115. flevilkn I mm, i četrtek. 30. mu 1901 feta|a vsak dan cvečer bmremii nedcij« In pnunukt tur velja po poitt prejeman aa H »a pol leta 12 K, aa četrt leta 0 K, ea ea Boaeei 2 K« Kdor hodi aam ponj, plača aa vse sala lato so K. — Na nmročbo btac istodobna va>o£D|stve naročnine aa ne ozira. — Za "~— Dopisi naj aa iarole franko vati — KekeaJei aa na vračajo. — »■aialilaa bi Bre&d&vs teietoa it. M. dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K. aa četrt leta 6 K 50 k aa en mesec 2 K 30 h. Za L|nfeljano t pošiljanjem na dom za vae leto leto 22 K, aa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za MeaetMio celo leto 28 K. Za r*#:druge detele in Amerika se plačuje od peteroitopne petit-mte po 14 h, če ae oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih aUcah it 5, — Upravniirvu naj aa bifO/oli|o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,^ j. administrativne stvari. Metlike) po 10 h. Upravniitra telefon it 85. Paniermfinstvo. Danes je deset let, kar je umrl prvi kancelar nemškega cesarstva, knez Bisniarck. To obletnico obhaja vse nemštvo, dan je posvečen spominu moža, ki je ustanovil nemško cesarstvo. Nemci so napravili iz Bismar-cka nekakega polboga, nekakega narodnega svetnika. To je naravno, dasi Bisniarck v resnici nikakor ni bil tisti dušni velikan, za katerega ga zdaj slikajo. Ogromni historični material, ki je prav v zadnjih desetih letih bil obelodanjen, priča jasno, da se ima nemštvo za Bismarcku pripisane Uspehe predvsem zahvaliti sre-č-nini okoliščinam sploh, predvsem pa kratkovidnosti takratnega ruskega carja. Kdor primerja težave, ki jih je imel premagati Cavour, s težavami, ki jih je premagal Bisniarck, ta rad prizna, da je bil Cavour dosti genialnejši od Bismarcka in da je razmeroma veliko več ustvaril, kakor »železni kancelar«, ki pravzaprav ni drugega storil, kakor da si je zagotovil pomoč Italije in si ohranil protekcijo ruskega carja. Toda kakor posamični ljudje, tako so rudi narodi nečimerni, in iz te ne-eimernosti se je rodil herojski kult, ki ga uganjajo Nemci specialno z Bismarekoni, dočim so Moltkeja že skoro pozabili, ust vari tel j a pruske armade, Roona pa sploh več ne poznajo. Češčenje Bismarcka je tako pretirano, da bi bilo skoro smešno, če bi se ne vedelo, da ne velja samo že doseženim uspehom, nego tudi še ne uresničenim idealom prvega nemškega kancelar j a. Danes vemo natančno, kake ideale je gojil Bismarck po zmagi pri Sedanu. Združenje vseh Nemcev v enem cesarstvu, to je bil njegov ideal, čigar uresničenje je začel pripravljati v oni uri, ko so nemški vladarji nekdaj tako divje so-vraženega Viljema v Versaillesu iz-klicali za cesarja. Ustvariti nemško cesarstvo, ki bi obsegalo razen Nemčije tudi Nizozemsko in Avstrijo, to je ideal Bis-marekov, to je vsebina njegovega političnega testamenta in v tem tiči pravi vzrok pretiranega kulta, ki ga uganjajo Nemci z Bismarckom. Značilno je, da avstrijski Nemci v češčenju Bismarcka še prekašajo Xemce iz raj ha. V dobah, ko so bili v najljutejši opoziciji proti dunajski vladi, so Nemci kar očitno in odkrito priznavali, da hočejo, naj se Avstrija priklopi Nemčiji in podredi LISTEK. Ado. (Spisal F. Mrak) (Dalje.) n. Milan Rakovec je bil edini sin bogatega kranjskega trgovca. Oče £a je bil poslal v Trst, da se izvežba ▼ trgovini, toda Milana so tržaška dekleta tako zanimala, da mu za trgovino ni ostajalo nič časa. Oče je bil star in mrtvouden in ni mogel paziti na sina. Samo toliko moči je še imel stari mož, da je sedel na svojih denarnih vrečah. Lahkoživi Milan je vsled tega pogostoma prišel v denarne stiske in je delal dolgove koder je mogel. Kadar je bila sila najhujša, se je zatekel k Mesesnelu, ki je poznal njegove razmere in mu je rad posojal denar, a samo na menice, fcer je s prolongiran jem vedno nekaj zaslužil. Seveda se je vselej delal trdega in nepristopnega in se je pro-longiranja branil. Milan je moral ne samo plačati provizijo, oziroma jo dolžan ostati, nego je moral za to še Prositi. Mesesnel ni samo zaslužil pri *eh operacijah, nego se kazal še kot Posebnega prijatelja. Milan Rakovec ni pojmil Mese-*nelovih manevrov, nego je resnično nemškemu cesarstvu- Danes se izražajo pač previdnejše, ker je politična situvacija v Avstriji drugačna, a svojim veleizdajskim stremljenjem se niso odrekli. Ko je bil zadnjič shod slovanskih delegatov v Pragi, ko so šli pooblaščenci avstrijskih slovanskih državnih poslancev v Petrograd in v Varšavo, tedaj so Nemci hiteli denuncirati novoslovansko gibanje kot veleizdajsko in to lajno gonijo tudi zdaj na vse načine. A kak razloček je med novoslo-vanskim gibanjem in med panger-manskim. Slovani ne iščejo drugega kakor vzajemnosti v kulturnih in v gospodarskih stvareh. Vse drugo je izključeno in kdor bi hotel le misliti na politično združenje, bi se le osmešil, kajti politično združenje je kratkomalo nemogoče in je izključeno. Slovani stvarjajo šele to, kar Nemci že davno imajo in kar skrbno goje. Razloček med novoslovanskim gibanjem in pangermanskim gibanjem je ravno ta, da hočejo Slovani kulturno in gospodarsko vzajemnost v okviru obstoječih držav, med tem, ko delajo Nemci na to, da razbijejo Avstrijo in jo potlačijo pod pruski podplat, da dosežejo politično združenje z Nemčijo. V tem prizadevanju tiči največja nevarnost. V kolikor se ta nevarnost nanaša na habsburško dinastijo in monarhijo, o tem naj raz-mišljujejo tisti, ki so v to poklicani. Nemška/ nevarnost pa je za nas velika tudi s slovenskega in s slovanskega stališča. Kolikor bolj se utrdi nemštvo, toliko bolj se je bati, da nas požre Nemčija. Svoje dni je Bisniarck govoril z madžarskim revolucionarcem in poznejšim italijanskim generalom Turrom, in sicer tedaj, ko je bil general Turr adjutant kralja Viktorja Emanuela. Govorila sta o razdelitvi Avstrije, in ko je Tiirr zastopal misel, da mora Italija dobiti Trst in njega ozadje, torej našo slovensko domovino, tedaj mu je Bismarck za-klical: Trieste — jamais! Trsta nikdar. Lahko si vzamete južno Tirolsko in italijanski del Švice. Trst pa bo južni pristan nemškega cesarstva in nemško bo vse od Berolina do Trsta. Ta razgovor Bismarcka s Tiir-rom nam pač najjasneje predočuje nemško nevarnost in nam razodeva politične namene pangermanstva. Nemci časte danes Bismarcka in se navdušujejo za njegove ideal"; naj bo to v svarilo in v vzpodbudo Slovencem, da se s podvojenimi silami lotijo boja zoper nemštvo. Nemštvo na Slovenskem je gad, ki ga redimo na lastnih prsih. Rekonstrukcija Dečkovega ministrstva. P ra g a , 29. julija. »Cas« javlja baje iz povsem zanesljivega vira, da namerava ministrski predsednik baron Beck na jesen ministrstvo popolnoma parlainentarizirati. Iz kabineta bi v tem slučaju izstopila minister notranjih zadev baron B i e -n e r t h in pravosodni minister dr. Klein. »Cas« pripominja k temu Beckovemu načrtu: »Če se minister Bienerth in Klein nadomestita s politiki ,in sicer, kakor je pričakovati, z nemškimi, bo položaj Cehov postal dosti bolj neugoden kakor je bil sedaj. Dosedaj je bilo v kabinetu izmed 13 ministrov, ako izvzamemo domobranskega ministra, 8 Nemcev in 4 Slovani. To razmerje so doslej opravičevali, češ, da sta Bienerth in Klein samo uradnika; v resnici da torej sedi v Beckovem kabinetu 5 nemških in 4 slovanski politiki. Po popolni parlamentarizaciji pa bi poleg Becka bilo v kabinetu 7 Nemcev in 4 Slovani.