav tako kot pri prejšnjem načinu tudi tu nismo vizirali s centra na center, ampak moramo upoštevati še različno višino signala in in- strumenta. Torej: za (Za) + Pa" (Za) + 1 lb - ia = = l" sin s Zb (Zb) + Pb 11 (Zb) + 1 la - ib = = sin l" s Po enačbi 5 dobimo: k a 2r • sin l" = _.....,;.'""s~-"-~ ( (180° - A) - (Z ) ) - a GV 26 (1982) 2 2r ~ 79 k = b 2r. sin l" s 2r ((180° - B) - (Zb)) - ? 10 Kateri način je boljši; je težko reci. Pri prvem načinu se eliminira pogrešek niveliranja, ki je sicer majhen, vendar je. Smo pa pri tem načinu vezani na predpostavko, da jeka= kb, kar pa strogo vzeto prav gotovo ne drži.Vendar smatramo, da je ta način boljši. TEORETIČNO IZRAČUNAVANJE KOEFICIENTA REFRAKCIJE Ogledali smo si refrakcijo s čisto geodetskega vidika in jo tudi na geodetski .način merili. · Ker pa se nam refrakcija spren\inj a v krajših in daljših obdobjih, se tudi podatki za koeficient refrakcije raznih avtorjev ne ujemajo. Dobimo sicer približno enake vrednosti, vendar ne dovolj točnih za preciznejša merjenja. Torej, oglejmo si, ali se da refrakcija računati iz meteoroloških podatkov. Najprej si oglejmo, kaj vse sestavlja zrak. Zrak je zmes plinov.Večino tvorita dušik in kisik, nato pa razni inertni plini, co 2 , vodni hlapi in trdni delci (dim, prah). Ko vemo, iz česa je zrak sestavljen, lah- ko pogledamo, kakšno gostoto ima in od česa je odvisna. Če poznamo raz- merje naštetih plinov in gostoto posameznih plinov, lahko izračunamo tudi 'gostoto zmesi, to je zraka. Tu nam mora biti jasno, da se sesta- va zraka spreminja od točke do točke. Če vzamemo, da je odstotek du- šika stalen, vemo iz biologije, da ljudje rabijo kisik in izdihujejo CO2, Rastline pa ravno narobe. Torej bo v naseljih več co2, v naravi pa več kisika. Drugič, co2 je težji od ostalih plinov, zato ga bo pri tleh več kot v višjih plasteh. Tudi procent vlage bo večji nad vodni- mi bazeni, to so reke, jezera in morja. Manj pa je bo v kraškem in pu- ščavskem svetu. · Poleg tega, da sestava zraka ni stalna, so še razni drugi zunanji vpli- vi, ki vplivajo na gostoto zraka. Pomemben dejavnik je temperatura. Za naše potrebe jo sicer lahko merimo dovolj točno, vendar se razteznostni koeficient. spreminja glede na sestavo zraka. Ker je zrak plin, se pri segrevanju zelo razteza. Zato je temperatura največji vir sprememb za optično gostoto zraka. Ne dosti manj pomemben vpliv je zračni pritisk. Ta se spreminja pred- vsem zaradi treh vplivov. Konstantne spremembe pritiska nastopajo z naraščanjem nadmorske višine. V naravi pritisk pada z naraščanjem nad- morske višine. Tako ga lahko računamo pri znani nadmorski višini. Toda tudi pri stalni nadmorski višini se pritisk spreminja. Pomemben vz- rok je sprememba temperature, ki močno vpliva na pritisk. Drug vzrok pa so dinamične sile, ki nastanejo kot posledica premika toplih in hladnih zračnih gmot. Na spremembo pritiska vplivajo še sprememba zeme- ljske težnosti, vlaga v zraku itd. To so vzroki za spremembo pritiska. Vsi skupaj .se nam seštejejo in nam dajo zr.ačni pritisk za določen tre- nutek, ki ga lahko merimo. Če bi merili vse navedene dejavnike, bi lahko izračunali lomni količnik za določen trenutek in dolqi::.~no mesto. Verno pa, da se prav vsi našteti dejavniki spreminjajo od točke do toč­ ke, torej bi morali meriti vse vplive vzdolž cele vizure. Jasno je, da bi bilo to preveč zamudno in neekonomično. Zaradi poenostavljanja mer- jenja in računanja srno prisiljeni zamenjati refrakcijsko krivuljo, ki ima v splošnem poljubno obliko s krožnim lokom. S tem smo dosegli, da se nam refrakcijska krivulja enakomerno lomi. To se pravi, da moramo meriti meteorološke podatke le na obeh krajnih točkah vizure. Seveda pri t~m predpostavljamo, da se meteorološki podatki med opazovališčem in cilnem enakomerno spreminjajo, kar P!=l- se v praks.i nikdar ne zgodi. 80 GV 26(1982)2 Za izračun koeficienta refrakcije imamo več enačb. Vendar so si vse enač­ be v glavnem podobne. Od mnogih naj navedemo le eno iz "Jordana". k= 0,2325 B 1 1013, 25 (1 + al.t (1-29,397:) B = zračni pritisk v M barih ciC.= koeficient raztezka zraka= 0,003665 t = temperatura zraka v 0 c i= dt dh = padec temperature v 0 c nam Po gornji enačbi si računajmo koeficient refrakcije. Vzemimo primer iz terenskih meritev: Datum 12.11.1981 Čas 13h 40' B 962,0 Mbara t 7,8°c Te vrednosti vstavimo v gornjo enačbo, dobljeno vrednost pa primerjaj- mo še z drugimi, k 0,13 0,17 .o, 30 0,28 način določitve privzeta vrednost v SFRJ izračunana po navedeni enačbi s privzetim 't' = 0,007 za Ljubljano izračunana po navedeni enačbi z na terenu merjenim t direktno na terenu merjena vrednost (kotna merjenja) Vidimo, da se obe merjeni vrednosti dobro ujemata, da pa obe vrednosti ki temeljita na danih predpostavljenth rezultatih, daleč odstopata od trenutnih vrednosti. Za določitev temperaturnega gradienta potrebujemo meritev temperature na obeh krajiščih. V tem primeru bi bilo smotrno meriti tudi višinski kot na obeh krajiščih, kar pa seveda podraži meri- tev. Vendar danes skoraj obvezno merimo dolžine. Prizmo pa nam mora nekdo postaviti. Če istočasno izmeri še dovolj kvalitetno tudi tempera- turo, imamo že podan tudi temperaturni gradient. Pri tem pa meritve ne obremenimo dodatno s povečanimi stroški. Da bi dobili točnejši in seveda cenejši način določitve koeficienta re- frakcije, smo se posvetovali z m~teorologi o tem, kaj vse vpliva na ve- likost refrakcije in kaj vse lahko povprečni geodet sam meri, oziroma določi na terenu, to je stojišču instrumenta, oziroma njegov pomočnik na stojišču signala oziroma prizme. Odločili smo se, da gremo na teren ter direktno merimo višinske kote in vse, kar lahko kakorkoli vpliva na refrakcijo. TERENSKE MERITVE Da bi lahko raziskali velikost koeficienta refrakcije in določili para- metre, ki jih lahko hitro in poceni določamo, smo morali testirati raz- ne predpostavke. Najprej smo morali določiti pogoje, pod katerimi naj bi določevali koeficient'refrakcije. Nemogoče bi bilo upoštevati prav vse možne situacije, da bi koeficient refrakcije raziskali do potanko- sti. Zadovoljiti smo se morali tako z nekimi povprečnimi terenskimi raz- merami kakor tudi z merjenjem najbolj enostavnih meteoroloških podatkov. Od merskih točk smo zahtevali izpolnitev teh pogojev: GV 26(1982)2 81 - da bodo razdalje med točkami različne, - da bodo višinski koti med točkami različni, - naj bodo čimbolj različni profili, - naj bo pod vizurami različna vegetacija, - naj bodo stranice različno orientirane proti soncu, naj vizure ne potekajo ,prek izredno neugodnih meteoroloških pogojev (jezera, široke reke, večja naselja itd.), - da je možen razmeroma lahek dostop do točk zaradi pocenitve merskih del, - da so točke primerno stabilizirane zaradi ponovitve meritev, - itd. Skoraj vsem tem pogojem je še najbolj ustrezala že obstoječa trilatera- cijska mreža štirih točk (slika 2), ki je bila stabilizirana z betons- kimi stebri. Točke so med seboj povezane s petimi medsebojnimi vizurami v obliki dveh trikotnikov. Podatki o posameznih stranicah pa so navede- ni v tabeli 2. Iz predočenih podatkov je razvidno, da se gibljejo razdalje med posa- meznimi točkami v mejah od 0,88 do 1,36 km, to je v razmerju 1: 1,53. Višinski koti so v mejah od 2,30 do 10,20, torej približno v mejah, kot nastopajo v mrežah nižjih redov. Vegetacija sestoji pri večini stranic iz travnikov in gozdov in le malenkosti njiv pri stranici 101-103. Več­ jih vodnih tokov, cest in naselij ni. Profili pa kažejo takole: Slika 2 82 GV 26(1982)2 Slika 3 Slika 4 GV 26(1982)2 83 Slika 5 Slika 6 84 GV 26(1982)2 tabela 2 Stranica Poševna Zenitna H (m) Središčni razdalja (m) distanca kot II 101-102 1101,6562 82°21'40" 146, 535_6 35,3 11 101-103 1281,5457 87°42'16" 51,4567 41,1 11 102 -103 1355,0876 94°01'46" 95,0789 43,7 11 ,-- 102-104 884,0304 100°11-,-01 11 156, 2406· 28,2 11 103 -104 899, 1563_ 93°5-4' 16" 61,1611 29,0 11 Točki 101 in 104 sta na ravnini in je tudi profil v njuni okolici ra- ven. Točki 102 in 103 sta na vrhovih in profil ob njih je strmina, ki je pri točki 102 daljša, pri točki 103 pa razmeroma kratka. Točka 101 je na odprtem terenu in najbolj dostopna vetrovom, to je izmenjavi tem- perature. Točka 104 je tudi na prostem, vendar je v krogu z radijem ca. 100 m, povsod obdana z gozdom, oziroma visoko drevesno živo mejo. Točka 102 je na poseki pod vrhom hriba in je odprta proti jugozahodu, z nas- protne strani pa je zakrita z gozdom ali z vrhom hrib.a. Točka 103 je popolnoma zaprta z visokim gozdom ~n ao le izsekane vizure proti osta- lim točkam. Slike 3, 4 in 5. Po tem opisu vizur lahko sklepamo, da so možnosti za študijo vsakovr- stnih vplivov na koeficient refrakcije. Instrumenti Odločili smo se za tiste najboljše instrumente, ki so nam bili trenutno na razpolago. Uporabili smo štiri Kernove teodolite DKM 2, ki imajo po- leg ostalih kvalitet podobnih teodolitov drugih tovarn še dve prednosti; da imajo konstantno višino instrumenta (tangencialni vznožni vijaki) in izredno kvaliteten višinski kompenzator. Temperaturo zraka oziroma tal smo merili z umerjenimi vrtilnimi termo~etri, zračni pritisk pa s prav tako umerjenimi barometri švicarske tovarne Thomen. Barometri imajo po- datek 1 mm Hg z dobro možnostjo cenitve 0,1 mm Hg. Stabilizacija in signalizacija Kot smo že omenili, smo uporabili staro stabilizacijo merskih točk,ki je prikazana na sliki 6. Na vrhu vsakega stebra je vgrajen aluminijast čep z navoji za prisilno centriranje. S tem je bil r~šen problem posta- vljanja inštrumenta. Morali smo poskrbeti še za vizirne tarče, Pri tem bi lahko uporabljali originalne Kernove tarče, ki bi jih postavljali na steber namesto teodolita. Vendar bi v tem času lahko meril zenitno raz- daljo le en operater na enem krajišču stranice, Na ta način pa ne bi mogli istočasno meriti zenitnih razdalj na obeh krajiščih. Da bi se temu izognili, smo skonstruirali poseben nastavek v obliki :jarma, ki se je točno prilegal vrtilni osi daljnogleda. Jarem smo morali izdelati tako visok, da je bilo mogoče preobrniti daljnogled v drugo krožno lego, ne da bi bilo mogoče pri tem motili operaterja na