P.b.b. kuliurno - politično glasilo -'z s v efovjnih JU doma č ih dp gojikov m Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfuit 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./ŠTEVILKA 6 CELOVEC, DNE 11. FEBRUARJA 19CJ5 CENA 2.— ŠILINGA Zvestobo slovenski materini besedi! Samostojen nastop koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah Kdor se je udeležil zborovanja Narodnega sveta koroEkih Slovencev preteklo soboto v Celovcu, je odšel domov v prepričanju, da slovenskemu idealizmu ni meja. Nad 100 zaupnikov iz vseh predelov dvojezičnega ozemlja je z veliko pozornostjo zasledovalo obširno poročilo o predpripravah na deželnozborske volitve, ki ga je podal v imenu odbora predsednik NSKS dr. Valentin inzko. Naši delegati so večkrat prekinili izvajanja govornika z močnim ploskanjem, posegli živahno v diskusijo ter so- Spremembe v deželnem zboru možne V 'koroškem deželnem zboru je zastopancih 36 pe.-r.ncev. 18 odbomiških mest pripada socialistični in 1 mesto komunistični ■stoainiki, OeVP je zastopana v deželnem zbo-ni z 12, FPOe pa e 5 poslanci. V koroški deželni vladi so bila dodeljena na podlagi jziidov deželnozborskih volitev I. 1960 socialistom 4 mesta, OeVP 2 in FPOe 1 mesto. To meiSto je močno ogroženo, kajti FPOe je v Avstriji, predvsem na Koroškem, v velikem razkroju. Žabo ni čuda, ako želita obe koalicijski stranki OeVP in SPOe odnesti .vsaka zase čim večji delež ter privabiti čim več pristašev FPOe, da oddajo tema dvema strankama 14. marca svoj glas. Vrhu tega pa morata v volilni borbi in svojih ■izjavah tako OeVP kot SPOe še posebno paziti na svoje nacionalce, ki so dosti moč-®o zastopani tako v Ljudska stranki kot v SPOe. Ob vsem tem nihče mi bil presenečen, ako OeVP mi -prevzela na svojo listo nobenega zavednega Slovenca na izgledno mesto. Na 3. mestu kandidira.pri OeVP dr. Wolf-.gang MayrhO'fer iz Velikovca, na 11. pa dr. Valentin Einspieler. Lista Ljudske stranke je močno liib-eralno-nacionalno pobarvana. Taka se nam je predstavila OeVP, ko je ob-javila svojo kandidatno listo. Pri socialistih odstopa deželni glavar We-denig, ki ga je del Slovencev večkrat pri volitvah podpri zaradi njegovih prizadevanj ■po dobrih, soisedistveniih odnožajih s Slovenijo ter njegovo pomirjevalno politiko v deželi. Bodoči deželni .glavar Sima se tozadevno ne more sklicevati na prijateljstvo s Slovenci, kljub temu, da je staro že 20 let v vodilnih položajih SPOe. Na tem tudi za voiDtve pripravljene izjave ničesar ne -spremenijo in ne gledamo v njih kaj drugega kot le besede, katerim doslej dejanja še niso sledila. Mirko Kumer, pd. črčej, podžupan pboerške občine, nosilec deželne liste Koroška volilna skupnost” Samostojen nastop Slovencev Ko je pirikaza-l dr. Inzta v svojem govoru splošni politični položaj-pred volitvami, je dejail: „Deže’n'CZbO'rske volitve so posebno v zveži s -čl. 7 drž. pogodbe za nas koroške Slovence eminentno važnega pomena. Ker slovenski element v nobeni stranki na Koroškem ni upoštevam, da bi v njej bila zaščita manjšin ter enakopravnost koroških Slovencev dejansko zagotovljena, je potrebno, da kot slovenska skupina tudi pri deželnozborskih' volitvah izpovemo naše stališče -do realizacije člena 7 državne pogodbe ter s saraoist-oijnim nastopom opozorimo na vsa odprta vprašanja, k-i jih doslej- obe stranki nista rešili. V tej. zvezi še glasno sklenili: Koroški Slovenci bomo nastopili pri volitvah v koroški deželni zbor s samostojno listo. Tajnik NSKS dr. Reginald Vospernik pa je nakazal smernice za uspešen nastop pri volitvah. Zborovanje, katerega se je udeležilo tudi mnogo mladih volilcev, smo zaključili s prvo kitico koroške narodne „Nmav čez izaro“. Z njo smo prisegli znova zvestobo slovenski materini besedi in zvestobo slovenskemu narodu. prav posebej opozarjamo na nevzdržne prilike na področju ljudskega šolstva. Razveljavitev obvezne šolske odredbe iz leta 1945 je poglavje, ki ni rešeno-, -saj več kot 4000 do 5000 slovenskih otrok na dvojezičnem ozemlju ni udeleženih slovenskega pouka. Vedno bolj se ujeda nemška govorica v srca -čisto slovenskih otrok, ki pri-hajaj-o iz slovenskih družin ali vsaj slovenskega okolja. So vasi, kjer govorijo odrasli med seboj samo slovensko, medtem, ko se poslužujejo -otroci v šoli in izven nje izključno -le še nemškega jezika. To so v močni meri raznarodovalne posledice -ukinitve obveznega dvojezičnega šolstva. A tudi na vseh drugih področjih javnega življenja koroški Slovenci vidimo in občutimo, -da sta obe stranki doslej malo stori® za to, da bi se uresničila v deželi končno že enkrat enakopravnost koroških Slo-' vencev. Ni naša skrb, kako naj razširita OeVP in SPOe v čim večji meri svoj vpliv v deželi, ampak da se ohranimo kot Slovenci. „Zato moramo," je dejal dr. inzko, „tudl glede zadržanja pri volitvah v koroški deželni zbor najti tisto rešitev in obliko, ki bo najuspešneje služila našim narodnim interesom." Beseda naših zaupnikov Po predavanju predsednika. Narodnega sveta se je razvila živahna diskusija, pri kateri so se oglašali naši krajevni politični mandatarji in zaupniki še in še k beseda. Ponovno je prišla do izraza misel: za tooiročlke Slovence pride pri sedanjem političnem položaju v poštev samo samostojen nastop. Naslov liste in kandidati pa naj bodo zagotovilo, -da bo dana vsakemu Slovencu možnost, podpreti -slovensko listo. Soglasno je bil sprejet predlog, naj bi vložili za deželnozborske volitve listo »Koroška volilna skupnost". Nato pa so bile izve- dene tajne volitve, pri katerih je bil izvoljen za nosilca kandidatne liste podžupan mesta Pliberk, g. Mirko Kumer. Udeleženci so vest o njegovi -izvolitvi vzeli z navdušenjem na znanje. Razumljivo, saj je bilo izrečeno z izvolitvijo zaupanje možu, ki ga narod -spoštuje vsled njegove nesebičnosti, požrtvovalnosti, dobrosrčnosti, predvsem pa neizmerne ljubezni -do slovenske besede. Koroške Slovence je zastopal do nedavnega v koroški kmetijski zbornici, je predstavnik v Okrajni -kmetijski zbornici v Velikovcu, dejansko pa sodeluje in pomaga povsod, kjer gre za slovenske narodne interese. Kot podžupan pliberške občine se je vsestransko uveljavil s svojim delom in zadržanjem ter je njegovo ime še posebej zaslovelo pre-tekio leto, ko je pozdrav-1 v Dobu pri Pliberku s številno zastopanim d-Or mači-m prebivalstvom avstrijskega državnega prezidenta ter poudaril, da naj bo Avstrija pravična tudi do prebivalcev slovenske narodnosti. Na prvih petih mestih »Koroške volilne skupnosti" kandidirajo: e Mirko Kumer, podžupan v Pliberku; © prof. dr. Reginald Vospernik iz Po-dravelj; © živinozdravnik dr. Marko Dumpelnik iz Stebna v Podjuni; © prof. dr. Valentin Inzta iz Sveč v Rožu; © Anton Gailob, kmet v Zagorčah in slovenski zastopnik v veleobčini Bekštajn. Celotno kandidatno listo bomo objavili v prihodnji številki. Ko je obdelal na sobotnem zborovanju dr. Reginald Vospernik nato še vsa tehnična vprašanja v zvezi z izvedbo volitev, smo zborovanje zaključili s koroško narodno „Nmav čez izaro". Prof. dr. Reginald Vospernik m Podravelj Živinozdravnik dr. Marko Rurnpelnik iz Stebna v Podjuni Prof. dr. Valentin Inzko iz Svef v Rožu Anton Gailob, kmet v Zagoričah, občina IlekSlajn Politični teden denarna vsota res dariilo, gre dsz lega, ker Egipt zaradi slabega gospodarskega položaja v naslednjih letih ne bo mogel povrniti dolga. Po svetu ... RDEČA KITAJSKA NOČE K OZN Rdeča Kitarska nima več {interesa pristopi;,ti v Organizacijo združenih narodov, je izjavil kitajski ministrski predsednik Cu En Laj v nekem razgovoru z indonezijsko tiskovno agencijo Antara. Kot razlog za to ugotovitev je Cu En Laj navedel izstop Indonezije iz Združenb narodov. Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je dal ta intervju oh obisku indcmez.jskega zunanjega ministra Subandria, ki se je mudil pretekli teden v Pekingu. Za komunistično Kitajsko bi bilo popolnoma napačno sedaj, ko je izstopila Indonezija, pristopiti v svetovno organizacijo. Zanimivo pa je namreč, da Cu En Laj ni nič omenil, kaj bi storil Peking v slučaju, če bi svetovna organzacija Združenih narodov sprejela Kitarsko v članstvo. Sploh pa so politiični opazovalci mnenja, da Kitajska že dolgo nima več res n''h namenov postati č1amfca Organizacije združenih narodov. Domnevajo celo, da bi Rdeča Kitajska sprejela ponudbo le tedaj, če bi jo (Sprejeli Istočasno tudi v varnostni svet (s pravico veta), kar pa seveda ne bi bilo v interesu niti Združenih držav Amerike niti Sovjetske zveze. Prvikrat v letošnjem letu je imela namreč Rdeča Kitajska priliko, da bi jo sprejeli v svetovno organizacijo. Indonezijski državni predsednik Sukamo pa je te dni izjavil, da se ne bo Indonezija 'nikoli več vrnila v Organizacijo združenih narodov. Če pa bi to storila, pa samo v slučaju popolne obnovitve te svetovne organizacije. V nekem pogovoru z ameriško radijsko družbo je indonezijski predsednik Sukar-no dejal, da Združene države zmerom navezujejo pogoje, če dajo njegovi deželi pomoč. S komunistično Kitajsko nima zaradi tega Indonezija nobenih sitnosti. RAZNI DE GAULLOVI NAČRTI Na tiskovni konferenci je pretekli teden francoski predsednik de Gaulle vzbudil pozornost z drznimi predlogi. De Gaulle je pozval namreč Združene države Amerike, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Rdečo Kitajsko, naj bi se vsedli skupno s Francijo za okroglo mizo, kjer naj bi že enkrat vendarle izvlekli Organizacijo združenih narodov iz silno težavnega položaja. Združenim državam Amerike pa je de Gaulle brez ovinkov povedal, da je nemško vprašanje po njegovem mnenju samo evropska zadeva. To pa ni bil samo edini napad na Združene diržave Amerike. De Gaulle je dalje povedal, da dolar ni več neposredna mednarodna denarna mera. Svet mora najti novo mero, kateri podlaga naj bi bilo zlato, je rekel de Gaulle. Zelja po Vključitvi Rdeče Kitajske pa je naletela že na odpor Združenih držav Amerike. Johnson je namreč dejal, da krize Or-iganizacllje združenih narodov ni iskati v njeni izgradnji, temveč pri onih članicah te svetovne organizacije, ki so se pregrešile zoper „Charto“. To je jasen udarec da Gaul-iu, kajti Francija, kakor tudi Sovjetska zveza in nadaljnjih enajst držav dolgujejo Organizaciji združenih narodov že dve leti precejšnje vsote. Deset najvažnejših gospodarskih držav .sveta pa je de Gaulle pozval, naj h5 izde-ilale načrte za pregrupacijo mednarodnega denarnega sistema. Začasno pa naj bi še-Stefo držav EWG ustvarilo svoj lasten soliden denarni sistem, pri čemer je mišljena iizključitev ameriškega dolarja. INDONEZIJA KMALU JEDRSKA SILA Že oktobra letos hoče Indonezija izvesti .svojo prvo jedrsko eksplozijo. Tako bi bila ta država že šesta atomska sila na svetu. To je izjavili indonezijski brigadni general Hartono v nekem govoru v Djakarti. Hartano je povedal, da je zaposlenih 200 znanstvenikov pri izdelavi te prve njihove jedrske bombe. Dalje je rekel, general, da bo oktobra letos svet izvedel za novo presenečenje. Lani je bilo presenečenje s kitajsko eksplozijo, letos pa bo Indonezija presenetila svet s svojo prvo atomsko bombo. To vest so pravzaprav Indonezijci dali že lani decembra, kajti tedaj je bilo rečeno, da pripravlja Indonezija svojo jedrsko eksplozijo za leto 1965. Indonezija ima sedaj komaj en atomski reaktor, ki so ga zgradili z ameriško po- močjo, in ki je bil namenjen samo mirovnim ciljem. Vendar pa lahko vsak atomski reaktor služi tudi za proizvajanje snovi za jedrsko bombo. Pravkar pa gradijo Indonezijci s sovjetsko pomočjo svoj drugi reaktor v bližini glavnega mesta Djakarte. Na Zapadu so mnenja, da pomaga Kitajska Indoneziji pri