« List poživlja češke poslance, naj stoje budno na straži, da preprečijo Beckovo nakano. Demonstracije v Plznju. P 1 z e n j, 29. julija. Češki radikalni poslanec Fresl je priredil tu shod, na katerem se je razpravljalo o dogodkih v Ustju. Fresl je ostro kritiziral postopanje čeških Nemcev ter pozival zborovalce na odločen odpor proti nemškim težnjam. To je dalo navzočemu vladnemu zastopniku povod, da je shod razpustil. Zboro-valci so protestirali proti razpustu, a ker protest ni imel uspeha, so se razšli ter priredili po mestu velike demonstracije. Pred hotelom »Wald-eck« je demonstrante razgnala policija. Nemci zatrjujejo, da so češki demonstranti razbili v Husovi ulici šipe nemške telovadnice in trgovske akademije. Kralj Edvard v Išlu. Dunaj, 29. julija. Kralj Edvard pride v Išl 12. avgusta. V Išlu ostane samo en dan. V njegovem spremstvu bo podtajnik ministrstva zunanjih del Sir Charles Hardinge. Sestanku vladarjev bodo tudi prisostvovali: minister zunanjih del baron Aehrentlial in poslanika grof Men<-dorff in Sir AVilliam Goshen. Avstrijski vohuni. B e 1 g r a d , 29. julija. V zadnjem času je Avstro-Ogrska preplavila Srbijo s četo vojnih vohunov. Ne preide skoro dan, da bi ne zalotili koga, ki vohuni za Avstrijo. V Bel-gradu samem so zaprli več sumljivih elementov, ki so brez dvoma špioni-rali za avstrijsko vojno upravo. Te dni sta se dva avstrijska vohuna celo vtihotapila v taborišče 6. polka pri Vojnem Senjaku. Prijeli so jih pravočasno in jih izročili sodišču. Ker pa srbske oblasti postopajo z vohuni neverjetno blago in milo, ni pričakovati, da bi se Srbija iznebila te golazni. Dogodki na Turškem. Zarota proti sultanu. Carigrad, 29. julija. V javnost so prišle podrobnosti velike zarote, ki so jo uprizorili mladoturški častniki. Zarotniki so imeli namen pretekli petek pri selamliku v mošeji Hamidie umoriti sultana. V noči med sredo in četrtkom so imeli zarotniki shod, na katerem so sklenili, da se udeleže selamlika. Kot znak so si izbrali rdeč žepni robec. Na dano znamenje bi oficirji, ki so bili oboroženi z revolverji, imeli istočačno ustreliti na sultanov voz. Ce bi se načrt posrečil, so zarotniki imeli namen proglasiti legitimnega prestolonaslednika Rešad efendija za sultana. Ministri so za komplot izvedeli v četrtek in so takoj sklicali ministrski svet. Po daljšem posvetovanju so sklenili sultanu priporočati, da da ustavo, ker sicer ne morejo jamčiti za njegovo življenje. Pod vtiskom vesti o zaroti je sultan podpisal ira-de, s katerim se zopet uvaja ustava. Irade se je razglasil še isti večer in komplot je izostal. O zarobljen j u Os man paše. B e 1 g r a d , 29. avgusta. Dopisnik »Politike« iz Bitolja javlja tele podrobnosti o zarobljenju glavnega poveljnika 3. arinadnega kora Os-man paše: Ob mraku 22. t. m. se je po Bitolju raznesel glas, da se Niazi bej, vodja mladoturških upornikov iz Resne, na čelu 1600 mož približuje mestu. V največjem strahu so trgovci in obrtniki zapirali svoje pro-dajalnice. Ljudje so tminoma bežali z ulic domov. Strah in trepet, kakor nikdar preje, je zavladal v Bitolju. Ob 1. popolnoči je Niazi bej prikorakal s svojo vojsko pred mesto. Glavni del svoje vojske, 1000 mož, je pustil na De veha ne, a sam je s 600 vojaki obkolil stanovanje maršala Os- man paše. Stražo je razorožil, zaro-bil pašo in mu uplenil arhiv. Ko je pokvaril še brzojavne aparate, se je z ujetim pašo vrnil k svoji vojski. Os-man paša je bil v strahu in trepetu, ker je mislil, da ga bodo takoj obesili. Ko je videl, da se mu tega ni bati, je šele jel svobodneje dihati in spraševati: »Zakaj vendar to delate?« Pašo so zvezali, ga dvignili na konja in ga vzeli sabo v planino. Ž njim je odšel tudi Niazi bej z 200 vojaki in z ujetim Osman paševim spremstvom. Ostala vojska je ostala v Bitolju pod poveljstvom majorja Ejub beja. Predigra revolucije. B e 1 g t a d , 29. julija. Specialni korespondent »Politike« v Skoplju, Branislav N u š i ć poroča svojemu listu med drugim tudi tole: Konšta-tujem, da s proglašenjem ustave ni končana revolucija in da je v bistvu 23. julij, dan proglašenja ustave, obenem tudi datum, s katerim se pričenja revolucija. Vse ono do tega dne, kar so tako brzo javljale brzojavke, je bila samo predigra, bil je samo pokret brez posebne forme; šele sedaj se pričenja revolucija,, jasna po težnjah, uvedena s točno formo in dobro organizovana. Naj se že sodi o dogodkih kakorkoli, vsakdo, ki motri dogodke na licu mesta, mora priti do prepričanja, da se revolucija sedaj šele pričenja in da lahko vsak dan, ki je pred nami, prinese dogodke, ki bodo iznenadili vse one, ki so se pomirili s turško ustavo kot z gotovim faktom. Priprave za volitve. Carigrad, 29. julija. Ministrski svet je poveril izvedbo volitev v parlament in amnestijo političnih zločincev ministru notranjih del. Carigrad, 29. julija. Prefektura je uradno razglasila, da so občinske oblasti že pričele sestavljati volilne imenike. Prvi kandidat, za čigar ime se ve, je Mollah Sahib. Bolgarski četnik — poslanski kandidat. Sofija, 29. julija. Iz Macedo-nije javljajo, da je prebivalstvo mesta Nevrokop proglasilo znanega bolgarskega četnika Sandanskega za svojega kandidata pri volitvah v bodoči turški parlament. Sandanski, ki je pravi provzročitelj umora Borisa Sarafova, je na potn v Solun. Macedonski guverner. Carigrad, 29. julija. O nastopu macedonskega guvernerja Hil-mi paše v vprašanju ustave se je izvedela tale podrobnost: Hilmi paša je poslal Jildiz Kiosku tole brzojav- mislil, da se bogati trgovec nerad bavi z izposojanjem denarja. Zaradi tega se zdaj, ko je menica za tisoč kron zapadla v plačilo, ni upal sam prositi za prolongacijo, nego je poslal svojega prijatelja barona Her-berta, s katerim je bil znan izza časa, ko je služil kot prostovoljec pri istem polku, kjer je bil baron Herbert oficir. Milan se je nestrpno prekladal po široki zofi v svojem stanovanju, ko je naposled prišel težko pričakovani baron Herbert od svojega pose-ta pri Mesesnelu. Že po Herbertovem zadovoljnem obrazu je spoznal Milan, da je prijatelj svojo misijo dobro opravil. »Bodi blagoslovljen tvoj prihod,« je Milan pozdravil prijatelja, »in ker poznam tvoje znamenite talente in tvojo diplomatično izvežba-nost v omehčevanju trdosrčnih mani hejcev . . .« »Stoj,« je zagrmel baron Herbert in v šali prijel prijatelja za ramo. »Kako se drzneš, dolžiti me iz-vežbanosti v občevanju z Manihejci, ko veš, da nisem bil nikdar in nikomur niti vinarja dolžan. Preklici skesano, sicer bom zahteval, satisfakcije.« »Preklicem, preklicem,« je kričal Milan. »Stechen, schiessen, blut-vergiesen — to mi je še zopernejše kakor delo. Ce hočeš, ponovim svoj preklic pred pričami ali pa ga priobčim v listih.« »Ni potreba,« je menil baron Herbert. »Zadostuje mi ta preklic in zagotavljam te samo še, da znam v polni meri ceniti tvoj blazni strah pred orožjem.« »Modro previdnost imenuješ ti blazen strah? Pa bodi ti prizanešeno, nadebudni mladenič, ker si poverjeno ti misijo srečno izvedel. In da mi ostaneš tudi v prihodnje zvest pomočnik pri kreditnih operacijah, te povabim na obed.« »Kaj nisi bolan,« se je čudil baron Herbert. »Zjutraj si pravil, da ti je zdravnik prepovedal iti iz sobe, da imaš vratico, kali?« »To je bilo zjutraj, ko sem vedel, da bi sicer ne šel k Mesesnelu. Sedaj pa, ko je vsled tvoje diplomacije vse v red spravljeno, je tudi moja bolezen minila.« »Torej si me pravzaprav nalagal,« je menil baron Herbert. »Da, in pošteno, a kaj ko si tako tenkovesten, da bi drugače ne bil nič opravil,« je hladnokrvno izjavil Rakovec. »Ce se ne poboljšaš, si bom moral še večkrat z lažjo pomagati.« Med tem pogovorom se je bil Milan Rakovec oblekel in pripravil za odhod. Bil je nadvse eleganten in zal dečko, nekaj mlajši od barona Herberta, a vedno vesel, brezskrben in podjeten. Počasi sta korakala prijatelja po ulicah. Ženstvo se je rado za njima oziralo, a brez uspeha. Baron Herbert se za lepi spol sploh ni zanimal, njegov prijatelj pa je bil lačen. In kadar je bil Milan Rakovec lačen ali žejen,, tedaj je bil nežnejšim čuvstvom popolnoma nepristopen. »Danes bodeva obedovala kakor dva milijonarja,« je spotoma sanjaril Milan Rakovec. »Juho, a le prav malo, toliko, da bo pogčegetala želodec; potem ribo ali če hočeš morskega raka; potem kako pečenko s salato, z laško salato seveda, potem kopuna s kompotom, potem sir, potem torto, potem sadje, breskve bodo najboljše, potem sladoled, potem pa črno kavo s konjakom.« »Ti vražji požeruh,« je vzkliknil baron Herbet, nakar se je Milan Rakovec užaljen ustavil. »Tako govoriš ti o moji kompoziciji današnjega najinega obedaI Sramuj se v dno svoje pobaronjene duše. Ti nisi vreden, da se pretaka modrobarvna kri po tvojih žilah, ker nimaš nič smisla za plemenite stvaritve kuharske umetnosti. Oh, in to je moj najboljši prijatelj!