nasprotnem krajišču;Prob­ lem je bil še kakšna naj bo oblika vizirne tarče. Odločili smo se za kroglo (slika 6), ker se le krogla vidi pod različnimi koti vedno kot krogla, torej vedno viziramo na isto mesto, Prebarvali smo jo rdeče, in da bi se bolje videla, smo jo še zaslonili z belim papirjem. Terensko delo Pred odhodom na teren smo si pripravili popoln delovni načrt izmere na terenu po točno določenem časovnem razporedu. Na terenu smo merili tele štiri elemente: GV 26(1982)2 85 - zenitno razdaljo, - temperaturo tal, - temperaturo zraka, - zračni pritisk. V zapisniku pa so še dodatni podatki o vetru, oblačnosti, megli, vidlji- vosti in drugih meteoroloških podatkih. Zenitno razdaljo smo merili na vse tri niti, v obeh krožnih legah, vsakih deset minut. Ker pa se iz ene točke vidi na dve ali tri točke, smo se morali poprej dogovoriti o času meritve. Merili smo v različnih ~nevih, ob različnih urah ter ob različnih temperaturah in zračnem pritisku. Tako smo opravili meritve na stranici 101-102 štirikrat, na stranici 102-104 trikrat ter na stra- nicah 101-103, 102-103 in 103-104 enkrat. OBDELAVA P,ODATKOV Da bi lahko obdelali tako goro podatkov;na razpolago smo imeli 275 meri- tev zenitnih distanc - v najrazličnejših vremenskih razmerah, smo si naj- prej sestavili posebne diagrame (priloga 1). Iz diagramov je tako razvi- den potek gibanja oziroma sprememb zenitne razdalje, gibanja temperatu- re zraka in tal ter gibanja temperaturnega gradientaNNESSEN: Zbiranje, urejanje in uporabljanje podatkov za Orthocomp z2, Navedeni so podatki o postopkih za predelavo podatkov z ortoprojek- torja GZ-1 na orthocomp Zz pri izdelavi ortofotokart v merilu 1:5000 v pokrajini Nordrbein-Westfallen. - H.EBNER: Izkušnje s programskim paketom HIFI. Program HIFI(Hoheinter- polation mit finiten Elementen) interpolira praviloma digitalni model reliefa (DMR) iz poljubno razdeljenih opornih točk in točk vzdolž robov zemljišč. Iz DMR je mogoče odvajatidigitalneprofile in digitalne plast- nice. - K, KRAUS: Zahteve uporabnikov pri digitalnem modelu reliefa (DMR). V predavanju so uporabniki razvrščeni v tri skupine. Obdelane so različ­ ne metode obdelav morl.elov. Predvsem so .obdelani postopki z uporabo programa SCOP. - W, SONNENBERG: Digitalno kartiranje plastnic z uporabo programa SCOP v proizvodnji, Podane so osnovne dejavnosti podjetja KLM Aerocarto. Avtomatizacija fotogrametričnih postopkov, izkušnje s SCOP programom. - w. STAUFENBIEL: Uporaba digitalnih modelov reliefa s podatkovnim si- stemom TOPSY. Po programu služi TOPSY (Fotographisches System), ki ga je izdelal prof. Koch, v pokrajini Spodnja Saška za pridobitev, obde- lavo, prikaz, arhiviranje in druge koristi iz fotogrametrično prido- bljenih višinskih podatkov pri izdelavi DGK 5 • - D. HDfER: Uporaba digitalnih modelov terena za izdelavo kart pri vo- dnogospodarsko usmerjeni inženirski gradnji. Prikazana sta dva prakti- čna primera pri izdelavi tematskih kart večjega obsega za potrebe vodnega gospodarstva z uporabo digitalnih modelov zemljišča. - M. SIGLE: Raziskave o prenašanju točk. Za prenos priklepnih točk z ve- liko natančnostjo s posnetka na vse ostale posnetke so potrebni preci- zni inštrumenti. Firmi Zeiss ZRN in Kern Švica ponujata tak instrument. Oba instrumenta sta bila v raziskavi preizkušena na natančnost prena- šanja. - w. F~RSTNER: Zanesljivost aerotriangulacije. V obsežni raziskavi je bi- la obdelana teorija o zanesljivosti določanja točk z aerofotogrametri- čno metodo. Dana so jasna priporočila za izbiro parametrov sklada kot preklop, gostota točk in postavitev oslonilnih točk. Poleg vseh teh strokovnih predavanj, razprav in demonstracij so vsekakor pomembni tudi osebni stiki v prostem času s strokovnjaki iz ostalih de- žel. Tudi možnosti za nestrokovne pogovore so bile omogočene na skupni večerni prireditvi. Ugodne vremenske razmere in milo podnebje so prav tako pripomogli k ugodnemu počutju. Celotno gradivo (referati) je na razpolago na Republiški geodetski up- ravi. 96 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 2 Milan NAPRUDNIK* Miroslav ČRNIVEC** ČETRTI EVROPSKI SEMINAR ZA KARTOGRAFIJO UVOD Splošni podatki Od 2. do 6,novembra 1981 je bil v Firencah 4.evropski seminar za karto- grafijo z naslovom "Vloga kartografije v različnih fazah prostorskega planiranja, njen pomen in omejitveni faktorji - kartografija kot pripo- moček pri planskih analizah in sintezah na nacionalni, regionalni in lo- kalni ravni". Organjzirala ga je stalna delovna skupina za kartografijo pri konferenci min~strov, odgovornih za prost6rsko planiranje v okviru Evropskega sveta. Seminarju je 'predsedoval g.Giacomo Maccheroni (Italija), v predsedstvu pa sta bila še po dva predstavnika Italije, Francije in Nizozemske ter admini~cracije Evropskega sveta, Za potek del je skrbel desetčlanski or- ganJ .acijski komite iz Italije, ki so ga sestavljali predstavniki mini- strstev za javna dela in za proračun, predstavniki raziskovalnih inšti- tutov in štirih italijanskih pokrajin. Ob seminarju je bila organizira- na posebna kartografska razstava. Seminarja so se udeležile delegacije 14 držav članic Evropskega sveta in opazovalk. Najštevilnejša je bila italijanska delegacija - 45 članov in 61 opazovalcev. Udeležba Jugoslavije Doslej so predstavniki SFRJ, ki ima status opazovalca pri Evropskem sve- tu, sodelovali na vseh seminarjih in na večini sestankov delovne skupine za kartografijo. V letu 1979 je bil sestanek te delovne skupine tudi v Ljubljani. Na 4.evropskem seminarju sta bila v delegaciji SFRJ Milan Naprudnik in Miroslav Črnivec, ki sta pripravila tudi referat"Zbiranje podatkov in njihova grafična predstavitev za namene prostorskega planiranja za ra- 1ven republike in občin v SFRJ", ki ga je organizator vnaprej razdelil vsem udeležencem. Na razstavi so bili jugoslovanski eksponati (primeri tematskih kart za SR Slovenijo, planski atlasi za nekater občine) sprejeti z veliko pozor- nostjo. Poleg številnih domačih (italijanskih) gradiv so bila na razsta- vi tudi gradiva iz Španije in Francije, DELO SEMINARJA Organizator seminarja je angažiral znane evropske strokovnjake s področ­ ja kartografije, planiranja in druge, da so pripravili osnovne referate, * ** 61000, YU, Ljubljana,Republiška geodetska uprava Mag.,dipl.ing,geodezije, direktor RGU, 61000,YU,Ljubljana, Inštitut za geodezijo in forogrametrijo Dipl.ing.geod., direktor IGF, Prispelo za objavo 1982-01-14. GV 2 6 ( 19 8 2 ) 2 , 97 in pozval delegacije, naj pred seminarjem pripravijo še svoje prispevke, Delo seminarja je potekalo tako, da so bili vsak dan podani 2 do 3 osnov- ni referati o neki zaključeni temi, nato je bila vsebina dopolnjena z razpravo z upoštevanjem prispevkov udeležencev. Pregled osnovnih tem in referatov seminarja Uvodna beseda, G.Maceheroni, Italija, predsednik seminarja. Predsednik je poudaril pomen planiranja v Evropi, ki je v tem času podrejena gospo- darskim monetarnim, vojaškim, energetskim in drugim krizam in soočena z vse težjimi prostorskimi problemi. Tudi na tem področju je potrebna večja enotnost. Kartografija je nujna osnova v vseh fazah planiranja; kljub decentralizaciji in avtonomnosti lahko prispeva k enotnim ciljem. Rezultati seminarja naj bodo osnova za politično in kulturno akcijo Ev- ropskega sveta na tem področju. Predsednik je tudi prikazal organizacijo dela v Italiji. Pred dvema le- toma je bil ustanovljen Medpokrajinski center za koordinacijo in doku- mentacijo prostorskih problemov in informacij, ki ima sedaj sedež v Tos- kani (Firence). Ta je odgovoren za koordinacijo planiranja, prostorske dokumentacije in izdelave kart ter za druge zadeve v zvezi s prostorskim urejanjem in je že v dosedanjem kratkem času delovanja mnogo prispeval k reševanju nekaterih problemov. ,, Prva tema: Zbiranje podatkov in njihova grafična predstavitev za potre- be prostorskega planiranja na nacionalni regionalni in lokal- ni ravni. Referat: Lokalna raven, V.Ruffi, Švica Avtor ugotavlja, da sta vsebina in oblika dokumentacije, namenjene up- ravljanju politične enote na lokalni ravni (občine), v Švici odvisni od: - ra~vitosti oblasti, - razpoložljivih sredstev za izvajanje oblasti - in od načina izvajanja. V Švici so močno občutne težnje k večji avtonomnosti na lokalni ravni, pri tem pa se soočajo z dejstvi, da vplivajo na razvoj občine različni vplivi zunaj občine, kar širi problem informiranja in komuniciranja. Da bi dosegli visoko raven odločanja v lokalnem merilu, bi morale informa- cije izpolnjevati naslednje pogoje: - jasno mora biti prikazana povezava med virom informacije, njenim pome- nom za odločanje ter prispevkom k oblikovanju plana; - uskladiti je treba pristojnosti glede vrednotenja zanesljivosti infor- macij. Vloga kartografije se opredeljuje glede na posamezne faze planiranja, ki jih členijo na: - fazo inventarizacije, v katero sodijo med drugim vse karte fizičnega okolja (kmetijstvo, pedologija, zgradbe, infrastruktura, pravno stanje na zemljiščih in drugo); - fazo sinteze, ko izbirajo prioritetne smeri prostorskega razvoja; - fazo ukrepov, ki jih sprejemajo za izvedbo planov. Na lokalni ravni posvečajo največ pozornosti inventarizaciji in valori- zaciji prostora, ki ju obdelujejo kartografsko, ter ekonomskim presojam. Referat: Regionalna raven, P.Rigamonti, Italija Analiza sprejemanja odločitev pri planiranju je pokazala, da, so bili upo- rabljeni informacijski sistemi ria modelih, ki so imeli ma).o, ali nič skup- 98 GV 26(1982)2 nega z realnostjo. To je povzročalo resne težave pri realizaciji in upo- rabi različnih informacijskih sistemov iz naslednjih vzrokov: - težavno ali nemogoče je zgraditi sistem, ki bi zadostil zahtevam po si- stematiki, integrativnosti in kompatibilnosti, kar je nujno pri upora- bi tehnike odločanja v racionalnem planiranju. - tisti, ki so sprejemali odločitve, so bili nagnjeni k postavljanju vp- rašanj, ki so se vsaj deloma razlikovala od vprašanj, na katera taki sistemi lahko odgovorijo. Rešitev teh problemov se nakazuje v integraciji konceptov družbenega pla- niranja - prostorske in socialne komponente z upoštevanjem lokalnih ele- mentov. V