Kupujte toiNLBONDEI Najttarejil slovenski dnevniK T Ohio Oglasi v tem lista so uspešni xxviii._leto xxvni. OPRAVN SQUALITT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEi The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium cleveland, ohio, thursday (četrtek), february 8, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 33 Velika trojica" se sporazumela o vojaškem programu %1TKA tPifiemska grozodejstva pred 9ERLIN SE gom iz Lodza na Poljskem JE ZAČELA so na sedmih •"ajih prekoračili Odro vzhodno prestoiice čfetrtek, 8. feb. razvidno iz nem- Iided»oddaj, je •"eko prekoračila Berlin fronti tik pred kar sedmih krajih, bitkT^^' glav- lico do- nemško presto-yGjansko pričela. sp ti- je sovTeti^ Pomočil iz Moskve, ®diiiolg TI ^ komunike] »Uslca belo- Zukova ''i Stranj vzhod- Da/, ,/f da je zavzela krajev južno od ^"^Grsdorf M Be nahaja ^ tn n: je bilo pozorišče veli- _®ga poraza od strani ^iirta kia '. ^ilje od Frank- k«..' *Jer je biln C'* RUgK ruske t ^kova nahajajo na S Jbrsini CXire, jo neu- %kve u6iio Wi, ne da ^^Ve2v, v^^^°®k®> ruske vojM ujet- J. ^0. Q, Kako so naciji tik pred prihodom Rdeče vojske sistematično pobili tisoč političnih jetnikov m. Pri dru- ^ pustile hčer. vred dobro LODZ, Poljska, 3. feb. (Poroča W. H. Lawrence v New York Times). — To je zgodba, kako so Nemci zadnje dni pred osvoboditvijo Lodza pomorili od enega do tri tisoč poljskih političnih ujetnikov. To grozodejstvo predstavlja višek nemške okupacije v tem mestu, kjer so tekom zadnjih petih let in pol poslali v suženjstvo ali smrt 250,000 Židov, medtem ko je bilo v istem času 150,-000 Poljakov odtiranih v Nemčijo na prisilno delo. To zadnje grozodejstvo potrjujejo očividci in delno pa tudi pisec tega poročila, ki je videl na stotine sežganih človeških trupel v jetnišnici Rodogoszcz, kjer se je poprej nahajala tekstilna tovarna, in so jo Nemci pognali v zrak in požgali z jetniki, ki so se nahajali notri. Neverjetno, kdor ne vidi dejstev sam Svoj krvavi posel so Nemci dokončali komaj par ur pred prihodom Rdeče vojske v Lodz, ki je bilo nekoč važen center tekstilne industrije. Kakor vsa poročila o grozodejstvih, tako je tudi to skoro neverjetno, dokler človek ne vidi dejstev na svoje lastne oči, ampak kakor v Majdaneku in Varšavi, tako so tudi tukaj Nemci ipustili za seboj sledove svojega zverinstva. Vsakdo, ki jih vidi, mora priti do zaključka, da sovražnik, proti kateremu se borijo Združeni narodi, ne pozna nobene meje brutalnega divjaškega uničenja. Posebno mesto v arhivu nemškega zločinstva Lodz zasluži posebno mesto v arhivu nemških vojnih zločincev. To mesto, kjer so bili nemški stanovalci in kapital dobrodošli po prvi svetovni vojni za zgradbo tekstilne industrije, je bilo in-korporirano v Nemčijo in prekrščeno v Litzmannstadt n a čast nemškemu generalu, ki ga je zavzel v iprvi svetovni vojni. Skoro ena četrtina prebivalcev je sestojala iz Nemcev, ki so živeli v miru in blagostanju s svojimi sosedi do septembra 1939, Samo 877 Židov ostalo živih od 250,000 S prihodom nemške armade so ti Nemci zopet postali nemški državljani in pridružilo se jim je 150,000 nemških kolonistov, ki so postali gospodarji tega mesta. Od 250,000 židovskih prebivalcev jih je ostalo živih samo 877. Računa se, da jih je 70,000 umrlo od lakote in jetike. Ostali so bili razposlani v razna koncentracijsko in delavska taborišča, med drugim tudi v Maj-danek in Oswiecim, kjer jih je večina, ako ne vsi, pomrla. žrtve zadnjega masakra so bile pobite po ruskem predrt ju nemške linije ob Visli, ko je lokalni poveljnik vedel, da Nemci ne bodo mogli obdržati Lodza, in ko niso imeli Nemci niti več časa, da bi uničili važna industrijska podjetja ali da bi di- namitirali mostove na glavnih cestah, vodečih proti zapadu. Časnikar opisuje pozorišče masakra Videl sem najmanj 500 trupel, mnoga, katerih so bila popolnoma sežgana, druga pa le malo osmojena. Srečal sem moža z imenom Stanislav Rembas, ki je prišel, da najde truplo svojega 20-letnega sina Edmun-da, ki se je nahajal v ječi komaj dva tedna. Oče je odgmil rjuho raz trupla svojega sina in mi ipokazal od krogel napravljene luknje in ožgano meso. (Nadaljevanje pa Z, stiaoi^ Vesti AVTOR NOVE KNJIGE O BORBI V JUGOSLAVIJI » . . . Umrli - ranjen? - ujeti S/Sgt. FRANK J. BENIGAR Kot smo že poročali, je v Hammond General bolnišnici v Modesto, Calif., umrl preteklo soboto popoldne mladenič S/Sgt. Frank J. Benigar, star šele 20 let. Zbolel je na Filipinskih otokih, kjer je bil nastavljen kot topničar na bombniku. V armado je vstopil 9. oktobra 1943, preko morja pa je bil poslan v juliju preteklega leta. Rojen je bil v Clevelandu, ter je bil dobro poznana med mladino, ker se je u d e j s t v o val pri športnih igrah, posebno v žogo-metu. Bil je član društva Ilirska vila št. 173 ABZ, katerega društva je njegov oče že več let tajnik, in društva France Prešeren št. 17 SDZ. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Franka, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, in mater Mary, rojeno Cesarek, doma iz Ribnice, ter več sorodnikov. Družina stanuje na 1141 E. 66 St. Truplo bo dospelo v Cleveland v petek ob polnoči in na mrtvaški oder v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave., bo položeno v soboto ob 3. uri popoldne. Pogreb z vojaškimi obredi se bo vršil v ponedeljek ob 9:15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda, ter ob 10. uri v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnemu mladeniču ohranjen časten spomin, prizadetim roditeljem pa naše soža-Ije! Major Louis Huot Major Louis Huot od armade Združenih držav, kateri je započel v oktobru 1943 skrivnostni prevoz zalog iz Barija v Italiji, preko Jadrana za armado maršala Tita v Jugoslaviji, nam opisuje zdaj to zgodovinsko važno operacijo v posebni knjigi z naslovom "Guns for Tito", katera izide proti koncu februarja. Oni, ki so imeli priliko videti prve iztise te knjige, so naravnost navdušeni zanjo. Louis Adamič jo smatra za čudovito naslednico njegove knjige "My Native Land". Čita se gladko in je napeta kot detektivska povest. Major Huot je bfl. eden izmed prvih zavezniških častnikov, ki so se srečali z maršalom Titom na njegovem tajnem glavnem stanu v Jajcu v Bosni. Pazite za nadaljna naznanila o tej knjigi, katera mora prav posebno zanimati vsakega Jugoslovana v Ameriki. Novi grobovi Ruska zahteva za reparacije v delu pred unijsko konferenco JOSEPH LOVŠIN Po kratki in mučni bolezni, srčni napaki, je umrl na svojem domu Joseph Lovšin, star 58 let, stanujoč na 1223 E. 85 St. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici, kjer zapušča sestro Julijo in več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let in je bil član društva Carniola Tent št. 1288 T. M., društva Ribnica št. 12 S. D. Z. in društva Naprej št. 5 S. N. P. J. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojeno Kozina, doma iz istega kraja kot on, ter devet otrok: Vivian, poročeno Gedeon, Frances, poročeno Herron, Alice, poročeno Ronyetz, Cpl. Anthony, v Galesburg, 111., Joseph, ki je policist na Havajih, Capt. Laddie, v Dutch East Indies, Sgt. Raymond, v Kelly Field, Texas, Florence in James, ter pet vnukov, brata Franka tukaj, ter v Minnesoti brata Antona, in več sorodnikov. Pogreb ,se bo vršil v soboto ob 8:15 uri zjutraj iz hiše žalosti, pod vodstvom Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, ter ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Tomaža, na Ansel Rd. in Superior Ave., in nato na Calvary pokopališče. * * * PAUL DRAGANIC Na stolu sedečega so našli' mrtvega, Paul Draganiča, starega 48 let. Stanoval je na 7510 St. Clair Ave. Doma jq bil iz občine Kaplje na Hrvatskem. Družina, s katero že več let ni živel, stanuje na 7702 Sagamore Ave. Zapušča ženo Anno, rojeno Hrvatin, in sedem otrok, iz- LONDON, 7. feb.—Na svetovni konferenci delavskih strokovnih unij, katera se bo začela tukaj prihodnji torek, bo ruska delegacija predložila zahtevo, da se odobri raba nemškega dela za popravilo in obnovo pokrajin, ki so jih razdejali Nemci. Ruska delegacija bo morda skušala dobiti odobritev coletne konference svojega stališča, kar utegne biti ena izmed najvažnejših točk na zborovanju. Rusi bodo argumentirali, da se mora Nemce prisiliti, da Nemci popravijo vse, kar so uničili. Britski unionist! ne gredo tako daleč, akoravno priznavajo, da bi Nemci morali poravnati materialno škodo, ne rečejo pa, na kakšen način naj bi se to napravilo. Stališče britsklh delavskih voditeljev Toda, ako imajo nemški delavci izvršiti obnovo razdejanih pokrajin, tedaj britski delavski voditelji predlagajo, da se človeške reparacije nadzirajo z imenovanjem medzavezniške komisije, katera bi nadzirala razdelitev delavcev med razne dežele, protekcijo delovnih razmer, mezd in ur, da se prepreči degradacija človeških reparacij v suženjsko delo, in ki bi določila definitivno dobo, tekom katere bi se tako delo rabilo. More se reči, da Angleži, ki se boje, da bo v Angliji po vojni morda nekoliko brezposelnosti, ne odobravajo ideje, da bi se rabilo nemške delavce za popravilo vojnega razdejanja v njihovi lastni deželi. AFL ne bo zastopana na konferenci Kakšno stalisče bodo zavzeli francoski delavski voditelji, ni znano. Mešani so tudi občutki glede te ideje med delegacijo ClO iz Zedinjenih držav. Vodja te skupine, Sidney Hillman, ima priti semkaj v teku prihodnjih dni. * Ameriška delavska federacija je rabo prisilnega nemškega dela za vojne reparacije ponovno kritizirala kot "suženjstvo" in je odklonila povabilo na svetovno konferenco iz razloga, ker delegacije iz Sovjetske unije ne priznava kot predstavnice svobodnih delavskih unij. t Zastopanih bo 30 držav Na konferenco se pričakuje nad 200 delegatov, ki bodo predstavljali 40 različnih centralnih organizacij Iz več kot 30 držav. Med temi bodo tudi predstavniki iz Jugoslavije. Značilno je dejstvo, da bodo med delegacijo iz Francije zastopniki katoliških kot socialističnih in komunističnih unij, in na vsak način bo zastopano tudi delavstvo iz Belgije in Italije. Podprimo borbo Amerike sa demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondoT in vojno-varčevalnih znamk! KONFERENCA NEKJE OB (RNEM MORJU NAZNANILA SPORAZUM O ZAKLJUČNI FAZI VOJNE Prva objava s konference med Rooseveltom, Stalinom in Churchillom dana v javnost med katerih se dva nahajata v armadi, in brata Antona, v starem kraju pa zapušča štiri brate in sestro. Pogreb oskrbuje A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. WASHINGTON, 7, februarja. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da velika trohica, sestoječa iz glavarjev treh zavezniških velesil, zboruje nekje "v ozemlju ob Črnem morju," skupno z naznanilom, da je bil dosežen širokopotezen sporazum za spojitev vojaških in političnih moči Sovjetske unije z močmi Zed. držav in Velike Britanije za poraz in okupacijo Nemčije. Tozadevna izjava je bila objavljena istočasno v Washingtonu, Londonu in Moskvi. Rečeno je, da je bil dosežen "popoln sporazum za vzajemne vojaške operacije" in za izmenjavo "najpopolnejših informacij." Vesti o zborovanju "velike trojice" se izkazale pravilne V naznanilu se je prvič odkrilo, da se predsednik Roosevelt, maršal Stalin in premier Churchill nahajajo na skupnem zborovanju, ampak ime kraja, kjer se vrši konferenca "velike trojice," ni specifično omenjeno. Vesti, ki so krožile tozadevno v zadnjih dneh, so bile s tem potrjene. v tej zvezi je bilo danes v Washingtonu odkrito edino to, da je predsednik Roosevelt zapustil Washington kmalu po 20. januarju, ko je nastopil svoj četrti termin. Popoln komunikej bo objavljen ob zaključku konference Vojaški štabi treh vlad delajo skupno na detajlira-nih načrtih za popoln poraz Nemčije. Progiam velike trojice vključuje okupacijo in kontrolo Nemčije, rešitev ekonomskih in političnih problemov osvobojene Evrope in čim zgodnejše organiziranje trajne mirovne konference na temelju, ki je bil položen na konferenci v Dumbarton Oaks. Uradno se naznanja, da bo ob zaključku konference objavljen komunikej o vsem delu, ki ga je izvršila konferenca velike trojice. Ureditev evropskih meja se baje odloži LONDON, 7. februarja. — Tukaj se poroča, da bo premier Churchill predlagal konferenci velike trojice, ki se vrši nekje ob Črnem morju, da se ureditev povojnih meja v Evropi odloži, dokler ne bo na konferenci imela zastopstva tudi Francija. Naznanilo, ki je bilo objavljeno tukaj nocoj, sploh ne omenja razprav o novih mejah, poudarja pa popoln sporazum, ki je bil dosežen glede vojaških operacij za poraz Nemčije. Amerikanci so začeli rušiti Siegfried linijo PARIZ, 7. feb.—Tretja ameriška armada je danes vrgla več divizij svojega moštva preko rek Our in Sure v Nemčijo iz Luk-semburga na desetih točkah v razdalji 24 ur, medtem ko so čete prve ameriške armade na sektorju blizu Schleidena ob reki Olef udarile skozi zadnje poglavitne obrambe Siegfriedove linije. S tem so zavezniške sile napravile drug predor nemške obrambe na centralnem sektorju zapadne fronte. Zavezniški častniki izjavljajo, da je jasno, da se Nemci ne borijo več s tistim ognjem kot so se poprej, odkar prihajajo poročila o porazih nemške vojske na vzhodni fronti. Včeraj se je skupina nemških vojakov na nekem sektorju, broječa nad 200 mož. NEMCI SO POZABILI NA SVOJE LASTNO ZNAMENJE ROTGEN, Nemčija, 6. feb.— Ko so ameriške čete zavzele Im-genbroich, je nemška posadka zbežala in pustila za seboj še popolnoma svež napis, ki se je glasil : "Vsak umik je nemogoč. Od tu naprej je Nemčija." SREBRNA POROKA Danes obhajata 25-letnico srečnega zakonskega življenja I Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh, I stanujoča na 12221 Lena Ave. j Otroci, sorodniki in prijatelji ji-|ma izrekajo svoje čestitke, ter ! jima želijo, da bi v zdravju in j sreči dočakala zlato poroko. SEJA Jutri večer, ob 8. uri se vrši seja društva Svoboda št. 748 SNPJ v SDD na Waterloo Rd. Asesment se bo pričelo pobirati ob 7. uri. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno. podala, čim je postalo pašno, da bi bil nadaljni odpor z njih strani zaman. stran 2. ENAKOPRAVNOST 8. februarja, # UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; THE AMERICAN JUGOSLAV PSINTINO AND FCBLISHINQ CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 IsffUcd Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______________$850 For Half Year — (Za pol leta)________________________350 Por 3 Months — (Za S mesece)___________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)___ Por Half Year — (Za pol leta) *__ Por 3 Month# — (Za 9 meeeoe)____ _ 1.00 . 3.25 For Europe, Boutb America and Other Foreign Countrlet: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)_________ Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________________ _$8.00 _ «0 Entered aa Second dasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. HAROLD LASKI (London): ROOSEVELTOVA PRILIKA Vsi govorimo z odkritim občudovanjem o velikanskem zamahu ruske zimske ofenzive. Mesto za mestom pada- v njihove roke. Bratislava in Berlin, oba že občutita strašansko silo tega navala. Danes je še prezgodaj, da bi mogli trditi, da bo ta ofenziva končala vojno v Evropi. Nikakor pa ni prezgodaj, da rečemo, da je to tako ogromen udarec, da Nemci nimajo nobenih izgledov, da bi si opomogli še v teku tega leta. Maršal von Rundstedt je vrgel v Ardenski gozd mogočne rezerve, katere bi bolj previdno vodstvo brez dvoma hranilo za odločilni trenotek, da z njimi poskusi zadržati to povodenj, ki je v teku komaj dveh tednov prišla tako daleč naprej in tako globoko v nemško zemljo, da ogroža najbolj vitalne točke nacizma. Danes prerokovati, da je to zadnja zimska kampanja v Evropi, ni več domnevanje, temveč jasna napoved. Toda, ko se bodo preganjali nacisti začeli predajati, kaj bomo storili mi? Kdorkoli zre na dogodke v Evropi, bo sprevidel, da je Churchill vedno manj pravi vodja britanske države, in to tem manj čim bližje smo zmagi. Vedno bolj pa postaja vodja in zaščitnik britanskih torijev. Stalin ni povedal nikomur, kaj namerava. Dogodki in njihov razvoj pa nam je pokazal, da je tudi on zaščitnik, zagovornik svojih interesov. Obnovil je že zgodovinsko zvezo z novo Francijo. Poleg tega pa ima še nad seboj to veliko nalogo, da mora skrbeti za obnovo velikanskih predelov Sovjetske unije, katere je Hitler _ opustošil z ognjem in mečem. Mogli bi sklepati tudi iz njegovih mirovnih pogojev, stavljenih Hitlerjevim satelitom kot Romuniji, Bolgariji in Madžarski, da je odločen, ne pristati na preostre pogoje za mir z Nemčijo, ki bi utegnili povzročiti v teku enega pokoljenja novo vojno. Ako si ogledamo politični razvoj, bomo prišli do zaključka, da je prva in najvažnejša ruska .skrb vprašanje trajnega miru in varnosti, ter da Stalin misli, da ne bo težko usmeriti te ogromne energije, ki so izvojevale te velike zmage, v nova in konstruktivna dela miru. Naši najhujši problemi v Evropi prihajajo od tega, ker ne vemo, kaj so cilji Churchilla in kaj bo mogel storiti predsednik Roosevelt. Nimamo nobenega pravega vpogleda v to, kaj je Churchillovo naziranje napram Franciji. Veliki so naši dvomi glede njegovih namenov v pogledu osvobodilnih pokretov v Belgiji, Grčiji in Italiji. Dejstvo, da se je postavil tako odločno na stran maršala Tita, potrjuje le to, da mu ni preostalo ničesar drugega vzpričo odločnega in definitivnega ruskega stališča. Ameriška politika pa je tako tajinstvena kot zaprta knjiga, zapečatena s sedem pečati. S hvaležnostjo smo slišali, da predsednik Roosevelt ni le jako odločno govoril proti politiki sile, temveč to politiko sile tudi definiral z občudovanja vredno natančnostjo. Toda v Ameriki je precej drugih stvari, ki nam delajo velike skrbi. Zakaj se je ameriška politika v grškem vprašanju omejila na par besed, katere je izgovoril zunanji minister Stettinius? Zakaj je bilo to vse? Čudno se nam tudi vidi, da je najti v Ameriki tako malo zanimanja za demokratizacijo Italije. Vznemirljivo je, da kaže ameriško zunanje ministrstvo tako malo aktivnega zanimanja za Francijo, kateri bi bilo treba poma-. gati, da bi mogla znova zavzeti svojo upravičeno pozicijo velike sile. Ona stara nasprotnost, ona opozicija proti generalu de Gaulle-u še vedno živi, akoravno zdaj ni več višijske Fiancije, katero bi mogel obiskati admiral Leahy. Čim bolj premišljamo in proučujemo govor, katerega je imel nedavno senator Vandenterg, tem bolj se nam vsiljuje sumnja, da se utegne pokazati po vojni, da Ame-rikanci morda nimajo pravega smisla za odgovornost, katero imajo v pogledu organizacije povojnega sveta. Pokazalo se bo morda, da vojna in doba med obema konfliktoma ni našla pravega razumevanja. Vsi ljudje, katere poznam, so Ameriki globoko hvaležni za veliko vlogo, katero je igrala v tej vojni. Nikdo pa tudi ni zares prepričan, da je predsednik — kljub njegovim plemenitim besedam — in senat razmislil in do dna proučil vse, kar nam prinaša mir. Polom, kajti to je bil polom!, konference za civilno, avijacijo, v Chicago, nam jasno kaže, da ameriška vlada ni bila pripravljena in ni znala prav urediti tega vprašanja. Glede Italije in Grčije pa je jasno, da bi bila jasna, odločna in energična objava politike Washingtona, privedla do čisto različnih zaključkov v tej politični zadevi, o kateri se izraža Churchill brutalno in Eden elegantno—a oba v istem smislu. Po govoru senatorja Vanden-berga pa želimo vedeti, kako bo Roosevelt izvedel institucijo štirih svobod. V bistvu je senator Vandenberg le predlagal, da se spremeni načrte iz Dumbarton Oaksa v številne posamezne sporazume, za katere ne bi bilo nobenega jamstva, da se bodo vkorenihili. Vsi se nadejamo, da se bo nahajal predsednik Roosevelt v doglednem času v razgovorih s Churchillom in Stalinom. Upam, da bo popravil stare krivice, ki so nastale iz starih predsodkov, ter da bo zahteval, da se mora tudi Francija udeležiti teh posvetovanj. Obenem pa upam, da bo zahteval, da morajo seč; ta posvetovanja bolj daleč in bolj visoko kot o priliki prejšnjih konferenc. . v Niti pomisliti si ne drznem na to, kaj je danes še o^alo od Atlantskega čarterja. Nikakor nisem prepričan, da je bil v Teheranu še tako razburljivo veljaven kot se nam je zdel nekoč. Meni, Angležu, naj bo dovoljeno, da povem predsedniku Rooseveltu, da ima v tem svojem četrtem predsedništvu možnost in priliko, da doprinese nekaj velikega k organizaciji trajnega miru na svetu. Ta prilika in možnost je odvisna od njegove odločnosti, da prisili svoje partnerje misliti in ravnati v smislu in v duhu Abrahama Lincolna. Ako predsednik Roosevelt tega ne bi storil javno in s poudarkom, bi bilo škoda, kajti ves svet bi bil navdušeno na njegovi strani. Stori pa to lahko takoj. Po konferenci bo morda že postalo prepozno. UREDNIKOVA POŠTA Cerkniško jezero in Pivka Cleveland, Ohio. — Naj nekoliko opišem, kako so me dobili. Cerkljani v svoje društvo Cerkniško jezero, št. 59 SDZ. Leta 1935 srečam na Waterloo Rd. Rožanca, ki me je vprašal, če sem član S. D. Z.. Ko sem' mu odgovoril, da nisem, me takoj vpraša, če hočem sedaj postati član, ker da bodo ustanovili tukaj v Collinwoodu novo društvo SDZ. Odgovoril sem mu: "John,, ti si prvi, ki me je vprašal, če sem že član SDZ. Ne, nisem. Lahko bi že bil, toda žali bog, doslej me ni še nihče vprašal, naj pristopim." Kmalu potem pa srečam Pen-kota, nakar mi še