« Milan Rakovec je naročil obed, kakor si ga je bil spotoma sestavil. »In kako pijačo ukazujete gospod,« je vprašal natakar. »Najprej prinesite vsakemu čašo plzenjca, potem steklenico borde- auxa, potem steklenico porenskega vina in končno pripravite nekaj šampanjskih steklenic. Pazite, da bo šampanjec dobro shlajen in krepko frapiran.« • Natakar se je priklonil, da je skoro zadel s čelom ob rob mize, tako mu je imponiralo dobljeno naročilo. »Če ti je prav, ti bom zdaj povedal, kako sem opravil pri Mesesnelu,« je dejal baron Herbert, ko sta z Milanom sedela pri pivu in čakala na juho. »Nikakor ne,« je odločno izjavil Milan. »To bi znalo iritirati moje živce, kar bi zopet slabo vplivalo na moj želodec. Ce hočeš z resničnim užitkom obedovati, moraš biti duševno in telesno disponiran. Kdor ne zna čuvstveno jesti, je barbar, moj ljubi baron, in tak človek ni drugega vreden, kakor da uživa krompir in repo. Sicer pa poznam Mesesnela in njegove ljudi, poznam hišo, mobi-lije, navade hišnih prebivalcev, celo hišno Anko in kanarčka Mirnija poznam natančno. Novega mi torej ničesar ne moreš povedati in zato počakaj, da končava obed.« Cim je prišel natakar z juho, je Milan Rakovec umolknil. Med obedom ni nikdar govoril in če je baron Herbert tudi kaj rekel, se Milan za to ni zmenil ali pa tega sploh ni slišal, kajti vsa njegova pozornost je bila osredotočena na jed in pijačo. ko: Vojaštvo v Solunu je priseglo, da bo ustavo izsililo — in jaz tudi. Paše beže. Carigrad, 29. julija. Poljedelski minister Selim Melhame paša je na skrivnem odšel na italijanski parnik »Bosnia« in se z njim odpeljal proti Brindisiju. Carigrad, 29. julija. Paše, ki so nepriljubljeni pri ljudstvu, dvigajo svoje prihranke pri denarnih zavodih z očividniin namenom, da ubeže iz Turčije. Mladoturki zaradi tega straži j o kolodvor. Dopisi. Od D. M. v Polju. Minulo je šolsko leto; prišel je čas počitnic. Naši učitelji in učenci se bodo oddahnili od trudapolnega, a brezuspešnega dela. Zakaj »brezuspešnega«'! me bode kdo vprašal, vsaj imate petrazredno šolo, kjer se pač lahko vse doseže. Prijatelj, prav imaš, tako je na pročelju šole napisano, a poglejva si jo od znotraj. Prvi, drugi in tretji razred poldnevni pouk. Otrok pride v četrti razred že, ko je v resnici hodil v.šolo le eden in pol leta. Takih učenjakov niti v Ljubljani nimate. Tu pri nas čaka šolske oblasti mnogo hvaležnega dela. Nujno potrebno bi bilo, da se šola uredi tako kakor zahteva to državni zakon. A našim poslancem je za vse drugo mar, samo za šolo nič. Kajti čim dalj bo vladala tema, tem dalj bodemo želi. Kje na Kranjskem pa se nahaja tak monstrum ljudske šole kakršna je naša. Kje hodijo otroci tri leta poldnevno v šolo, a je na pročelju napisano »petrazrednica«. Kako naj se zadosti zahtevam petrazrednice, ako je pa v resnici trirazrednica. Uspehi so seveda jako žalostni, ker se otrokom vtepa v glavo nemščina, pa še slovensko niso za silo zmožni. Iz četrtega razreda naj bi zamogli v Ljubljano v srednje šole, a kako naj se ta čudež zgodi, ko pa se ima učitelj v četrtem razredu boriti z osnovnimi pojmi. Ako se letos takoj ne preosno- vi šola tako, da se naredi še eden prvi, drugi in tretji razred, potem se naj jo raje spremeni v trirazrednico, do bodo otroci poučeni vsaj v materinščini, ne pa tako kakor je zdaj, ko ne znajo ne slovensko ne nemško. Malo upanja je, da bi se naredili omenjeni trije razredi, ker ako se pomisli, da se ni dalo doseči še enega tretjega razreda v enem in pol letu pri številu 130 otrok, tudi treh** ne dobimo v 2 mesecih. Žalostno je to, da nima dežela 66 K mesečno za učno moč. Vsa čast, od strani občine se je storilo vse. Celo zapeljalo se jo je, ker najela je sobo, preskrbela novo opravo, a učne moči ni dobila. Kmetom je taka šola morda všeč, a mi tovarniški uslužbenci in delavci nismo zadovoljni. Kmet zapusti svojemu sinu posestvo, s čimer se potem živi, mi ga pa nimamo. Edino, kar lahko otroku lahko damo, je šola. Ako je pa še ta takšna kakor pri nas, potem smo ob vse. Vrhu tega pa se še navadi potepanja, ker je polovico dneva brez nadzorstva, ker sta oče in mati v tovarni. Slišal sem tudi, da se namerava otvoriti nova šola v Zalogu. Jako pametna.misel, samo da bi se že letos uresničila. Ako se pomisli: tri-četrt do 1 uro hoda v šolo, pozimi v snegu in mrazu, poleti ob vročini, potem se pač ne morejo dosti naučiti. Cul sem, da je deželni odbor ovrgel prošnjo za novi tretji razred z motivacijo, da se bode letos otvorila šola v Zalogu. Poživljamo torej visoki deželni odbor, da drži dano besedo. Na delo torej za blagor ljudstva! Prijatelj šole. Iz Žirov. Pred dobrim letom se je ustanovil v Zireh »Sokol«. Vkljub nasprotstvom in ugovarjanjem od strani nazadnjakov, je »Sokol« mirno in počasi stopal korak za korakom naprej, delal si pot v bodočnost. Spomladi leta 1908. si je postavil temelj za svoj dom in sedaj se že dviga ponosna stavba »Sokolskega doma«, ki bode ena najlepših v naši dolini. »Sokolski dom« v Žireh je ponos vsem Slovencem, ponos največ nam 2irovcem. »Sokolski dom« je jasna priča, da v Zireh ni še prevladal duh nazadnjaštva, da so Žiri še napredne in da se je prav zdaj začelo svitati, da žari, da se jasni. »Sokolski dom« bo slovesno otvor j en dne 30. avgusta t. 1. z jako bogatim sporedom, katerega priobčimo prihodnjič. »Sokol« v Zireh vabi vas, bratska društva, cenjene prijatelje, zavedne narodnjake: prihitite k otvoritvi prvega »Sokolskega doma« na Slovenskem dne 30. avgusta v Žiri, da povečate slavnost, da dokažete, da imate simpatije tudi do priprostega naroda, do naprednih Žirovcev! Na zdar! Dnevne vesti. V Ljubljani, 30 julija. — Bonaventura išče 250.000 K. Že zopet potrebuje škof denarja. Kar 250.000 K hoče imeti. V ta namen je vložil prošnjo na dež. vlado, naj mu dovoli najeti ta denar na Alojzije v i š č e , potem na neko drugo hišo in na neko parcelo na dunajski cesti. Denar mu je pripravljen dati neki klerikalni denarni zavod, samo če vlada v to privoli. Dijake iz Alojzije višča hoče škof premestiti v svoje zavode v Št. Vid. — Zopet eden. Proti narodno-napredni stranki na Kranjskem se je poskusilo že marsikaj, da bi jo ugonobili. Vstajali so pritlikavci, govorili bombastično a la dr. Šusteršič, potem pa jim je polagoma zmanjkalo sape in končno so legli v grob, bilo pa ni nikogar, ki bi za njimi žaloval. Tako je svoj čas vstala »Nova Doba«, oznanjevalka boljše bodočnosti, glasilo politične klikice nenadarjenih ljudi, glasilo slovenske gospodarske stranke, ki je sestavljala program, dokler ni bil dolg tako ogromen, da so upniki zaprli vrata svoje dobrohotnosti. List je poginil pred dobrim mesecem, plačevanje dolgov pa stavlja upnikom.sive lase v glavo. Ko so »Novo Dobo« že vili smrtni krči in je postala že čisto klerikalne barve, se je ustanovil nov list »Slovenski meščan«, poln upa, poln zmage nad to »prokleto liberalno zalego«. Ustanovila ga je klerikalna stranka. Imenitno je govoril v imenu vsega meščanstva, ki da je vse že na klerikalni strani, včeraj je pa izšla zadnja njegova številka, v kateri se naznanja, da razen kranjskega Pav-šlarja in idrijskega Osvalda noben vrag ni maral zanj in da zato prepusti nehvaležno delo nasledniku, ki ga zadene ista usoda. Škoda je bilo tisočakov, ki so se vrgli za ta list, pa saj klerikalci imajo za ničvredne reči zmeraj dosti denarja! — »Čuki« v Škofji Loki. Pri »Slovencu« so zopet hudi. Blamaža v Škof j i Loki jih jezi in zdaj se znašajo zaradi tega nad nami. Pa groze zopet! Neka pisma bodo objavili »nekih stebrov slovenskega sokol-stva« in potem bo oprana njih škofjeloška blamaža. S tako grožnjo je »Slovenec« že velikokrat prihajal, a je doslej še ni nikdar izvršil. Ko bi bil »Slovenec« lepo tiho na naše besede o čukarski »slavnosti«, bi tudi mi ne bili vlekli raznih reči na dan. Tako pa smo izzvani in v ilustracijo razmer, to je »vrlih« klerikalnih telovadcev, naznanjamo to le. Da se je zbralo v Škof j i Loki toliko »Čukov«, je povzročil denar in samo denar. Klerikalci so dali vsakemu na roko gotov znesek, pa vožnjo so jim plačali. Sicer so bili fantiči brez pinka. Ker so pa klerikalci več obljubili nego pozneje dali, je marsikdo prišel v sitne težave, da je bil lačen in žejen za katoliške ideje. Posledica tega je bila, da so si »vrli« »telovadci« pomagali s tem, da so v neki gostilni pili in ko je bilo treba plačati, izginili, ko so pa prišli mimo peka, vdrli so v prodaj alnico, si nabrali že-melj in kifeleev ter jo spet pocedili tisti trenutek, ko drugi ljudje plačujejo. Kdor je opazoval »Čuke« pri maši na glavnem trgu škofjeloškem, videl je, kako so mašili žemlje in ki» felce. Ko je neki veren kristjan opomnil takega fanta, da se med mašo ne sme jesti, odvrnil mu je ta: »Saj ta maša je samo za parado!