tolmačenju referata je avtor predlagal, naj bi zgradili informa- cijski sistem za regionalno planiranje, v katerem bi bile takšne težave čim manjše, Referat: Nacionalna raven,M.de Haard, Nizozemska Avtorica podrobneje obdeluje proglem prve teme iz treh aspektov: selek- cija podatkov, zbiranje podatkov, obdelave in prikazovanje podatkov. - Selekcija podatkov je odvisna od značaja in faz prostorskega planira- nja. Analiza zahtevkov po informacijah nam da indikacijo o potrebnih podatkih. - Zbiranje podatkov za nacionalno raven navadno ni direktna. Najbolj ra- cionalna sta agregiranje in selekcija podatkov, zbranih na lokalni in regionalni ravni. Tak način ima številne prednosti, pa tudi pomanjklji- vosti (odvisnost od lokalnih institucij, neenakost podatkov, ažurnost, zanesljivost, dostopnost itd.). - Obdelava in zbiranje podatkov imata v planiranju več pomenov •. Pri vseh je pomembna tehnologija, pri prikazu podatkov za zunanjo prezentacijo in za javnost pa ima največjo vlogo kartografija. Druga tema: Analiza in vrednotenje podatkov Referat: Kartografski postopki, J,Bertin, Francija Avtor je definiral delo planerja kot odkrivanje razmerij med podat- ki , da bi ugotovil šibke točke in spoznal zaželene spremembe. Naloga kartografa je zagotoviti planerju pripomoček za odkrivanje teh razmerij, torej omogočiti vse možne primerjave. To je v bistvu problem logike. Da- lje je naloga kartografa prikazati planerjeva odkritja in.predloge jav- nosti tistim, ki odločajo. To je problem psihologije. · Obstajajo številni načini obdelave in prikaza podatkov. Avtor je obrazlo- žil posamezne francoske metode in izkušnje in ugotovil velike prednosti tako imenovane "štiribarvne kartografske analize", ki lahko da že v kom- binaciji z miniračunalnikom izredne rezultate. Referat: Kartografska objektivnost, E. Langdalen, No~veška objektivnost je gla~ni kriterij kartografske znanosti. Planiranje ni obje- ktivna dejavnost, temelji pa na objektivni uporabi planskih eredstev,med katere spada tudi ka~tografija. Objektivnost pri planiranju pada od za- četne do končne faze. Planska teorija in praksa se v posameznih deželah .razlikujeta glede na vpliv glavnih akterjev: strokovnjakov, politikov, javnosti. Vsi ti akterji pa so odvisni od kartografskih sredstev.Karto- grafija lahko bistveno prispeva h kvaliteti planiranja, lahko pa je tudi ovira, če niso upoštevani elementi planiranja. . GV 2 6 ( 19 8 2 ) 2 99 Avtor podrobneje obravnava razmerje med planerjem in kartografom in ana- ~izira vrsto praktičnih primerov. Tretja tema: Kartografija za informiranje in odločanje Referat: Udeležba javnosti in ažuriranje informacij na različnih ravneh K.Fischer, ZR Nemčija V ZR Nemčiji poteka planiranje na treh ravneh: zvezni,deželni in občin­ ski. Participacija javnosti je nezadostna zlasti na višjih ravneh, ker ti plani: - v splošnem direktno ne zadevajo državljanov, - so preveč abstraktni in kompleksni, - so preveč dolgoročni. Pritegnitev državljanov na vseh ravneh je možna le, če so podatki ažur- ni. To je možno zagotoviti z računalniškimi metodami. Kartografija,"ori- entirana k javnosti", lahko prispeva k sodelovanju državljanov pri pla- niranju. Na višjih ravneh naj bo taka kartografija enostavnejša, jasnej- ša, manj abstraktna, torej čim bolj razumljiva. Pregled referatov udeležencev seminarja Lista referatov Zbiranje podatkov in njihova grafična pred~tavitev za potreb~ prostor- skega planiranja v republiki in občini v SFRJ, Naprudnik, Črnivec,Ju­ goslavija; - Uporaba letalskih posnetkov in kartografije pri valorizaciji potenci- alnih poljedelskih zemljišč v regiji, Falaise, Francija; - Vegetacijska karta za regijo Severni Baltik, švedska delegacijaj ~ Metode valorizacije in prezentacije izgrajenih območij, Giordano, Ita- lija; - Kartografija v pl,aniranju povezav v izvenurbanem prostoru, Dominici, Brambilla, Gallarati, Italija; - Konstrukcija barike demografskih podatkov in avtomatski izris vrste te- matskih kart, E.N.E,L., Italija; - Računalniška karta izrabe površin, Giordano, Olivieri, Balieri, Ita- lija; - Avtomatizacija dotoka podatkov, Coccia-Ferranti, Italija; - Informacija in udeležba javnosti v Franciji, Deroubaix, Francija. Povzetek vsebine V navedenih referatih so udeleženci predvsem podali uporabe kartografije v planiranju v svojih deželah, podrobneje opisali posamezne primere kartografskih šitev. · pregled stanja in Nekateri so pri tem ali računalniških re- Iz navedene vsebine podrobneje navajamo le nekatere zamisli. Ob primeru regije Umbrie avtorji pojasnjujejo, da je regija sprejela zakon o informacijskem sistemu, ki obvezuje vse organe·, ki razpolagajo s podatki, da sodelujejo in ustvarijo skupni bazni arhiv. Na teh osnovah naj bi se razvijala tudi tematska kartografija za urejanje prostora. Dr•· žavne urade, ki odgovarjajo za urejanje prostora, že opremljajo z inter- aktivnimi terminali (z grafičnimi priključki), ki se bodo povezovali z računskimi centri za celo deželo. Med drugim ima center že naložene tu- di vse podatke o območjih teritorialnih enot (o administrativnih in po- litičnih enotah). Vzporedno so se na podlagi posebej sprejetega progra- ma lotili dodtnega izobraževanja kadra. 100 GV 2--(j {l-982) 2 Glede uporabe kart v planiranju kmetijstva sodijo, da so karte v merilu 1:25.000 preveč generalizirane, da je premalo podatkov o strukturi tal in podobno. Zato je treba podatke dopolnjevati s tematskimi kartami, vendar v večjem merilu (5000 do 10.000), pri tem pa se morajo tematike obliko- vati glede na posamezne pojave in na specifičnost območij (torej ne za celo državo po istem vzorcu), Glede uporabe kart pri planiranju krajinskih prakov pa sodijo, da je treba osnovne topografske prikaze (pa tudi aeroposnetke) tematsko dopol- njevati, predvsem z naslednjimi elementi krajine: kolovozi, steze, meje, travnati nasipi in drugi sledovi človekovega dela. Tudi na tem področju se zavzemajo za uveljavljanje merila 1:5000 oziroma 1:10.000, Avtorji poudarjajo, da bi morali razvijati kartografijo tudi kot instrument, za kontrolo tega kako razni posegi delujejo na okolje. Zanimiv je tudi prispevek o informiranju javnosti, v katerem avtor de- monstrira informiranje javnosti pri projektiranju cest v Franciji, ki je urejeno z direktivo ministrstva za transport iz leta 1976. O študijskem gradivu za projekt morajo obvezno razpravljati naslednji dejavniki: - organi vladne administracije, - lokalni organi, · - razna združenja - in javnost, Pri tem opozarja avtor v zvezi s kartografijo na poglavitna problema,ki se pojavljata pri obveščanju: - sodi, da je obveščanje javnosti dokaj slabo, ker so karte pogosto tež- ko čitljive; poleg tega ne morejo dati odgovorov na številna •rprašanja v zvezi z načrtovanjem cestnega omrežja, kot so različni vplivi tranzita, uve- ljavljanje prometnih sredstev in drugo . . Pregled drugih gradiv s seminarja Posamezne delegacije, zlasti italijanska, so predlagale udeležencem se- minarja različne dokumente, ki ponazarjajo razvoj na področju kartogra- fije in planiranja v zadnjih letih (primeri klasičnih in avtomatiziranih kart, opisi kartografskih sistemov, zborniki nacionalnih posvetovanj,re- zultati raziskav, predpisi itd.). Ta gradiva so obogatila vsebino semi- narja in pomenijo dragoceno dokumentacijo o rezultatih in izkušnjah na tem področju. Navajava nekaj glavnih naslovov: Zbornik nacionalnega posvetovanja o kartografiji, Firence, 1979; Regionalni zakon o kartografiji, pravilnik, kartografski ključ in pri- meri planerske karte v merilu 1:5000 za deželo Ernilia-Romagna; Kartografski sistemi nekaterih italijanskih pokrajin, pregled meril in razdelitev na liste, programi izdelave in vzdrževanja; Primeri uporabe računalniških metod pri urbanističnem planiranju itd. Vsa našteta gradiva (osnovni referati, referati udeležencev in druga)so na voljo pri Republiški geodetski upravi in Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. ZAKLJUČKI Ocena dela se~inarja Čeprav bodo uradni zaključki dosegljivi pozneje, je možno na osnovi re- feratov in razprave že sedaj ugotoviti nekatera dejstva: GV 26(1982)2 101 V vseh evropskih državah je opaziti težnjo k poenotenju planiranja in kartografije. Pri tem so skupne osnove še nedorečene in c. 1.j i nedefi- nirani. Izdelane so bile tudi karte za globalno (meddržavn~) planira- nje. - Organizacija izdelave in vzdrževanja kart za planiranje je v večini držav vzpostavljena na vseh ravneh in pretežno centralistično izdela- na, v nekaterih državah (Italija, Nemčija) pa skrbijo za to tudi med- regionalne institucije. - Sistemi in tehnologija zbiranja podatkov so zelo različni. Prilagaja- nje statistične službe poteka dokaj počasi. Tehnološki napredek se ne izkorišča sistematično, temveč na pobudo posameznikov. Za nekatere ravni in kategorije so organizirane banke pod~tkov. - Avtomatizirana kartografija je še vedno bolj v razvojni kot v aplika- tivni fazi. Tudi pri tematskih kartah prevladujejo klasične rešitve, posebne novo~ti na področju avtomatizacije niso bile prikazane. Zelo obširna razprava, ki so se je udeležili zlasti gostitelji, je naka- zala podrobnosti navedene problematike, seminar pa je omogočil navezavo stalnejšega sodelovanja, izmenjavo izkušenj na področju raziskovalnega dela in avtomatizacije, tako da je bil kot celota uspešen. Prenos izkušenj v SFR Jugoslaviji Ob sklepu lahko zatrdimo, da so možnosti, predvsem organizacijske, za razvoj kartografije v drugih državah nedvomno boljše. V Jugoslaviji smo začeli s kartografijo za potrebe urejanja prostora sorazmerno poz- no, in to zelo različno po republikah in pokrajinah. Zato nimamo karto- grafskih osnov v procesu planiranja na :i;vezni ravni, posledica tega pa so še neusklajeni predpisi in tehnične osnove, neorganizirano mednarod-· no povezovanje in končno tudi ločeni sistemi "vojaških" in "civilnih" kart. Zato bi bilo treba zasnovati jugoslovanski program razvoja karto- grafije, ki naj bi ga v okviru medrepubliško-pokrajinskega kolegija za geodezijo sprejele vse republike in pokrajini. Program bi moral obsega- ti: - izdelavo osnovnih kart (v merilu 1:1.000.000 in tudi v publikacijskem merilu 1:2,500.000) in karte upravnih delitev v SFR Jugoslaviji); - izdelavo tematskih kart (osnovne tematike, kot so prostorske členitve v SFR Jugoslaviji in kazalci prostorskega razvoja po republikah in po- krajinah) . Za realizacijo takšnega programa bi bilo treba sprejeti ustrezen dogovor, s katerim bi se določile obveznosti glede izdelave, financiranja in iz- vedbe programa. 