GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 12. DECEMBRA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 20 Plenarna seja Republiškega odbora sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije Družbeno upravljanje in samoupravljanje v učno-vzgojnih ustanovah i Referat ljudske poslanke, predsednice republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS prof. Slavice Zirkelbachove 20. novembra je bila v Domu sindikatov plenarna seja republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. Udeležili so se je številni gostje, med njimi predsednik sveta za šolstvo Ludvik Gabrovšek, predsednik republiškega odbora javnih uslužbencev Marjan Jenko, član tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov LRS Ivo Tavčar, direktor Zavoda za napredek šolstva Vladimir Cvetko, samostojni svetnik pri sekretariatu sveta za šolstvo Kavčič Ranka in drugi. Na dnevnem redu je bilo — poleg razgovora o predosnutku ustave in njegovega študija — vprašanje družbenega upravljanja v vzgojno-izobraževainih ustanovah in pa formiranje ter delitev dohodka, stimuliranje kvalitete. Ko v razpravah o novi ustavi posvečamo vso pozornost delovnemu človeku v pogojih družbenega upravljanja in samoupravljanja, je prav, da posvetimo del razprave današnjega plenuma tudi vprašanju, kako se prosvetni delavci vključujejo v proces humanizacije naše družbe s tem, da v procesu osamosvajanja šol ustvarjajo nove socialistične odnose v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Družbeno upravljanje, ki ga razvijamo že šest let, spreminja naše šole v samostojne družbene ustanove, ki učno-vzgojni proces prilagajajo potrebam družbenega in gospodarskega razvoja, prosvetnega delavca pa v družbenega delavca, ki mu je družba poverila najodgovornejšo nalogo — sodelovati pri vzgoji in izobraževanju mladine. Sola in prosvetni delavci so postajali samostojni po vsebini dela, pravno in ekonomsko pa so bili še vedno uklonjeni v administrativno birokratski sistem, ki je kmalu začel ogrožati učno-vzgojno delo s tem, ko je prosvetnega delavca postavil v naši družbi v neenakopraven položaj in ga začel demoralizirati, zlasti ko so se v gospodarskih organizacijah pokazali prvi ekonomski uspehi delavskega samoupravljanja. Nujnost, spremeniti tudi ekonomski položaj šole in prosvetnih delavcev, je začel uresničevati temeljni zakon o financiranju šolstva, ko je uvedel v učno-vzgojne ustanove delitev dohodka po delu. Uveljavljanje sistema dohodka že prinaša nove odnose v učno-vzgojne ustanove. Krepi posamezne organe družbenega upravljanja in uveljavlja delovni kolektiv kot organ samoupravljanja. Novi odnosi pa se razvijajo zelo različno glede na družbeno politično razgledanost ter zrelost kolektiva in šolskega odbora, glede na pomoč družbenih činiteljev — tako SZDL in sindikata, — pa tudi glede na to, ali so ObLO oziroma Sveti za šolstvo do šolskih kolektivov nezaupljivi ali pa pesimistično razpoloženi in se boje deformacij, ki bi lahko nastale tam, kjer bi v kolektivu prevladali negativni elementi. Izkušnje nam že kažejo, da so imeli najbolj prav tisti ljudski odbori, ki so šolam zaupali in prenesli vrsto pravic na šolske odbore in delovne kolektive pa tudi ob začetnih napakah in težavah strpno čakali, kdaj bo sistem dohodka začel delovati tako, da se bo občutno izboljšalo učno-vzgojno delo. Največ težav je tam, kjer občinski upravni aparat trdo drži vse v svojih rokah in ustanovam ne zaupa samoupravnih pravic. Največ uspeha pa