« Ko so se ponoči vračali »Čuki« iz Škofje Loke, zašli so v gostilno, kjer so preje ostali zapitek dolžni. Zdaj bi morali vse naprej plačati in ker večina ni imela denarja, tudi ni dobila pijače, ampak med preklinjanjem odšla. To je bilo treba povedati, da se prav presodi škofjeloško klerikalno »slavje«. — Kolone na Goriškem so imeli slovenski klerikalci ob deželnozbor-skih volitvah strahovito za norca. Obljubovali so, da vlada pokupi posestva ter jih porazdeli med kolone proti majhnemu odplačilu. Županstvo v Števerjanu v Brdih je nato poprašalo naravnost poljedelsko ministrstvo, kaj je pravzaprav s kolon-skim vprašanjem ter kako misli vlada rešiti to vprašanje, zraven pa je povedalo, kako se izrablja to reč v politične namene. Glede na to je izdalo sedaj okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči okrožnice na vsa županstva, v katerih pojasnjuje, da se je vlada samo informirala ter če se izvrše kake reforme, se bodo tikale tako gospodarjev kakor kolonov; vse drugo pa morajo župani zanikati ter povedati, da je vse skup farbarija, kar so pravili klerikalni agitatorji. Hud tobak za goriške klerikalce. G. župan Klanjšeek v Števerjanu pa zasluži pohvalo, da je pomagal nali ti kolonom čistega vina, da vedo, pri čem so. — Najslabša udeležba pri klerikalni komediji v Škof ji Loki je bila iz Goriške. Nobenega poslanca, ude-ležnikov iz Goriške vseh skupaj ni bilo niti 100. S težavo so spravili skupaj borno številce in še vsem tem so morali plačati vožnjo in hrano, drugače bi bilo v Škof j i Loki iz Goriške samo par nuncev. Goriški klerikalci pravijo, da četudi udeležba ni bila velika, pa je vredno to nekaj, da se je udeležilo nekaj mladeničev kurza v ponedeljek v Škof j i Loki. Slab »trošt!« V Gorici so imeli že vse drugačen kurz, pa so se kurzovei presneto slabo obnesli pri zadnjih volitvah. — Klerikalno sovraštvo zoper družbo sv. Cirila in Metoda. V Trebnjem na Dolenjskem so dne 28. t. m. prišli trije gospodje v neko gostilno. Ker so govorili slovensko, jim je go-stilničarka, nič hudega sluteč, napravila račun na listek naše družbe. Toda glej! Enemu izmed teh častitljivih mož je bilo to preveč. Dal je duška svojim mislim na naravnost sirov način z besedami: »Dobi se pa več takih gostilen kakor je vaša. Kje si upate to zahtevati od gosta. Ne dam niti krajcarja za družbo.« In bogami, uprl se je ta gospod z zlato verižico, plačati dva vinarja naši družbi. Mučen vtisk so napravile njegove izzivajoče besede in odpor na prisotne goste in eden izmed teh si ga je privoščil s par krepkimi besedami. No, zasramoval se je končno ta ljubeznivi gospod svojega še bolj ljubeznivega čina in pustil je za angelčka 22 vin., govorečf »Oprostite!« Poda-jemo to javnosti brez komentarja, da sodi sama, a onemu gospodu kličemo še enkrat: »Sram vas bodi!« — Iz justične službe. Deželno-sodni svetnik g. dr. Viktor W a g -nerv Ljubljani je imenovan za višjega dež. sodnega svetnika v Gradcu. Deželno - sodna svetnika Anton Leveč v Novem mestu in Anton L i e -b i s c h sta dobila naslov in značaj višjih sodnih svetnikov. Slovenskim a bi t ur i j en tom, ki si le predostikrat izbirajo študij in stan po netočnih informacij ah, bo dobro došla avgustova številka »Omladine«, ki izide prihodnji teden. Podala bo o raznih strokah akademičnjt-ga študija in o poklicih, katerim se abiturijent brez nadaljnih študij lahko posveti in njih bodočnosti nasvete in pojasnila ter bo tako prav mnogim absolviranim gimnazijcem in realcem dobrodošla. Posamezne številke »Omladine« se dobijo pri upravništvu v Ljubljani, Breg štev. 12, ako se upošlje 42 vin, v znamkah; prodaja jo tudi »Narodna knjigarna«. Ljubljansko mestno letovišče Sangrad. Piše se nam: Minolo nedelj0 je poletelo iz Ljubljane kakih dvajset oseb v Sangrad, med njimi več očetov, ki smo poslali svoje otroke na to letovišče. Z največjim veseljem naznanjamo javnosti, da so naši otroci zdravi inkrepki, da jim zrak izborno de, da imajo izvrstno hrano in kolikor je hočejo ter da so pod dobrim in vestnim nadzorstvom. Za otroke je to letovišče pravi blagoslov. Bodi ljubljanskemu občinskemu svetu in gospodu županu izrečena pre-srčna zahvala, da so omislili in tako izvrstno uredili to letovišče za otroke, katerih je gori nad sto. Lažnivemu »Slovencu«, ki je opij u val občinski svet in g. župana za to napravo, pa izrekamo najgloblje zaničevanje. Trije očetje. Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Po členu 71 ministrskega ukaza z dne 22. februarja 1908 drž. zak. št. 42, o izvršitvenem predpisu k zakonu z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 iz leta 1907., o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah, je, dokler se ne konstituirajo deželni uradi pokojninskega zavoda, zavarovanju zavezane nameščence prvikrat zglasiti, ter vse odhode in izpremem-be o podatkih, važnih za zavarovanje, naznaniti pri političnem oblast-vu I. stopnje po obrazcih, omenjenih v členih 52 in 53. Z razglasom c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 1. julija t. 1. drž. zak. št. 127, se je določil kot začetni termin za prve zglasitve pri političnih oblastvih I. stopnje 1. avgust t. 1. Zakoniti obrok za priglasitve traja štiri tedne, in prične glede onih uslužbencev, ki so že dne 1. avgusta v kakem zavarovanju podvrženem podjetju nastavljeni, s tem dnevom, glede takih uslužbencev pa, ki pozneje vstopijo v službo, z dnem nastopa službe. Vsak podjetnik, oziroma delodajalec, ki daje delo zavarovanju podvrženim uslužbencem, mora tekom te dobe vposlati izpolnjene obrazce oni politični oblasti I. stopnje, v katere okolišu se nahaja sedež obrata, oziroma službenega razmerja. Vse zglasitve je podati v dveh izvodih. Okolnost, da se namerava zavarovalni dolžnosti nameščencev kakega podjetja zadostiti potom nadomestne uredbe, ne odvezuje dolžnosti podati priglasitve. Za priglasitev potrebne tiskovine, kakor tudi od »Splošnega pokojninskega zavoda« sestavljena pojasnila glede priglasitev, se dobe brezplačno pri občinskih uradih in pri političnih oblastvih I. stopnje. Služ-bodajalci, ki sploh ne podajo naznanil, ali ki ne javijo izprememb ali ki jih ne naznanijo tekom predpisanega roka, se kaznujejo po § 82. zak. z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 iz leta 1907 z denarjem do 200 K, oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do 20 dni. S popravami v poslopju c. kr. L dri. gimnazije v Ljubljani, ki so potrebne vsled požara nastalega pred meseci, se seveda še vedno ni začelo: saj še ni konec počitnic. Med dijaki, ki jim je do tega, da jim — ne bode treba požirati prahu in vdihavati smrajo svežega zidu, se je te dni začelo prav zanimivo gibanje: zbralo se jih je nekaj iz višjih letnikov in ti so soglasno sklenili, da se visokemu c. kr. erarju ponudijo kot delavci - prostovoljci, ki bodo »po svojih skromnih močeh« popravili, kar je popravila potrebno. Dasi radi priznavamo požrtvovalno rodoljub je teh mladeničev, se nam zdi, da bi bilo vendarle umestneje, če bi c. kr. erar najel pristne zidarje, požrtvovalnost dijakov pa raje prihranil za priliko, ki bi njemu delala manjšo