102 GV 26(1982)2 Dušan MRAVLJE* Ignac PERNE** NOVI POSTOPKI V FOTOGRAFSKI TEHNOLOGIJI - SEMINAR PRI PODJETJU AGFA-GEVAERT PROGRAM SEMINARJA Podjetje AGFA-GEVAERT N.V. - Mortsel (Belgija) je v času od 23.11.1981 do 4.12.1981 organiziralo za uporabnike svojih izdelkov seminar o foto- grafski tehnologiji na področju fotogrametrije in kartografije. Seminar je bil organiziran prek zastopnika omenjenega podjetja v Jugoslaviji - Chemcolor iz Zagreba. Udeležilo se ga je sedem interesentov iz Jugosla- vije, in sicer dva iz Zagreba, štirje iz Ljubljane in ~den iz Beograda. Potekal je v demo-centru podjetja v Mortselu poleg Antwerpna. Nekaj podatkov o podjetju AGFA-GEVAERT. Podjetje je nastalo leta 1964 z združitvjjo nemškega podjetja AGFA in belgijskega podjetja GEVAERT. Sedaj ima prek 20 tovarn, od katerih jih je največ v Evropi: v Belgiji, ZR Nemčiji, Franciji, Španiji in Portu- galski. Izven Evrope ima tovarne v Argentini, Indiji in ZDA. Največji centri podjetja so v Mortselu in Leverkusenu (Koln), kjer se izdelujejo fotokemični izdelki, in v Munchnu, kjer se izdelujejo fotografski in laboratorijski aparati ter magnetni trakovi. Podjetje ima v celoti za- poslenih nad 30.000 sodelavcev, od teh ca. 5000 v raziskovalnem sektorju. Izdeluje okoli 8.000 proizvodov s področja strokovne in amaterske foto- grafije ter kopirnih sistemov. Izde·luje filme, fotopapirje in kemikali- je, fotoaparate in filmske kamere, projekcijske aparate, aparate za re- prografijo, laboratorijske aparate in avtomate, tonske in video magnetne trakove, kopirne in mikrofilmske sisteme itd. Strokovna področja, ki jih podjetje zajema s fotografsko tehnologijo, so poleg fotogrametrije in kartografije še grafična in reprografična tehnika, filmska fototehnika, medicinska rentgenska fotografija, industrijska radiografija pri preis- kavah materialov, pisarniška kopirna oprema itd. Program seminarja je .bil takle: - teorija aerosnemanja in fotografski materiali programa AVIPHOT, avto- matska laboratorijska obdelava z razvijalnimi stroji PAKOTONE, senzio- metrija in denzitometrija; praktična dela pri avtomatskem razvijanju aerofilmov s strojem PAKOTONE, kontrolne meritve; primerjava z razvijalnim postopkom na podlagi previ- janja; - poltonski fotomateriali programa AVIPHOT za izdelavo diapozitivov aero- snemanja; filmi in papirji za kontakne kopije in povečave; praktična dela; - testna senzitometrična izvrednotenja; fotomateriali za terestrično fo- togrametrijo; - fotomateriali programa COPYLINE za. izdelavo in reprodukcijo načrtov in kart; * ** 61000,YU,Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo dipl.ing.geod.,vodja oddelka za fotogrametrijo. 61000,YU,Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo ing.geod., vodja oddelka za reprodukcijsko fotografijo Prispelo za objavo i98~-02-16. GV 26(1982)2 103 - filmi iz programa GEVAREX; postopek fotolize; kontaktno rastriranje na lith in line filme; izdelava fotokart; - kartografska fototehnika; - pripravljalna dela za večbarvni tisk tematskih kart; informacija o no- 'vih sistemih in instrumentih. OPIS PROGRAMA SEMINARJA Aviphot program Obdelana je bila teorija aerosnemanja, predvsem glede zahtev za aero- filme in prikazan pregled AVIPHOT program aerofilmov. Predstavili so novi aerofilm AVIPAN 200, ki naj bi čimbolj zadostil zahtevam, ki se postavljajo aeroposnetku: večja občutljivost (krajša ekspozicija in manj- ši premiki slike); poliestrski nosilec; pankromatska občutljivost do bli- žnjega IR območja, zato večja čitljivost za vegetacijo in ostrejše meje vodnih površin, boljša čitljivost v sencah in boljša prodornost skozi meglice, večja enakomernost gostot homogenih površin; primernost filma za avtomatsko iazvijanjeL Standardizacijo ~n avtomatizacijo procesa obdelave aerofilma omogoča st- roj za avtomatsko,razvijanje PAKOTONE. Na področju aerofotogrametrije skuša podjetje po programu AVIPHOT s čim boljšimi' snemalnimi filmi, z njihovim avtomatskim razvijanjem ter s kopi- ranjem na kvalitetne materiale dajati čim kvalitetnejše nosilce vhod- nih informacij za fotogrametrične postopke in fotointerpretacijo. Obdelane so bile osnove senzitometrije in denzitometrije. Opravljena so bila praktična dela na stroju za avtomatsko razvijanje PAKOTONE. Razvijalni stroji PAKOTONE omogočajo hitro in standardizirano zaporedno izvedbo postopka razvijanja, fiksiranja, izpiranja in sušenja. Vsi pogo- ji razvijanja so stabilni: razvijalec se avtomatsko regenerira, stabilne so temperature razvijalca, fiksirja, vode in sušenja. Brzina prehoda sko- zi stroj je spremenljiva od 20 cm do 152 cm filma na minuto, pri čemer je posamezen del filma v stroju (suho do suho) ca. 3,2 minute pri opti- malni hitrosti prehoda 90 cm na minuto (za film AVIPAN 200). Čas razvi- janja je pri tem 50 sec pri+ 30°c v posebnem razvijalcu. Na strojih PAKOTONE je možno avtomatsko razvijati filme in papirje. Film, dolg 76 m, je možno v celoti obdelati v 0,8 ure do 6,3 ure; pri optimal- ni hitrosti v 1,5 ure (za film AVIPAN 200). S kombinacijo osvetlitve ter s časom razvijanja in temperaturo razvijalca je možno doseči želeno re- lativno občutljivost in gradacijo, kar je možno načrtovati pred snemanjem. Na podlagi predhodno osvetljenih sivih klinov na filmu se vsak dan te- stira stanje razvijalca v stroju PAKOTONE: na podlagi razvitih sivih kli- nov se z denzikometričnimi meritvami določita referentna točka občutlji­ vosti in referentni intenzitetni razpon. Prednost avtomatskega razvijanja v strojih PAKOTONE glede na ročno ali strojno razviJanje s previJanjem filma je v tem, da je v stroju PAKOTONE razviti film podolžno in prečno enako obdelan. Izvršeno je bilo primerjalno razvijanje dveh enakih 76 m d0lgih filmov, na katera so bili po dolžini filma in prečno nanj kopirani sivi klini. En film je bil razvit v stroju PAKOTONE, drugi pa v razvijalnem stroju, ki dela na principu previjanja: REWIND ZEISS FE 120. Denzitometrične me- 104 GV 26(1982)2 ritv.e so potrdile naved~p.e prednosti razvijanja v stroju PAKOTONE. Pt:;kazani so bili poltonski materiali programa AVIPHOT za izdelavo dia- pozitivov aeroposnetkov. Kontaktni materiali: plošče in filmi AVI DIAN, AVI DIA C, ki jih je možno razvijati avtomatično (filme) in ročno (filme in plošče). Za diapozitive, povečave in ortofotografije lahko uporabljamo tudi ska.- ner film S 230 p. Opravljena so bila dela s poltonskimi papirji RAPITONE Plin P2. Papit- ji so plastificirani in po razvijanju dimenzijsko obstojni, imajo zel'.o občutljivo ortokromatsko emulzijo. Uporabljajo se za povečave, izdeiujejo se v 4 gradacijah ter z gladko ali polmatirano površino. Papirji s~ lah- ko razvijajo ročno ali v avtomatskih razvijalnih strojih. Običajni poltonski fotopapirji za kontaktna dela in povečave so RAPIDO- PRINT TP 3 in COPYLINE P 90. Pri delu z omenjenimi materiali so bile izvršene testne senzitometrične meritve. 'Prikazani so bili materiali za terestrično fotogrametrijo, Za to področ­ je izdeluje podjetje plošče AVIPHOT PAN 60 oziroma PAN 100 z dvema stop- njama ravnosti nosilna steklene površine in z dvema debelinama stekla. Formati plošč so za fototeodolite in stereokamere. Podan je bil kratek pregled metod snemanja pri daljinskem zaznavanju„ predvsem fotografskih. Cepyline program Podan je bil pregled programa COPYLINE, ki obsega tele elemente za kar- tografska in reprofotografska dela: risarske folije, fotografske mate- riale (filme in papirje),. kemikalije in razvijalne avtomatske stroje. Dan je bil pregled materialov programa COPYLINE za različna področja uporabe v ~artografiji, posebej še za izdelavo katastrskih načrtov, za izdelavo topografskih in tematskih kart, za izdelavo fotokart in orto- fotokart, za načrte komunalnih naprav, za fotografske pomožne slike (fotoliza, slabljenje, sestavljanje večbarvnih slik z materiali Geva- proof. V nadaljevanju seminarja so bila izvršena testna dela s posameznimi ma- teriali in izvršeni posamezni postopki na najzanimivejših področjih u- porabe materialov COPYLINE v kartografiji. S testnim kopiranjem kontinuiranih sivih klinov brez rastrov in z rast- ri ter njihovim izvrednotenjem so bile predočene senzitometrične karak- teristike lith in line filmov. Pri tem so bili obdelani sistemi za raz- vijanje filmov COPYLINE. Obdelani so bili fotografski postopki izdelave kvalitetnejših matric iz slabših prozornih ali neprozornih črtnih predlog (načrtov). Postopkov je več: - za prozorne predloge: negativna kopija na line material in iz nje po- zitivna kopija za line material; - za neprozorne ali prozorne predloge: pomanjšava v kameri na line ali lith material (negativ) in povečava na line ali lith material (pozi- tiv); - za prozorne predloge: kopiranje na WO A film (pozitiv) ali kopiranje na WO C film (negativ) in nato še pozitiv; GV 26(1982)2 105 - za prozorne ali neprozorne predloge: refleksno kopiranje na WO A film z osvetlitvijo skozi hrbtno stran filma. Gevarex program Obdelana je bila izdelava reprodukcijskih originalov fotokart, namenje- nih za reprodukcijo s tiskom oziroma za diazokopiranje. Ena od glavnih faz je pri tem rastriranje ortofotografij oziroma redresiranih posnet- kov. Rastriranje je bilo izvršeno na instrumentalni enoti GEVAREX, ki je se- stavljena iz kontrolne in kopirne enote. Za poltonske izdelke spada v .si- stem GEVAREX še film GEVAREX, za rastriranje spada v sistem kontaktni magenta raster in običajni lith ali line film. Instrument GEVAREX omogoča rastriranje negativov aerosposnetkov (orto- fotografij) različnih obsegov gostote v rastrirane pozitive konstantne- ga obsega integrirane gostote (med maks.in min. % velikosti točke). Konstantni obseg gostote rastriranih pozitivov priredimo želenemu konč­ nemu izdelku: tisku, diazokopiranju itd. Rastriranje na planirani obseg gostote na lin~ ali ,lith filmu je omogočeno na instrumentu GEVAREX prek kontaktnega magenta rastra z ustreznim doziranjem rumene in plave svet- lobe, ki je predhodno programirano. Predhodno programiranje osvetlitve se opravi na podlagi testnega rastriranja sivega klina pri različnih kombinacijah osvetlitve z rumeno in plava svetlobo ter z nadaljnjim ko- piranjem oziroma reprodukcijo tako rastriranih sivih klinov do končnega izdelka (tisk, diazo itd.). Glede na želeno končno kvaliteto se retro- gradno določi programirana osvetlitev v GEVAREXu. Rastrirani pozitivi ortofotografij se delajo na line film HDU. Združe- vanje z linijskimi elementi poteka na filmu Al za diazokopiranje in eno- barvni tisk; za večbarvni tisk se izdelajo delni originali na HDU film. Pri izdelavi reprodukcijskih originalov fotokart je bil obdelan zanimiv postopek obrobljenja linijskih elementov na fotokarti. S tem postopkom dosežemo, da so v ortofotografijo vkopirani črni linijski elementi .