gradnji. Kajti dvrmljivo je, da bi mogla Indonezija s samo enim atomskim reaktorjem proizvajati jedrsko bombo. Dalje je najavil general Hartono, da bo zgradila Indonezija še letos rakete, z iz-, redno močno razdiralno silo. GOSPODARSKA POMOČ EGIPTU Vzhodna Nemčija bo posodila Egiptu gospodarsko pomoč v vrednosti 1.2 milijarde šilingov. To so uradno objavili v Vzhodnem Berlinu. Ustrezno pogodbo so že v Kairu podpisali. Pogodba vsebuje nadalje pojačitev znanstvenega im tehničnega vzajemnega dela med Vzhodno Nemčijo in Egiptom. Denarna pomoč pa bo služila Egipčanom za gradnjo tovarn in industrijskih objektov. O tej pomoči so se pogajali že dalj časa. Po mnenju političnih opazovalcev je ta vzhodnonemška gospodarska pomoč darilo, ki ga bo prinesel vzhodnonemški partijski voditelj Waiter Ulhricht, ko bo konec tega meseca obiskal Egipt. Da je ta BRE2NJEV POTUJE Sovjetski partijski voditelj Leonid Brež-njev se je mudil tri dni na Madžarskem, ne da bi bilo to uradno objavljeno. Brež-njev, ki je prišel na Ogrsko v spremstvu člana prezidira Podgornega, je razstavljal z madžarskim ministrskim predsednikom Janošom Kadarjem o stvareh, ki zadevajo obe državi. Tajnemu obisku ruskih državnikov pripisujejo na Zapadu veliko važnost, ker so bili pred kratkim itak zbrani vsi visoki poklFiki vzhodnega bloka v Varšavi. V Budimpešti pravijo, da se je sukal pogovor Brežnjev-Kadar okoli nemškega vprašanja. Treba je namreč vedeti, da Madžarska, Bolgarija im Romunija niso sporazumni s pratimemško politiko Kremlja. Nemško nevarnost, o kateri je toliko govora na Vzhodu, ne jemljejo zgoraj imenovane dežele preveč resno, ker one itak ne mejijo neposredno na Nemčijo. Zato pa vzdržujejo te tri dežele močne gospodarske odnose, proti katerim se je na varšavskem vrhu izrekel vzhodnonemški vodja Ulbricht. Brežnjev obisk na Madžarskem je bil prvi, odkar je bil Imenovan za vodjo komunistične partije Sovjetske zveze. Do sedaj je imel Brežnjev neposredne pogovore le z Gomulko (Poljska) in Novotnyjem (Češkoslovaška). . in pri nas v Avstriji VOLILNA BORBA SE ZAČENJA Kot znano, je letošnje leto zopet v znamenju volitev, o čemer smo že pred tedni poročali. Politično javnost posebne« zanimajo dežalnozborske volitve na Koroškem in Štajerskem v nedeljo, 14. marca t. 1. (Nekateri hočejo namreč v njih videti predznake za izid prihodnjih parlamentarnih volitev.) Tako na Koroškem kot na Štajerskem so vse stranke oziroma politične skupine že pričele s pripravami za volilni boj. Nas v prvi vrsti zanima položaj na Koroškem. Po najnovajiših podatkih Ima tokrat 316.044 oseb volilno pravico (145.290 moških in 170.754 žensk), medtem ko je bilo pri zadnjih deželnozborsfcih volitvah 1. 1960 le 303.071 upravičencev; letos bo tedaj 12.973 vaHUcev več. Ker bodo volitve že v dobrem mesecu, je volilna propaganda že precej razgibana. Glasila strank iščejo vsepovsod priložnost, da svojemu nasprotniku kakšno „zagode-jo“; isto se dogaja na političnih zborovanjih, ki so že tako rekoč na dnevnem redu. Ljudski stranki (OeVP) je še vedno dobrodošlo orožje proti socialistom lanska finančna afera celovških socialističnih odbornikov Mayarhoferja in Asenbauerja: nadalje protipredpiisno ravnanje bivšega notranjega ministra Olaha; dokončna cbsodba bivšega socialističnega finančnega referenta v Št. Vidu ob Glini Strempfl-a kot tudi govorice o razburjenju socialističnih krogov, češ da je v koroški Konzumni zadrugi bil zapažen ponovni primanjkljaj okoli 80 tisoč šil., ko še miti ni razčiščen lani ugotovljeni primanjkljaj v znesku 180.000 šil. MESTO SOCIALISTIČNEGA DEŽELNEGA GLAVARJA V NEVARNOSTI? OeVP si po mnenju in izjavah nepristranskih opazovalcev obeta, da bo mogla iz teh socialističnih »madežev" skovati precejšen političen kapital in sama z lastnimi močmi doseči v deželnem zboru najmanj še en poslanski mandat, t. j. usodni trinajsti, s čimer bi bila ogrožena socialistična relativna večina. Dosedaj so socialisti v koroškem deželnem'zbora pri glasovanju o kakem njihovem predlogu, ki sta ga OeVP in PFOe odklanjali, na ta način dosegli večino pri glasovanju, da so se zvezali z edinim poslancem KPOe, kar je zadostovalo za uveljavitev. če pa pri prihodnjih volitvah doseže OeVP trinajsti poslanski mandat, bo socialistična premoč v deželnem zbora 'ogrožena — to zlasti v slučaju, da OeVP in FPOe skupno nastopita. Nekateri hočejo v tej kombinaciji celo videti možnost, da izgubijo socialisti mesto deželnega glavarja, kar pa se v danih političnih pogojih in razmerah ne zdi kaj posebno verjetno:. Seveda tudi socialisti ne ostanejo dolžni in skušajo Ljudsko stranko oz. njene predstavnike postaviti v dvomljivo luč. Pred več tedni je iz socialističnega tabora izšla zamisel o zgraditvi rafinerije mineralnih cilj v veiiikovškem okraju, s čimer pa se Ljudska stranka ni strinjala. Nadalje so ji očitali, da hoče veleposestnikom prihraniti 500 milllijooov šil. na zemljiškem davku, in to na račun občin. V zadnjih dveh tednih pa so napadi socialistov osredotočeni na OeVP podpredsednika deželnega zbora dr. Mayerhoferja iz Velikovca in na realitetno pisarno, ki jo vodi njegova žena. Očitajo mu, da je s pomočjo svojih prijateljev v Ljudski stranki neupravičeno prejel 67.000 šil. kot podporo za gradnjo vodovoda do njegovega posestva oz. doma pri Velikovcu, njegova realitetna pisarna pa 80.000 šil. kot provizijo za nekako posredovanje prodaje poslopja, kjer je bila do nedavna Koroška bolniška blagajna, Koroški deželni zavarovalnici. No, 14. marca bomo videli, kdo je imel boljše adute v rokah! Delovno ljudstvo vč pač tudi to, da imajo i eni d drugi dovolj masla na glavi, im bi si zelo želelo, naj bi se politiki ne pulili za stolčke javnih mest le zato, da bi bili materialno preskrbljeni, temveč v prvi vrsti zato, da delajo v blagor naroda in domovine! K deželnozborskim volitvam na štajerskem naj še omenimo, da so zvišali število poslanskih mandatov za osem, tako ca imajo vse stranke izglede, da dobijo še kako dodatno poslansko mesto. Dosedaj je bilo v štajerskem dežel, zbora 24 zastopnikov OeVP, 20 SPOe, 3 FPOe in 1 KPOe. Socialisti upajo, da si bodo nazaj priborili oni mandat, ki so ga 1. 1960 izgubili in so ga dobli komunisti; Ljudska stranka je svoje propagandne napore usmerila posebno na industrijske predele, v katerih hoče izkoristiti nevoljo socialističnih delavcev na svojo stranko zaradi Olahove afere. Liberalna stranka (FPOe) pa si obeta precejšnje koristi od svojega deželnega strankarskega predsednika inž. Gotza, ki je hkrati tretji podžupan v Gradcu. O njem pravijo, da se mu je posrečilo deloma pridobiti mladino. TUDI POD STREHO FPOe „VRE“! Stranka liberalcev se je precej ča-a sem škodoželjno smejala im si mela roke oh raznih večjih ali manjših sporih, nesoglasjih in aferah v OeVP im SPOe, hoteč mentta reči: Le .poglejte jih, ljudje, kakšni so, kaj počenjajo med sabo in z ljudskim premoženjem! Mi pri FPOe smo za skrajno poštenost, proti korupciji in podkupovanju! V zadnjih mesecih in tednih pa prihajajo iz njihovih vrst vedno bolj »zanimive" novice, ki dajo slutiti, da je tudi v tej »deželi Danski precej gnilega". Kot v drugih strankah je tudi v FPOe menda borba posebno za bolje plačane »stolčke". Posebno huda trenja pa so v stranki nastala po objavi Olahove afere in v zvezi z njo z njegovim razmetavanjem oz. »podarjevanjem" sindikalnega (delavskega) denarja, ko je bil on 'še predsednik Avstrijske delavske zveze (OeGB). Po najnovejših časopisnih vesteh SLOVENCI doma in po Štifta t Frančiška Žvokelj Pred kratkim je umrla v Vrhpolju pri Vipavi Frančiška Žvokelj, pd. štacinova. Spolnila je 77 let življenja. V življenju je morala veliko prestati. Bila je vdova s petimi otroki in obširnim pose stvom. Sama je morala nositi vso skrb in prenašati vso težo odgovornosti za ohranitev družine in po sestva. Bila je verna žena in je zaupala bežji Previdnosti ter vdano prenašala vse neprilike živ Ijenja. Moei je iskala v cerkvi in ostala stanovitna do konca. Ni bila samo iz ugledne družine, tem več je bila tudi osebno plemenitega srca. Slovenci v Caracasu so se na izseljensko nedeljo zbrali pri sv. maši, ki je bila v caracaški stolnici za ,vse izseljence. Po svetem opravilu so prisostvovali polaganju venca na spomenik venezuelskemu osvoboditelju Simonu Bo-livarju. Slovenske narodne noše so vzbujale splošno pozornost. Odlikovanje dveh slovenskih slikarjev Akademija risarske umetnosti v Firencah, najstarejša umetnostna akademija na svetu, je ob svoji 400-letnici izbrala za svoja nova člana tndi slo venska slikarja Božidarja Jakca in Fran četa Miheliča iz Ljubljane. Te dni sta dobila v zvezi s tem pismo Italijan skega veleposlanika s čestitkami ter diplomi nove časti. Priznanje je zaradi slovesa te akademije tem večje. Slovensko romanje v Sveto deželo Tržaški, goriški in koroški duhovniki priprav Ijajo slovensko romanje v Sveto deželo. Potovali bodo z letalom. Potovanje bo trajalo od 21 do 31. avgusta. Vpisovanje je pri gospodu Zorku v Roja nu in v Marijanišču na Opčinah. Čas za prijavo je do 13. februarja. Koroški oktet v Trstu Prijetna novost v umetniškem delovanju Kultur nega doma je bil nastop Koroškega akademskega okteta. Tržaški Slovenci so mu pripravili najlepši sprejem, ki si ga more kak umetnik želeti. Napol nili so dvorano do zadnjega kotička. Poslušalci v dvorani so pozorno prisluhnili ubranemu petju in nagradili pevce z navdušenim ploskanjem. Spo red je bil pester. Zajemal je polifonske skladbe, ko roške in slovenske narodne in umetne pesmi, tri ruske pesmi, s tremi skladbami pa so podali značaj srbske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi Koroški akademski oktet se po gostovanju v Ga rici in v Trstu, vrača v Ljubljano, še ta mesa-pa bo gostoval na Holandskem, kjer je veliko Slovencev, in v Belgiji. To je že njih drugo potovanje. Prvič so bili na gostovanju v tujini leta IfHil" ter želi povsod veliko uspeha, posebno z živahni mi narodnimi in umetnimi slovenskimi pesmimi Povedali so, da so posebno pesem »Žabe” povsod izredno vžgale. Koroški oktet je nastal pred desetimi leti ua Ravnah na Koroškem, odtod tudi me okteta. Od prvotne zasedbe pojejo v današnjem oktetu le še štirje pevci. je tudi FPOe prejela baje okoli 6 milijonov šil. Precej časa ni hotel noheden od viidanih strankinih funkcionarjev vedeti io priznati, dri je sprejel ta »nebodigatreba" denar; po daljšem oklevanju pa je le prodrlo v javnost. Pod težo dejstev je FPOe-časo pisije ile priznalo, da je stranka prejela od Olaha nekaj denarja, a je to neupravičeno »dariilo" hotelo prikazati kot nekaj, !kar jim samo ob sebi umevno pripada!: Ko je prišlo- to Olabovo »dariilo" v javnost, so se spori v vodstvu stranke še po večali im je poleg tega nastalo v stranki po posameznih deželah več »linij", ki so v prvi sapi ‘izjavljale, da odklanjajo postopek »dunajske Umije FPOe"; zlasti {koroško -im štajersko deželno strankarsko vodstvo ja to zagotavljalo. Med trenji v koroških vodstvenih krogih stranke, sta billa dva člana izključena iz stranke in hočeta sedaj usta naviti nekaj svojega; nekaj pa jih je odložilo svoje mandate oziroma so izstopili iz stranke — nekateri med njimi, ki so delojemalci, z utemeljitvijo, da 'se vodstvo FPOe me ozira ma koristi in potrebe delavstva. Da bi se temeljito pripravili ma prihodnje deželmozborske volitve in da bi kolikor mogoče izgiladifi vsa nesoglasja, je bilo pred tednom v Celovcu veliko zborovanje, na katerem so strankini govorniki poudarjali da le FPOe more preprečiti na Koroškem »rdečo ali črno" diktaturo. Koroška mora zopet dobiti svoj liberalni obraz, to je na mera FPOe." — Da, da, tako je pač: zamejca lahko pereš, kakor hočeš; vedno ostarv črn! 78-feinica smrti Frana Erjavca Pozabljena obletnica velikega kulturnega delavca Na godSIkem poteopalliiišču stoja — na žalost povedano — že v slabem stanju nagrobni isipoimeniik enega velikih kulturnih delavcev na Goriškem — profesorja in pri-rodoslovca Frana Erjavca. Na nagrobniiku se bere letnica in mesec smrti: f 13 - 1 -1887. Sredi januarja je torej minilo 78 tet. odkar je umd ta veliki mož, o katerem je zapisal pesnik Gregorič: ..Priroda vsa, ki vrl jej bil glasnik, mu velikantsk je, večen spomenik." Fran Erjavec je bil po rodu Ljubljančan. Na Poljanah se je rodil 9. septembra 1834. Večino delovnih let je pa prebil v Gorici, kjer je tudii umrl. Ker je že zgodaj zgubil steirše, ga je izšolala stara sorodnica Marija. Veselja do prirodiopiisa se je navzel pri tedanjem muzejskem ravnatelju Dežmanu. V osmi šoli je pa prišel v Mterami krog „Vajevcev“. Ko je končal naravoslovje na dunajski univerzi, je poučeval od 1860 dalje enajst let na zagrebški realki. Leta 1871. fe pa bil prestavljen na go,riško realko, kjer je tudi več let ravnateljeva!. Nekaj let je poučeval tudi na učiteljišču. Leta 1875 je bi bot prirodopisni strokovnjak z mnogima znanstvenimi spisi povabljen za rednega prosesorja na zagrebško univerzo. Imenovanja pa ni sprejel in je raje ostal v svoji ljubi Gorici. Tu se je tudi poročil z Marijo Ferfilovo. Stanoval je spiva v ulici Dreossi. V zakonu-je imel dve hčerki in sinčka Milutma, ki je umrl še kot šoiarček, kar je Erjavca neznansko potrlo. S tem večjo vnemo se je vrgel na znanstveno, literarno in narodno delo. Njegove učbenike iz mineralogije, somatologije in iz živalstva je potrdilo ministrstvo za vse šole. Kdo ne pozna Erjavčeve „Mravlje“, „Raka“, »Rastlinske svatbe"? Iz pravoslavnih spisov »Ni vse zlato, kar se sveti" ali »Hudo brezdno"? Preko štirideset je njegovih del in spisov. V goriških latih se je udeleževal profesor Erjavec z veliko vnemo slovenskega narodnega življenja. Sodelovali je pri „Soči“, foil je nadzornik otroškega vrtca, odbornik »čitalnice", član ravnateljstva »Ljudske po-sojiiLnice", Vlada ga je imenovala za člana nadzorne komisije ljudskih in meščanskih šoli. Povsod se je udejstvoval. Naježi e prijateljstvo ga je vezalo s Simonom Gregorčičem, kateremu je pomagal pllitii njegove pesmi za prvo izdajo kot dober poznavalec slovenščine. Ob stoletnici Slovenske Matice se spominjamo, kako skrbno in lepo je pisal Erjavec. Oton Župančič pravi o njem (leta 1914): »Erjavec je izmed tistih naših starejših pisateljev, ki bi ne smeli biti nikdar pozabljeni ... Dandanes, ko pri nas smisel za jezik, za pristno slovensko govorico med pisatelji tako strahovito upada, se bo treba slovstvenemu kritiku čedalje bolj baviti tudi s to stranjo književniškega posla." Erjavca opisuje Gregorčič kot jeklen značaj čist kot zlato, obenem pa kot dobrega in skromnega človeka ter kot izredno dobrega, krščanskega družinskega očeta. Prišel pa je nesrečni 12. januar 1887. Erjavec je ves dan delal. Pni večerji je bil izredno vesel. Nato je še pisal do pel enajstih za slovenski slovar. Komaij je pa legel, ga je začel dušiti kašelj; pokazale so se krvave sline, znak stare pljučne in želodčne bolezni. Žena je brž poklicala v isti hiši stanujočega dr. Antena GregOinč:ča, ki je umirajočemu podelil zadnjo odvezo. V poslednjih vzdihljajih je Erjavec še rekel, da gre k sinčku Miljutinu in — ni ga b:lo več. Ob žalostni novici' je pretresla vse Gorico in vso Slovenijo globoka žalost. Rojaki ...meh! nur ešn TASCHENTUCH! so postavil! pisatelju in znanstveniku na-grdbni spomenik, M je bil prenesen s prejšnjega pokopališča na sedanje. Tričetnt stoletja spominja mimoidoče, da spi tukaj veliki gorlški Slovenec, še bolj živo pa pričajo o njem njegova dela. (Po Novem listu) h celovškega gledališča V celovškem Mestnem gledališču uprizarjajo tačas najlepšo opero „Der Rosen-kavalier Richarda StrauBa (Kavalirja z rožo). To opero radi uprizarjajo na vseh opernih deskah sveta in spada zato v njih železni repertoar (spored). Opera »Kavalir z rožo" je nastala v vzajemnem dem med komponistom Richardom StrauBom in dramatikom Hofmannstahlom. V zgodovini opernega ustvarjanja je to redko srečno naključje duševne sorodnosti dveh kulturnih genijev. Zato ni čudno, da je nastala umetnina, ki j« je po lepoti težko najti primere v operni literaturi. Vsebina opere »Kavalir z rožo" se dogaja v času vladanja Marije Terezije. Glasbeno vodstvo je v rokah dirigenta Giinther- Tragedija ločitve Skoraj tri leta je Kristus živel skupaj s svojimi učenci. Bi! je duša njihove skupnosti. Tudi med njimi je prišlo od časa do časa do razlik in nesporazumov, do prepirov in nasprotovanj. Toda ljubezen do njega in njegove besede so vedno razpršile vse sence, odpravile vso zagrenjenost in vposta-vile vez prijateljstva ter toplino domačnosti. Sedaj je bil na tem, da jih pošlje v svet. Sili so z njim zbrani pri zadnji večerji. Gospod je bil resnično zaskrbljen. Kako jih ohraniti edine, da bodo eno srce in ena du-ša, ko jih bo on zapustil? In prav ta edi-raost bo nujno potrebna, da bodo ljudje verovali, da ga je Oče poslal. Tedaj se je Jezus obrnil Nanj, na svojega Očeta. Izrekel je tiste pretresljive besede, ■tisto ganljivo prošnjo, ki ima svoj odjek tudi v našem stoletju: Ut unum sint —Da bi bili eno! Ni edinosti brez molitve Kristus je vedel, da je bila ta molitev nuj->ao potrebna. Kajti prišlo je najprej do raz-Scola na Vzhodu in kasneje še na Zapadu. Začelo se je pohujšanje, ki pospešuje versko brezbrižnost, zablode sveta in odpad od Boga. Ta tragedija ločitve se čuti v naši dobi 'le posebej boleče. Nasproti enotnemu brez-boštvu stoji razcepljena Kristusova Cerkev. To žalostno stanje sta v posebni meri dou-®ela papež Pavel VI. in patriarh Arenago-■ra, ko sta se objela na Oljski gori, si dala »poljub miru ter zmolila skupno očenaš. Želja, da bi že skoraj prišlo do vidne e-dinosti v božjem kraljestvu, pa pride vsako leto v januarju tekom molitvene osmine še bolj do izraza. Zedinjenje je sad dobre vo-Sje vseh ljudi, predvsem pa je dar, je milost božja. Treba je za to milost prositi, si jo želeti, neprestano težiti po njej, kot je to -storil Gospod pri zadnji večerji: da bi bili Tsi eno! V tem smislu je razvili svoje misli tudi *v. oče Pavel VI., ko je lansko leto ob obi- čajni tedenski splošni advdienoi omenil o-semdnevnico za zedinjenje kristjanov ter povabil vernike, naj gojijo čustva hvaležnosti, ponižnosti in bratskega zanimanja do tistih, ki jim ni bila dana sreča, da bi se bili rodili, zrasti! ali kasneje vstopih v katoliško Cerkev. Čustva hvaležnosti Katoličan! moramo biti Bogu hvaležni za občutek gotovosti in varnosti, da smo v posesti resnice — kjer je Peter, tam je tudi prava Cerkev — hvaležni za pripadnost Kristusovi ustanovi, ki stoji na skali in se zato ne boji ne viharjev in ne potresov, hvaležni za studenec nadnaravnega življenja, ki ima svoj izvor prav v božji Cerkvi. Kako osrečujoča je zavest za vsakega katoličana, da lahko reče o sebi: »Jaz sem že v edinosti, k! jo je hotel Kristus, sem že v njegovem hlevu, ker sem katoličan, sem že v polni: meri ud Kristusov, ker sem se povezal s Petrom in naslonil nanj!" To je zares velika sreča in velika tolažba! Upravičeno vzklika sv. oče: »Katoličani, umejte jih uživati! Zavedajte se svojega priviliglranega položaja, ki ni sad naših zaslug in naporov, temveč edinole dar božje dobrote, ki nas je poklicala k tako veliki sreči." Čustvo ponižnosti Toda čustvo varnosti v katoliški Cerkvi mora biti vedno združeno z drugim čustvom, ki je čustvo ponižnosti, negotovosti in nezaupanja do sebe. To čustvo temelj! na naš! človeški krhkosti. Peter je trden, če ima svoj temelj v Kristusu, to se pravi na veri, katerega čuvar in pričevalec je; je pa šibak, kadar se naslanja na samega sebe in na svojo človeško naravo, ki je odvisna od vplivov mesa in krvi. Prav zato se morata spajati v duši vsakega katoličana, je povzel papež, globok občutek ponižnosti in velik duh vere. Katoličan naj se veseli svojega odličnega mesta v Kristusovi Cerkvi, toda naj se nikdar ja Lehmanna. Uprizoritev je oskrbel Franz God, scenarij je pripravili Giinther Kllgus, kostume pa je izdelala Anny Arnold. Glavne ženske vloge pojejo: Barbara v. Laichsenring, Edith Kermer, Dorotby Kre-bill kot gost iz Zuricha, Rotraut Vol k el in Betty Koler. Moške vloge pojejo: Slavko AIVnovič, loam Holi-Holender, Andrej Ku-charsky, Franz Nagi in Rolf Polke kot gost iz Gradca. Kot druga noviteta (novost) je opereta „Orlow“. Lahka, tekoča glasba, prijetne pesmi, ki močno ugajajo ušesu, spremljajo dogajanje o znamenitem, dragocenem diamantu „Orlowu“, po katerem je ta opereta dobila tudi svoje ime. Uprizoritev je pripravil AIexander MeiB-ner, ki je tudi balet naštudiral. Dirigent je Hamspeter Gmur. Scenarij je oskrbe’ Gunt-her Kilgus, kostume pa je izdelala Anny Amold. Pri opereti pojejo: Hedi Haas, Gerdy Romvary in Judith Schmidhofer; dalje moški: Erich Arnold z Dunaja, Heinz Asper in drugi. Opereto „Orlow“ je uglasbil Bruno Gra-nichstaedten in je to njegova najuspešnejša stvaritev. 70-LETNICA »PLANINSKEGA VESTNIKA" Letos praznuje ena najstarejših slovenskih revij,, »Planinska vestnik", 70-ietnioo svojega obstoja in tudi izhajanja. Poleg »Popotnika" je »Planinski vestnik" edina slovenska revija, ki izhaja nepretrgano (če ne štejemo dveh svetovnih vojn), že 70 let, in so jo naši plamimoi ustanovili 1895. leta. Njen prvi urednik je bil profesor Anton Mikuž, ki je revijo urejal do 1907. leta, nadalje pa jo je skoraj 30 let vodil dr. Josip Tominšek. Tretji urednik dr. Amošt Brilej je revijo moderniziral predvsem z izborom člankov, od leta 1949 naprej pa ureja »Planinski vestnik" profesor Tine Orel. ne ponaša z njim, kot da bi to bila njegova zasluga. Zavrne naj vsako oholost in se izogiba vsakemu občudovanju samega sebe. Čustvo bratskega zanimanja 2e omenjenima čustvoma hvaležnosti in ponižnosti naj se pa po papeževih besedah pridruži še novo čustvo, čustvo bratskega zanimanja za vse tiste, ki še niso tako srečni, da bi bil! katoličani. Zanimati se moramo za vse, kar imajo dobrega, resničnega, krščanskega in svetega naši ločeni bratje, zanimati nas mora njih način mišljenja in čutenja, katerega moramo skušati č'm globlje dojeti; razmišljati moramo, kako bi se dalo pojasniti in odstranita razlike, ki še vedno obstajajo v krščanskem svetu glede dosege edinosti. Zlasti pa moramo pokazati zanimanje do ločenih bratov na ta način, da bomo s ponižnostjo, potrpežljivostjo in zaupanjem iskali tako rešitev, ki bo častna za vse in najbolj v skladu s Kristusove prošnjo: da bi bili vsi eno! Slavna pevka — Marian Anderson bo uiihnila Svetovno znana ameriška altistka Marian Anderson pripravlja poslovilno turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi ter po več mestih Latinske Amerike, Evrope in Azije. S tem se zaključuje štiridesetletna kariera, (življenjska pot) slavne pevke. Njen veličastni kontraalt so prvič ocenili leta 1925 newyorški glasbeniki, ko je 23-letna umetnica zmagala med 300 pevci in pevkami in pela nato kot solistka z newyor-škim filharmoničnim orkestrom. Takoj nato je bila angažirana in je pela s philadelphijskim orkestrom. Po obetajočem začetku se je pevka počasneje vzpenjala. Leta 1930 je odpotovala za dve let! v Evropo. Nedosegljivi slavni italijanski dirigent Arturo Toscanini ji je tedaj izrekel najlepši kompliment: »Glas, kakršen je vaš, človek lahko sliši samo enkrat v sto letih." Kronisti dalije pripovedujejo o čudovitem uspehu, ko je leta 1939 nastopila pred okrog 75.000 ljudmi pred Lincolnovim