on govori in piha na dušo in pravi, da bodc^ ustanovil^ novo društvo SDZ. Precej časa sva debatirala o tem, nakar sem mu obljubil, da postanem član tega društva o-ziroma SDZ. Ko sem ga vprašal, kakšno ime bodo dali društvu, mi je odgovoril, da ne ve in da bo to sklenjeno na seji. On pa je vedel, toda mi ni hotel povedati. Ko pridem potem na sejo, vidim, da so tamkaj zbrani sami Cerklani, nakar sem takoj vedel, da ne bo nič z društvom Pivka. Večina povsod zmaga in tako so dali društvu ime Cerkniško jezero. Kaj sem hotel? Sam nisem mogel doseči, da bi dali društvu ime Pivka. ^ In tako me imajo sedaj Cerklani. Tony Wise mi je dal takoj ime: Cerklan si, pa si pomagaj ! Na drugi seji mi pa da Tony zopet drugo ime, katerega pa ne smem zapisati. Na vse to pa pride še France Branislov ter mi začne moliti "rožen-kranc", kakor samo on zna. Sam sem bil med njimi in nihče se ni potegnil zame, ako ne Pivčan, in tako so me proglasili za Cerklana. Toda, šalo na stran! Nič mi ni žal in ponosen sem, da sem ustanovni član SDZ in društva Cerkniško jezero, št. 59. Tekom preteklih desetih let smo imeli mnogo zabave po sejah in nobenega prepira, smeha pa na koše. Jaz Cerklane vedno dražim in to še danes. Naše društvo je sklenilo, da dostojno proslavi svojo desetletnico s programom in plesom v dvorani in na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prireditev bo v soboto, 10. februarja; začetek ob sedmih zvečer. Kakor rečeno,. bo kratek program, po programu pa ples v zgornji dvorani; za ples bo sviral Vadnalov orkester. Pripravljalni odbor bo poskrbel vse potrebno; Tony Wise že nek«,j časa hodi po Waterloo Rd. in nekaj išče. Torej vabim vse, da se udeležite in vidite Cerklane v vsej njihovi gloriji, pa'tudi midva z Jerebom bova tam. Jaz sem Pivčan, on pa Gorenje. Imamo tudi pevski zbor in bomo tudi zapeli. Kako se bodo glasovi ujemali, za to bo skrbel naš pevovodja Joe Lončar. Mislim, da pride tudi Mr. Louis Žele, ker je tudi on med ustanovitelji in je bil več let blagajnik tega društva. Mr. Joe 2ele-ta se pa sicer bojim, ker je po-grebnik, todi vendar ga želim, da bom imel poleg sebe vsaj e-nega Krašovca, če me bodo Cerklani^ napadli. Ce pa pride Louis Žele, potem sem brez skrbi. Mrs, Škerl me je že pred dvema mesecema vprašala, če bom kaj plesal ob desetletnici našega društva. Menda ja! Na svidenje, Mrs. škerl! Še enkrat vabim .vse člane in druge prijatelje na prireditev* našega društva Cerkniško jezero, št. 59 v soboto večer, 10. februarja. Na svidenje! John Sorz, član. Kdo bi zmeraj tužen bil . . . Resnica je, da živimo v jako resnih časih, vendar pa bi ne bilo prav, če bi se kar naprej kislo držali in premišljali o slabih časih in tej strašni vojni. Dan za dnem se pehamo za delom v tovarnah, da tako pomagamo po svojih najboljših močeh našim fantom-vojakom do skorajšnje zmage. Kakor naše telo potrebuje vsakdanje hrane, prav tako jo potrebuje tudi naš duh in par ui; razvedrila v veseli družbi bo prav gotovo vsakemu koristilo. Kdo bi zmeraj tužen bil . . . poje naša narodna pesem in res je tako. Vse žalovanje nam ne bo prineslo zaželjenega miru. Zato je pa potrebno, da se včasih tudi malo razveselimo in si tako okrepimo dušo in telo, da bomo lažje prenašali svoje križe in težave. Zato smo se pa tudi Ložanje skorajžili in sklenili, da povabimo za predpustno soboto vse naše prijatelje v Slovenski dom na Holmes Ave. Torej sedaj že veste, da sem vam hotel povedati, da v soboto 10. februarja priredi naše društvo Loška dolina predpustno veselico, na katero vabimo vse Ložane, to se pravi, vse naše rojake, ki so doma iz prelepe Loške doline. Ker je pa že tako, da je vedno bolj luštno če nas je kaj več skupaj, zato pa vabim tudi vse - Bločane, Gra-hovče, Žerulane, Libsence, Je-zirce, Cerkljane, Rakovce. I, no, kaj bom pa še več našteval, saj veste, da želim povabiti vse vesele ljudi in sploh vse, ki ste radi v veseli družbi. Vsi pridite v soboto zvečer v Slovenski dom na Holmes Ave. in boste videli, da vam ne bo žal, kajti veselja bo dovolj za vse. In to tudi že veste, da kadar Ložanje kaj pripravijo, da to store po vseh predpisih. To se pravi, da bo poskrbljeno za vsestransko postrežbo. Kuharice bodo imele na razpolago okusen prigrizek in naši natakarji tam pri bari pa najboljšo kapljico. Ko se boste z vsem tem okrepčali, se boste pa lahko zavrteli ob zvokih slovenske mu-zike. Saj so nam godci že obljubili, da bodo igrali tako poskočne polke in valčke, da se bodo tudi najbolj otrdele kosti razgibale. Zato se ,pa le pripravite in že danes sklenite, da v soboto nikamor drugam ne pojdete, kot na veselico k Ložanom. Vstopnina je samo 50 centov in vstopnice pa lahko dobite p r i skoro vseh članih našega društva in seveda na večer veselice pa tudi pri blagajni. Torej, na svidenje v soboto večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. John Znidaršič. Društvo Srca Jezusovega (samostojno) Članstvo tem potom opozarjam, da se v nedeljo vrši redna mesečna seja, kot navadno v S. N. Domu soba št. 3, staro poslopje. Vsi tisti, ki »ste mogoče zaostali z asesmentom, ste prošeni, da ga poravnate na seji ali pa pridite na dom tajnika 25. v mesecu, ko vas tajnik pričakuje doma od 6. do 8:30. Nikar ne nosite asesmenta na tajnikov dom tekom dneva, ker ni nikogar doma. Večkrat sem vam tudi že povedal, da moji otroci niso pooblaščeni sprejemati asesmenta, ker za to delo je izvoljen od društva le tajnik. Da ne bo ^otem nepotrebnih izgovorov. Vsak član, ki pošlje asesment po kom drugem ali svojih otrocih, naj ve, da je sklep glavne seje, da vsak član tudi letos plača 50 centov za pogrebne stroške. Zato naj vsak tistega pol dolarja priloži k ascsmentu in kdor ni še plačal za lansko leto, da to stori na prihodnji seji. Prosim pa vas vse tudi, posebno tiste, ki ste se na to že kar navadili, da nikar ne čakajte s plačitvijo asesmenta. tri ali štiri mesece, da vas mora tajnik pismeno opominjati na vašo društveno dolžnost. Lahko se dogodi, da vam kartica ne bo pravočasno dostavljena in boste črtan in črtana in — čigava krivda bo to ? Tajnikova gotovo ne, ampak prizadetega člana a 1 i članice. Upoštevajte dobre nasvete in bo prav za vas, k^kor tudi za društvo. Z bratskim pozdravom, Tajnik. Nemška grozodejstva pred begom iz Lodža na Poljskem (Nadaljevanje s 1. strani) Toda najbolj točno sliko tega, kar se je zgodilo, sem slišal iz ust 30-letnega tesarja Františka Zarenskija, ki je ponovno skoro na čudežen način ušel smrti, ki so jo določili zanj Nemci. On je eden izmed treh, o katerih je znano, da so ostali živi, in se je nahajal v ječi od 1941, kamor je bil poslan radi cirkulacije proti - hitlerjevskih letakov. Kaj pripoveduje jetnik, ki se je rešil Zarenski, čigar roke so še vedno pokrite z obvezami, da pokrije rane in opekline in čigar živčni sistem še ni okreval od prejšnjih izkušenj, se je nahajal v 4. oddelku jetnišnice, kjer se je nahajalo 900 jetnikov. Koliko jetnikov se je nahajalo v vsem poslopju, sesto-ječem iz štirih nadstropij, mu ni bilo znano. En dan pred eksekucijami je ravnatelj jetnišnice ukazal vsem jetnikom, da se podajo v 3. in 4. nadstropje, in