(na- pisi, mreža, plastnice), obrobljeni s tanko belo linijo,. kar omogoča,da so vidni tudi na temnejših delih ortofotografije. Pri tem postopku ko- piramo v- kontaktu rastrirani pozitiv ortofotografije na obračalni film Al pm, in sicer v kopirnem okviru skozi rumeni filter;. nato kopiramo s preosvetlitvijo negativ linijskih elementov skozi rumeni filter ter na- to isti negativ brez filtra z UV svetlobo. Obdelan je bil postopek fotolize, ki ga v kartografiji.uporabljamo,ko želimo na kontaktni film (Cl, Rl, Al, ASl) kopirati poleg običajne črno'­ bele linijske in rastrirane slike še druge linijske ali rastrirane ele- mente karte v rjavih tonih s fotolizo na matirani film in prek te osno- ve risati projekt. Nadaljnje kopiranje je možno fotografsko ali na oza- lid. Obdelan je bil postopek. izdelave diapozitivov za restitucijo, ki imajo enak obseg gostote in isto minimalno in maksimalno gostoto. Postopek se izvaja na instrumentu GEVAREX~ in sicer na GEVAREX film GO 230 p. (ki je občutljiv na plava in rumeno svetlobo) s prog:;i:-amiranim doziranjem plave in rumene svetlobe. Obdelan je bil zanimiv postopek pri izdelavi tematskih kart, in sicer izdelava kombinirane kopije dveh elementov na film, npr.: prvi element napisi in drugi element gozdne površine. V kombinirani kopiji so napisi na belih površinah črni, na črnih površinah pa beli. Postopek se izvaja s kopiranjem na Alp film, in sicer: prva osvetlitev pozitiva napisov skozi rumeni filter, druga osvetlitev negativat gozd- nih površin skozi rumeni filter in tretja osvetlitev istočasno tekst in 106 GV 26(1982)2 gozdne površine brez rumenega filtra z UV svetlobo. Obdelana je bila uporaba sistema GEVAREX za izdelavo barvnih izvlečkov v reprodukcijski tehniki. Prikazan je bil postopek obrobljenja linijskih elementov na tematskih kartah: na film Alp v kontaktnem okviru z osvetlitvijo z belo lučjo in skozi rumeni filter ter drugo osvetlitvijo brez filtra z UV svetlobo. Drugi program Ogledali smo si nekatere nove sisteme in instrumente. Od novih sistemov za grafično in reprografično tehniko smo si ogledali predvsem sistem MAC (materiali z difuzijskim prenosom slike) za hitro ~ripravo predlog ozi- roma matric za tisk. Sistem obsega poleg vseh potrebnih filmov, papir- jev in materialov za njihovo obdelavo tudi kamere, kopirne avtomate ter avtomate za razvijanje. Iz tega programa so za kartografijo in reprogra- fijo zanimivi materiali COPYPROOF, ki omogočajo tudi hitro izdelavo samolepljivih napisov in znakov. SKLEP Seminar je bil strokovno kvaliteten in je potekal intenzivno. Poudarek je bil na praktičnem dlu in Uporabi postopkov. Udeleženci smo dobili vpogled v najmodernejšo fotografsko tehnologijo na področju fotograme- trije, kartografije in reprodukcije. Posamezni sistemi, ki združujejo celoten sklop specializiranih materia- lov, kemikalij in instrumentov, omogočajo vrhunsko kvaliteto izdelkov po čedalje bolj standardiziranih in avtomatiziranih postopkih. GV 2 6 ( 19 8 2 ) 2 107 Peter SVETIK* PROJEKT "DIGITALIZACIJA PODATKOV" ~ Kratko poročilo o opravljenih delih Disetletje mineva, odkar smo začeli intenzivneje in organizirano razvi- jati avtomatizirano kartografijo, Raziskovalnim rezultatom in testom so sledili tudi nekateri praktični primeri: računalniške karte so se poja- vile bodisi samostojno, v družbenih planih občin, raziskavah ip drugih publikacijah, Prizadevanja pa so bila dokaj nepovezana, rešitve le del- ne in tudi želene odmevnosti ni bilo. še vedno so se bolj uveljavljale klasične karte, ki so bile uporabnikom bolj razumljive. Ob koncu sedem- desetih let lahko celo govorimo o stagnaciji avtomatizirane kartografi- je, kar zlasti velja tako za geodetsko kot statistično službo. Nastavitev evidenc ROTE in EHIŠ ter popis prebivalcev, stanovanj in gos- podinjstev v letu 1981 pa so avtomatizirani kartografiji in njenim vk- ljučevanjem v informacijske sisteme ponudile nove možnosti. Vedno bolj izrazite so postajale zahteve po kartografsko izraženih informacijah. Vse to je bila pomembna vzpodbuda za intenzivi;r,;tnje prizadevanj za pri- kazovanje podatkov po teritorialnih enotah ali centroidih s sodobno ra- čunalniško tehnologijo. Podatke ROTE in EHIŠ so najprej izrabili in ob- delali za območje mesta Ljubljane. Združili so prizadevanja posameznih organizacij in po naročilu Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane izdelali teoretični in praktični pristop. Predstavili so jih v publika- ciji "Oblikovanje sistema informiranja na nivoju mesta Ljubljane" v mar- cu 1981, Publikacija z izredno koristno vsebino je v qeodetskih krogih vsekakor premalo poznana. Sočasno z izidom omenjene publikacije pa so potekala tudi prizadevanja med Zavodom SR Slovenije za statistiko in Centrom za družbeni sistem informiranja z namenom učinkovitega kartografskega prikaza podatkov po- pisa 1981. Na pobudo Zavoda SR Slovenije za statistiko je bil junija la- ni ustanovljen projektni svet z delovnim imenom "Projektni svet za te- ritorializacijo podatkov: Po počitnicah, ko so bile presežene začetne težave, se je v mesecu septembru v okviru tega sveta začelo intenzivno delo. Med njegovimi nalogami naj predvsem izpostavimo pospešitev priza- devanj za računalniško kartografsko obdelavo podatkov po i.zbranih teri- torialnih enotah in centroidih - na realnih lokacijah. Najprej naj bi združili prizadevanja geodetske in statistične službe - prva omogočalo­ kacije, druga obdeluje vrsto podatkov - potem pa bi vizualizacijo podat- kov razširili še na druge službe in informacijske sisteme. Projektni svet, sestavljen medinstitucionalno, je najprej pripravil pro- gram dela z osnovnimi in globalnimi vsebinskimi, organizacijskimi in teh- nološkimi izhodišči, ki so podana v zasnovi projekta. Že v začetku je nalogo razdelil na dve ravni: - globalno ali republiško in - eksaktno ali občinsko raven. Najprej se je lotil globalne ravni, ki pokriva ce- lotno republiko, zahteva neprimerno ~anj časa in sredstev in ponuja mož- nost operativnih rezultatov v sorazmerno kratkem času. Tudi vir sredstev je enoten: organi in organizacije na ravni republike. Druga raven pa zahteva združevanje sredstev, veliko več kapacitet in mnogo daljši čas realizacije. Obe ravni pa se povezujeta tako, da hitrejša realizacija prve ne bo povzročala strokovnih, tehnoloških in drugih težav pri reali- zaciji druge ravni. Na drugi ravni pa bo potrebno prevzeti tudi vsa ob- stoječa dognanja in dosežke. * 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.oec., vodja skupine za geodetsko prostorska dela, statistiko in kartografijo . Prispelo za objavo 1982-04-15 . 108 . GV 26 (1982) 2 V okviru projekta so bile doslej izvedene naslednje aktivnosti: izdelani so bili ~rogrami in testi za digitalizacijo mej TE, za nji- hovo pov~zovanje in dopolnjevanje, po dogovorjenih kriterijih so bile digitalizirane meje občin in zapi- sane tako, da jih lahko vsakdo uporablja, - vse meje krajevnih skupnosti SR Slovenije so bile preverjene, dopol- njene in kartografsko eksaktno prenesene na novo karto SR Slovenije v merilu 1:250.000, izvedena je bila digitalizacija vseh mej krajevnih skupnosti v SRS v omenjenem merilu, - na osnovi digitaliziranih mej KS so bile prvič izračunane tudi vse po- vršine krajevnih skupnosti, - v delu je preverjanje in dopolnjevanje centroidov, ki bodo smiselno hierarhično povezani od statističnega okoliša, naselja in krajevne skupnosti do občine, - izdelan je katalog znakov, ~onov in rastrov, ki je osnova avtomatizi- ranim kartografskim prikazom, - izdelan je katalog vrste potrebnih programov za te namene, - izvedenih je vrsta primerov in testov različnih tematskih prikazov za območje SRS po občinah, - na~jeni so prvi testi strukturnih krogov, - tiskani so prvi testni primeri v več barvah, ki prikazujejo dinamiko in so v določenem smislu sintezne karte, - rešeni so tudi nekateri tehnološki problemi optimalnih povezav zapisov različnih računalnikov - in še kaj je bilo narejenega. Najbolj intenzivno so v preteklih nekaj mesecih pri realizaciji projekta sodelovali: Republiška geodetska uprava in Zavod SRS za statistiko pred- vsem kot skrbnika in sofinancerja ter Geodetski zavod SRS in Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) kot izvajalca del, .Geodetski zavod SRS je uspešno rešil tehnologijo digitalizacije mej s programom, ki omogoča hitro ažuriranje podatkov ter programom za izra- čun površin, IKPIR pa je na osnovi teh podatkov in podatkov Zavoda SRS za statistiko izdelal zelo celovite kataloge možnosti, programe avtoma- tiziranih kartografskih prikazov, teste in konkretne primere za stati- stične publikacije in za gradiva 9.kongresa ZKS. Uspešno pa rešuje tudi problematiko prikazov s strukturnimi krogi. Prezreti pa ne gre tudi Zavo- da SRS za družbeno planiranje, ki je odstopil pred leti izdelane centro- ide, ki jih bo sicer potrebno še verificirati, dopolniti in povezati ter Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, ki se je zlasti aktivno vklju- čil pri tisku kart. V nadaljevanju pa bo v projekt potrebno pritegniti še nekatere organizacije. Za vsa naselja, ki so ob popisu 1981 imela nad 500 prebivalcev pa so bili centroidi prekontrolirani. IKPIR je izdelal nekaj vzorcev z različ­ nimi liki kartografskih prikazov po velikostih naselij. Po programu dela projektnega sveta bo do poletja izvedena digitalizacija mej vseh občin SFRJ. Do septembra pa naj bi bilo obdelanih okoli 40 naj- bolj pomembnih tematik iz podatkov popisa 81, ki naj bi bile do konca le- ta tiskane in vezane v poseben atlas. Nadalje je predvideno, da bi do konca leta izvedli digitalizacijo vseh TE na temeljnih topografskih na- črtih 1:5000 za 12 občin. Vzporedno pa bo potrebno združiti in povezati vse tovrstna prizadevanja komunalnih informacijskih sistemov. Tudi prve avtomatizirane tematske karte po občinah SFRJ bodo že pripravljene do konca leta, atlas pa v začetku leta 1983. GV 26(1982)2 109 IKPIR FRGG KRTRL0G ZNRK0V STRAN 1 ZRV00 SRS ZR STRTISTIK0 0SNOI/NI ZNRKI .0125 1 o + + + I> I> I> .0125 2 o .0125 2 o -!l,> ~ .0125 1 o ,0125 -4 o o o o .0125 5 o ~ • e .0125 6 o SESTRVLJENI ZNRKl .0125 3 45; 4) ~ ~ ,0125 2 o .0125· 3 45. o O· o .0125 3 o --- --~ ·-----~--- KRTRL0G SRRFIRRNJR 30 • .20 30 • .18 KATALOG T0NIRANJR K0NJ 16 32 .1506 ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~-~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~-~~~~~~.