zasledimo v tistih komunah, kjer so šole pogumno osamosvojili, čeprav so težave tudi tam, saj so učno-vzgojne ustanove zelo raznolike po organizaciji in po zrelosti ter sposobnosti sprejemati samoupravne pravice. Sole so dokaj hitro pripravile samoupravne predpise — tako pravila, odlok o sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o delitvi dohodka ter pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Pravila šol je v imenu ustanovitelja potrdil svet za šolstvo in s tem šolam zagotovil status samostojnega zavoda. Družbeni sklad za šolstvo je po objektivnih merilih in dejanskih potrebah zagotovil finančna sredstva v globalu, ki je zajel sredstva za osebne in materialne izdatke šole ter amortizacijo. Delovni kolektivi so sprejeli pravilnike o delitvi dohodka in delitvi osebnega dohodka šole, šolski odbori pa so oba pravilnika potrdili in večinoma prepustili delovnim kolektivom, da v okviru finančnega načrta samostojno dele sredstva za osebne dohodke po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pri tem se je proces osamosvajanja in delitve različno razvijal in so se pojavile razne deformacije, ki pa imajo korenine v administrativno birokratskem sistemu. O nekaterih slabostih Tako so na nekaterih šolah sicer formalno sprejeli samoupravne akte, vendar še precej jasno kažejo težnjo, naj bi ostalo vse po starem, tako v odnosih kot v delitvi dohodka. Pravilnike so priredili tako, da je osebni dohodek čim bliže starim plačam po plačilnih razredih — razen kolikor se je vsem povišal. Ne skrbe, da bi bilo nagrajevanje stimulativno in bi se skladalo z vloženim delom in uspehom. Drugod zopet je prodrla težnja, da bi čim več sredstev namenili za osebne dohodke, češ da je denarja za ustreznejšo delitev premalo. Materialne izdatke so pripravljeni krčiti, kar je najbolj mogoče, pa čeprav uče v slabo zakurjenih prostorih, brez potrebnih učil in neurejeni stavbi. Največkrat je delo takšnih učno-vzgojnih kolektivov formalno, brez potrebne ustvarjalnosti, pa tudi odnosi med učitelji in mladino niso v skladu z odnosi, kakršne razvijamo v socialistični družbi. Ponekod se kolektivi branijo kvalificiranih učnih moči in se na škodo kvalitete pouka preobremenjujejo z nad- urami. Take nepravilnosti kažejo na nezrelost kolektiva in šolskega odbora. Ne eden ne drugi se še ne zavedata odgovornosti nalog, ki jih jima je družba zaupala. Nekaj šolskih kolektivov je sprejelo samoupravne akte in jih tudi upoštevajo, vendar brez teženj, da bi jih izpolnjevali in izboljšali. Ti pravilnikov in pravil največkrat niso izdelali sami iz svojih pogojev, pač pa so jih povzeli po drugih ustanovah in jih slabo prilagodili svojim potrebam in možnostim. Osebni dohodek delijo predvsem po obsegu dela, ne iščejo pa stimulacije za uspeh, češ da je premalo sredstev. Če se v takem sistemu uveljavljajo posamezniki v negativno smer, je kolektiv kaj hitro demoraliziran in teži nazaj v proračunski sistem. Večkrat kolektivi tudi premalo uveljavljajo pravice, ki so si jih s pravili zagotovili, in prepuščajo še vedno večino problemov v odločanje upravitelju in šolskemu odboru. Uspehi polletnih izkušenj Največ delovnih kolektivov, ki so jim ustanovitelji prepustili samoupravne pravice, pa je ne samo izdelalo in sprejelo samoupravne predpise, temveč tudi dosledno uveljavlja pravice in dolžnosti, ki so jih sprejeli. 