nečast. K predvčerajšnjemu poročilu o veliki vrtni veselici »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« pri Plankarju nam je pripomniti, da je bila med gospemi, ki so sodelovale tudi gospa Golobova, ki je z vso požrtvovalnostjo stregla gostom, ter da je vse okusne dekoracije napravil ter vse paviljone sam postavil tapetnik in dekorater gosp. Franc Š e b e r. Po neljubi pomoti je to dvoje izostalo iz poročila. Poseben vlak trgovske zbornice v Prago bo vozil kakor že naznanjeno po državni železnici. Vozne cene iz Ljubljane (in iz vseh postaj med Ljubljano in Jesenicami) do Prage znašajo za tja in nazaj in sicer za III. razred 20 K 50 v, za II. razred 40 K 20 v in za I. razred 69 K 60 v. Udeležniki, ki se priklopijo na kakšni postaji med Ljubljano in Jesenicami, plačajo iste vozne cene, kakor oni, ki se peljejo iz Ljubljane. Na povratni vožnji je dovolj eno samo enkrat vožnjo prekiniti. Povratek se lahko izvrši tudi čez Dunaj, toda le po progi državne železnice in je v tem slučaju doplačati za vožnjo v III. razredu 4 K 90 v, v II. razredu 10 K 90 v, v I. razredu 20 K. Trgovska šola v Ljubljani je ravnokar končala letošnje šolsko leto. Učencev je bilo 264 in sicer v gremij alni trgovski šoli 132, v zasebni trgovski šoli g. Mahra pa istotako 132. Po narodnosti je bilo 158 Slovencev, 48 Hrvatov in Srbov, 31 Nemcev, 26 Italijanov in 1 Grk. Oprostilni izpit, ki se je vršil dne 19. julija, je napravilo 11 učencev tretjega razreda gremijalne trgovske šole. V privatni trgovski šoli je dobilo 21 učencev prvi red z odliko, 21 učencev pa je dobilo drugi red; 6 učencem se je dovolil ponavljalni izpit. Učnih moči je bilo razven ravnatelja g. Mahra na zavodu 15. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra, V trgovsko šolo se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tri razrede kake srednje ali pa meščanske šole. Notranji gojenci se sprejemajo do konca avgusta; vpisovanje vnanjih učencev pa se vrši od 28. do 30. septembra. Absolventom zavoda preskrbi ravnateljstvo po možnosti službe v tu- in inozemskih trgovinah. Na zavodu, ki je bil ustanovljen leta 1834., se je izšolalo doslej 12.749 učencev. Jubilejna razstava v Pragi. Iz trgovskih krogov se nam piše: Čudno se nam vidi, da pri naših trgovcih in obrtnikih ni tistega zanimanja za jubilejno razstavo v Pragi, kakršnega je bilo splošno pričakovati. Kakor smo izvedeli, je priglas za obisk te razstave naravnost malenkosten spričo ugodne prilike, katero nam nudi poseben vlak, katerega preskrbi, kakor smo že čitali v listu, kranjska trgovska in obrtna zbornica, katera se je res potrudila za to važno in policij ivo stvar. Pri nas je pač tako, da se zanimanje za kako prireditev le takrat vprav velikansko razvije, čim so dan za dnevom pisane bombastične reklamne notice po časnikih, po cestnih vogalih pa nalepljeni kričeči lepaki itd. Na roki leži torej, da je takoj spočetka manjkalo take reklame tudi za to razstavo, čeravno bo nudila, in o tem sme biti brezdvom-no vsak trdno prepričan, veliko več kakor pa se pričakuje vobče. Pomisliti je, da se je na Češkem razvila industrija, trgovina in obrt uprav velikansko, o tem svedočijo pač številke in je vsak dvom brezmiseln, kajti samo okraj praške trgovske in obrtne zbornice oddaja državni blagajni letno eno šestino od celega avstrijskega davka, kar pomen j a gotovo, da se je posrečilo samozavesti in žilavosti češkega naroda kakor tuni njegovemu podjetnemu in gospodarsko na visoki stopnji stoječemu duhu ustvariti cvet industrije v svoji domovini. In ne leži li morda dokaz tudi .v dejstvu, da je do danes po-setilo to razstavo že nad milijon ljudi! In poglejmo vendar malo po naših slovanskih bratih kakor Hrvatih, katerih se je peljalo z enim sam i u vlakom nad 800, potem Poljake, ki dan za dnevom v celih skupinah po-sečajo to imenitno razstavo. Narav- nost neod pustno in poniževalno bi bilo za nas, ako bi ostali za tako koristno stvar mrzli in nedostopni; dali bi priliko našim zagrizenim sovražnikom, da bi nas imenovali mrtvim narodom, brez interesa za gospodarski napredek. Vse to naj ne velja samo svojo posest. Za zgled si vzemimo ampak tudi netrgovcem in neobrtni-kom. Za vsakogar je ta razstava velike vrednosti, pouči j iva je in nam kaže pot, po kateri bo treba tudi nam Slovencem kreniti, da si ustvarimo lastno industrijo in da se gospodarsko osamosvojimo ter da si ohranimo svojo posest. Za zgled se vzemimo v narodnem in gospodarskem oziru Cehe. — Cas je torej še, da se združimo v velikem številu, pograbimo priliko, katera se nam nudi s tako ceno vožnjo ter pohitimo v Prago, ne ostanimo zadnji. Saj je to v našem lastnem interesu. Naš ponos zahteva, da ne postanemo zadnji med zadnjimi. Cas je torej za priglasitev podaljšan do 2. avgusta; vsakdor, komur je le možno, naj priglasi svoj pristop k obisku, vsak brez razlike, trgovec, obrtnik, uradnik in privat-nik, vsi storimo našo dolžnost, ki smo jo dolžni narodno in gospodarsko napredni ideji. »Čuki« v Škofji Loki. »Slovenec« močno hvali veselico Čukov v Škofji Loki ter poudarja posebno ogromno število došlecev. V istini pa ni bilo toliko ljudi in marsikateri gostilničar se danes praska po glavi, ker ni mogel razpečati vsega, kar je bil pripravil. Pravijo, da bodo imeli celo pri Balantu — izgubo. Oglašenih je bilo tam menda 600 kosil, toda prišlo jih ni kosit niti tretjina. Tudi koncert pri Balantu se ni obnesel. Godba ni bila nič posebnega, a tu pa tam se je drl kak pevski zborček, da so poslušalca — bolela ušesa. Otroška veselica na Slavinjah pri Razdrtem. Piše se nam: V nedeljo, na dan sv. Ane, je bila na Slavinjah pod kozolcem gospoda župana Ivana Debevca otroška veselica, aranžirana od gospice Milene Debev-čeve. Razen otrok se je nabralo tudi precej drugega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo deklamacijam malih umetnikov. Nato se je šele razvila prava otroška zabava — srečkanje. Dasi dobitki niso bili bogve kako veliki, so vendar napravili otrokom posebno veselje. Nato prosta zabava. Da niso mali veseljaki opešali, je že skrbela gospica Milena Debevčeva > »štrukeljčki« in drugimi jedili. Vsem, ki so pripomogli, da je bil izid te veselice tako po vol j en, srčna hvala, posebno pa gospici Mileni, ki se je s tako vnemo zavzela za male nedolžne otročiče. Nove Trubarjeve razglednice je založil Fran Dolšak, trgovec na Rašici, v rojstni vasi Trubarjevi. Na razglednici sta okusno izdelani barvni sliki Primoža Trubarja in njegove rojstne hiše. Pod sliko Trubarjeve rojstne hiše so Aškerčevi verzi: »Kdo je velik? Kdor rojakom svojim kaže pot iz sužnjega mrakii ... Ti si tisti velikan! Med nami — prvi bojeval si sveti boj — za svetlobo in vesti svobodo — in ves narod šel je za teboj.« Razglednice se dobe pri Jerneju B a h o v c u na Marijinem trgu in v drugih trgovinah in knjigarnah. Slovenskemu občinstvu toplo priporočamo te razglednice. Obvestilo. Po ukazu odd. 13., št. 1134 z dne 16. julija 1908 namerava državno vojno ministrstvo obuvala in raznotere opravne predmete iz usnja za c. in kr. armado nabaviti pri malih obrtnikih. Ponudbe je do 7. septembra vložiti pri trgovskih iu obrtniških zbornicah. Podrobne pogoje obsega v »Laibacher Zeitung« z dne 31. julija (ali 1. avgusta) t. 1. objavljeni popolni razglas vojnega ministrstva, ki se razen tega lahko pogleda pri intendancah vojaških teritorijalnih poveljstev, pri opravnih skladiščili v Brnu, Budimpešti, Cjo-stingu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf), ter pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah. Grozovit umor v Trstu. O neza slišanem zločinu, izvršenem nad nesrečno Fabri, govori vse mesto iu okolica. Da je Fodran morilec, tega nihče več ne dvomi. Vedno bolj raste domnevanje, da imajo tu opraviti s tipom klasičnega zločine:«. Sicer kaže že njegov obraz (kljubu močni in možati postavi), da je to degeneriranec; poteze in razni znaki pričajo o rojenem zločincu, o krhni-naloidu po Lombrosovi teoriji. Klatil se je po svetu, zlasti v Orijentu, in kaj je tam