spomenikom, Leta 1942 je z veliko nagrado 10.000 dolarjev, ki jo je dobila v-Philadelphiji, ustanovila svoj sklad in doslej je dobilo več kot 60 pevcev štipendijo iz tega sklada. Leta 1955 je doživela še en uspeh — naposled je nastopila tudi v metropolitanski operi v New Yorku. Doslej je dobila nešteta odlikovanja doma in v tujini; hvaležno je sprejemala u-radne nastope ob ustoličevanju predsednikov Združenih držav Amerike — Eisenho-warja in Kennedyja. Eisenhov/er jo je leta 1958 imenoval za delegata pri Organizaciji združenih narodov, konec leta 1963 pa jo je predsednik Johnson odlikoval z medaljo svobode, najvišjim odlikovanjem, ki ga more dobiti v Združenih državah civilna oseba. ,, SCI IWEITZER JE VE NAGRADE" Holandska kraljica Julijana je podelila v soboto kulturno nagrado »Albert Schvved-tzer" doktorici Gertrudi Kurz iz Berna. Nagrado „Schweiitzer“ podelijo vsako leto in to Ijudijem, k! so se posebno odlikovali v krščanski In humanistični dejavnosti. Doktorica Kurz je pomagala v Evropi, Aziji in Afriki pri ustanavljanju številnih »otroških vasi", 'v katerih so našli topel dom zapuščeni otroci. „Schweiitize;rjevo nagrado" je dobil tudi holandski zdravnik Luitjen-Leiker za svoje požrtvovalno delo pri pobijanju gobavosti. Dr. Leifcer deluje v Nigeriji, kjer nos! odgovornost za pomoč pol milijona gobavcem in sicer pod okriljem Združenih narodov. PRENAVLJANJE STARODAVNIH CERKVIC V ČEDADU V Čedadu prenavljajo cerkev Sv. Frančiška iz 13. stoletja. V njej so pred kratkim odkrili ostanke fresk še neznanega avtorja. Dobro napredujejo tud! restavratorska dela na takoimenovani langobardski cerkvici. Spomladi bo imel ta dragoceni kulturni spomenik že svojo prvotno arhitektonsko podobo, katero so odkrili in jo opisali u-metmlki in učenjaki, ki so prispeli tudi iz Švedske in Norveške. Starodavni čedadski kulturni spomeniki so tesno povezani tudi s slovensko zgodovino. ZADNJA KOČIJA GORIŠKIH NADŠKOFOV V PALAČI ATTEMS Goriški nadškof Pangrazio je daroval go-riški deželni upravi kočijo, s katero so se goriški' nadškofje iz svojega škofijskega dvorca vozil! v stolnico k verskim slovesnostim. Zadnji se je v tej kočij! peljal v stolnico nadškof msgr. Sedej ob priliki svoje 25-letnice škofovanja. Kočija je bila dolgo vrsto let shranjena v pritličnih prostorih nadškofijskega dvorca, pozneje so jo izročili velikemu semenišču v ulici Semi-nario, sedaj pa se je nadškof odločil in jo daroval deželni upravi, ki bo kočijo postavila v vežo palače Attems na Komu, kjer je deželni muzej. Kočija je izredno lepa in je bila izdelana ob koncu leta 1700 ali v začetku 1800 v posebnih kočijmih delavnicah v Vicenzi. Za nas Slovence je ta kočija še izredne važnosti, saj je služila zadnjemu goriškemu slovenskemu škofu na njegovem slovesnem pohodu v stolnico. SLOVENJI PLAJBERK (Smrt Jakoba Ogrisa) V minulem letu je bilo pri nas rojenih 10 obrclk: 7 fantkov im 3 deklice. Poroki sta bili dve. Tudi pogreba smo imeli dva. Iz tega vidimo, da nam je lansko leto smol pr'zanašala. A se je zato letos po naših računih dosti prezgodaj oglasila na pošti in pretrgala nit življenja Jakobu Ogrisu. : Rajni Jaka je bili drvar, ter si s svojim pridnim in vestnim delom zaslužil rento, ki jo je užival komaj eno leto. Nenadoma je zbolel in ta ga je za tri mesece rolo žila v posteljo. Dvakrat je med tem časom iskal pomoči v bolnici, a bilo je že prepozno. Iz mladostnih dni navajen na trdo aelo in življenje tudi v bolezni ni godrnjal, ampak je mirno vdan v voljo božjo prenašal bolečine, dokler ga ni ljubi Bog lepo pripravljenega s tolažili svete vere, 25. januarja 1965 odpoklical k sebi. Da je bil rajni priljubljen pri ljudeh, se je 'izkazalo že v času njegove bolezni, saj ga je obiskovala in tolažila skoraj vsa fara. Ob številni udeležbi ljudstva smo ga 27. januarja spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. Naj sl spočije od trudapblnega dela njegovo srce v domači zemlji, njegovi duši pa želimo večno veselje v nebesih. SELE (Igra ;,Dom“ na našem odru) V nedeljo, dne 7. februarja, je naše prosvetno društvo uprizorilo na odru farnega doma Jalenovo igro „D6m“. Njena snov je vzeta iz kmečkega življenja. Veleposestvo Trata gospodarsko propada. Vdova gospodari bolj s srcem kot z razumom. Izdatki za otroke, ki študirajo, so veliki, najhuje pa izrablja posestvo v svoje ■sebične namene gostilničar, varuh mladoletnih otrok. Sin Tine s stricem T-metom ■pa zastavi odločno vse sile, sčasoma se mu pridružijo sestre in bratje in tako, rešijo svojo domačijo. Igra je vsebinsko zelo ugajala, pa so jo igralci tudi naravno in dobro podali. Igralci, ki smo jih že večkrat vkieli na odru, so tudi tokrat pokazali svoje talente. A tudi mladi igralski naraščaj obeta postati dober. Glas deklet je bil včasih za dvorano prešibek. Posebno pohvalo in priznanje pa zaslužijo igralci za vnemo, s katero so pripravila igro sami brez vsakega režiserja. Veselimo se že pustne igre. ST. VID V PODJUNI (Občni zbor slov. prosv. društva „Danšca“) Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v št. Vidu v Podjuni je imelo v nedeljo, dne 7. februarja 1965, svoj občni zbor. Naj-■prej je predsednik Hobel Emil pozdravil vse navzoče člane (bilo jih je približno 40). Tajnik Peregrin France je nato podal tajniško poročilo: 23. maja 1963 je bil zadnji občni zbor Slovenskega prosv. društva, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Hobel Emil; namestnik: Marko Marko; tajnik: Pegrin Franc; namestnik: Kues Šorš; blagajnik: Artač Matevž; namestnik: Škof Johej; preglednik: Rutar Anton; namestnik: Wakounig Matevž; knjižničar: g. župnik Kunstelj Jožef; namestnik: Škof Leni; pevovodja in režiser: Kežar Hanzi. Društvo je imelo nadalje še sledeče prireditve: 28. jan. 1964 igra na domačem odru: »Micki je treba moža"; to igro so ponovili 2. febr. 1384 v Grabalji vesi. 9. februarja so imeli pevci in godci iz Zagorij v Št. Primožu koncert. 8. marca je naše društvo obiskal ,,Gder mladje" z igro: „In potem bo noč". 19. aprila pa je igralska skupina z Jezerskega igrala na našem odru igro „Pot do zločina". 3. maja je bila proslava ob 50-letnM ob-'stbja Slovenskega prosvetnega društva .Danica". G. oktobra je bil pevski zbor France Pa-sterk Lenart na pevski turneji v Tržiču, Bledu in v Begunjah. 24. 5. je moški in mešani zbor pod vodstvom Valentina Prusnika priredil koncert v Železni Kapli in v Pliberku. 28. junija nas je razveselilo društvo z društvenim izletom po Sloveniji. 4. oktobra so nas zopet obiskali študentje iz Celovca z veseloigro ..Scapinove zvijače". 10. oktobra je imel moški zbor čast, da je nastopa . pod vodstvom FoLtija Hartmana in Vladimirja Prašnika pri otvoritvi Podjunske železnice. Preselitev šivlnoidravnika dr. Marica Dumpelnika V Globasnico se je preselil naš rojak g. dr. Marko Dumpelnik, živinozdravnik, doma iz Štebna in stanuje v novi občinski hiši. Do sedaj je služboval že čez šest let v Relchenfelsu v Labotski dolini. Gospod doktor nam je poznan kot odličen strokovnjak-živinozdravnik. Ob preselitvi smo opazili, da rad zbira starine, ker je pripeljal s seboj cel muzej. Globaški in okoliški kmetje se njegovega prihoda močno veselimo, ker bo gospod doktor skrbel za zdravje in uspe vanj e našega bogastva-živine. 12. decembra pevski koncert moškega in mešanega zbora v Št. Vidu ob Glini. 27. dec. smo videli na domačem odru igro »Veriga", ki so jo 17. januarja 1965 naši igralci ponovili v Žitari vesi in Graba-liji vesi. 24. januarja 1965 so nas obiskali igralci iz Žitare vesi z igro »Razvalina, življenja". Po tem poročilu se je oglasil blagajnik Artač Matevž in poročal o denarnih zadevah. Preglednik Rutar Anton je ob pregledu našel vse v redu. Odbor so nato znova sestavili. V glavnem se ni nič spremenilo. Le Marko Marko je prevzel nalogo režiserja, da se bo lahko Hanzi Kežar po-pcinama posvetil pevskim vajam. Moški zbor nam je po končanem občnem zboru zapel še nekaj prijetnh domačih pesmi. Trio »Korotan" pa je mladim kakor tudi starejšim poslušalcem razveselil srca. če tako na hitro pregledamo delovanje našega društva, moramo biti z njim kar zadovoljni. Koliko prijetnih uric so nam pripravili že naši igralci, ki so skoraj vsi kmečkega stanu. Koliko truda vlagajo vsi, pevci in posebno pevovodja, igralci in režiser v to delo, da se mi malo razveselimo. Upamo, da bo novj^dbor 'stremel za tem ciljem kot dosedaj in’ na ta načn ohranil ■pri kmečkem ljudstvu čut in ljubezen za naš materin jezik, saj smo . .. sinovi, hčere iste matere. To in ono iz Št. Lipša pri Ženeku Da ne boste mieOTi, da v Št. Lipšu vse spi. To pa ni fes, kajti še smo pri življenju. Res je samo, da je pri nas preveč snega, da bi nas mogli kje Videti. Toda sneg bo počasi vzeli slovo in mi bomo vstali iz svojih zimekšh bivališč. Kako pa bo šlo letos naprej, je še vse v božjih rokah. Lansko leto bi lahko veliko napiisafii in povedali. Bite bi žaJlostoe in vesele novice. Nismo še omenili, da smo že lani spomladi dolb'© dva nova zvonova v Št. Andraž, našo podružnišfco cerkvico. DoibiM smo jih’ seveda od sv. Hame; ker imajo tam tudi nove. Zahvaliti se moramo vsem darovalcem, ki so darovali, da se je nabralo toliko denarja, da smo jih mogli kupiti, ker stari zvon je počen. Omeniti moramo še drugo veselo novico. Namreč lanii na praznik sv. Petra' in Pavla smo iimefii pranganje pri Sv. Andražu. V svoji sredi smo imeli novomašmika-čmea, ki je daroval novo mašo v Žitari vesi. Na god sv. Patra in Pavla so ga pripeljani g. Nagel e v Št, Andraž. Nam vs em je podelil navomašolški blagoslov. Mislimo, da kaj takega ne bomo več doživeli. Tudi smrt ni šla mimo nas. Potrkala je G. dr, Marko Dumpelnik je čez dan zaposlen na veterinarskem (živinozdravni-škem) oddelku pri koroški deželni vladi v Celovcu. Po uradnih urah pa se vrača vsak dan k svoji družini v Globasnico. Tako je živinozdravnlk g. dr. Dumpelnik od 18. ure dalje na voljo vsem kmetom v naši občini in okolici. Na novem delovnem poprišču želimo našemu mlademu gospodu živinozdravnlku-veterinarju obilo uspeha in božjega blagoslova ob nastopu te odgovorne službe. nekajkrat na duri. .Najstarejša, ki je umrla, je bila Marija Rutar v Kršni vesi, najmlajši pa je .bil mladenič Lamplnov Nužej. Bil je v cvetu mladosti, saj je bil šele triindvajset let star. O njem smo že poročali. Tudi ceste so nam lepo asfaltirali, saj že tudi v št. Lipšu poleti ne manjka letoviščarjev. Kdaj bo začel voziti vlak »fiikej", še ne vemo. Mi pa, ki še nimamo svojih voizill, težko čakamo nanj. V Zagorjah pa imamo celo vzpenjačo. Tu je sedaj vedno dosti Ijiudii. Pri smučanju se seveda večkrat komu posreči, da prav pošteno pade. Letošnjo a'mo imamo dosti snega, da se lahko smučajo in sankajo. Ne vem pa tega, kako je pri gostilni Herzog. Točko smučarjev gre mimo, toda g. Herzog jim ne odpre, da bi zaužili pri njem sladkega vina in dobrih klobas. Saj gospe Brate, gostilničarki v Zagorjah, jih je že gotovo zmanjkalo. Pa je šel g. Herzog na zimsko spanje z medvedom na Peco, ali mogoče ceilo na Konico (Koralpe) lovit divje prašiče. Vse drugače pa je pri gostilni Škof v Stari vesi, le pridite tja in si oglejte nivo plesišče. Marsikdo bo še zgubil na njem svoj podptet, pamet pa se itak večkrat zgubi, največ pa šdimgov. če greste od Škofa naprej preitii Polteni, vidite še eno novo nedograjeno poslopje. Kaj bo tam, še ne vemo, mogoče kakšno operno gledališče. To pa je last Johana Jamarja Hajčjade. če bom to dočakal, takrat bom tudi jaz nastopal v tej operi. Od tu se vije cesta skozi lepo Polteno v visoke rute Plaznlco. Od tem imate krasen razgled sfeoro po vsej podjunski dolini. Pa tudi rute Ploznica je industrijski kraj. Gospod Brežjak Mirko, pd. šlmun,. ima peščeno jamo, ki si jo lahko ogledate in tudi kupite pesek, ki je prve vrste in sam pravi, cfa drži kot klej. Samo po njega pridete, ko bo on doma, da ga. vam naloži, če pa rabite kamenje za terase ali grobove, pa dobite kamenje pri Urhu. Sedaj pa se obrnem nazaj proti Jeooartu, ki je najvišji kmet v PJaznioi. Tu po imate lep razgled po vsej okolici, seveda tudi v Homeliše. In tako se lahko lepo sprehajate pozimi in poleti po našem Št. Lipšu. Vse sem vam že napisal, pozabil pa sem povedati, da sta nam letos »ušli" kar dve cerkveni pevki. Prva je šla Karicinova Leni. Izbrala si je za moža Jergartovega Jozeja, oziroma Škrjančevega. Saj še dekleta niso imele prilike vzeti od nje slovo, ko so nam povedali g. župnik v cerkvi. Leni pa je ta čas, šla s svojim ženinom v Št. Jakob. Tam ju je poročil Lenijin stric, ki tam pastkuje. Draga pa je bila Mici Kuster, pd. Petrova. Tudi Mici ni nič drugače naredila, ____Naš e prireditve Farna mladina v Žitari vesi vabi na igro' »RAZVALINA ŽIVLJENJA", ki jo priredi v nedeljo, 14. februarja 1965, ob 3. uri popoldne v farni dvorani v Dobri* vesi in ob pol 8. uri zvečer pri Pušniku v Grabalji vesi. Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni. Vabilo na premiero »ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU", ki sta jo na novo dramatizirala Raimund Greiner in Matilda Košutnikova iz Globasnice. Igra bo v nedeljo, dne 14. februarja, ob pod treh popoldne pri Šoštanju v Globasnici. » To je zgodovinska igra, ki se dogaja v 18. stoletju. Za številen obisk .se priporočajo prireditelji igre. saj sploh njenega ženina ne poznamo. Imela sta poroko v Žitari vesi. Za moža je vzela Franca Krauta, pd. Kumra iz Bistrice pri Pliberku. Tudi Pečnikova Ema se je poročila izven fare v Šmihelu. G. župnik vedno poudarjajo, naj bodo poroke doma; gredo pa rajši vsi izven fare. Vsem novaporočencem želimo otvlo sreče in božjega blagoslova na njih življenjski poti. Povedal sem vam veliko novic. Kako se bomo pa zasukali v pustu, bomo še poročali. ŠT. LIPŠ (Igra »Razvalina življenja") Na Štefanovo so gostovali v šenbliipški farni dvorani žitrajski igralci s Finžgarjev© igro »Razvalina žMJjenija". Že dolgo ni bilo v fari kulturne prireditve, zato'so številni obiskovalci s posebnim pričakovanjem napolnili dvorano. Povedati moramo, da so odhajali vsi zadovoljni in z lepimi vtisi; igralska skupina iz žitare vesi je težko odrsko delo dobro naštudirala in jo prepričljivo in življenj: sko podala. Podajanje resnega in tragičnega dejanja, ki posega v sredo človeškega žvljenja in njegovih razvalin, je zadelo v živo. Igra je napisana tudi za naš razrvani čas, Zato smo žitrajskm gostom hvaležni, da so se upali nad zahtevno, sodobno, umetni1 ško igro ter da so jo izvedli v redu in v zadovoljstvo vseh. Posameznih vlog ne bomo naštevali in ocenjevali, podčrtati moramo na kratko, da. so vsi igralci brez izjeme stali na pravem mestu. Zdelo se je, da doživljamo ko> resničnega življenja — in ne odrskih prizorov. To je najboljše zagotovilo, da je bila igra dobro igrana. Povsod, kjer bo skupina še nastopila, ji želimo mnogo uspeha, obiskovalcem pa igro toplo priporočamo. METLOVA In KAZAZE (Razne novice) Spet se je nabralo nekaj novic, odkar smo se zadnjič oglasili v Našem tedniku. Pred božičem je tudi pri nas iskala Marija prenočišče. Večina naš!h faranov je to pr1 vič doživela, saj jim je bilo to še neznano: Gospod učitelj Wahter in učiteljica Inge sta povsod pomagala, tako da smo res lepo opravljali to pobožnost. Saj smo nosili Marijo na štirih krajih. Gospod Cergoj so naš' vsak večer obiskali in so imeli povsod lep govor. Vsem je bilo žal, ko smo zaključi!: to lepo pobožnost. Tudi polnočnico smo na Mettovi lepo obhajali, tako lepe še nismo doživeli. Pol ure pred opravilom so otroci na koru prepevali lepe božične pesmi; otroški glasova so bili tako lepi, mili, da je bilo slišati kakor da bi peli angelci na betlehemskih poljanah: Pa tudi cerkveni pevci so lepo prepeval: ■pri polnočnici in skozi vse praznike tako, da ja bilo res pravo božično razpoloženje. Marsikaj se je že zboljšalo v naši far: odkar imamo svojega dušnega pastrja. Ne smemo pozabiti se zahvaliti g. dekanu Snienou, ki so dolgo obiskovali našo faro, in lepo skrbeli za nas. Ali sedaj je pa še lepše, ko imamo vsak dan sveto mašo. Samič Greti se je naveličate samskega stanu in je v nedeljo, 10. januarja, obljubite zvestobo in ljubezen ženinu Fridriljiu Egerju iz Štebna pri Globasnici, želimo jima srečo in veliko božjega blagoslova v zakonskem stanu, V nedeljo, 24. januarja, so nas obiskali Šenbjakohčani z veselo, igro »Pričarani že:-' (Nadaljevanje na 5. strani) « i Z * I ♦ I I i i % ♦ I I ♦ * % Z I ♦ * SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU bo priredilo v nedeljo, dne 14. februarja 1965, ob 7. uri zvečer v dvorani Kolpingovega doma PUSTNO PRIREDITEV Najprej bo burka v treh dejanjih »KAM IZ ZADREG?" Po igri prosta zabava s plesom, bogatim srečolovom ter raznimi presenečenji. Vabimo vse iz Celovca in okolice, da pridejo in se ob šaljivi besedi, srečo-Sovu, muziki in plesu razvedrijo. Vstopnine ne bo. Priporočamo se za prostovoljne prispevke. % Z l i Z t ! t Pri nas na Koroškem _ DETLOVA in KAZAZE '(Nadalljevamje s 4. strani) t“ ter dodal, Slovenci! Slovenke! Naš narodni ponos narekuje samostojen nastop pri volitvah v koroški deželni # zbor. S samostojno listo bomo izpovedali svojo zvestobo slovenskemu narodu in > jeziku, naše spoštovanje do dela slovenskih prednikov in narodnih delavcev. V dob! f razprodaje duhovnih vrednot v svetu nas samostojna lista še prav posebej obvezuje. ^ Samostojen nastop nam narekuje tudi naša katoliška tradicija. Izpovedati hoče- J mo, da je katoliška miselnost med nami živa ter jo smatramo kot bistveni del dnev- š ne politike. \ Pokažimo svojo odpornost in voljo do življenja tudi v tej borbi za ohranitev na- # rodnih idealov. { Kako je s šilingom? Vse naše cenjene odjemalce in interesente obveščamo, da za področja Celovec-mesto, Celovec-okolica in okraj' Velikovec gospodje Allen unseren geschatzten Kunden und Interessenten bringen wir zur Kenntnis, da8 fUr die Gebiete Klagenfurt-Stadt, Klagenfurt-Land und Bezirk Viilkermarkt die Herren Br»no Pardatscher, Schaller, mou Stark, Holzbauer zastopajo naše prodajne interese in sprejemajo želje kupcev E V istem smislu sta v okraju IVolfsberg za to pooblaščena gospoda mit der VVahmehmung ali unserer Verkaufsinteressen und den Kun-demvimsehen betraut vvurden is Im gleichen Sinne gllt dles fur den Bezirk Wolfsberg fur die Herren khann laipitsiii. Rginnsš PriSihiin To dajeta blagohotno na znanje tvrdki Um freundliche Kenntnisnalime biiten die Firmen Autovertretung Avtozastapstvb I. Knoth I C§ CELOVEC 3 KLAGENFURT Avtoprodajna družba s popravljalnico J? Autovertriebsgesellschaft s Autoreparaturwerkstatte UpIlLlCP Ck I WOLFSBERG - Študirajoča mladina Zanimiva je statistika, odkod prihaja naša študirajoča mladina; iz katerih slojev izhajajo študentje, ki sl hočejo pridobiti višjo izobrazbo. Tu prihajajo v poštev predvsem višje gmnazitje im njim enake šole ter visoke šole najrazličnejših strok. Nobena skrivnost ni, da so študentje iz delavskih družin na visokih šolah v veliki manjšini, čeprav je dobra polovica prebivalstva v naši republiki delavskega stanu. Tako je dognano, da komaj vsak dvajseti študent na visokih šolah izhaja iz delavske družme. Kaj je temu vzrok? Na prvi pogled bi vsekakor rekli: „Kdor je revež, pač naj ostane še neumen, neizobražen". Seveda bi tako mišljenje ne bilo brez podlage, kajti študiranje še vedno precej stane, čeprav obstajajo kar zadovoljive štipendije, do katerih ima vsak vesten študent prav.co; saj kje je še obleka, knjige in ostalo. Poleg tega pa imajo revnejše družine pomislek in strah pred dolgoletnim študijam, ko je sim-hčerka popolnoma na »ramah staršev", do-čim že vsak vajenec v prvem letu učenja toliko zasluži, da ima „svoj denar" za najpotrebnejše. Vendar pa ta trditev ni povsem upravičena, kajti statistike iz drugih evropskih držav nudijo drugačno sliko. Da pri tem ne odloča v prvi vrsti denarno vprašanje, zatrjuje nemški industrijski Institut, ki je ugotovil značilno dejstvo, da iz finančno slabše stoječih uradniških družm izhaja več visokošolcev kot iz denarno boljše stoječih delavskih. Nadalje je dognano tudi, da študira v Anglnjl In Franclji petkrat več delavske mladine kot pri nas. Iz tega sledi, da morajo biiM vzroki abstimemce delavske mladine od višje izobrazbe še drugje. Navedimo nekaj teh vzrokov. Naravno je, da hočejo starši svojim otrokom preskrbeti vsaj talkšno izobrazbo, kot jo imajo sami. To zahteva že njihova »družinska čast", in če je mogoče, hočejo svojim otrokom pomagati »še više", kar morda očetu kljub najsrčnejši želji ni bilo mogoče doseči. So pa tudi starši, ki imajo nekak strah, da bi se jim otroci odtujili, če bi jim poskrbel visoko izobrazbo, al pa se bojijo, da bi trpela njih avtoriteta, ker bi jih otroci po izobrazbi preveč nadkriljevalii. Mnogo pa je seveda kriva prevelika zaposlitev delavskih staršev, če mora tudi mati na delo. To je razvidno že iz dejstva, da začne šolo kar 23 odst. šestletnih otrok, ki še niso dovolj razviti za pouk, iz družin močno zaposlenih delavskih družin, doSim iz bolj izobraženih družin le 3 odst. Zelo zanimivo pa je tudi dejstvo, da iz katoliških, versko usmerjenih družin prihaja skoraj 30 odst. manj mladine na visoke šole, kot iz nekatoličkih ali versko mrzlih. Upoštevati je sicer treba dejstvo, da imajo verne družine več otrok in da so družine na deželi, zlasti kmečke, pretežno versko prežete, toda to kaže tudi na njih manjšo voljo do izobrazbe in do uveljavijanja v javnem življenju. Oj Marička, pleši . » . Podal ji mladenič prelepi je roko in urno ta dva sta po podu zletela, ko da bi lahke perutnice imela, bila bi brez trupla okrog se vrtela, ne vidi se, kdaj da pod noga udar’, plesala sta, ko bi ju nosil vihar. (Povodni mož — Prešeren) Vse mestne dvorane so že davno oddane in če je kako društvo zakasnilo m si ni pravočasno preskrbelo plesnih prostorov, se mora pač zadovolljiiibi z večjo gostilniško sobo ali pa se v tem pustu plesu odpovedati. Bolj ko se bližamo pustu, več plesnih prireditev je po dnevnem časopisju napovedanih. Zdi se, da nekatera kulturna in strokovna društva vidijo svoje poslanstvo izvršeno že s tem, da pripravijo čim razkošnejšo plesno prireditev v pustnem času. Pa je že tako; plesalo se je in plesalo se bo. Je to družabna ustanova, katera ima mnogo privržencev, a tudi nasprotnikov ji ne manjka. Navdušeni za ples niso !e mladi ljudje; tudi mnogi stari se še kar radi zavrtijo. Nekoč sem obiskal staro ženko, ki je več let bila priklenjena na posteljo radi ohromelih nog. Pa mi je v pogovora o starih časih pripovedovala, kako je bilo nekoč na žegnanjih, ko so po blagoslovu Si na „>brjar“ ali plesni oder in vaseb plesali do mraka, nakar je vsako pošteno dekle šlo domov. Pa je še pridjala: »Lepo je bilo in ni mi žal. še bi se zavrtela, ko bi mogla." Nekateri misijo, da so nasprotniki plesa samo duhovniki. Srečal sem že mnogo mladih, ki so izjavili, da plešejo sploh ne, ker se jim to norenje zdi nespametno. Da je ples že marsikatero dekle naredil ne-isrečno in jo ne samo moralno pokvari!, marveč ji uniči! zdravje, tega ne more nihče zamikati. Zato povzročajo plesišča mno-.go skrb; in preglavic ne samo duhovnikom, marveč vsaj prav toliko vestnim očetom in materam. Plesali so vedno Potemtakem ni talko Mrko reči, al je ples dovoljen ali ne. Saj moramo prizndti, da je danes nemogoče ples izločiti iz