~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~-~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~-~~~~~~~~~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Kr=lTPL0G STRUKTURNIH ZNRK0v .. 5 4 O 7 5 4 3 1 .20 .20 .20 .20 .30 ,40 .50 .65 .BO --+- t> -S> o • • o 45 . . 10 o .10 45. .30 o .20 GRM 16 35 . 181:3 .95 110 GV 26(1982)2 +- C> ~ l[JJ e --..--.----- + l> ~ q) / / / , ,, /,,t/-)/ -f- [> -tt7 o / / ~ / ~ ///./7/ ,I ,I ,I ) -:, ,I ,; .. ,1 ,I ,I ,I ,; ,; / ,I ,I ,I ,1 ~~~~· .. -.-..• ---. .. ~.------· · · · ~· · ·· · · ·· · ·· · · · ·· · · · · ••••••••••••••••••••••••• ········~················ ·~······················· ••••••••••••••••••••••••• ····~·······9•••••••••••• ··················••*••·~ ••••••••••••••••• •• ••••••c~•••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••• ········~················ .... -- - ..._------.,,.. * "... .. .. "'. ""I :lgi poma-, gate nam in bodočim generacijam pri ustvarjanju boljših pogojev študija. Dosedanje generacije geodetov, vaših starejših kolegov in kolegic, so našo stroko in službo_uspele dvigniti na enakopraven nivo drugim vedam in dejavnostim doma in v svetu. Uspeli so, čeprav to ni bilo lahko in je terjalo veliko znanja in vztrajnosti, Njihov trud in uspeh pa bo za- man, če tudi vi dragi novi ·kolegi, ne boste z vsemi silami pomagali na- prej. Ne živimo v rožnatih časih, le trdo delo in veliki napori lahko peljejo1 geodezijo po tej poti uspešno naprej. ~emajhen delež je prispevala k razvoju in uveljavitvi ge6detske dejavno- sti v naši družbi tudi naša družbena organiziranost v okviru Zveze geo- detov Slovenije. S svojim živahnim in prizadevnim delovanjem, za katera so ji bila podeljena visoka odlikovanja, se je uspešno vključevala vre- ševanje mnogih problemov, strokovnih in družbenih. Delo v društvih Zveze geodetov pa nam omogoča tudi prijateljske stike in družbeno udejstvovanje. Naša vsakoletna srečanja ob dnevih geodetov in na mnogih jugoslovanskih in slovenskih strokovnih posve~ovanjih nas zbližujejo, omogočajo izmenjavo izkušenj in mnenj, včasih pa nam vlije- jo tudi malo prepotrebne samozavesti. Najbrže se ne motim, če računam da se bomo že letos v prvih dneh oktobra ko_t člani geodetskih društev in zveze sr~čali na 15.geodetskem dnevu. Kot ste vi uspešno zaključili svoj študij, naj tudi jaz poskusim zaklju- čiti te uvodne besede. Naj se vsem tistim, ki ste ob zahtevnem študiju našli kanček časa, razumevanja in volje za dobro sodelovanje, prisrčno za to zahvalim, vsem vam k uspešnemu zaključku študija iskreno česti­ tam in ne nazadnje želim v svojem imenu in imenu vseh sodelavcev geodet- skega oddelka veliko, veliko osebne sreče na življenjski poti in uspeha in zadovoljstva pri delu. Predstojnik geodetskega oddelka FAGG je nato diplomantom izročil listine, s katerimi jim FAGG in Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani podeljujeta naslov diplomiranega inženirja geodezije odnosno inženirja geodezije. 120 GV 2 (;i ( 19 8 2 ) 2 RAZGOVOR O PISAVI ZEMLJEPISNIH IMEN Znanstvena sekcija Geografskega društva Slovenije je dne 18.3.1982 pri- pravila razgovor o PISAVI ZEMLJEPISNIH IMEN. Razgovor je, bil pripravljen v zvezi z NAČRTOM PRAVIL ZA NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS. Poleg geografov in jezikoslovcev so se ga udeležili tudi geodeti (V.Kos, J.Rotar). Obravnavali so probleme pisave zemljepisnih imen, in si.cer predvsem v okviru naslednjih tem: Kritični pretres podomačenja latiničnih zemljepisnih imen (dr.I.Gams). Zemljepisna imena na karti Slovenije (mag.M.Orožen, O.Logar, mag.M.Že- rovnik) Zemljepisna imena na karti Jugoslavije (dr.M.Pak) Zemljepisna imena v zamejstvu in na dvojezičnem ozemlju SR Slovenije (dr.V.Klemenčič) Problemi pisave kitajskih in drugih azijskih zemljepisnih imen (V.Trček, A.Mravlje). Pisava arabskih (in drugih) zemljepisnih imen (V.Jagodic). Zaradi množične rabe zemljepisnih imen v različnih sredstvih javnega ob- veščanja, med katera gotovo sodijo tudi karte, je pomemben njihov enoten zapis. še vedno pa ugotavljamo številne napake, pomanjkljivosti, nejas- nosti in nedoslednosti pri tem. Namen razgovora je .bil doseči, da bi no- vi slovenski pravopis odpravil čimveč nejasnosti in nedoslednosti pri pisavi zemljepisnih imen.,Ugotovljeno pa je bilo, da bodo za dosego ci- ija potrebni še veliki napori. Če ima kdo od geodetov pripombe k predlogu pisave zemljepisnih imen v 1 Načrtu pravil za novi slovneski pravopis jih lahko pošlje na naslov: Geografsko društvo Slovenije, Znanstvena sekcija 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/II. DIGITALNO KARTIRANJE J.Rotar Geodetska fakulteta v Zagrebu· in Društvo geodetov Zagreb st.a dne 19. 3. 1982 na AGG fakulteti v Zagrebu organizirala predavanje z naslovom DI- GITALNO KARTIRANJE. Predaval je jugoslovanski strokovnjak prof.dr.ing. Pavle štefanovic., raziskovalec v ITC - Entshede (Nizozemska). Predava- telj je v zanimivem in odlično pripravljenem predavanju med drugim pou~ daril predvsem tole: Potrebe po informacijah so v svetu vedno večje. Zbiranje,obdelava,pre- de+ava in distribucija podatkov je že prava industrija. Vse več infor- macij se posreduje v obliki digitalnih kart, ki so del banke podatkovi V svetu se vse bolj uveljavljajo kompleksni sistemi digitalnega karti- ranja, ki pa so seveda zelo dragi. Uvajanje novega instrumentarija in novih sistemov pa je težavno, ne samo ·zaradi finančnih sredstev, temveč tudi zaradi odpora ljudi. Deloma izvira ta odpor iz strahu pred brezpo- selnostjo, deloma pa iz odpora proti novostim. J. Rotar GV 26 (1~82) 2 121 IZ DeLA zveze GeODeTOV SLOVeNIJe IN zveze GIG JUGOSLAVIJe XI. SMUČARSKI DAN GEODETOV SR SLOVENIJE Društvo geodetov Maribor je priredilo v nedeljo 7.marca 1972 pod pokro- viteljstvom Geodetskega zavoda Maribor XI.smučarski dan geodetov SRS pri Arehu na mariborskem Pohorju. Za organizacijo in izvedbo je skrbel organizacijski odbor ob pomoči tov. Ane Breznik in tov. Jožeta Bitenca. Tehnična izvedba tekmovanja je bila poverjena Smučarskemu klubu Branik, Tekmovanje je bilo v dveh disciplinah - veleslalom., tek - ki sta bili razdeljeni še na posamezne kategorije. Vsi udeleženci tekmovanja so ob prejemu štartne številke prejeli blok za toplo malico, karti Pohorja in Kozjaka ter značko GZ Maribor. V posameznih kategorijah so bile.tekmovalcem za prva tri mesta podeljene kolajne in diplpme. REZULTATI Veleslalom A. Mladina do 12 let l. Sergej Prosen 55.21, 2, Rok Zupančič 56.69 3. Tomaž Mrzlekar 58.19 4. Magda Avbelj 1:25.78; 5. Polonca Bitenc 1:38.03; 6. Tina Kobilica 1:59.11' B. Mladina od 12 do 18 let (moški): 1, Samo Kalač 46,78 2. Miha Zupančič 47,39 3. Marko Kobilica 52,20 4 .. Mikim Veronovski 59.02; 5. Marko Vuk 1:01.72; 6. Iztok Foltin 1:12.46; B2. Mladina od 12 do 18 let (Ženske): l. Sonja Kobilica 1:03.29 2. Betka štrozak 1:09.82 3. Cirila Cvetko Y:11.31 C. Ženske nad 35 let l. Majda Zupančič DČ 57.08 2 .• Marija Obu dzCelje 1:02.16 3. Lučka Kobilica DČ 1~04.58 4. Darja Planinšek GZ Maribor 1:11.40; 5. Ivanka Bitenc GZ Maribor· 1:11.42; Betka Trampuš GZ SRS 1:26.27; Zdenka Štrozak DČ 2:14.45; D. Ženske od 25 do 35 let: l. Božena Lipej GZ SRS 54.06 2. Nevenka Dežman IGF 59.28 3. Jerneja Trlep GU Škofja Loka 1:01.65 4. Alenka Kautičnik GU Celje 1:05,06; 5, Vera Sinčič GZ SRS 1:20,74; 6. Branka Rotar IGF 2:22.70, 122 GV 26(1982)2 E. ženske do 25 let: l. Zlata Zavašnik GZ SRS 2. Renata Mladenovič IGF 3. Vida Škalja F. Moški nad 45 let: 49.48 1:07.86 1:36.01 l. Rajko Bogataj 43.51 2. Miloš Zwolf RSC 43.96 3. Dušan Mrzlekar GZ Maribor 44.57 4. Ivo Vidmar GZ SRS 49.46; 5. Jože Rotar RGU 51.1"5; 6. Aco Kalač GZ Maribor 1:01.41; 7. Boris Bregant GZ SRS 1:04.00; 8.Rihard Robinšak GU Maribor 1:05.55; 9. Andrej Fratnik GZ Maribor 1:22.84; 10.Janez Ko- bilica GU Maribor 1:25.54 G, Moški od 30 do 45 let: l. Jože Bitenc GZ Maribor 42.68 2. Andrej Planinšek GZ Maribor 45.10 3. Marijan Štrozak GU Žalec 46.80 4. Milan Kreutz GU Celje 47.80; 5. Andrej Šegula GZ SRS 49.74; 6, Pavel Zupančič GTŠ Ljubljana 51.39; 7, Halil Adrovič GZ SRS 51,64; 8. Nace Perne IGF 54.11; 9.Tone Bevc GZ Celje 55.24; 10. Ciril Cvetko Kanaliza- cija Maribor 1:00.18; 11.Janez Zavašnik GZ SRS 1:20.69 H. Moški do 30 let: l. Iztok Trampuš GZ SRS 41,91 2. Janko Rozman IGF 45.96 3; Matej Maligoj študent 46.73 4. Janko Benedičič GZ SRS 46,77; 5. Darko Tanko GZ SRS 48.34;, 6, Stojan Trkman IGF 49.71; 7.Aleš Lovšin GZ SRS 49,84; 8.Darko Trlep Rudnik ura- na Žirovski vrh 49.96; 9.Vojteh Holc GZ Maribor 52.05; 10. Jože Vrbek GZ Celje 52.61; 11.Dušan Martinčič GZ SRS 53.28; 12,Janez Goršič GZ Ma- ribor 53.96; 13.Boris Vidic Mestni vodovod Ljubljana 54.6.; 14.Aleš Brez- nikar študent 56. 54; 16. Bojan Prijatelj Mestni vodovod Ljubljana 59. 