2e v kratkem času se je pokazalo, da na teh šolah poteka letos učno-vzgojno delo bolje kot kdajkoli poprej. Naj navedemo nekaj njihovih ugotovitev po polletnih izkušnjah: — letos je ves delovni kolektiv prvič sodeloval v vseh odločitvah o življenju v šoli in izven nje; vsi napori so bili usmerjeni v to, kakšne mere in metode bi pod-vzeli, da bi šola kot celota dosegla čim večji uspeh in priznanje okolice; — delovni kolektiv se je ob nalogi, da mora sprejeti pravila šole, pravilnik o delitvi celotnega dohodka šole in osebnega dohodka, zavedel, da je samoupravni organ šole, ki nosi veliko odgovornost za materialni in vzgojno izobraževalni uspeh svojega zavoda; do sedaj so bili vse preveč vajeni delati le po direktivah upravitelja; — v zvezi s prehodom na samoupravljanje šole je delovni kolektiv odigral precejšnjo vlogo in se je tako prvič zgodilo, da so se prosvetni delavci na šoli bolj temeljito poglobili v delo, ki jim ga nalaga zakon o osnovni šoli, kakor tudi v pravice in dolžnosti posameznika in delovnega kolektiva kot celote. Na teh šolah sedaj pravila in pravilnike že izpopolnjujejo. Značilno je, da se prav ti šolski kolektivi odločno in samozavestno razvijajo v resnične samoupravne organe. Pri nekaterih od njih se že kaže težnja, naj bi delovni kolektivi odločali o vseh samoupravnih zadevah, šolski odbori pa naj bi imeli širšo družbeno vlogo. Dosedanje izkušnje so nakazale razvoj samoupravljanja v naslednjo smer: Solo naj kot družbeni organi upravljajo šolski odbor (svet šole), delovni kolektiv in upravitelj oziroma ravnatelj šole. Vsi ti organi so dolžni skrbeti za uspešno vzgojo in izobraževanje učencev, za celotno delo in življenje ustanove, za ustrezne materialne pogoje za delo šole, za zdravstveno zaščito učencev, za reševanje socialnih problemov učencev, sodelovanje z družbenim okoljem, za sodelovanje s starši. Skupno pomagajo pri organizaciji družbenega, kulturnega in zabavnega življenja mladine, skrbe za razvoj telesne vzgoje in tehnične vzgoje. Skupno upravljajo in proučujejo uspehe šole, dopolnjujejo oziroma izdelujejo in sprejemajo učne načrte. Sprejemajo pravila ustanove, finančni načrt in zaključni račun, pravilnik o delitvi dohodka in o delitvi osebnega dohodka. Skrbe za pravilno uporabo družbenih sredstev. Sprejemajo nove člane kolektiva in predlagajo vodjo ustanove. Delovni kolektiv naj bi sestavljali vsi pedagoški, administrativni in tehnični delavci, ki so v učno-vzgojni ustanovi v rednem delovnem razmerju. V osnovni šoli naj bi bili vključeni v delovni kolektiv matične oziroma centralne šole tudi vsi prosvetni delavci, ki uče na podružničnih šolah. Izkušnje so namreč pokazale, da je sistem dohodka zlasti na nižeorganiziranih šolah nemogoče uveljaviti in tudi pogodbeni odnos s skladom ni bil stimulativen. Zato naj bi podružnične šole postale oddelki matične šole, učitelji pa bi se vključili v delitev dohodka v delovnem kolektivu, s katerim so bili že doslej večinoma pedagoško povezani. Vsekakor bo pa potrebno odnose med centralno šolo in zunanjimi oddelki v pravilih jasno opredeliti in prav tako tudi v pravilnikih pravilno stimulirati učitelje, ki delajo v težjih pogojih. V večjih kolektivih so se že izoblikovali sveti kolektiva, ki so imeli sprva pedagoško vlogo, pa so se v praksi že razvili v nekak upravni odbor, ki je zlasti na velikih šolah, kjer ni mogoče pogosto sklicevati vsega delovnega kolektiva, prevzel nekatere samoupravne naloge. Upravni odbor oziroma svet kolektiva je zlasti koristen tam, kjer hoče kolektiv omejiti birokratski vpliv upravitelja, če se namreč ta pojavlja, in uvajati stalne