družabnega življenja. Pravi čudodelnk bi bil, tisti, komur bi se to posrečilo. Še več, rečemo celo lahko, da more ples nuditi resničen lepotni in umetniški užitek. Kdo bo odrekal na primer svetovno znanima Piji in Pinu Mlakarju, da nista prava umet-oika na plesnem odru. človeštvo je vedno in povsod plesalo. Nikoli pa ples ni bil tako splošna norost, kakor je dandanes. Pri starih narodih so bili v navadi verski obredi. Nekateri narodi imajo skupinske plese; znan je posebno med južnimi Slovani kolo. Siovenci so včasih rajali in na Koroškem še danes imenujejo ples s tem imenom. Tudi ples v parih mi vedno obsojanja vreden, kakor na svatbah in drugih družinskih ali družabnih slavnostih. V Severni Ameriki imajo tudi Slovenci v cerkvenih dvoranah plese, da se verni in pošteni fantje spoznajo z vernimi .in poštenimi mladenkami in si iz njih vrst izberejo neveste, ne pa iz vrst drugoveirk. Isto je tudi med katoliško diasporo med pravoslavmmi v Srbiji, da se tako prepreči, da se katoliška miiadma ne zgubi med večinskim ljudstvom in ne postane povsem indiferentna. Zakaj radi plešemo ... Predno moremo povedati o plesu moralno sodbo, je treba pogledati, kaj ga sestavlja. Ples je umetnost, ubrano se gibati po taktu ali napevu. To ubrano gibanje telesa pa hoče nekaj povedati, izraziti. Samo gibanje' po glasbi ali petju, če to ni na nedostojen način prikazano, bi ne bilo nič slabega. Važno je vedeti, kaij hoče ples Mraziti. So plesi, ki hočejo,, pokazati samo spretnost, gibčnost, mladost in vaseiije. Teij vrsti plesa bi ne mogli nič oporekati. So pa še drugi plesi, ki kažejo na čutno izživljanje ali nečista dejanja. Jasno je, da je treba take plese obsojati in odklanjati, ker vabijo in napeljujejo plesalca na nekaj, kar je nedostojno, nemoralno in za človekovo dostojanstvo ponižujoče. Te plese spremlja navadno dražeča jazz glasba in opo./ko be-sediiio pesmi. Tako povečini ti plesi močno žalijo zlasti žensko sramežljivost. 2e imena mnogih plesov razodevajo, da se človek pri njih ponižuje na stopnjo živali; zahtevajo tudi drže in gibe, ki se upirajo človekovemu dostojanstvu (n. pr. steps, slov/, rumba, rock and roli itd.). Za vse, ki se udeležujejo takih plesov, veljajo besede: »Kdor se hoče zabavati s hudičem, se ne nadcmia sem čui za seboj vzklik. Urno sem se obrnili. Nenavaden prizor se mi je nudil. Naviand Smith je bil zapleten v srdit boj s staro ciganko! Njegove dolge roKe so jo objemale, krepko jo je vlekel na cesto, ona pa se je nemo in divje borila z njim. Smith me je često presenetil, toda to pot sem resnično menil, da je zgubil razsodnost. Stekel! sem nazaj, Skoraj sem bil prispel do mesta bombe, kjer je imel Smith zdaj že očitno težak položaj, ko se je neki čmo-poilten možak z velikimi uhani odločil od ciganske družbe. Vrgel je nagel pogled proti meni in jo ubral proti reki. Smith se je okrenil proti meni, ne da bi izpusti! žensko. »Za njim, Pefcrie!" je zavpil. »Sted za njim! Ne pusti, da ti uide! On je dakoat!" Bil sem ves zmeden, a vendar skoraj prepričan, da je moj prijatelj bil iz uma; toda beseda .dafcoit’ je zadostovala. Spustil sem se po cesti za naglo bežečm človekom. Niti enkrat se hi ozri, kar je dokazovalo, da se boji mojega zasledovanja. Prašna ceiste je odmevala od mojih bežečih stopinj. Tisto občutje domišljije, ki se me je tedaj mnogokrat polastilo v tistih dneh borbe z velikanskim genijem, čigar zmaga bi pomenila zmago rumenega plemena nad belim, me je zdaj spet prevzelo. Bil sem izvršujoči član ene izmed tistih kot sanje morečih divjih dram Fu-Mančuja. čez travo in navzdol proti obrežju je bežal cigan, ki mi bil cigan, pač pa član mnogo hutjče bratovščine dakoitov. B'l sem mu tik za petami. Nisem se nadejali, da bo zbežal do roba reke; ko sem to videl, sem še DRVAR Hitimo, drvarji, ob rani še zarji na vrhe, v kotanje, na delo vsakdanje. Ta naša sekira, drevesa podira, drevesa vse vrste, macesne in jelke za vaše zibelke, za postelje, krste, za hleve in hrame, za rudnikov jame. bo mogel veselita s Kristusom." (Peter Kriz.) V kakšnih okoliščinah... Pri nas na podeželju pa so najbolj udomačeni stari napol ljudski plesi, pri katerih se plesalci v parih vrtijo držeč se z rokami. Za te plese nekateri sodijo, da sami na sebi nimajo nič slabega (valček, polka). Toda s tem še ni rešeno, da so dovoljeni brez pridržkov. Upoštevati je namreč treba okoliščine, ki morajo vsako, tudi naj-nedolžnejšo zabavo spremeniti v slabo in pogubno. Vsak ples pa je že po naravi bližnja priložnost, ker neposredno približa dva mladostnika drug drugemu različnih spotov in to ob bučni glasbi. Te okoliščine so reden in glede moral ne vrednosti plesa odločujoč činitdj. Mnogo je odvisno od splošnega moralnega o-zračja na plesišču, pa tudi od poedinih plesalcev. Važno je, kje, v kakšni družbi kdo pleše, na kakšen ples gre: na javni, gostilniški ples a® pa na ples v zaključeni resni družbi. Jasno je, da alkoholne pijače nevarnost večajo ker odpirajo no gonom prosto pot. Mačkeradni plesi so sami že vabilo za večjo drznost in nedostojnost, ker je plesalec zakrinkan. Tudi ni vseeno, kako so ženske na plesu oblečene in kako sa vedejo. Dostikrat se to, kat se na plesu zač ne, po plesu domov slabo konča. Ker je ples postal danes sestaven dd družabnosti, ga povsem prepovedati ni mogoče; vendar pa naj vsak, ki se odloči za to zabavo, dobro premisli, kako se bo obvaroval škode na duši in telesu, upoštevajoč okoliščine, ki spremljajo plesno zabavo. bolj dirjali. Zdajci je skočil v vodo, pri čemer sem opazil, da je imeli nekaj v ro&i. Prikazal se je in potopili. Ko sem prispel na breg in pogledali v levo in desno, je izginil. Le veliki, dvigajoči se krogi so na-značevalli, kje je bi prej. Imel sem ga! Zakaj ko se prikaže na površini, ga bo lahko videti z enega ali drugega brega, in z žvižgom pollltfjiske piščalke, ka sem jo imeli s seboj, -bom, ako bo potrebno, priklical! katerega izmed mož, ki so bili skriti onstran reke. Čakal sem. Neka preplašena povodna ptica je dostojanstveno vzletela mi mo. Celo minuto sem čakal. Od ceste izza mene sam slišal Smithov glas: »Ne pusti ga uiti. Petrie!" Ne da 'bi dvignil oči od vode, sem mu z roko pritrjujoč pomahal. Toda še vedno se dako.it ni pojavil. Z očmi sem preiskal vodno gladino v vseh smereh, toda nobenega plavača nisem odkril. Tako sem sklepal, da se je potopili pregloboko, se zapletel v rastlinje in utonil. S poslednjim pogledom na desno dn levo in čustvom groze ob tej , nenavadni tragediji sem se obrnili. Smith je trdno držal žensko; nisem še napravil pet korakov proti njemu, ko me je rahei pljusk za menog posvari. Nagonsko sam se sklonil!. Od kod me je prevzel tisti rešilni nagon, si ne morem misliti, toda otel mi je življenje. Zakaj ko sem urno sklonil glavo, je nekaj zabrnelo mimo mene, nekaj, kar je zletelo čez nabrežno livado in žvemk-lljaje padlo na prašni rob ceste: nož! Takoj sem se obrnil in spet zdirjal k robu reke. Za seboj sem slišal rahel kKc, ki ije moral prihajati edinole od ciganke. Nič KRIMitNALNi ROMAN Prevedel: AVGUST PETRI IČ ai. NADALJEVANJ E SKRIVNOST IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII IS A X ROHMER »Upajva, da ujameva velik plen," sem mu v smehu odgovoril. Tam onstran, koder se Temza zaspano vali preti morju, se vidijo strehe gradu lRoyal Windsor s stolpi, ki jih obdaja lahna jesenska meglica. Mir krasnega porečja naju ije obdajal. Tam je moral biti eden izmed redkih dostopnih ključev, na katerega sva bila po dosedanjem stanju naletela: im navsezadnje se je zdelo, da sva manjšala moč sovraž-aiifea belega plemena, ki je pisal svoje ime s krvavimi črkami nad Anglijo. Nisva upa-!la, da ujameva dr. Fu-Mančuja, vendar pa 'je vse kazalo, da bova razdejala eno izmed sovražnih trdnjav. Na zemljevidu sva obkrožila del zemlje ob Temzi z Wimdsorjem v sredi. V tem krogu je bila hiša, iz katere sva čudežno pobegnila — hiša, fci jo je uporabljala najspretneje ustrojena družba, kar jih pozna zgodovina zločinstva. Toliko sva za gotovo vedela. Tudi sva bila na to pripravljena, če najdeva hišo, kar je bilo dovolj verjetno, da jo najdeva prazno, brez Fu-Mančuja in njegovih skrivnostnih pomagačev. Vendar pa bi to bila razdejana utrdba. Delali smo po smotrnem načrtu četudi najini sodelavci niso hilM vidni, bilo jih de. Ib - Mmmm je dvanajst. Mesto, proti kateremu sva se Smith in jaz napotila, se je čedalje bolj videlo: stara gosposka hiša, ki je stala na zelo obsežnem, obzidanem zemljišču. Ko sva imela reko za seboj, sva se ostro obrnila na desno im šla vzdolž ceste, k: je bila omejena z visokimi zidovi. Na nekem odprtem mestu, kjer .sva šla mimo, sem opazil skupino ciganov. Stara ženska je sedela na stopnicah s povešenim nagubanim licem in brado, podprto z dlanjo roke. Le bežno sem jo pogledal in brž hitel dalije; pri tem nisem opazil, da prijatelj ne stopa več z menoj. Ves sem bil prevzet z željo, da bi prišel do kake točke, od koder bi se mi nudil pogled na hišo, ves v želji, da bi dognal, ali je bila hiša bivalriče našega skrivnostnega sovražnika — ali je bila kraij, kjer je sredi sv-oije čudne družbe delal, gojil svoje smrtonosne škorpijone in bacile ter negoval svoje strupene glive in od koder je odpošiljal svoje morilske pomagače. Nad vsem pa me je morda zanimalo, da je tam skrivaliiišče prekrasne sužnje, ki je bTa tako mogočen čnitelj v doktorjevih načrtih, toda dvorezen meč, za katerega sva vendar še upala, da ga obrneva proti Fu-Mančuju. Celo v rolkah 'takega mojstra je ženska lepota nevarno orožje. Ne- GO [ OO ^ OC 00 00 ■ B 00 R 00 /\ °° [\j °° J E DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA ŽUPNIKA V DOBI NACIZMA KAJ SE JE DOGAJALO 1938 Kakor se pred nevihto preko gora in jezer biirka, tako je vdrl v naše kraje nacizem. Zjutraj so se pojavili po hišah naslikani atamijenl križi. Na župniišču kažejo še sedaj vsaj rebra. Na proslavi, 10. oktobra 1937, otroci pozdravljajo s „Heil-S:egheil“. Pri pohodu skozi vas se čujejo isti pozdravi pred slovenskimi hišami, pred cerkvijo in župniščem. Izgiedalo je, kot da bi bili vstali zloglasni pretepači iz poboj,noh časov. Dne 12. marca 1938. Kar so skuhali v gostfM cib cesti, je izbruhnilo zjutraj na dan. Pojavili so se napisi, slike im krvavordeče zastave. Izvedel sem, da so ti domači „Pg“ napravili vlogo na šolsko oblast: »Dajte nam nadučitelja, ki bo vplivnejši od župnika." Med kvatr-nim opravilom maršlra trop razjarjenih mladincev z zastavo ob cerkvi gor im dol. — Orožnik je obdan s civilnimi pomočniki in trakovi na rokavih delajo „,red“. Župana im sekretarja odstavijo im ravno tako nadučitelja. Znani postopači pridajo v župnišče 'im terjajo »Kampfsipande (darilo za vojno)". »Ne morem vam ustreči, jim rečem, kajti po besedah voditelja se duhovnik ne sme vmešavati v politiko." Oni pa: „V1 ste politizirali ter ste otrokom v šoli odvzeli znake." V šolo ne spada kaj takega. H. H. — OriiB Gott! Po hišah so preiskave. Pri politično sumljivih so iskali orožja. Bil je to samo povod. V sosednji župniji so župnika prisilili, da je moral izobesiti zastavo. Ob žalnem dnevu so nemški pevci zapeli, šlo je postrani, so kričali, pa ne peli. S. A. je vojaško nastopila im orožnik je že govoril o 1 priključitvi. Godba je godla »Homst \Vessel" melodijo. Dne 14. do 15. marca sem obiskal merodajne v fari in sosedne župnike. Šolski pouk je bil za 8 dni ukinjen. Sledila je izven prevzgoja za Pimfe, Hj in Bdm. Dne 26. marca se je spet pričel Šolski pouk. šola v cvetnih kitah, nad vrati napis H. H.! Hiše so temu zgledu sledile, seve v kolikor so bile istega mišljenja. Dne 20. marca je Hitler proglasil volitve v Nemčiji im