okrog 2. ure popoldne na 7. januarja se je začelo klicati njih imena. Potem se jih je ločilo v skupine, bro-ječe petnajst do dvajset parov, in se jim ukazalo, da se podajo doli držeč se za roke. Jetniki so bili'sistematično postreljeni V prvem nadstropju so stali SS-četniki z brzostrelnimi puškami. Jetnikom je bilo ukazano, da gredo mimo njih. Ko so se ppmikali naprej, so padali pod kroglami. Večina jih je bila u-bitih. Zaremski se je nahajal v drugi skupini, ampak krogla, ki je bila namenjena zanj, je prevrtala njegove hlače in rokav in samo ožgala kožo. Navzlic temu pa je padel, kakor da je mrtev in njegovo telo je bilo pokrito s trupli ostalih jetnikov. Ko je streljanje doseglo zgornja nadstropja tovarniške-.ga poslopja, nekateri jetniki niso hoteli priti doli in so skušali celo organizirati slaboten odpor. Potem so bili poslani gori drugi SS-četniki s strojnicami, ki so jetnike postrelili na stopnicah ali pa v svojih sobah. Poslopje jetnišnice zažgano z granatami Ko so bili četniki prepričani, da je večina jetnikov mrtva, so vrgli v poslopje granate in zažgali poslopje, kjer ^o popreje kupe mrtvecev in leseno opremo oblili z bencinom. Ko so poslopje objeli plameni, so Nemci zavzeli mesta v stolpih na zidu, ki ga je obkrožal in pod močnim žarkometom opazovali, če bo kak jetnik, ki je ostal živ, skušal skočiti iz goreče stavbe. Več jih je poskusilo in so bili ujeti na dvorišču. Zaremski se je rešil s tem. da je tekel v 4. nadstropje, je našel sod vode, v katen si namočil obleko, potem skril v sodu. Tam je zl ^ skladišče, kjer je ostal sW 19. januarja. Ko so dospe P, rurki tanki v mesto, so rvt sv«' prebivalci prišli v bližino ne. Ko je Zaremski čul P poljske glasove, je prišel 12 jega skrivališča, nakar so sosedje odpeljali domov. Prog. Slovcfll^ relif v letu za (Nadaljevanje) .Sf Nabrala Mary Križaj, ^ , Salem, Ohio na pikniku lem, O.: M. Tusek, Dover Ohio $5.00; J. Mihevc, ^ C). 9;2.00; J. Krisaj, $2.00; Po $1.00: Dan ^ j Salem, O.; Mr. Kordan, ■ . Salem, O.; William Dolenc, lem, O.; J. Celina, Salei"' Mr. Brelih, E. Palestine, ^ F. Taucar, Dover ^ C. Bogataj, Dover Mary Celin, R. D. No. O.; T. Yereb, Barton, -Mrak, Cleveland, Ohio, nedict, Salem, O.; & Mr. Lause R. D. 2, Lis Mr. Valentinčič, W. S- k i O.; M. Raicic, Girard, i];)) Markovic, Jr., Salem, j Romsek, Dover Point, "j-Cvetan, Iron Valley, Taucek, Girard, O.; ' Salem, O.; F. Pavlin, Canto"', 30c; Anton Stokovic, - , 35c; Frank Reyek, galetfi I Girar; 30c; Po 25c: J. Berga»t, Point, O.; Mr. Cvelbar, ^ Point, O.; J. Garem, T. Mercina, Dover 50« Mr. Gabric, Salem, O-, Salem, O.; Mr. Kikel, ^ stqjvn, O.; Mr. Marko^'j, lem.. O., J. Gokovek, O.; F. Kulovic, SaleiB' ^ Mozurik, Salem, O. j Koran, Salem, O. $27.95. • Nabiralke Anna Frances Turk $169.00. Po $10.00: Helen Pollock, Mr. in Mrs. Fr kvenik, John Metelko, .gf $40.00; Jennie Kavchai* Po $5.00: Frank Pek«-^' ny in Olga Debelak, # Sophie Odett, Joseph'®^ d bar, Magdalene Tancek-paj $30.00. — Po $3.00: Novak, Rose Sumrada-^^. Dolinar in Frank Po $2.00: Frank Lekse, Frances Svetina,^^^ji:j Frank, Mr. in Mrs. R- pi' Jožek Pograic, Rudolp . Mrs. Anton Artel, : lanz, Nace Pekol, Sta® j, lenc, Cyril Obed, JO" ^ rence X, Martin paj $30.00. — Po Kodric, Mrs. Anton Katy Strniša, France® ^ Elizabeth Hribar, ^ Anton Kozoglav, ^ mar Mrs. Louis bara Stagar, Frank Steve Ellish, M^s. Jennie Stefe, Mary ca Bozic, Frank ry Zakrajšek, Valeria 1 Mr. in Mrs. D. Ratk«^ jjrT in Mrs. Max Schume'"' Mrs. G. Seketa, Mr. f Giadisher, John Pint^^'J^];, Popotnik, Frank Vid®^^ la Starin, Peter Starih' Mary Bizjak, Frances hj Mrs. Mary Koiegar, nik in Josephine Turk, paj $34.25 poleg $2.'^^' (Dalje piuiodnJ'^^ LI - WW WMB* .rv "V Kupujte vojne februar ■Ja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. (Nadaljevanje) Vi, je ' Walterje- metreso zakrknjeno staro . spominjajoč se mlade, Qo se je • je utešil je pravkar razstal, Plame: a hrepenenje in n v travi kraj vo- LEPISTRIČEK BEL-AMI Woski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ ^ gi, morda je pa res. Pa Klotilda, ki pride ob štirih! Prvo moram odpraviti najpozneje ob treh. Prokleto, da se le ne bi srečali! To ti je križ z babami!" In pomislil je, da mu edino njegova žena ne dela nikdar preglavic. Živi sama zase, videti je, da ga zelo ljubi—ob urah, določenih za ljubezen, zakaj tega pri Bog ne zadeni, da bi se mešal strogi red vsakdanjih opravkov pri hiši Zložno je korakal proti svoji sobi v rue de Constantinople in se ljutil sam pri sebi na ravnateljico : "A, lepo jo pozdravmi, ako mi nima ničesar povedati! Rovtar-ščina bo proti mojim besedam salonska. Najprej ji razložim, da ne storim več niti koraka t nji." In stopil je v sobo, da bi čakal gospe Walterjeve. Prišla je skoraj takoj, komaj ga je zagledala, je vzkliknila; "O, torej si dobil mojo brzojavko! Kakšna sreča!" Hudo se je držal: "I, našel sem jo v uredništvu, ravno ko sem hotel v zbornico. Kaj hočeš zopet od mene?" de, ■ ji je in odkrižal; %skorajda su- prejme v če ^klep, da K ' prejme v ob ^ ga je Con- »lople. ^ .Woina . ital: ^ J® se enkrat pre- 8 tZ:' vsak Važna, govoriti. me ob VUa A UU '^"'ko w„J Constantinople. CI utegnem na- 'Do smrti Tvo ja .^/^aiišljevai • "^Wnija." zopet h ne- ^a, stara sova? Zopet !I!®f Po- trobila in Pa 1 Ampak po- o veliki uslu- Odvihnila si je bila pajčolan, da bi ga poljubila, in se mu bližala plaha in ponižna, kakor psi-ca, ki je bila že večkrat tepena. "Kako si trd z menoj ,. . Kako neprijazno govoriš . . . Kaj sem ti storila ? Ne moreš si misliti, kaj prestajam radi tebe!" Zagodrnjal je: "Ali boš že zopet začela?" Stala je prav tik njega, pričakuje nasmeha ali kretnje, da bi se mu vrgla v naročje. Mrmrala je: "Mar se me ne bi bil lotil, ko delaš tako z menoj; pustil bi me bil mirno in srečno, kakor sem bila. Ali se spominjaš, kaj si mi rekel v cerkvi, in kako si me šiloma spravil v to hišo? In sedaj govoriš tako z menoj! Tako me pozdraviš ! Moj Bog, moj Bog, kako me mučiš!" Trdo je udaril z nogo ob tla: "A, tak molči mi že! Meni je tega že dovolj! Niti minuto ne morem govoriti s teboj, pa mi že začneš staro pesem. Saj bi res mislila, da sem te zapeljal v 13 letu in da si bila nedolžna kakor angel. Ne, draga moja, le golo resnico govoriva, jaz nisem zapeljal nedoletnice. Ti si se mi vdala v zreli razumni starosti. Hvala ti lepa, jako sem ti hvaležen, a kdo bi me prisilil, da se te držim do smrti za krilo? Ti imaš moža in jaz imam ženo. Ne jaz, ne ti, nobeden ni prost. Dovolila sva si šalo, kaj komu mar, in sedaj je konec!' ' Oporekla mu je: "O, kako si surov in nesramen! Ne, mlado dekle nisem bila več, a nikdar lol ""v"^ ,"^M,"" ^ I. -* - '; iiy^ — ^ ^ , ~ '.T-^ ^ naznanilo in zahvala tur m n 311, ■ A 3<52stižieli& 5^e»* i IQ potrtimi srci naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tjg da je nemila smrt ugrabila našega nadvse Ijublje- soproga in dobrega očeta Joseph Skof *^®cembra I. 1944. Rojen je bil v Dole-Veli Cerknici, odkoder je prišel, v Ameriko leta 1913. Ži- ^ West Virginiji, do leta 1929, in od takrat na ^voji ^ 2, Box 130, Painesville, O. Bi ®Pošt je bil mirnega značaja in priljubljen ter *®Žko ljudmi. Imel je veliko prijateljev, in vsi ga bomo pogrešali. Bil je član društva Kras št. 8 S. D. Z. Pj. I v casjj ^^ se zahvaljujemo sosedom, ki so nas prišli tolažit He kridkosti. Dalje se želimo iskreno zahvaliti za kras- jj. cvetlice, 4(i ste jih poslali pokojnemu v pozdrav, ter ovali za sv. maše, in ki ste ga prišli kropit, ko je ^°Pališč odru, ter ga sprejmili na zadnji poti na po- kot hvala vsem onim, ki so nam poslali tolažilna pisma, ža njih^ P*"isrčna hvala društvu Triglav S. D. Z., v Fairport, Ohio, ^o>noč '^^^^^"j^^ost, ki so jo nam izkazali, ter nam prihiteli na »J. od nas' "'kdar pozabljeni ljubi soprog in oče, odšel si P'"Grani grob. Počivaj v miru božjem in lahka naj Ti bo V hm: , ^ ^®ttilja! Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo •ur ^^enstva. dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in Žalujoči ostali: ^ MARY, soproga; PVT. JOSEPH U. S. M. C., sin; MARY VIRGINIA SKOF, hčerka; ' ^ATIJA, v Thompson, Ohio, TONE, v New Yorku, in ALOJZIJ, v starem kraju, bratje Ci Ohio, dne 8, februarja, 1945 prej nisem ljubila, nikdar grešila . . Presekal ji je besedo: "To si mi že 20krat povedala, vem. A imela si že dva otroka ... torej nisem bil jaz kriv .. Odmaknila se je: "O, Georges, da te ni sram! .. Pritisnila si je roke na prsa, dušila se, in vzdihi so se ji trgali iz grla. Ko je videl, da prihajajo solze, je vzel svoj klobuk s kamina: "A, cmerila se boš! Potem pa zbogom! K taki predstavi si me povabila?" Stopila je predenj, da mu za-brani pot, potegnila naglo robec iz žepa in si otrla z brzo kretnjo oči. Vso voljo je zbrala, da bi dobila krepost v glasu, in s presekano ihto je spregovorila: "Saj ne . . . prišla sem, da bi ... da bi ti povedala novico ,. . politično novico . . . povedati sem ti hotela sredstvo, kako si lahko zaslužiš 50,000 frankov... ali še več ... če hočeš." Hipoma se je malo omehčal in je vprašal: "Kako to? Kaj mi hočeš povedati?" "Po naključju sem ujela snoči par besed mojega moža in Laro-chevih. Sicer se nista meni nasproti kdovekaj skrivala. A Walter je priporočal ministru, naj tebi ne razodene tajnosti, češ, da bi ti vse izblebetal." Du Roy je bil položil svoj klo-]?uk na stol. Zelo pozorno je pričakoval. "Torej—kaj je?" "Polastiti se hočejo Maroka." %Beži no! Pri Larocheu sem zajtrkoval in ta mi je namere kabineta malo ne narekoval." "Ne, dragi moj, naplahtali so te, ker se boje, da bi prišle njih spletke na dan." "Sedi," je rekel Georges. - Sam je sedel v naslanjač. Ona si je pritegnila podnožnik ter je počenila nanj, mlademu možu med kolena. In z laskavim glasom je začela: "Ker mislim vedno n|,te, pazim sedaj na vse, kar sfe šepece okrog mene." In začela mu je potihoma razkladati, kako je že nekaj časa slutila, da snujejo nekaj brez njegove vednosti, da ga hočejo pač izbrati, a se boje njegovega tekemstva. "Dejala je: "Saj veš, kadar človek ljubi, postane pretkan." Snoči se ji je naposled zjasnilo. Velika kupčija, prav velika kupčija, ki jo na skrivnem pripravljajo. Sedaj se je smehljala, vesela svoje spretnosti. Razvnemala se je, ko je govorila. — žena financirjeva, vajena gledati, kako se pripravljajo borzne spletke, vrednostno gibanje, vstajanje in padanje kur-zov, ki uniči v dveurni špekulaciji na tisoče malih meščanov, malih rentirjev, ki so naložili svoje prihranke v papirjih, za katere jamčijo s svojimi imeni spoštovani in ugledni možje, politiki in bankirji. Ponavljala je: "O, veliko reč so zasnovali, velikansko. Sicer je pa spredel vse to Walter, on razume te reči. Res, nekaj prav posebnega je to." Ta njena dolga priprava ga je razburjala. "Daj, povej no brž." "No, da, tako-le. Ekspedicija v Tanger je bila med njimi sklenjena takoj tisti dan, ko je prevzel Laroche zunanje stvari; in polagoma so pokupili vse maroško posojilo, ki je bilo padlo na 64 ali 65 frankov. Nakup so izvršili zelo spretno, s sumljivimi, umazanimi posredovalci, ki niso vzbujali nezaupanja. Še Roth-schilde so opeharili, ki so se čudili, kaj da zahtevajo ljudje samo marokin. Pomirili so jih, ko so jim imenovali mešetarje, same propalice, same neizkušene ljudi. To je veliko banko potolažilo. Sedaj pa se odpošlje ekspedicija, in samo da bomo zdo-laj, bo jamčila za dolg francoska država. Naši prijatelji pridobe 50 do 60 milijonov. Razumeš vso stvar? Potem tudi ra- zumeš, kako se bojijo vsakega, in kako se boje, da se ne bi tudi najmanjša malenkost raztrosila med ljudi." Glavo je bila naslonila mlademu možu na prsa, komolce mu položila na kolena, stiskala in privijala se je k njemu, čutila je, da se sedaj zanima zanjo, in pripravljena je bila storiti karkoli za en poljub, za en smehljaj. Vprašal je: "Ali veš to zagotovo?" Odgovorila je s prepričanjem: "O, prav za trdno vem I" Dejal je: "Ta je pa res prav dobra. Tega govnača Larochea, tega bom že uščenil. O, ponigla-vec! Naj se le varuje! . . . Naj se le varuje!... S prsti mu zma-stim njegovo suho ministrovanje!" Potem se je zamislil, pa za- Tea, Poi and Spaghetti Bowls • Unable to attend the Rose, Cotton, Sugar or Orange bowl football classics, members of the armed forces abroad had their own classics. Lower, cheer leaders at Spaghetti bowl, Florence, Italy. Upper left, action during the Poi bowl classic at Pearl Harbor. Upper right, the Tea bowl game at London. On sidelines are Dagenham girl pipers alrng witli benched 8th air force men. momljal: "Ampak to bi treba izkoristiti." "Še utegneš nakupiti posojilnih papirjev. Po 72 frankov so." i Oponesel je: "Že, ampak denarja nimam na razpolago." Dvignila je oči proti njemu, udano proseče oči.—"Mislila sem na to, mucek moj, in če bi bil dober, prav dober z menoj, če bi me imel samo malo rad, pa mi do voliš, da ti posodim." Hlastno, skoraj trdo je odgovoril: "O, tega, tega pa že ne!" Mrmrala je s prosečim glasom: "Poglej, saj se lahko tako naredi, da ti ne bo treba izposojati denarja. Jaz sem jih hotela kupiti za deset tisoč frankov, tistih papirjev, sama, da bi imela potem nekaj denarja čisto zase. No, dobro, pa jih vzamem za 20 tisoč! In ti boš imel polovico deležev. Razumeš, da teg^ Walter ju ne vrnem. Za sedaj torej ti ni treba ničesar plačati. In ako se posreči, dobiš 70 tisoč frankov. Ako se ne posreči, mi boš dolžan deset tisoč frankov, ki mi jih plačaš, kadar ti bo prav." Še enkrat je rekel: "Ne, takih kupčij ne maram." Pa ga je pregovarjala, dokazovala mu je, da si v resnici izposodi na besedo deset tisoč frankov, da jih utegne izgubiti, da mu torej ona ničesar ne posodi, ko vendar založi stroške Wal-terjeve banke. Vrhu tega mu je razlagala, da je bil on tisti, ki je vodil v "Vie* francaise" ves politični boj, ki je omogočil to kupčijo, in da bi bil pač neumen, ako se ne okoristi. (Dalje prihodnjič) Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO.'S BASEMENT Nove spomladanske obleke pol-mer )/2 1 i Privlačna Spun Rayon obleka Obleka s lepimi pikami, ki se zapne spredaj, je fino ukrojena, da zadovoljivo pristoja. V sivi, zeleni ali lilac barvi, mere 18% do 24% za dekleta in žene. , . Naročila po pošti in telefonu— Pokličite CHerry 3000 Smart Bemberg Rayon