delal, je težko reči. iz njegovih pisem izvira, da je imel v Orijentu, baje v Drinopolju na Turškem, ljubimske zveze in tudi dve hčerki, sad ljubezni; divje ali zakonske, — je težko reči. Kaj je študira* se ne ve. Gotovo je, da je precej izobražen. Vešč je zlasti mnogim jezikom in ima neko posebno nagnjenost za tehnične vede. Tako se je našlo v njegovi knjižnici raznih strokovnih inženirskih knjig. Intere santno je, da se v knjižnici nahaja zbirka v več zvezkih »o torturi«. To bi tudi pričalo o njegovem nagonu k grozovitostim. Nagib groznega čina od zadnje sobote je bil vsekakor do-bičkaželjnost. Fodran je imel, kakor že povedano, ljubavno razmerje z lastnico hiše, vdovo Celičevo. Med njima je prišlo v soboto z j ura j do burnega prizora bržkone zaradi tega, ker je ženska zvedela, da ima Fodran novo razmerje. Morilec, kateremu je ugajalo brezposelno življenje, je bil zaradi tega prepira potrt in najbrž je sklenil znebiti se ženske, ki jo je bil nekaj dni prej privedel v hišo, ter se polastiti njenih dragocenosti v vrednosti kakih 3000 K in njenega denarja. Ali je bil Fodran sporazumi j en z vdovo Celičevo, s katero se je nameraval poročiti, je tajnost doslej. Nekateri govore, da je Celičeva nesla glavo nmorjenke v morje, trdi se tudi, da je vso nedeljo pomagala Fodranu snažiti stanovanje, da je izpirala iz tal sledove in krvi, s stene zdrgnila krvave kaplje, prala okrvavljeno obleko in sežgala oblačilo umorjenkino. V ponedeljek opoldne sta s Fodranom skupaj kosila. Bila sta oba silno vesela in se šalila. — Zanimivo je, kako je prišla policija na sled zločinu. Papir, v katerega je bila zavita glava, je bil debel papir za omote. Policijski uslužbenci, ki so omot preiskavali, so našli na papirju dve etiketi, raztrgani in premočeni ter poštni pečat. Na prvi etiketi, to je na polovici te tiskane etikete je bilo čitati »Bosw«, druga pisana etiketa kot naslov naročnika je imela besedi »Herrn F6-dr«, poštni pečat je imel ime mesta pošiljatve: Wien z datumom. Policijski uslužbenci so takoj sodili, da je morala neka dunajska tvrdka poslati v omenjenem papirju, v katerem je bila zavita glava, kako stvar, so pregledali dunajski imenik trgovskih tvrdk in dognali, da se nahaja v L dunajskem okraju protokolirana trgovina z muzikalijami: Bosworth & Co. V. Kratochwill Nachf. Nato so takoj telefonirali na Dunaj policijski oblastni j i, naj poizve pri omenjeni tvrdki, komu v Trst da je dne označenega na pečatu, poslala blago z začetkom besede Fodr. Policija je dognala polni naslov Julija Fodrana pL Fodransperga. Mislila je, da mora ta kaj vedeti, kako je prišla ženska srlava v morje. Tako je prišla policija na sled groznemu zločinu. — K dogodku se nam poroča nadalje iz Trsta: Vdovo Celičevo so izpustili iz zapora, ker se je izkazalo, da ni so-kriva umora Fabrijeve. Tukaj se je pojavilo mnenje, da je Fodran morilec tudi onih treh nesrečnih kočija-žev Praznika, Mohoroviča in Vida-va, ki so bili pred meseci zavratno napadeni umorjeni. Nekateri pravijo, da je bil morilec teh kočijažev mlajši od Fodrana, vendar je zmota lahko mogoča. Preiskava proti Fodranu se je tudi na te tri umore raztegnila. — Včeraj dopoldne je bil pogreb nesrečne Fabri. Udeležilo se ga je okoli 10.000 ljudi. Dostojen po-firreb so oskrbeli artisti, ki so tudi nabrali nad sto kron za ubogega dečka, njenega sina v Tourisu. — Fo-dransperg je bil tat, ko je bil v ljudski šoli v Ljubljani; zaradi tega je bil izključen. Njegova mati je bila zaradi goljufije obsojena na tri leta ječe, njegov oče zaradi uboja na devet let in je leta 1877. umrl v ječi, 1>rat njegov pa je odsedel tudi daljšo kazen zaradi cerkvene tatvine. — Katarina Celic je kakor Fodran-sperg doma iz Kamnika na Kranjskem. Njen oče se je pisal Zupane, mož, ki je bil rojen 1827 na Dolenjskem, je umrl 1897. Ona je zdaj stara 50 let. — O Fodranspergu sodijo, da morda ni plemenit in da si je plemstvo nadel samo, da je lož je tato mogočno in prevzetno nastopal po svetu. Naknadni nabor meseca av gusta. Meseca avgusta se vrši le eden naknadni nabor in sicer dne 5. avgusta. Ker se dne 5. avgusta ob 9 dopoldne vrši v šentpetrski cerkvi odkritke spominske plošče v Bosni palim vojakom, se prične nabo«- ob polu 8. zjutraj v „Mestnem domu". „Društva kranjskih detelnin HalaibenGev11 občni zbor bo v nedeljo, dne 2. avgusta ob 6 zvečer v Meščanski pivnici, na 3v. Petra cesti. , Desetega brata" na Muljavi &e bo, ker se legar zopet epidemično razširja po zatiški okolici. 0 priliki otvoritve „Sokol-snega doma11 v Žireh priredi Sokol tamkaj veliko sokolsko slavnost dne 29. in 30. avgusta. V soboto zvečer je slavnostna predstava in sioer vpri-aeri dramatično društvo v Idriji narodno igro s petjem „Deseti brat". Po igri komerz v „Sokolskomu domu". V nedeljo zjutraj je sestanek ob 8. uri v „Sokolskom domu, odkoder se zapravijo mali izleti po žirovski do-hnl. O o 10. mi je sprejem gostov, °b 11. uri slavnostna otvoritev „ Sokolskoga doma", po otvoritvi skupni obed v „Sokolakem domuu, ob polu 3. ^ uri popoldne skušnja za proste vaje, ob polu 4. popoldne telovadba, U bo obsezala sledeče točke: a) proste vaje aa zlet prihodnje leto v Belgradu, b) vaje s praporci izvajajo ženski oddelki, o) orodna telovadba vzornih vrst, ti) proste vaje naraščaja, e) skupine na bradlji izvaja žirovski Sokol. Po telovadbi velika narodna veselica na prostem. Slavnost se vrSi ob vsakem vremenu in se bratska društva prosijo, da v pošte vaj o slavnost v Žireh pri določanju svojih priredb Za „Sokolski dom" v tireh so darovali g. Alojzij Pegan, notar v Idriji, iz neke kazenske poravnave 20 K; g. V. Paleček, trgoveo v Gorenji vasi 11 K; gdč. Juli Kopač, daroval ob priliki zleta notranjskih sokolskih društev nač. Julij Novak 10 K; ta stari nModrijana 4 K; Nežika Naglic 1 E. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Dobite mnogo posnemalcev ! Domialaki tovarnar slanini-kov Nemec Jakob Oberv/alder je zgradil novo tovarno za slamnike na paro. Ta leži ob cesti v smeri proti Ihanu. Sedaj so pričeli pretekli te den zidati obzidje. Da bi pa to lepše izgledalo v korist Nemou Oberwal-derju, začeli so kopati tudi jarek za obzidje na občinskem svetu brez dovoljenja občinskih odbornikov. Kakor se Čuje, dovolili so mu to le trije občinski odborniki namreč KuraJt, Nemec in Janežič brez kake občinske seje ter brez vednosti drugih 15 odbornikov. Ti trije dovolili so mu pa le zato, kjer vedo, da so drugi večinoma le kimovčki in od-visni od privandraoih Tiroloev, pa tudi zato, ker bo imel Kuralt nekaj sveta več, ker je mejaš Nemca Ober-walderja. Nemec bo imel širjo cesto pred svojo hišo, župan Janežič pa imel čast Še z Oberwalderjem na lov hoditi. V petek 31. t m. je občinska seja, ko bo obzidje že skoraj dodelano ; seja bo le radi tega tako kasno, da bo Oberwalderja obzidje na obč. svetu ostalo. Poživljamo vse ostale obČ. odbornike domžalske, da naj vsi glasujejo proti temu, in da mora Oberwalder takoj odstraniti o bzidj e, k j er j e tu k a j na ta način vsa občina oškodovana. Saj so že tako vsa boljša slovenska kmetska posestva v Domžalah pokupili Nemci, sedaj bi bilo pa Še lepo, da bi jim slovenski odborniki, zastonj dajali svet, mesto da bi zastopali koristi v prid občine domžalske. Domžalski zavedni kmet in posestnik- Sokolski zlet v Hrastniku. Gostilna, od koder se je Sokole pri njih odhodu pozdravljalo z žvižganjem ni „Drstvenšek", temveč Iv. Dernovšek. Nepopisljiv vtisk je napravil ta sokolski polet na tukajšnje prebivalstvo. Vse se je čudilo in se Čudi jakosti, čilosti, gibčnosti Sokolio in Sokolov. Disciplina, o, ta je Še vsa druga kot pri vojakih, tako so govorili bivši vojaki. In telovadba šele, kaj takega se tu še ni videlo, čudno ni, da se danes povsod postavljajo primitivni drogi, bradlje, da vse vprašuje, kdaj se tu ustanovi „Sokol". Silno navdušenje je izzval prekrasen nagovor g. dr. O razna, solzili so se ljudje in danes govore: res je, tujec nas tlači, on gospodari na naši zemlji, a mi ga vržemo nazaj. Osnuje se za sedaj odsek