hudo napadal Avstrijo. Njemu so sledili: Burokal, Gobeds im Goring. čez Veliko noč odvedejo štiri naše duhovnike im prevzeti sem moral 2 uri oddaljeno župnijo v oskrbo. »Sapo mi je vzelo" ■sem napisal v spominsko knjigo. Vrgli so trne v vodo — sedaj pa plavaj. Verniki te fare so se upirali... V cerkvi tišina, da bi niig slišal teči. Že rajni župnik te fare mi ni imotilo gladke vodne površine. Nikjer -ni bilo videti nobenega čolnarja. Daleč na nasprotnem bregu je neko dekle z drogom rinlilo svoj čoln dalje in njena belo oblečena postava je bilo edino živo bitje, ki se je gibalo na reki v razdalji majspretnejšega metalca nožev. če pravim, da sem bil v zadregi, je to manj ko resnično; bil sem osupel. Nisem dvomili, da mi je dakoilt izkazal svojo morilsko pozornost. Toda kje, za vraga, je bil? Po vseh človeških pravilih ni mogel vzdržati itako dolgo pod vodo; prav gotovo pa i®, da ni ibiil nad vodo ne na površini, niti ne skrit med grmovjem ali na bregu Tako me je v žarkem sončnem siju predela zavest nečesa strahotnega. Zato sem se z neugodnim občutjem, da mi moj strašni sovražnik pomeri še drugi nož v hrbet, obrnil ter odhitel proti Smithu. Moje bojazljivo pričakovanje se ni spolnilo 5,n pobral sem malo orožje, ki me je za malenkost zgreMo, in s tem v rolki sem se pridružil prijatelju. Z eno roko je močno ovijal očitno izčrpano žensko in njene črne oči so bile z nenavadnim izrazom uprte vanj. »Kaj pomeni to, Smith?" sem začel. Toda prekini me je. »Kje je dakoit?" me je naglo vprašal. »Ker vse kaže, da ima lastnosti ribe," sem odgovoril, ,„ti na to ne morem odgovoriti." Ciganka je obrnila oči proti meni ih se zasmejala. Njen smeh je bil blago-dorteč in ni bil primeren taki stari čarov-hfci, kakršno je Smith 'imel ujeto; prav očita moje soosikrbovaraje, toda kaj sem beteli, drugače bi bili tudi mene odvedli. 10. marca 1938 so bile »tajne volitve" in so mu še živo v spominu. Bila je cvetna nedelja. Ob pol 7. uri mašujem doma, ob 10. uri pa v sosednji župniji im še tešč se vrnem. Ob 13. uri grem s storši v šolo. Ob steni so stali v SA ali SS uniformah vaški vefflkaši. Vsakemu so porinili voMoi listek. Kar tu podpisati. Samo eden je šel v celico in tega so proglasili za slaboumnega. VeiTIki teden je bil zelo težaven. Sam za šolsko spoved, opravila, sprevidenja in pogrebe. Prvo po volitvah so ljudem odvzeli zlato in tuje valute. Pregnani duhovniki so se vrnili. 21. aprila sem razrešen sooskrbo-vanja. Pouk v šoli še ni urejen. Vsak si je moral preskrbeti »nori izkaz". Po župnišči je vrvež. Če smo imeli prej nekako 100 tekočih številk, pa so tekom leta zlezle na 1235. V spominsko knjigo sem pripomni!: »Vsak se boji za službo in zaslužek in molče uboiga." Črno kugo hočejo iztrebiti. Od zgoraj zavirajo. 2000 in 2000 otrok pošiljajo za 4 do 6 tednov v Nemčije, da bi jih prekvasiii v nacističnem duhu. če je duhovnik prej dobi! 224.— šilingov, je dobi! odslej 159.— RM mesečno. Župnika prestavijo v Rož. 18. maja. Nadučitelj je legionar, kar 3 leta v Nemčiji. Prvo, ko pridem v šolo moram zapriseči na »Fiihrerja", seve samo pogojno. Ubogam, v kolikor ne nasprotuje naši sv. veri. Na vasi so ustanovili otroški vrtec. 40 otrok od 3 do 4 leta starih. Pričetek je bil 12. julija. Vzgojiteljica je 20 let stara, šolarka pomočnica 14 let. Geslo: samo nemško govoriti. Počitnice so se pričele. Pot v sosednjo vas na jugu razširijo na štiri metre. Daljše priprave na vojsko, pravijo ljudje. Posestniki dobijo borih 40 grošev za meter drv. Rezervisti se morajo javiti na občini. Tujski promet je zelo majhen. Gospa, ki ima velik hotel oh jezeru mi je potožila: »Smo se na dobrih časih pregrešili." 7. avgusta je bila inštalacija v soseščini, doma pa prva samo civilna poroka. Končajo delo na južni in pričnejo delo na za-paidni cesti. SS zasede v Celovcu Marija-nitšče. UršoTnke odstranijo — odvzamejo jim šolo. Duhovne vaje so v novem bogoslovju ob Lendskem kanalu. Počitnice trajajo do 3. oktobra. Sadna drevesa štejejo. Poslanec Poljanec umrje najbrž nasilne smrti, šentlenarškega župnika zaprejo. De- talko mi je bil nekam znan. Osupel sem od blizu pogledal v gubasto lice. »Prekanil te je," je dejal Smith s primesjo jeze v glasu. »Kaj pa imaš v roki?" Pokazal sem mu nož in mu povedal, kako sem prišel do njega. »Vem," se je obregnil. »Videl sem. On je stali pičle 'tri metre od tebe v vodi. Moral si ga roditi. Ali nisi ničesar videl?" »Ničesar." Spet se je ženska zasmejala in spet sem se začudil. »Divjo raco," sem dodal, »in nič drugega." »Divjo raco," je nejevoljno nadaljeval Smith. »Ako hočeš povprašati svoj spomin glede na navade divjih rac, boš uvidel, da je bila ena izmed redkih vrst. To it stara ukana, Petrie, toda dobra, ker se uporablja za vabo. V tisti raci je bila skrita dako-itova pamet! Sicer pa nam nič ne pomaga. Prav gotovo je zdaj že lepo na vamem." »Smith,“ sem dejal nekoliko potlačen, »zakaj zadržuješ to ciganko?" »Ciganko!" se je zasmejal in jo objel tesneje, ko se je nestrpno premaknila, »uporabi no svoje oči, stari dečko!" Vrgel je staro lasuljo z njene glave in pod njo je bila kopa kuštravih las, ki so se v soncu svetili. »Mokra goba opravi drugo," je dejal. V moje oči so zrle vprašujoče, široko odprte, črne oči jetnice; in pod krinko sem razbral ljubke/poteze sužnje. Opazil sem solze na njenih pobeljenih trepalnicah in zdaj je bila že vsa polkoma. »Tokrat," je dejal moj prijatelj odločno, »sva pošteno ujela — in jo pridrživa." Od želni glavar dovoljuje delo ob nedeljah. Marijini prazniki se spremene v delavnike. Učitelj se samo civilno poroči. Pred zasedbo je kazal čisto drug obraz. Toda v očeh sem bral in bil previden. Preprost delavec Lene se poroči cerkveno. Ko mu je uradnik ugovarjal, se pa ta odreže: »Če tako, poitem se pa tudi državno ne pustim zvezati. Setev in žetev je bila težavna. Oktobra zasedejo oblasti še novo bogoslovje v Celovcu. 3. oktobra je bila prva seja šolskega sveta na stanovanju nadučitelja Praša. Ta kot SS oblečen s kapo na glavi, učiiteTij, orožnik, občinski uradnik in odborniki kot SA ali SS. Na programu je le ena točka. Praš jo slovesno proglasi: »Odslej to ves pouk na šoli samo v nemškem jeziku, tudi veronauk." Ugovarjam: »Sklicujem se na dušo otroka, materin jezik in končno se moram kot veroučitelj držati navodil ipradstojne cerkvene oblasti, 'ki dotlej tozadevno ničesar še ni odf-Cčlla. Žena nadučitelja pride iz kuhinje, mu nekaj šepeče na ušesa im odide. Nato je nasilnež postali mirnejši lin popusti, šolarji pod vodstvom praznujejo 10. oktober s p »hodom na Zurje. Orožnik in nadučiiteijj govorita. Rakete letijo v zrak in zažigajo bengalični ogenj pri proslavi. Udeležba je bila medla. Pri šoli: parada ob zastavi, povzdignjene roke in znana pesem: »Danes nas sliši Nemčija, jutri celi svet!" V teh dnem je bilo vpoklicanih 15 rezervistov iz naše fare. Meni pa je šolska oblast dostavila odlok c veleizdaji po členu 80-88; 91, 92, 139: Landes umd Hoehverrat. To je bil odgovor na sejo od 3. oktobra. 25.oktabra dobim nov urnik za verouk. V vseh razredih zadnje ure, da morejo odjavljeni otroci domov. So mi že dotlej odtegovali otroke na ta način, da so staršem otrok odtegnili podporo, če so otroci obiskovali veronauk, pa je sedaj postal pouk skoro nemogoč. Se razume ob sebi, da v šoli in tudi izven nikoli nisem pozdravljali s „HH“. V šoli sem samo povzdignil roko in sl prliteim svoje mislil. Ko mi „Pg“ da to obvestilo, vzdignem roko in grem. Toda ta se očitno pred otroci zažene za menoj, rekoč: »Jaz sem vas pozdravil" ... Odvrnem: »Jaz tudi." Potem on: »To je premalo." Jaz: »Je dovolj." Nato sem pismeno obvestil šolsko vodstvo; da mi po 13 letnem delovanju kot veroučitelj mi več mogoče še dalje poučevati. Poudarjali sem, da mora prava vzgoja temeljiti na krščanskih načelih. Zapad se mora za Visoko kulturo zahvaliti krščanstvu. Se razume ob sebi, da sem prepis posla! tudi škofijstvu. In dostavil »Ad im-possiibile nemo tenetur" kaj nemogočega nihče ne zmore". Križ so odstranil: Slika FUhrerja na njegovem mestu. Učitelji poučujejo otroke: moliti sedaj ni več treba, ne k maši hoditi, ne zakramente sprejemati. Med veronaukom trkajo nalašč zato nekod na gornjem koncu reke se je oglasil slaboten klic. »Dakoilt!" .Smithovo vitko telo se je vzravnalo, sta! je pozorno, ves napet. Drugi klic je odgovoril, nakar je sledil še tretji. Potem se je oglasil vreščeči žvižg poltoijiske piščalke In opazil sem steber črnega dima, ki se je onstran zidu dviga! kvišku naravnost proti nebu kakor dim dobrodošlega žrtvovanja. Hiša je bila v plamenu! »Vrag ga vzemi!" se je zadrl Smith. »Tako sva tokrat imela prav. Toda seveda je imel dovolj prilike, da odstrani svoje dragocenosti. Vedel sem to. Moževa drznost je neverjetna. On je vztrajali do zadnjih trenutkov — medtem ko midva streljava kozle na dveh prednjih stražah." »Jaz sem izgubil enega." »Nič ne de. Imava pa drugega. "Menim, da ne bodo nikogar več ujeli, doktorjevo hišo so pa njegovi služabniki najbrž tako dobro zapalilii, da je nič ne more rešiti. Bojim se, da nam pepel ne bo dal nikakih sledov, Petrie; vendar pa sva si zagotovila en vzvod, ki nama bo pomagal nadlegovati Fu-Mančujev svet." Pogledal je čudno postavo, ki mu je pohlevno visela v rokah. Ponosno je gledala. »Saj me ni treba tako držati," je dejala z mehkim glasom. »Pojdem z vami." Vi, ki ste me spremljali tako daleč, ste spoznala, da sem se gibal med čudnimi do-godljajii in da sem bil priča mnogih nenavadnih prizorov; toda izmed vseh prizorov tistega lova, v katerem sta Nay!land Smith im dr. Fu-Manču imela vodilni vlogi, se ne liizpuščemi otroci drugih razredov na duri in okna, kažejo osle .skoz okna. V razredu samem pa so krožki, in vsak teh poje svojo izzivalno pesem. To je le ena taka slika. Ko sem prenehali s poukom v šoli, pa sem v cerkvi oznanil, da bom odslej poučeval obroke po vaseh. Ko to mogočnež zve, prigrml nad me v župnišče ter označi mojo-namero kolt nezakonito. Toda tokrat sem mu bral levite. Bral sem mu tri poglavja iz Fiihrerjeve knjige »Mein Kampf". NSD-AP 'in drugi narodi,... in cerkev,... in fcalboHiiškK duhovnik. In vedno zopet dostavil: fcalj pa d e'a te Vi pri nas. Začetkoma ni vedel nobenega odgovora. Končno je izustil: »Mii smo že preko teh točk." Jaz: »Potem pa ste preko čilija ustrelili." Odšel je in razglasil: »Župnik mora iz šole in iz župnije." Da bi ne postal z molčanjem sokriv, sem stopili pred javnost. Primerno sem ožigosal nazadovanje rojstev: v treh latih koma} tcGilko kot prej v enem letu. Dokazal sem. Vse Joka izdelke in opreme tudi za tujske sobe PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & C o. Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281 da nemško govoriti, še ni Nemec biti. Vzgoja k odpaidniOtvu, spačkom, je vzgoja k neznaičajncsitl. Bil sem fclicar v puščavi. Nato se je naš mogočnež izrazil: »Po 20 letih 2000 letne ustanove ne bo več, kot podobno nekdaj francoski revolucionarji. Mislih so, da s tem, ko tlačijo, gazijo božjo ustanovo, Bogu služijo.. Danes je 2o let od tega, kar je ta prerok prerokoval. Propadla je njih „1000“ letna država in še sedaj 'zija rana In se ne bo tako hitro sklenila. 13. decembra me je radi člankov Gesta-po klicala na odgovor. R. R. We:hmann me je prav prijazno sprejel. Pogovorila sva se radi nazadovanja rojstev, glede šole in cerkve. Po enii uri sem bil prost. V spominsko knjigo sem zapisal: 5 odraslih ;in 4 otroci so v fari odpadli. Z onimi izven fare 18. To je bilo leto 1938. spomnim nobenega bolj čudnega kakor ti sitega, ki se je odigral tisto popoldne v mo ■ jem stanovanju. Brez odlašanja ih ne da bi stvar zaupali možem od Scoffland Varda, sva hitela s svojo jetnico nazaj v London. Billi smo nenavadna trojica, ki ni zbujala malo začudenja, dokler naše potovanje slednjič ni bilo končano. Zdaj smo bili v mojem skromnem stanovanju — v sobi, kjer mi je Smith razodel zgodbo o doktorju Fu-Mančuju in o veliki skrivni družbi, M si je zastavila naletgo, spraviti svet iz ravnotežja — spraviti Evropo in Ameriko pod žezlo C iSii.i.