24; 16, Tancer 56.56; 17.Tomaž Marovt GZ Celje 1:03.70; 18. zvone Golobič GZ SRS 1:10.59; 19. Bojan Dejak IGF 1:23·.82; 20.Miro Logar GZ SRS 1:24.68; 21. Bogo Žontar GZ SRS 1:78.12 Izven konkurence: Žnidar Dušan 46.55 Teki: A. Ženske nad 30 ~et: l. Vera Vovk GZ SRS 15:32.61 B ženske do 30 let: l. Božena Lipej GZ SRS 13:53.70 2. Ana Jamnik GZ SRS 14:15.13 3. Vera Sinčič GZ SRS 16:05.61 C. Moški nad 40 let: l. Branko Rojc IGF 10:57.29 2. Florjan Vodopivec FAGG 12:06.70 3. Franc Černe GZ SRS 13:20.09 4. Nace Perne IGF 13:53.63; 5. Aco Kalač GZ Maribor 14:43.00 D. Moški do 40 let: l. Vladimir Rooss Projektivno podjetje Kranj 10:44.28 GV 26(1982) 2 123 2. Jože Bitenc GZ Maribor 12:05.20 3. Bojan Prijatelj Mestni vodovod Lj,13:15.24 4. Matija Medved GZ SRS 13:46.60; S.Zoran Gregorič GZ SRS 13:57.67; 6. Dejan Nečirner GZ Celje 14:14.68; 7.-8. Marjan Belec Urbanistični inštitut Ljubljana lA:39.95; 7.~8. Tone Bevc GZ Celje 14:39.95. GEODETI DOLENJSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA NA GEODETSKEM ZAVODU SRS V LJUBLJANI Na večkratno pobudo svojih članov je vodstvo Dolenjskega geodetskega društva dne 11.12.1981 organiziralo za svoje člane obisk na Geodetskem zavodu SRS v Ljubljani. Obisk te največje geodetske organizacij~ združenega dela v Sloveniji srno uvrstili v svoj izobraževalni program za leto 1981. Bolj podrobno srno spoznali in si ogledali dejavnost in dosežke oddelka za fotointer- pr~tacijo, kartografskega oddelka, oddelka za fotogrametrijo in inšti- tuta Zavod~. Ogleda se je udeležilo prek 50 članov društva, kar je presenetljivo ve- liko število, če upoštevamo, da srno dosegli dvotretjinsko večino od skup- nega števila članov. Kvalitetne uvodne razlage pomočnika direktorja tov. Zavrla o poslovanju in organizaciji zavoda, ing.Andreja Bilca o fotoin- terpretaciji, Vilija Kosa o kartografiji ter ogled inštituta, oddelka za fotogrametrijo in drugih služb so več kot izpolnili naša pričakova­ nja. Menimo, da je GZ SRS vodilna strokovna geodetska organizacija v Ju- goslaviji, ki na nekaterih strokovnih področjih ne zaostaja za razvojem srednjeevropskih držav. Obisk na Geodetskem zavodu SRS je bil še posebno zanimiv in koristen za tiste naše člane, ko so bili na zavodu /prvič, pa tudi večkratni obisko- valci srno dobili nova spoznanja o zadnjih dosežkih v stroki. Poleg strokovnega dela pa smo obiskovalci doživeli tudi izredno priJa- teljski sprejem tako pri vodstvu, ki je našo željo, da bi obiskali Za- vod, z veseljem pozdravilo, kot pri ostalih kolegih, ki so ob svojih ob- sežnih zadolžitvah organizirali prijetno in koristno srečanje. Vsem sku- paj se v imenu Dolenjskega geodetskega društva lepo zahvaljujem! A. Pucelj Dolenjsko geodetsko društvo je organiziralo strokovno predavanje o ROTE in EHIŠ ter razgovor z uporabniki teh evidenc. Splošna ugotovitev je: GEODETSKI PROSTORSKI EVIDENCI ROTE IN EHIŠ SE UVELJAVLJATA V ·PRAKSI V letih 1980 in 1981 do popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj srno geodeti v upravnih organih veliko delali na osnovanju novih geodet- 124 GV 26(1982)2 skih prostorskih evidenc; to sta register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk. že prejšnje analize in dosedanje izkušnje potrjujejo, da sta ROTE in EHIŠ, kakor skrajšano imenujemo novi evidenci, široko uporabni, kar je tudi popis v letu 1981 v celoti potrdil. Ugotavljamo, da sta ROTE in EHIŠ poleg zemljiškega katastra edini pro- storski evidenci, ki v enotnem sistemu prikazuje izbrane podatke za vso republiko Slovenijo. Evidenci sta nastavljeni, zakonsko pa je urejeno tudi njuno vzdrževanje. Ob uporabi in vzdrževanju evidenc pa se kažejo tudi potrebe po njunem nadaljnjem razvoju in prilagajanju vsebine dejanskim potrebam uporabni- kov. Kdo vse so uporabniki ROTE in EHIŠ in kakšne so njihove dejanske potre- be, se vse pogosteje sprašujemo v občinskih geodetskih organih. Predvi- deni uporabniki morajo novi evidenci spoznati, da ju bodo lahko uporab- ljali. Tako smo razmišljali v geodetski upravi Novo mesto, podobno so razmišljali tudi po drugih geodetskih upravah na območju Dolenjske in Posavja, zato smo prek našega Dolenjskega geodetskega društva organizi- rali 11.marca 1982 v Novem mestu strokovno predavanje s prikazom vsebi- ne in oblike ROTE in EHIŠ. Poleg članov društva so bili še posebej vabljeni na predavanje vsi pred- videni uporabniki novih evidenc iz področja devetih občin, ki jih teri- torialno zajema Dolenjsko geodetsko društvo. Med uporabniki so bili pred- vsem urbanisti, statistiki in predstavniki drugih upravnih služb. · Prek 65 udeležencev na predavanju potrjuje zanimanje uporabnikov in geo- detov za to strokovno področje, njihove pozitivne ocene pa dajejo priz- nanje organizatorju in predavateljem. Za uspešno izvedeno predavanje ima veliko zaslug kolega Peter Svetik s sodelavcem Alešem Seliškarjem iz Republiške geodetske uprave in sodelav- ko Božo Mavrijevo z Zavoda SRS za statistiko, ki so na prošnjo DGD pri- pravili uvodno in glavno razlago n_ovih evidenc. Kolega Peter SVetik je v svojem predavanju, ki ga je popestril z grafa- skopskimi prikazi, udeležencem predavanja jasno in strokovno predstavil obe evidenci, njihov sedanji pomen in možnosti razvoja v prihodnje. Po- udaril je tudi širši družbeni vidik obeh evidenc, zlasti njun pomen v KIS in DSI. Predstavnika geodetske uprave Novo mesto Vesna Paulia in·l\.lojz Pucelj pa sta podala informacijo o stanju evidence na območju društva in obči­ ne Novo mesto in s tem praktično predstavila udeležencem predavanja ROTE in EHIŠ. če povzamem ocene iz razprave udeležencev lahko zaključim, da je bilo pripravljeno predavanje dobro organizirano in koristno, zato se v ime- nu društva zahvaljujemo organizatdrjem, predavateljem in razpraVlja~- cem, še posebno tisti_m prihodnjim uporabnikom, ki so v svoji razpravi dali vrsto koristnih napotkov. V. Paulia GV 26(1982)2 125 OBČNI ZBOR DOLENJSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Člani DGD so 11.12.1981 izvedli svoj 4.redni letni občni zbor. Na njem so izvolili tudi novo vodstvo in podelili priznanja svojim članom za de- lo in prizadevnost. V naslednjem mandatnem obdobju bodo društvo vodili na novo izvoljeni člani izvršilnega odbora: · - predsednik Janez Slak, GU Trebnje - podpredsednica Jožica Auersperger, GU Novo mesto - tajnica Mojca Ožbolt, Cestno podjetje Novo mesto - blagajničarka Marjana Pust, GU Novo mesto - oiani Dušan Lepšina, GU Brežice Istok Vraničar, GU Črnomelj Oton Devjak, GU Kočevje Željko Gašperinčič, GU Krško Marjan Krištofič, GU Sevnica Za delegata v ZGS je bila poleg predsednika društva izvoljena Jožica Auersperger. Za večletno aktivno delo na strokovnem in društvenem področju so preje- li delovna priznanja: - Franci Jenič, Občina Krško - Bojan Slokar, GU Kočevje - Majda Kuzma, Vodnogospodarsko poojetje Novo mesto - Željko Gašperinčič, GU Krško - Milivoj Petrič, GU Krško - Marinka Vovko, GU Novo mesto - Marija Prepadnik, GU Sevnica - Peter Guštin,GU Črnomelj V razpravi so člani nakazali potrebo po sprotnem izobraževanju, predvsem pa poizpopolnjevanjumlajših članov, ki se pripravljajo za strokovni iz- pit. Glede na strokovne sposobnosti in kadrovske zmožnosti bi geodetsko društ- vo lahko bolj ustvarjalno sodelovalo v družbenih dogajanjih na, svojem področju, predvsem na področju priprave prostroskega dela družbenega pla- na. Z opravljanjem konkretnih nalog bi lahko zagotovili tudi vir financi- ranja določenih društvenih dejavnosti. Stabilizacijska prizadevanja današnjega časa ne bi smela ornrtvit.i geodet- ske strokovne dejavnosti, ki jo je sedaj treba načrtno čvrsteje usmerja- ti in predvidevati tudi prihodnje potrebe, ko se bo investicijska -dejav- nost bolj sprostila, so v razpravi menili udeleženci občnega zbora. A. Pucelj OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA CELJE, ki je bil 26.februarja 1982 v Žalcu Občni zbor MGD Celje je vodil predsednik IO M.Nečimer. Po predlaganem in sprejetem dnevnem redu so bila najprej podeljena priznanja geodet- skim strokovnjakom. Za dolgoletno in požrtvovalno delo so jih prejeli: Peter Dotti, Leopold Obid, Julka Pačnik, Marija Pečar in Anica Steiner. Iz poročila predsednika MGD je razvidno, da je v društvu 123 članov in da so v dveletnem obdobju dobro delali. Organizirali so strokovno preda- 126 GV 26(1982)2 vanje in strokovno ekskurzijo. Sodelovali so pri izvedbi geodetskega smučarskega dne na Golteh in organizirali 14.geodetski dan v Celju - kartografija v SR Sloveniji z razstavo. V razpravi o poročilih in splošni razpravi so bila označena zanimiva mnenja o - reorganizaciji občinskih geodetskih uprav, - o velikem razhajanju med cenami storitev v posameznih občinah, OGU in RGU morata aktivneje sodelovati pri pripravi gradiva za novi sistem obdavčenja od kmetijske dejavnosti, - o novih tehnoloških rešitvah v geodeziji itd. V organe društva so bili predlagani in izvoljeni: - v izvršilni odbor: l. Franc Gajšek - predsednik 2. Franjo VUK - podpredsednik 3. Magda Rehar - tajnik 4. Torno Marovt - blagajnik 5. Vinko Klemen - član 6. Polde Salobir - član 7. Peter Fidler - član 8. Miro Hitrec - član 9. Emil Bremec - član - v nadzorni odbor: l. Bernard Leskovar - predsednik 2. Anton Tiršek - član 3. Alojz Trobiš - član - delegat za predsedstvo zveze geodetov Slovenije Gojrnir Mlakar. - delegati za sekcijo pri ZGS: l. Marjan Nečirner - za zemljiški kataster 2. Ivan Gaber - za komunalni kataster 3. Marija Skubic - za kartografijo 4. Bernard Leskovar - za inženirsko geodezijo - delegat za sodelovanje z ZIDT Celje Franjo Vuk - z Geodetskim vestnikom bo sodeloval Gojrnir Mlakar. Program dela Medobčinskega geodetskega društva Celje za nasJednje man- datno obdobje: - organizacija dopolnilnega izobraževanja po programu OGU in RGU, - organizacija ehe strokovne ekskurzije po odločitvi IO, - organizaciJa strokovnega posvetovanja o reorganizaciji geodetskih up- ravnih organov v skladu s spremembami zakona o sistemu državne uprave, - zavzemati se za nagrajevanje po delu, - kot trajna naloga; voditi evidenco o delavcih v geodetski stroki, ki bodo odšli v pokoj, in jim ob tej priložnosti izkazati posebno pozor- nost. Po finačnern poročilu in programu je bil občni zbor zaključen z družab- nim večerom. GV 26(1982)2 Po zapisniku Rezike Vrečko