obleka Tenko, bemberg rayon blago, gladko ukrojena s privlačnim ovratnikom in nabranim ospredjem. Blago z. majhnimi natisnjenimi figurami. Zelene, rjave, rdeče ali modre bai*ve, mere 18% do 24%. Naročila po pošti inmtelefonu— Pokličite CHerry 3000 3.TRAN, p. ENAKOPRKVNOST februarja,2®^ pet let pozneje LOJZE JERANČIČ (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) (Nadaljevanje) To so taki, ki bolehajo iz nekake babjevernosti in pretirane domišljije. Boje se pač, da bi v kaznilnici umrli in se potem skušajo proti temu po svojih najboljših močeh zavarovati. V ta namen se kajpa poslužujejo vseh razpoložljivih sredstev, ki jim jih nudi zavod in ker ta sredstva niso tako izdatna in mnogovrstna, kot n. pr. v svobodi, je umevno, da jih jetniki do skrajnosti izčrpajo. Marsikdo pa skuša v kaznilnici izkoristiti priliko, ki mu v tem ozi-ru zunaj ni bila dana, ali pa jo je zanemaril. Poznal sem kaznjence, ki so prosili hišnega zdravnika za vbrizgavanje serumov zoper venerično bolezen, medtem ko zunaj niso nilčoli mislili na to, niti v akutnem stadiju obolenja. Niso redki taki, ki prihajajo le navidez k zdravniku, v resnici pa so to dogo-V o r j e n i sestanki, največkrat kupčijskega značaja. Svojevrstna so sredstva nekaterih kaznjencev, ki bi se radi znebili težkega dela in dosegli ugodnosti in brezdelje hira-jočih ali pozij^ivno tuberkuloznih kaznjencev. Neki B. je bil pri tkalcih. To delo pa mu nikakor ni prijalo. Sklenil je oboleti in doseči spremembo. Ali priznati je moral, da bo šlo nekoliko težko, ker je bil izredno močan in zdrav. Naposled jo je iztuhtal. Vzel je v usta pljunek pozitivno tuberkuloznega tovariša in šel k zdravniku. Več kot četrt ure je imel gnus v ustih, preden je prišel na vrsto. Pred doktorjem se je na videz odkašljal iri pljunil v posebno posodo. Mikroskopična preiskava izmečka je seveda u-gptovila tuberkulozo, a medtem so kaznjenci svojega tovariša tudi že izdali, ker ni mogel izvesti načrta skrivaj. Ko je pozneje zapuščal kaznilnico, ga je zdravnik j)regledal in našel, da je sedaj v resnici jetičen. S pljunkom se je bil okužil. Kaznjenec F. je sklenil umreti. Komaj devetnajstkrat je bil kaznovan in sicer po sedem let, šest let, osemnajst mesecev, 6 mesecev itd. Vselej radi tatvine, vlačuganja in beračenja. Topot je imel osem let kazni. Bil je škrofulozen in je delal pri gra-mozarjih, ki po ves dan tolčejo IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta SEZNAM NABIRALNIH POSTAJ BROOKLYN, New York—665 Seneca Avenue. CHICAGO—Northside: 3019 N. Damen Ave. (pri Šolarju). Westside: 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada). South Chicago: 9710 Avenue L. Roseland-Pullinan: 516 W. 115th St CLEVELAND—Okrožje St. Clah-: Slovenski Narodni Dom, 6409 St. Clair Ave. Collinwood: Slovenski Delavski Dom, Waterloo Rd. Euclid-Nottingham: Društveni dom na Recher Ave. Newburg: 11202 Revere Ave. (pri Mrs. Traven). DETROIT—Slovenski Narodni Dom, 17153 John R; Slovenski Del. Dom, 4375 S. Livemois. MILWAUKEE—Po dnevu: 630 W. National Avenue. Zvečer od 6. naprej; 7th West National Ave., ali pa 9th in W. Mineral St. Za severno stran: Pri Mary Rodich, 2739A, North 29th St. WEST ALLIS—Od 10. do 12. dopoldne: Paradise Theatre Bldg., drugo nadstropje, soba št, 207. WAUKEGAN-NO, CHICAGO—Sloven-bki Narodni Dom. ST. LOUIS, MO.—4658 Rosa Ave, (Pri Mrs. Speck). PITTSBURGH, PA.—Slovenski Dom, 57th in Butler Sts. NEWARK, ELIZABETH, LINDEN, N. J.—2021 Ingalls Ave., Linden, N. J. WESTMORELAND COUNTY, PA.—Pri Antonu Zomiku, Hemdnie, Pa. GLAVNO SKLADIŠČE V NEW YOB-KU: Warehouse, WRFASSD, 161 Perry Ave. na solnčnem dvorišču kamenje. Naveličal se je bil enoličnosti svoje potepuške usode in je jel tuhtati načrt, kako bi se za vedno znebil težavnega bremena življenja. Blizu gramozne jame so odlagali tedy hišni kovači pepel in smeti. "Nekoč opazi Ž., kako štrle izmed navlake kosi zarjavele žice. Oprezno se približa kupu, izvleče žico ter jo vtakne v žep. Kmalu potem so ga tovariši občudovali, kako brezskrbno si je potisnil kos žice v usta in ga pogoltnil, nato še e-nega in še enega. Kaznjenci so menili, da jim hoče F. pokazati kako čarovnijo in da znabiti posnema tistega, ki zna nože jesti .. . Toda kmalu se je pokazalo, da zaužita žica nesrečnežu ni nič kaj dobro teknila. V strašnih bolečinah so ga prenesli v bolnišnico, živel je še nekaj časa, naposled pa je moral umreti, kajti nastale so take kompUkacije i n zastrupljenje, da je bilo vse zdravnikovo prizadevanje, da bi samomorilca rešil, brezuspešno. Pri raztelešen ju so našli vse tri kose žice in "sicer eno nad želodcem, drugo nekje v bližini jeter, a tretjo v črevesju. Dognali so, da je F. žico prej, preden jo je pogoltnil, izbrusil, da bi mu zanesljiveje obtičala v drobovju, povzročila zastrupljenje in končno smrt. Očividni namen se mu je strašneje posrečil kot je morda pričakoval. Dotič-na mesta, kamor so se bile žične konice zapičile, so bila vsa zagnojena in otekla. Po zdravnikovi izjavi je moral F. trpeti nepopisne bolečine, preden ga je rešila smrt. In vendar ves čas ni odprl ust, da bi potožil, izvil se mu ni niti en sam vzdih bolečin, tako da je sam zdravnik izjavil: "škoda, da ta človek ni imel prilike, pokazati svojega junaštva v kakem častnejšem položaju!" Med mladoletnimi kaznjenci je vršil svojo kazen Gašper J. Z nekim tovarišem sta bila ponoči vdrla v samotno hišo in s sekiro pobila dve speči ženski, mater in hčer, ter ju oropala. Ker stat bila takrat še mladoletna, sta ušla vislicam in dobila po petnajst let. Gašperčka so dodelili k mizarjem, da bi se izučil te koristne obrti. Toda bil mu je "ob-lič pretežak" in bi se bil neznansko rad iznebil. Ves žalosten in potrt je lazil o prostem času o-koli mize v čitalnici, kjer mladostni izdelujejo šolske naloge, jedo, molijo itd. Tuintam se mu je izvil globok vzdih. Eden izmed tovarišev ga vpraša, kaj mu je. "Ne morem več živeti," je odvrnil pobito, "ne morem in tudi nočem. Kdo bo tako dolgo zaprt!. Zakaj me silijo s tem neumnim mizarstvom, ko vidijo, da ga ne maram. Pretežko je to zame; ves se bom preteg-nil." Tako in pbdobno je tožil Gašper. Potem pa je zavil v stranišče in si potisnil navadno čevljarsko šilo, dolgo kakih 6 cm, v želodec. Dvakrat zaporedoma je vbodel, nato pa ga je začelo boleti in je nehal. Vrnil se je med tovariše in sedel med nje. Kmalu ga je jelo zmagovati in se je moral zlekniti po klopi. Kaznjenci so poklicali paznika, kateremu je Gašper zaupal, da se je naveličal živeti. Pa mu menda že ni bilo namenjeno, da bi bil umrl. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je ob vestni zdravniški negi kmalu okreval. Dodelili so ga tkalcem, kjer se je kmalu izkazal kot goreč tihotapec. Kar po nekoliko metrov platna si je ovil pod sraj- CO in ga hotel odnesti. K nesreči pa se je zdel pazniku sicer šibki možicelj nekoliko preobilen v gornji život. Segel mu je pod srajco in mu ovil roko okoli pasu kot bi hotel zaplesati z njim. Presenečeni Gašper je klecnil z nogami in prebledel. Čuvar reda in poštenja v tej hiši pa je z veščo roko odvijal topli zavitek in se strašno strogo držal. Drugi dan je prejel Gašper pri raportu zasluženo nagrado. Med najvzomejše kaznjence v samotnem zaporu je brez dvoma spadal F. Ž. Nikoli ni bilo čuti, da bi bil zagrešil kako ne-rednost. Njegova celica je bila vzor jetnikove snažnosti in reda. Obiskoval je tudi šolo in bil med boljšimi učenci, po pridnosti pa gotovo med najboljšimi. Nekega dne pa stopi pred učitelja in ga preseneti s prošnjo, da bi ga oprostil nadaljne-ga obiskovanja šole. "Zakaj?" ga vpraša učitelj. "Ker me večkrat glava toli in se ne ^loretn učiti, kakor bi se rad. Sram bi me bilo, če bi ne znal, ko bi bil vprašan." "Le pomirite se in ne delajte si radi tega skrbi. Kadar vas bo glava bolela, pa povejte in vas ne bom spravljal v zadrego pred drugimi. Sicer pa itak vem, da se nepretvarjate in da cenite šolo." Drugače je bil Ž. hišni krpač in je krpal v svoji celici perilo, obleke in odeje kaznjencev. Pri tem poslu je uporabljal velike krojaške škarje. Kaka dva dni po navedenem razgovoru z učiteljem je prišel paznik javit, da si je Ž. poskusil zabosti škarje v srce. A se je le lahko ranil, ker je bilo orodje pretopo.' Učitelj se je takoj odpravil v Ž.-jevo celico in ga resno vprašal, zakaj se je poškodoval. Ves zardel od zadrega in sramu je fant začel razlagati, da je bil po nedolžnem obsojen, da umora radi katerega je dobil dvajset let, ni izvršil on, ampak nekdo drugi, da je neka priča po krivem prisegla samo zato, da je rešila svojega ljubčka, ki bi sicer moral sedeti radi tega zločina itd. Dejal je, da se ga včasih polotijo tako obupne misli, da je ves zmeden in v takem stanju, da mu ni popolnoma nič do življenja. Vendar je obljubil učitelju, da v bodoče ne bo več delal samomorilnih poskusov. Vzeli so mu krojaško orodje in poslej je moral lepiti papirnate vrečice. Od tistih dob je poteklo nekoliko mesecev, ž. je nepričakovano izostal iz šole in ko je vstopil učitelj, mu je paznik diskretno javil, da si je Ž. s kosci razbitega zrcala načel žile na levi roki in da ga je sedaj sram priti v šolo. — Topot učitelj ni šel več k njemu, ker je zvedel, da ga je bil že zdravnik opozoril, naj se ne igra lahkomiselno z življe- njem, ki mu bo samo prehitro poteklo. Ž. se je odkrito sramoval svojih nevarnih poskusov, vendar se mu je poznalo, da čuti v njih nekako, olajšanje, prav kakor bi samemu sebi puščal tisto pregrešno kri, iz katere so mu od časa do časa vzklile črne misli obupa . . . ! Le obešanju kaznilniški "samomorilci" niso nič kaj naklonjeni. Prenevarno se jim zdi. Kdo jim more jamčiti, da bo postala njihova okolica še pravočasno pozorna in da bo prihitela na pomoč, ko bo že prepozno. Vedo, da je procedura obešenja razmeroma najenostavnejša, a strah jih je pred naglimi in gotovimi učinki. Večini tistih, ki se v ječi poškodujejo, je zgolj do tega, da inscenirajo nekaj nevsakdanjega, razburljivega, hoteč s svojim dejanjem vplivati na spremembo usode in demonstrirati pred predstojniki svojo užaljenost. Vendar slučaji obešenja niso izostali. Neki J. n. pr. se je tudi naveličal mizarske delavnice. Ker drugače ni mogel doseči spremembe,. se je obesil. Omo-tal pa si je motvoz tako previdno, da je bilo zadušen je v tistem položaju, kakor so ga našli viseti, nemogoče. Pozneje je sam pripovedoval, da je hotel predstojnike samo — "prestrašiti". Pogostejši od samomorilnih poskusov so v kaznilnici pojavi hipne "blaznosti". "Obolenja" te vrste pa so tako preprosta, da zelo redko pripravijo zdravnika do resnega opazovanja. Po predpisih se morajo sicer tudi taki pojavi vestno registrirati. vendar se to zgodi navadno brez strokovnjaških izjav učenih psihiatrov. Saj "bolnika" lahko "pogrunta" čisto navaden paznik-zvaničnik, ki slučajno vrši v njegovi bližini službo. (Dalje prihodnjič) NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Wants Nurses' Draft Maj. Gen. Norman T. Kirk, surgeon general of the U. S. army, has asked congress for immediate passage of a law authorizing the drafting of nurses. Bombsight Aids Accurate Hits Maj. William E. Smith, Hapeville, Ga., is seen with the Norden bombsight with which he has accurately dropped 4,000 tons of bombs on enemy targets in France, Belgium, Holland and Germany. He is bombardier of a U. S. army 9th air force, B-29 Marauder, with one of the best records of accuracy among many excellent records. DR. P. B. VIRANT — Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:80 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Eighth Air Force Wins Laurels Over Europe Center photograph shows result of 8th air force raid over Strasbourg, Germany. Upper left, English geese wander In for information at a class for crew of the 8th. Lower right, Capt. Kenneth R. Martin, Ke-wanee, 111., left, and Lieut. Donald E. Young, Pittsburgh, with Blondie, one of the mascots of the unit. Circ^ Lieut. Col. Francis Gabresk, Oil City, ?enn., top ace, with record still standing, despite the fact that he I been # prisoner in German hands for some tfm*< Za delavce Za delavce the telephone co. potrebuje ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9® od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephoi^ Mali oglasi 'pitajte: AIN-EXPELLER Od 1867 god . jZanesljIv liniment familjeni KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 Slovenske plošče Nenavadno velika zaloga valčkov, polk in popularnih komadov Johnny's Record Shop 5815 Superior Ave. Odprto od poldne do 9. zv. SOUND SYSTEM INDOOB OR OUTDOOB Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 OHIJSKA VINA prodajamo na debelo in drobno Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. WHERE THE FUEL GOES ^ A PLANT manufacturing air* planes in New England burns 800,000 gallons of fuel oil # month.' Bonds' Over America CHARLESTON'S CHARM Charleston, S. C., retains its 18th Century architecture, so full of warmth, charm and beauty. It might not have been so well preserved except for funds raised by War Bonds that enabled our flghtinK forces to erect and hold an impenetrable barrier against attack from overseas. War Bonds bought now will keep it unmarred. The quaint house that Col. Charles Brewton gave his daughter in 1733 embodies that charm. The delicate iron balcony and carriage entrance leading directly to the street are characteristic touches—prevalent in Southern homes in the formative years preceding the Revolutionary War. \ V, S. Treasury Department 5 UR NA daN je vse, kar se zahteva sa, za delo v eni feterij. Izkušnja ni P® ^ Preparacija zelenjave i" dela. Obedi in unifor®® Vprašajte za COLONNADE 0 Leader Bldg-524 E. Superior High School uč« treniramo Izborna stalna dela ^ Zglasite se P" The Osborn # 5401 Hamilton , Dovoljeno nam j® vhodu POTREBUJJJ PRESS i EXTERNAL ENGINE OPERATX)^ turret OPERATOR RADIAL DRILL ^ OPERATE VOZNIKA ELE^ VOZIČ^ TBŽAK® • in p" Stalna dela sed^J ^ Visoka plača od ur® LEMPGO P DUNHAM MAPLE 4 di Pt at je i(5i Prihrati^^^ plačilni Kupite ekstra in znamki Denite del na hranilW ^ k k; nil THE P k) potrebuje se bodi izvlečenje ^ zob in enako j še polno zadovo J J ^ Župniku, ne da ^ jej dosti časa. Vse d kadar vam žaS P ni naslov: vhod na Knau-^ov« Piš 6131 St % m