- 2 hladilnika Elektra Bregc-nz, 60 1 3 hladilniki Alaska, 65 1 : . . . 3 hladilniki Island, 65 1.............. 2 hladilnika Alaska, 90 1 , . . . 1 hladilnik AEG, korapr. 125 1 • • 1 hladilnik Liebherr, kompr., 125 1 1 hladilniki BBC, korapr., 240 1 a S 600.-a S 650-a S 650.-a 8 900.-5 1800,-S 2000.-k S 4900- poscbno priporočljivi za hotele in penzione) 1 podhlajevalna skrinja, 130 1 2 podhlajevalni skrinji, 180 1 1 podhlajevalna skrinja, 200 1 2 podhlajevalni skrinji, 2,50 1 . 1 podhlajevalna skrinja, 300 1 1 podhlajevalna skrinja, 380 1 in Se drugi ceneni posamezni komad'. PRALNE CENTRIFUGE: j 5 pralnih centrifug...............h S 890.— j 2 pralna stroja ..Fortsčhritt" . . . & S 1590.— 2 pralna stroja AEG...............a S 1800.— 1 pralni stroj „Scharp£ ' .... S 2503.— 3 pralni stroji ...Maska”, 5 kg . . . k S 3500.— POL AVTOMATIČNI KOMBINIRANI STROJI S CENTRIFUGO: 1 „Turbomat” .................... S 2200.- 1 „Sonnenwerk” 3 „Rapid” ...................... 2 „Wascherm” .......... I „Candy’’ ..................... .1 pralni stroj z bobnom „Eudora” Več polnoavtoinatičnih pralnih strojev od S 5909.- in še mnogo drugih znamk in tipov. Posebno utcodno tudi električni in plinski štedilniki, hladilniki za obrate, hladilne vitrine itd. @ Za vse stroje garancija, oskrbovalna služba in zelo ugodne plačilne možnosti! @ Na pismena vprašanja, poslana na: LOIDl/S EIN KAUFS/.E NTR UM, takoj odgovorimo. ('I el. 43-19 - Ki. 02) S 2500.-4 S 3509.-a 3 3800.-S 3800-S 4000.- idiramjem ozemlja Severnega Vietnama. Napadi so veljali izključno vojaškim napravam pri Dong Hoiju. V napadu je sodelovalo 24 bombnikov „Skyraiders“, ki so jih spremljala reaktivna letala. Napadalna letala .so naletela na izredno močno protiletalsko obrambo. Po južnovietaamskih vesteh je bilo uničenih najmanj 70 odst. napadenih vojaških naprav. Od napadenih 24 bombnikov so bili skoro vsi zadeti od krogel protiletalske obrambe severnovietnam-sfce vojske. Pri tem so bili tudi mnogi piloti napadalnih letal ranjeni. Ameriško obrambno ministrstvo je po napadu izjavilo, da so se vrnila vsa letala v svoja oporišča. Nasproti temu pa javlja Severni Vietnam, da so protiletalske sile sestrelile deset ameriških' ietai. Velika ofenziva Vietkonga. — Tudi na Laos ameriške bombe Po povračilnih napadih letalskih ameriških bombnikov in reaktivnih ietai na Severni Vietnam so začeli komunistični gverilci v Južnem Vietnamu z močnimi napadi na ameriška oporišča. V vsej deželi je prišlo do težkih bojev. Največji uspeh so dosegli gverilci v torek, v 'pokrajini Phuoc Tuy, kjer so v kratkih petih minutah sestrelili tri ameriške helikopterje, dalje veliko število drugih pa poškodovali. Ubit je bil tudi en ameriški vojak in osem ranjenih. Kljub novim napadom Vietkonga pa Ame-rikanci v torek niso nadaljevali z zračnimi VAŽNA PRIVLAČNOST ZA CELOVEC: S 350-9.-k S 4508.-S 6590 - | k S 5503.-3 7.590.-S 7000.- | napadi na Severni Vietnam, pač pa je neka letalska ameriška eskadra bombardirala oskrbovalna oporišča Vietkonga v Laosu. Demonstracije v Moskvi in Pekingu V severnevietnamskem glavnem mestu Hanoju pripravljajo močne varnostne mere: gradijo strelske jadke, vozila pleskajo z varovalno barvo in krepijo protiletalsko obrambo. Te mere govorijo, da se boji se-vernovietnamska vlada napada ameriških letal na njih glavno mesto. V Moskvi pa je v torek demonstriralo okoli 5000 ljudi pred ameriškim poslaništvom. Predvsem, so to študentje, ki so razbili številna okna poslaništva. Demonstrant-je so metali steklenice s črnilom, popackali zidove poslaništva in nekaj policajev. Demonstranti so nosili tablice z napisi: Vietnamsko ljudstvo bo zmagalo'* in „Ameri-kanski imperializem bo poražen". Ameriikanski poslanik Foy Kobler je zaradi tega takoj protestiral pri sovjetski vladi in zahteval odškodnino za poškodbe ameriškega poslaništva. Rusi so že zagotovili povrnitev škode. Še večje demostraci-je pa so bile v Pekingu, kjer je bil ves promet ukinjen, časopisi pa so izšli s triurno zamudo. Časopisi so prinesli ostrO' svarilo na račun Amerike. V pekinškem ..Ljudskem časopisu" je rečeno: „Ameriški in južnovietnamski letalski napadi terjajo maščevanje. Kitajci so pripravljeni. Vdor v Severni Vietnam je istoveten z vdorom na Kitajsko." Predsednik Johnson pa je že odgovoril na to kitajsko izjavo: ..Amerika je pripravljena plačati vsako ceno, da ne bi bila svoboda pregnana s tega sveta." Dunajska drsalna revija v gosfeh GOSTOVANJE BO OD 24. FEBRUARJA DO 9. MARCA 1935 Že pred nekaj tedni smo na kratko poročali, da je celovška velcsejmska uprava organizirala gostovanje Dunajske drsalne revije tudi letos — že šestič —, za kar zasluži vso pohvalo. V januarju in prvi polovici februarja so Dunajčani navdušeno spremljali večer za večerom prireditve Dunajske drsalne revije, katere program ima letos naslov ..PLEŠOČI SVET”. Od nastopajočih drsalnih umetnikov naj omenimo le nekatere najvažnejše! To so: Ingrid Wendl, že več let dobro znana drsalna umetnica Emmv Puzihger, Michelc Coll^rg, Helmut Loefke, Fernand Leemans, Herbert Bobek, skupina drsalnega baleta itd. Po splošnem mnenju gledalcev je letošnji program še bolj privlačen od lanskega, kajti eno presenečenje sledi drugemu, vratolomnih skokov in krivulj obilo, drsalni balet nastopa v celoti bolj pogosto. Nadalje so kostumi in oprema še bogatejši, lepši in še bolj raznoliki, večkrat vprav pravljični; plesne bravure na ledu so tako rekoč nedosegljive. Omeniti moramo tudi zelo milozvočne melodije, katerih avtor je zopet znani dunajski glasbenik Robert Stolz. Skoraj tri polne me traja letošnji zelo zanimivi in prikupni program, razdeljen v dva dela. V prvem doživimo najprej — po uvodni glasbi — pod naslovom „Rendezvous narodov in njihove glasbe” srečanje narodov v plesih in glasbi, ko vidimo njihove najrazličnejše živo pisane noše (posebno slo vanske) in poslušamo prikupne melodije od priljubljenega dunajskega valčka preko poljske mazurke, češke polke, japonske impresije, nizozemskega narodnega plesa, japonske in indijske impresije pa do španskega bolera, ameriške „texano” in nekaterih drugih. Mali oglas Vse zanesljivo dobro blago — bodisi otroške nogavice za 5.— šil., bodisi metrsko blago skoraj po polovičnih cenah (n. pr. blago za predpasnike 6.80) pri SATTLER, Klagenfurt-Celovcc, Heu-platz. DOBROPIS m §9.102 .. .. K** B?ezplažno prasanafenje za vse, [•; k< bašejo tSa&ra in patani kupiti! V šiTTŠJ a.TUT ki~ u Jak' ~ brezptjrno ,n neobvezno nijvečji avstrijski blagovni katalog z okoli 8000 ponud- AA oauii, če nam po dopisnici pošljete Vaš naslov. Nalepite'V* la dcbropis_ na dopisnico, 'kueroj čimprej .pošljite na ot [ naslovg UP intefisotionales Grossversandhc« v* Nato sledi „Slovanska fantazija” z nekaterimi slovanskimi narodnimi plesi in melodijam-, v katerih se odražajo razni človeški občutki: dobro in slabo, veselje do življenja, prijateljstvo, ljubezen itd; Nastopajoče spremlja prikupna in očarljiva slovanska plesna glasba. V drugi sliki se naenkrat znajdemo v času nemega filma s prikazi tragikomičnih prizorov. Tretja slika nam prikazuje majhno ljubezensko komedijo, ki se dogaja v sončni Italiji in se konča v splošno zadovoljstvo. Dogajanje drugega dela nas povede v neko madžarsko restavracijo „Pri Janošu” in ima naslov „Igra za ljubezen”. Nastopajoči so večinoma v lepih madžarskih narodnih nošah; spremlja jih madžarska glasba z bolj ali manj znanimi melodijami. — Ob koncu programa pa nas tudi letos očarajo nepozabni zvoki valčka „Ob lepi, modri Donavi” z nastopom celotnega drsalnega osebja revije. Nikakor seveda ne smemo pozabiti omeniti, da je tudi letos dobro preskrbljeno za one, ki se radi smejejo, kajti tudi z veselimi, humorističnimi prizori je postreženo. Posebne jrozornosti je deležen nastojj majhne opice „Jackie” ob vodstvu švicarskega komika Meyer-ja. Brez dvoma je šimpanz „Jackie” najmanjša in najbolj nadarjena na ledu se drsajoča opica na svetu. Ob koncu naj še izdamo nekaj tehničnih skrivnosti”! Oprema Drsalne revije je za letošnji pro- gram stala nad 2 milijona šil. To je zelo verjetno, če samo pomislimo, da nam že v prvi četrt ure pri kaže 125 kostumov. Samo čipk je bilo porabljenih 3000 m, nadalje 13 kilogramov srebrnih niti itd. Režiser jjrograma je tudi letos VVill Petter, koreo gralijo je naštudirala njegova žena Edith, načrti za dekoracije je napravil arhitekt Windberger. Dobrih štirinajst dni, od 24. februarja do 9. mat ca t. 1., bo Dunajska drsalna revija nastopala v Celovcu in prikazovala svoje spretnosti in umetel nosti. Upamo, da nikomur ne bo žal, ko bo od bajal s te edinstvene prireditve, katero si bodo ogledali tudi številni gostje iz sosednje Jugoslavije in Italije. SLOVENSKE ODDAJE V RAIIIU PONEDELJEK, 15. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. 10 minut za športnike. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 16. 2.: 14.15 Poročila, objave. Prof. Marijan Rus: Od uglajenosti zunanjih družabnih oblik k motran': uglajenosti mladega človeka (3.). Poje zbor slovenske gimnazije v Celovcu. — SREDA, 17. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave. Oj ti norčava hvava. . Glasbena oddaja. Koroški kulturni pregled. Ma muskriipt: Marija Inzko. — PETEK, 19. 2., 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti, katere zbira Blaž Singer. Ivan Trinko — oče beneških Slovencev. K 100-letoici rojstva. A. Galihuber: Mala davčna abeceda. Mala ©glasa „Počasi napreduje pletenje!” vzdihuje marsikatera gospodinja. Zakaj ne preizkusite naš jtletilni aparat? Dve uri za moški pulover! VOI.L- une) SI RICKBAR, Klagenfurt-Celovec (pri kapucin siki cerkvi). Premislite! — Skoraj za, pokm&to ceno dobite na šo Irish Tweed volno: za 16.— šil. namesto 30.80 - WOLL- u. STRICKBAR, Klagenfurt-Celovec nasproti kapucinske cerkve). j ZHflMFS ZAUPAH1A GRUN0NES1 Kiagenfurt - Celovec vVienergasse tO (Promenad a cona) Največja izbira raznih cvetlic, lončnic, vencev, cvetličnih šopkov @ Hitra postrežba in po zmernih cenah © šopki za neveste v poljubnih cenah priporoča cvetličarna TOclLUSLch KLAGENFURT - CELOVEC, Bahnhofstr. — vogal Priesterhausgasse CVETLIČNI AVTOMAT v središču mesta Vsem našim cenjenim odjemalcem in interesentom sporočamo, da gospodje / / Wir geben allen imseren gesehatzten Ktmden und Interessenten bekanmt, daB die Herren Frani Razinger^ Thomas Resei, Helnridi Llendi ne poslujejo več za našo tvrdko. Zato ti gospodje tudi niso več upravičeni, vršiti kakršnekoli posle za našo tvrdko ali dajati kakšna zagotovila. Autovertriebsgesellschaft, Autoreparatimverkstatte a Avtoprodajna družba in popravljalnica Harrieh & C©0| Wolfsberg - ab sofort nicht mehr fiir unsere Firma tatig sind. Es besteht daher seitens dieser Herren aueh keine Berechtlgung melir, Geschafte im Rahmen unserer Firma zu tatigen oder Zu-sagen, vvelcher Art immer, zu geben. Autovertretung s Avtozastopstvo R. Knoch & C©., Kiagenfurt haZ' tednik IčttrdUa Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Niiročnm* znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20- šlr., za Anglijo 2.- f. šterk, ** U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Toimajer, Racuse, p. Žrelec. Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.