priredil J.Rotar 127 8. RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA ODBORA ZGS je bila v sredo, dne 10.3.1982, ob 14.uri v sejni sobi Republi~ke geo- detske uprave, tjubljana, Kristanova l. Od vabljenih so se seje udeležili: Milan Naprudnik, Dušan Mrzlekar, Boris Kren, Peter Šivic, Pavle Zupančič, Fridrih Kovačec, Gojmir Mla- kar, Vlado Kolman, Janez Kobilica, Ivan Golorej, Stanko Majcen, Štef- ka Svetik, Jože i Avbelj, Božo Demšar, Anton Lesar, Aleš Seliškar, Franc Vilfan, Franc Černe, Branko Rojc, Jože Rotar, Franc Gajšek, Vinko Puš- nik, Bojan Grmekt Janez Slak. Sejo je otvoril predsednik predsedstva ZGS Gojmir Mlakar in predlagal naslednji dnevni red: l. pregled' sklepov prejšnjih sej, 2. poročilo z zasedanja predsedstva SGIGJ v Prištini, 3. organizacija geodetske službe v SFRJ, 4. problematika izobraževanja geodetskih kadrov, 5. potrditev zaključnega računa ZGS za leto 1981, 6. finančni plan 1982 s predlogom sofinanciranja GV in GL, 7. razprava o novem sistemu obdavčevanja v kmetijstvu, 8. razno Dnevni red je bil sprejet brez pripomb. Ad l. Sklepi prejšnjih sej so realizirani, razen sklepa 5/82 - posredovanje zaključkov 14.geodetskega dne v Celju delovnim organizacijam izven geo- dezije - kar je treba čimprej narediti. · Ad 2. Zasedanje predsedstva SGIGJ, ki je bilo 20.2.1982 v Prištini, sta se u- deležila G.Mlakar in J.Avbelj. V obširnem poročilu je tovariš Mlakar med .drugim\poročal: V zvezi z dokončnim obračunom za večjezični geodetski slovar so še ne- kateri nesporazumi. Treba je še pridobivati nove naročnike. RGU je svoj delež po dogovoru poravnala prek ZGS in nima obveznosti. - Za posvetovanje o evidenci nepremičnin morajo biti referati prijavlje- ni do 15.3.1982. Odposlati pa jih je treba do 10.4., da jih bodo lah-1 ko do 25.4.1982 natisnili. Za referate skrbi RGU. Posvetovanje bo 2e. 1 in 29. maja v Sarajevu. Mlakar je zadolžen, da poskrbi za poseben sez- nam povabljencev iz SR Slovenije. - Letos bo še eno posvetovanje v Makedoniji o temi Podzakonski predpisi' iz geode~ske stroke. Prihodnje leto pa bo organizirala posvetovanje o avtomatizaciji v geodeziji ZG Slovenije. Ad. 3. Širšo obrazložitev predloga slovenskega Izvršnega sveta o ustanovitvi zveznega koordinacijskega telesa je podal tov. M~ Naprudnik. Pri tem je podrobneje prikazal delo medrepubliškega kolegija, njegovo neučinkovitos.t in kronologijo priprave predloga, ki je danes v obravnavi. V razpravi so sodelovali Černe, Mlakar, Šivic, Kren, Avbelj, Pušnik, Ko- bilica, Majcen. Izpostavljene so bile prenekatere dileme in posredovani tudi odgovori. Dileme so bile zlasti: da se geodeti prepočasi prilagajamo, ali bo to t~lo pripravljalo zakone ali bo delo temeljilo na dogovarjanju, zakaj medrepubliški kolegij ni bil učinkovit, ali bo telo financirano iz 1 128 GV 26(1982) 2 zveznega proračuna in bo dobivalo za geodezijo tudi posebna sredstva in podobno. Po obširni razpravi je bil sprejet SKLEP 7/82: Zveza geodetov Slovenije se strinja z informacijo Izvršnega sveta Skup- scine SRS in podpira predlog za ustanovitev zveznega koordinacijskega telesa za področje geodezije. Ne strinja pa se z mnenjem Zveznega sekre- tariata za pravosodje, da bi telo delovalo v sestavi Zveznega sekretaria- ta za ljudsko obrambo. Ad. 4. Širši informaciji o usmerjenem izobraževanju na fakulteti in srednji šo- li sta posredovala Šivic in Zupančič. Za višje in visoke šole se priprav- ljajo učni programi: manj smeri, več temeljnega znanja, stopenjski študij kot doslej. Čez mesec dni bo učni program dan v javno razpravo. V sred- nji šoli poteka program l. letnika usmerjenega izobraževanja. Največja težava je pomanjkanje učbenikov. Po krajši razpravi sta bila sprejeta SKLEP 8/82: Na skupščini posebne izobraževalne skupnosti je treba dati predlog za združitev profilov risar in operater. SKLEP 9/82: ZGS naj sodeluje pri pripravi učnih programov na FAGG. Ad.5. Zaključni račun .ZGS je obrazložil Seliškar. Sprejet je bil SKLEP 10/82. Potrjuje se zaključni račun ZGS za leto 1982. Ad.6, Finačni plan za leto 1982 je obrazložil Seliškar. Sprejet je bil SKLEP 11/82: Predloženi finančni plan za leto 1982 se spr"ejme. Za pridobitev sredstev za sofinanciranje GV v prihodnje se za posarnez ne organizacije zadblžijo: - GZ SRS: š.svetik, - GZ Maribor: D.Mrzlekar, GZ Celje: F. Gajšek, Ljubljanski geodetski biro: B.Kren, Ljubljanski urbanistični zavod: A.Lesar Invest biro Koper: A.Seliškar, FAGG: P.Šivic, - Zavod SRS za družbeno planiranje: A. Seliškar. Zaradi vse večjih stroškov, ki jih povzročajo dvodnevne seje ZGIGJ. na različnih krajih, je bil sprejet. GV 26(1982)2 129 SKLEP 12/82: Seje predsedstva ZGIGJ naj bodo en dan, vedno v Beogradu. Sklep je tre- ba posredovati n~ prvi seji predsedstva ZGIGJ. SKLEP 13/82: Pri izplačevanju potnih stroškov se je treba ravnati po določilih druž- ben.ega dogovora za gradbeništvo. ' Ad. 7. Zaradi pomanjkanja časa je bila obravnava preložena; sklenjeno je bilo, naj RGU pripravi pismeno informacijo za upravno službo, delovne organi- zacije in šole. Ad. 8. Tov. Golorej je poročal, da avstrijska in nemška zveza geodetov priprav- ljata za l. do 4.9.1982 skupen geodetski dan na Dunaju. Našo zvezo so zaprosili za sodelovanje in morali bi do 15.3.sporočiti, ali borno pri- pravili razstavno gradivo in koliko prostora potrebujemo. SKLEP 14/82: Avstrijskega geodetskega dne se bo ZGS udeležila v okviru SGIGJ. Organi- zacijo prevzame ZGS, finančne stroške pa SGIGJ. V odbor za pripravo raz- stave so imenovani: P.Svetik., I.Golorej, A.Bilc, B.Rojc in Z.Čermelj. Naslov ali tematika savstrijsko-nernškega geodetskega dneva: Informacijski sistemi v geodeziji. Seja je bila zaključena ob 18.30. 130 GV 26(1982)2 Zapisala: F,Vilfan in š.Svetik UDK 347.235.11:681.3 Strokovno poročilo Kataster; zemljiška knjiga; naprave za obdelavo podatkov MLAKAR, Gojmir 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško AVTOMATIZIRANI ZEMLJIŠKI KATASTER IN MOŽNOSTI NJEGOVE UPORABE V ZEMLJIŠKI KNJIGI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 2, p. 67 Na zemljiškoknjižnem uradu pri Temeljnem sodišču v Ce- lju je bil opravljen praktičen preizkus uporabnosti avtomatizirane banke podatkov ze~ljiškega katastra, ki se za občino Celje vodi na geodetski upravi občin Ce- lje in Laško. Opisane so izkušnje, pridobljene ob eno- tedenski uporabi banke podatkov zemljiškega katastra, v katero so na zemljiškoknjižnem uradu posegali prek ekranskega terminala. GV - 196 UDK 528.024.4 525.731 Trigonometrično višino- merstvo; teorije o refrakciji VODOPIVEC, Florijan Avtorski izvleček Izvirna. študija (Poročilo o raziskovalni nalogi) 61000 Ljubljana, YU, FAGG - Geodetski oddelek RAJONIZACIJA VERTIKALNE REFRAKCIJE V SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)2, p.74 fig. 6 diagr. 2, 12 lit. Naloga vsebuje teoretične in praktične možnosti za do- ločitev koeficienta vertikalne refrakcije. Namen razis- kave je predvsem čim točneje določiti koeficient re- frakcije, in sicer na način, ki bo ekonomsko utemeljen. Na podlagi konkretnih meritev so podana izhodišča za določitev koeficienta refrakcije. GV - 197 Avtorski izvleček UDK 5 2 8 . 9 : 6 8 l. 3 Kartografija; naprave za obdelavo podatkov SVETIK, Peter Strokovno poročilo 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PROJEKT "DIGITALIZACIJA PODATKOV" Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)2,p.108, 2 maps Delo na projektu vodi "Projektni svet za teritoriali- zacijo podatkov". Financerja sta Republiška geodetska uprava in Zavod SRS za statistiko. Izvajalci del so Geodetski zavod SRS (digitalizacija mej s programom za posodabljanje podatkov in programom za izračun po- vršin), Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (programi za avtomatsko kartiranje) in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (tisk kart). Program del predvideva izdelavo atlasa, ki· bi vseboval kartografske prikaze 40 tematik iz podatkov statistič- nega popisa iz leta 1981. GV - 198 Bregant UDC 5 2 8 . 9 : 6 8 l. 3 Cartography; data processing equipment SVETIK, Peter Professional report 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava "DATA DIGITIZING" PROJECT Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)2,p.108, 2 maps The project complection is managed by "Spatial dis- play of data project council". The project is finan- ced from Republic Institute far Geodetic Survey and Republic Institute far Statistics of Slovenia. The job is performed by Geodetic Survey of SR Slovenia (boundaries digitizing and software far data up-da-: ting and surfa~e·cireas findirig), Institute far con- structions, seismical engineering and data handling (software far automatic mapping), and Institute far geodesy and photogrammetry (map printing). The project jobs programme includes the elaboration of an atlas, containing cartographic displays of forty themes, based on the data of 1981 statistic census. GV - 198 Bregant UDC 347.235.11:681.3 Cadastre; land register; data processing equipment MLAKAR, Gojmir Professional report 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško AUTOMATED CADASTRE AND ITS APPLICABILITY IN LAND RE- GISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)2, p. 67 At the land registry in Celje the applicability of an automated cadastral data bank has been tested. A week experience in cadastral data use, applying a display unit, is presented. GV - 196 UDC 528.024.4 525.731 Trigonometric levelling; refraction theories VODOPIVEC, Florijan Author's abstract Original study (Research task report) 61000 Ljubljana, YU, FAGG - Geodetski oddelek VERTICAL REFRACTION IN DIFFERENT REGIONS OF SR SLO- VENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)2,p. 74 fig. 6 diagr. 2, 12 lit. This research includes tehoretical and practical appro- aches far the determination of the refraction coeffi- cient. The main goal isto determine the refraction coefficient in the way that would be the most precise and economical at the same tirne. On the basis of the special measurements the issues far the more precise determination of the refraction coefficient are given. GV - 197 Author's abstract