zagorskega „Sokola", ta teden se prične z redovnimi vajami, čuki, morete li tudi vi pokazati take uspehe v Škof j i Loki? Sprejem Sokolov je bil res lep, prisrčen. Pri Rošu je visoko nad dolino plaval sokol med dvema tro-bojnioama, koj nato krasen slavolok z napisom: „Na delo tedaj .. . Za narod živeči, goreči, trpeči, a sluge nikomur, le narodni sreči". Nato ličen slavolok rudarjev: „Boriloem svobode: Na zdar! Rudarji." I. t. d. Pozabiti ne smemo godbe. „Pazni-škega in del. podp. društva" iz Trbovelj pod vodstvom g. Pavlica. Priporočamo jo vsem narodnim dru* štvom. Županstvo Št Vid - Zatičlna nam piše: Slavno uredništvo! Oziraje se na pred kratkim v Vašem oenjenem listu izdano poročile, da v Z at i čini legar epidemično razsaja, poroča s tem podpisano županstvo, da to ne odgovarja resnici. Kajti v Za-tiČini je edinole en slučaj te bolezni in sicerpri nekem bolniku, ki že leta boleha. Torej o razsajenju epidemije ne more biti govora. — Županstvo ima s tem pojasnilom gotovo najboljši namen za svoje ljudi, a ker se gre tu za občni interes, moramo že pribiti, da je uradni list po uradnih informacijah poročal ravno isto, kakor mi. Il Save SO potegnili med Zidanim mostom in Suhim dolom truplo neznanega moža. Zaprli SO v Mariboru bivšega trgovca v Slivnici, Franca Petelina a, ki je Šele 13. t. m. prišel iz 18 mesečne ječe zaradi slepar-stva, a je zdaj zopet hotel oslepariti nekega konfekoijonarja aa par oblek. „Žalca, zajca P Ko je iel te dni delaveo Simon Krhne iz Frajhama v Račje, pridružil se mu je neznanec, ki je želel čez nekaj časa vedeti, koliko je ura. Ko je Krhne pogledal nanjo, hotel jo je imeti oni v roke, čemur je Krhne ustregel. Komaj jo je pa držal, za-klioal je kažoč proti bližnjemu gozdu: „Zajpa, aajoa!" in izginil v lesu a uro in verižico Krhnetovo, ne da bi ga ta mogel dobiti. Sodi se, da je tat vojaški begun Leopold Krši č, ki je po begu ia vojaškega zapora ia vršil že tudi neko drugo sleparijo. Dovoljenje aa nagrobni zavod je dobil Ivan Jerebiona Vrhniki Podružnica av. Cirila in Metoda Podnart, Kropa. Dobrava. Kamnagorlca in Ljubno priredi v nedeljo, dne 2. avgusta popoldan ob 3. veliko vrtno veselico na vrtu g. Antona Pogačnika, gostilničarja in župana v Podnartu s sreč-kanjem, s Šaljivo pošto petjem in godbo na pihala, za kar je Čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Udeležite se v obilnem Številu veselice s tem, da bode toliko večji donesek za prekori s tn o družbo sv. Cirila in Metoda. Zaradi tatvine so zaprli v Zagrebu 19letno Marijo Šinkovec iz Krašnje na Kranjskem. Iz prisilne delavnice v Ljubljani je bil ušel leta 1881. rojeni Josip Haslingeriz Gornjega Avstrijskega. Prijeli so ga v Gorici ter poslali nazaj v prisilno delavnico, ajer bo delal Še 3 leta. Zaprli SO v Trstu 491etno Ano Eržen iz Ljubljane, ker je ponarejala podpise na menicah. Za poškodbami Je umrl v Trstu 141etni E m i 1 G r d o 1, ki je bil, kakor včeraj naznanjeno, ranjen vsled eksplozije ukradenih eksplozivnih stvari. Mednarodna kolesarska dirka Gradec-Zagreb. Dne 16. avgusta priredi zagrebški kolesarski klub „Orel" mednarodno dirko iz Gradca čez Maribor, Celje in Krško v Zagreb. Vse podrobnosti se izvedo pri g. M. Merčepu v Zagrebu, Prera-dovičev trg št. 7. Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 13 julija do vštevši 20. jul. 74 volov, 5 krav, 6 bikov, 121 prašičev, 222 telet, 101 koštrunov in kozlov in 10 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 9 telet in 701 kg mesa. 8 Ceste- Včeraj popoldne je po sestnik Primož Tavželj iz Dev. Mar. v Polju Čez Sv. Petra most na Ambrožev trg podil konja v tako divjem diru, da so bili pešci v pravi ne v ar nosti. Neki častnik se je komaj izognil, da ni bil povožen. Konj je bil sedaj na hodniku, sedaj na sredi ceste, potem pa zopet na tiru električne železnice. Ko ga je stražnik na Poljanski cesti ustavil in posvaril, mu jih je Tavželj nekaj zasolil, potem pa udaril z bičem po konju in zopet dirjal dalje. Mož ga je imel malce preobilo v glavi. — V noči 27. t. m/so trije delavci napadli na Dolenjski cesti Babicevega uslužbenca g. Ivana Mačka in ga na glavi znatno poškodovali. Ker je Maček v silobranu pri napadu ugriznil enega v prst, se ga je vsled tega posrečilo izslediti v osebi nekega tesarja, kateri pa dosedaj še ni hotel povedati svojih tovarišev, upajo pa, da si bode že Še premislil. — Včeraj popoldan je neki kolesar na Poljanskem nasipu na tta podrl 61etncga Ivana Rozmana in ga na glavi telesno poškodoval. — Epilepsija je včeraj napadla v veži na Karlovski oesti št. 15 potnika Ivana Klanska, stanu -jočega na Glinoah št. 61. Naprvo so ga prenesli na policijsko stražnico na Karlovski oesti, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Štirje konji so bili dne 28. t. m. ukradeni na paši posestniku Drago t inu Cvetku v Varaždinu. Prvi je i>il kostanjeve barve, 14 pesti visok, 8 let star, na desno oko slep in vreden 120 K Drugi je bil črn, 9 let star, 14 pesti visok in 280 K vreden. Noge ima žolčaste. Kobila je 9 let stara, šekasta, 14 pesti visoka, na Čelu ima belo liso in tudi noge so bele, vredna 300 K. Druga je rdeča, 9 let stara, ima na zadnji levi nogi počeno kost ter je vredna 140 K. Tatovi so pokradU tudi za 40 kron konjske oprave. Ker ni izključeno, da tatovi konj ne priženo na naše semnje, se interesovanci tem potom pred nakupom svare. Nesreča. Ko je včeraj peljal 651etni hlapec Mihal Požar, v službi pri Mariji Rolihovi v Ilirski Bistrici it. 45 nekega čleveka v Bukovioe, je konj zapeljal voz na kup cestnega gramoza. Pri tem je padel Požar a voza in se na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Ponarejeno krone krožijo po mestu. Falsifikati so precej dobro iz-delani,Qle bojj temni so in se razločujejo po ovenku od pravih kron. Izgubljeno Ia najdeno. Šivilja ga. Severjeva je izgubila alat poročni prstan. — Odvetniški uradnik g. Jožef Zajec je izgubil prost bankovec aa 10 K. — Baronica g. Edita Muller- jeva je izgublila usnjato ročno torbico, v kateri je imela več proprijetet in tri pisma. Našla jo je zasebnioa ga. Leopoldina Božiče* a in oddala pri magistratu — Posestnioa Frančiška Sernakova je našla hranilnično knjižioo „Kranjske hranilnice" in jo oddala pri magistratu. — Najdena je kolesarska Številka, in sioer črna na rumenem poliu 225. Lastnik jo dobi na osrednji policijski stražnici. »Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes zvečer 30. t. m. na vrtu kolodvorske restavracije Jos Sohrev pod osebnim vodstvom g. kapelnika Vaolava Talio h a. Začetek ob 8 zvečer. — Vstopnina 40 vinarjev. »Društvena godba ljnbljan- Ska 8 S ££ Vetrovi Neb* 29. 9. zv. 7393 21*7 si. sever jasno 7. zj. 7403 160 si. j j vzhod • • 2. pop. 7c9*2 292 sr. vzhod. » Srednja včerajšnja temperatura 22*5 •, norm. 19*8°. Padavina v 24 uran Ou mm 2611 Josipina Smerke naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Bogomile in Irme vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljub ljenega soproga, ozir. očeta, gospoda Antona Smerke pekovskega mojstra ki je po dolgem trpljenju danes, dne 29. julija, ob treh popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti, blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb dragega { oko j ni k a bo v petek, dne 31. julija ob treh popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Pokojnik se priporoča prijaznemu spominu. V Ljubljani, 29. julija 1908. Ivana Švlgel roj. Rogel naznanja s tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen ljubljeni soprog, ozir, brat, stari oče in tast, gospod finlon Švigel posestnik danes, 29. t. m. ob polu 1. ponoči v 69. letu starosti po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu. Truplo predragega rajnika se bode v petek, 31. t. m. ob 5. popoldne položilo na domačem pokopališču k zadnjemu počitku. Priporočam predragega v blag spomin in molitev. 2618 K oži jek, dne 29. julija 1908. V 1 1 »e išče v najem Alf Ml * Mubliani kje v ■ II PM lil mestu, in sioer v nUUIllIl Prešernovih nli- cah, na Sv. Petra cesti, na'Mestnem trgn, Bred skotijo itd. ali v bližini teh ulic. 26i5 1 Ponndbe na nprav. „S1. Naroda". Mladostne delavke ki so dovršile 14 leto, se sprelmejo tako] v trajno delo. 2619 i Naslov y nprav. sSloy. Naroda", Mesečna soba lepo meblovana, se na Miklošičevi cesti It 10, hotel Lloyd, razgled na ulico, tako! odda. Več se poiave v trgovini „Pri ■laki ceni" (Žarni) na Sv. Petra Cesti Št 2._2620 Gostilna v lepem kraju na Dolen|skem v sredi trga, tik oerkve in v bližini železniške postaje, ae da takoj v najem V trgu je sedež o. kr. uradov in to varen. V tisti hifii so tudi lepi prostori, pripravni za vsako trgovino in manjši lOkSlt aa oddati. Dotična vprašanja naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Naroda" pod 2617—1 ii 1 21 let star, izurjen detajlist za ieleznino. galanterijo in špecerijo, teli praaaamltt avo|o sedanie stasao ter priti v kako stalno boljšo službo. Blagohotna vprašanja pod „marljiv" na uprav. ,81ov. Naroda". 2614 i Radi družinskih razmer raenn stara ae odda na v bližini farne oerkve, kjer je tudi poštni nrad. 2ois Ved se izve pod naslovom H ML pošto restante Pol pri LlnkijanL Naznanilo. Slav. občinstvu, trgovcem in časopisom naznanjam, da sem aa naročila za hotel nVegatf le takrat plačnik, če je osebno od mene ali moje so-proge naročeno. 2594 -2 Z odličnim spoštovanjem Anton in Marija Maver Ustnik hotela nVegmM v Sp. ilskl it M lepo posestvo 5 minut od okrajne ceste, 34 oralov njiv, travnikov, eadunoanJkn, gozda in vinograda v najboljši legi, močna in velika poslopja, pri močni vodi tega in mlin, ki se da prena-rediti v umetnega, proda zavoljo družinskih razmer Anton Posokar-nlg v Št. Jnrln ob Pesnici pri Mariboru- 2596 2 Tke greatoei Bio-Tkeater ol tke 2616 Danes, 30. In Jutri. 3L julija velika predstavo v Lattermonnooem drevoredu Vsake tri dni nov spored. Izvleček in sporeda: Potovanje po severa. — Uaaetniaza točko iS nio-Varlete: l Plešoči prešič. 2. Ženski nakit za lase. (V barvah.) 3. Orla s svojimi psi. Vragove hčere. (V barvah.) — Zvesti kon|. Dramatiški prizor v več slikah, neneikl pekar. Zgodovinska sodna drama — ¥00010 vaakovrstooatt. Metnlf. (V barvah.) — Oozdai Bog. (V barvah.) dam«* e»z~€seft*rtaavaa. Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeijab In praznlkik tudi pepel« dno ob 4 nji. : Loža za 4 osebe t I| fotelj 1*00 K; I. prostor la20 K; II. prostor SO via.; III. prostor SO V.| IV. prostor 40 V. L Geni ravnatelj. M. Gavrlč poslovodja. JY(iroslav Paulin c. ^r. davčni pristav Olga Paulin roj. jjlumauer Ljubljana roj. €-*~~w£ poročena. &y*>*^*-* dne 30Julija 1908, /Ljubljana 2624 Najcenejše žlfotfe pletenine?za ognje. 4 Uorbrat Gn kan P v eonin podaksae ilćaatenle-vCUavlal oltavCtllC tanine posebno pripravno za ogradltov parkov aa divjačino, vinogradov, drevoanlo Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obora, v varnost proti toči, za fazanarlje, ptlčnike In kletke, najboljše zlčevje za igrallšda lavvn- tennlaa, do treh metrov širok osti v zalogi, za Rabltzeve ateno,Monlrjeve gradbe itd. itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi peti jami in iz različno debele žice, ki ae šele po spletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žioo za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter A Schrantz d. d. tvornice sa altarako £fc aa Dnnajn, Marfanill In klobačevin. blago In v Pragi-Bnbnn. Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. Dobiva ae po vaeb veolik trgovinak na ielevnino. Sp«clsillt»tsi s patentni marki ia ene« la po«lnksuf železne pločevine. 1087—16 majhna, z knpi ali pa vzame as več let v najem, najrajie na 6eren|- Ponndbe pod NJL F." poste re- stanto Podnart_ 2551—3 ttrarski učenec se sprejme pri Bndolfn Bnan v Kranln 2265 27 e%** vo>>y le* dSi^ 4 Natakarica na rafon« stara 19 let, išče primerne službe v kaki boljši gostilni v mestu ali na deželi. Vstop takoj ali pozneje. 2595-2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". 1 mlad, dobro izurjen v špecerijski in Železninski stroki, vešč obeh deželnih jezikov, z dve in pol letno prakso, teli premenitl dosedanjo službo. Kje, pove uprav. „81ov. Naroda" pod šifro »zteati sotrudnik1 2599 2 izurjen v vseh posojilniških poslih, zmožen slovenskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, želi spremeniti svojo dosedanjo službo, Ponudbe na „Zvezo slovenskih zadrug" v Ljubljani. 254 j-2 Stara šola v Šiški je naprodaj. Krajni šolski aret bode prodal svoje staro šolsko poslopje z obširnim vrtom, oenjeno 40.000 kron. Poslopje se nahaja v najlepši legi ob državni oesti. Kupoi naj vložijo pismene ponudbe pri županstvu v Spod. Šiški do 14. avgusta 1.1. Krajni šolski svet ni vezan potrditi kupčije najvišjemu ponudniku, ampak si pridrži pravico, ko bi mu ne ugajale ponudbe, razpisati prodajo še enkrat, ali pa prodati Šolo na javni dražbi. Županstvo v Spodnji Šiški dne 29. julija 1908. 2612 1 Jakob Burger, žnpaD. O—, kr. avtrlj«ke đ| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Ia MnkUaao fni. zaLi 5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. 2., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž- Trst, i kr. dri. žel„ Beljak čez Po-drožčico, Ceovec, Prago. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0- 20 predpoidne. Osebni vlak v smeri: •ssenice, Beljak, (čez PodroŽčico) Celovec, Prago. 11-38 eredpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. ŽeL, Trs drž. žeL, Beljak, (čez PodrožčIco) Celovec 1- OO popaldna. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45 »apoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (Čez PodroŽčico) Celovec, Praga. 7*iO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čez PodroŽčico) Celovec, Praga. I0'40 paneei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. ieL, Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez PodroŽčico). Oaaod ta LioMlane ira. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oo papaldna. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO-SO peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Same eo nedeijab in praznikih.) v LJubljano faz, zaLi e 56 zjutraj. Osebni vlak ia Beljak« iti*. žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kofevja, Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. u-22 predpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrož/ftc in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak ia Kočevja Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki, juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čt* PodroŽčico) Gorice drž. žeL, Trsta dri, žel. Jesenic, Tržiča 6-50 zvečer. Oseb. vlak ia P-age, Celovca, Beljaka (čez PodroŽčico) jesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. 8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jitf. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčlco) Trsta drž. žeL Gorice drž. žal. Jesenic, Tržiča. II-OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ca-lovca, Beljaka (čez PodroŽčico) Trsi«, drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic Dohod v Ljubljano ari. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 89 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika 6 i o zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 959 peneči. Osebni vlak iz Kamnika. (Saato ob nedeljah in praznikih (Odhodi ln prihodi so označeni v srednji evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnik železnic v Trsta. Samo še do 1. avgusta F 60% Blife eeno za vse poletne predmete n. pr.: damske ba-tlatne in svilnate obleke, svetle obleke, plketasta in platnena krila ter čipkaste in batistaste blnze. Moške in deške listrove in pralne obleke in lahke obleke ln poletnega blaga. g „AnsieSko skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. kreditna "banka Podružnica o Celovcu . 2. •prejema vloge na knjifcioe in bb tekool vB6nn ter jih obrestuje od dne vloge po iLo JEtipnlnv tn pgodmj 4 Izdajatelj in odgovorni urednik Ranio Pustoši emšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. NXT 65 751 30 37