oblike samoupravljanja po članih kolektiva. Tak organ se lahko pogosto sestaja, rešuje drobne probleme v skladu s sklepi kolektiva in pripravlja gradivo za sestanek vsega delovnega kolektiva. Na osnovnih šolah naj bi ga sestavljali predstavniki prosvetnih delavcev, ki delajo na matični šoli, in vodje oddelčnih šol. Upravni odbor pa nikakor ne bi smel kratiti pravice in dolžnosti vsakega člana delovnega kolektiva, da sodeluje pri upravljanju ali soodloča o vseh pomembnejših ukrepih. Še nekatere naloge samoupravnih organov Šolski kolektiv naj bi imel vse samoupravne pravice, in sicer bi: — predlagal perspektivni program razvoja šole in sprejemal letni delovni načrt, — predlagal dopolnitve učnega programa; v strokovnih šolah naj bi sprejemal učne načrte v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, za katere vzgaja strokovni kader, — sprejemal pravila o notranji organizaciji in delu šole, — sprejemal v soglasju s šolskim odborom sistemizacijo delovnih mest, — sprejemal pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka. SKLEPI PLENUMA Nov uredniški svet Po sklepu predsedstva repu-iliškega odbora Sindikata pro-vetnih in znanstvenih delavcev e bil 16. novembra t. 1. imenovan iov uredniški svet Prosvetnega lelavca, ki ga sestavljajo: Bohanec Franček, profesor, , Božič R-anko, ravnatelj gim-lazije Ljubljana-Vič, Cahuk Geza, tajnik republi-kega odbora Sindikata prosvetlili in znanstvenih delavcev, Kavčič Ranka, samostojni vetnik pri sekretariatu sveta za olstvo, Kompare Dušan, samostojni vetnik pri Zavodu za napredek olstva, Ham Drago, odgovorni ured-dk Prosvetnega delavca. Plenum republiškega odbora ugotavlja, da bo v bodoče nujno bolj konkretno proučevati razvoj samoupravljanja in družbenega osamosvajanja vzgojno-izobraževainih ustanov ter njihovo ekonomsko problematiko. Družbeno osamosvajanje vzgojno-izobraževainih ustanov, sistem dohodka in delitev dohodka ni več potrebno samo propagirati, ker je ta razvoj dobil svojo zakonito osnovo o osnutkih ustave. Toliko bolj pa je treba navedene probleme proučevati in sistem izpopolnjevati. Dolžnost vseh sindikalnih podružnic, posebej pa še članov lepubliškega odbora je, da konkretno in organizirano proučujejo in analizirajo posamezne probleme-. Se 'vedno ugotavljamo, da prosvetnim delavcem ni povsem jasen koncept družbeno-ekonomskega osamosvajanja vzgojno-izobraževainih ustanoo in nalog kolektivov kot samoupravnih organov, zato je nujno organizirati več predavanj, 'seminarjev, tečajeo iz konkretne problematike ter družbeno ekonomske tematike. Da bi čim bolj izpopolnili objektivna merila za delitev dohodka ustanovam, izdelavo oziroma izpopolnjevanje pravilnikov »o oblikovanju in delitvi dohodka o ustanovah*, izpopolnjevanje pravilnikov o delitvi osebnega dohodka, zlasti glede stimulacije kvalitete dela, je formirati strokovne skupine, ki bodo v določeni ustanovi proučevale probleme in pomagale iskati čim boljša in objektivnejša merila. Pri tem je treba paziti, da se tako delo ne bi izrodilo v tem smislu, da bi vsiljevali neke principe po enotnem receptu, pač pa je naloga sindikalnih organizacij in organov, ki jih formirajo, izključno v dajanju, pomoči kolektivom, da bi laže in bolj sistematično razvijali sistem nagrajevanja po delu. komisije prosvetnih delavcev pri občinskih sindikalnih svetih, v manjših občinah, kjer so enotne sindikalne podružnice, pa upravni odbori podružnic, so dolžni pomagati upravnim odborom družbenih skladov za šolstvo pri iskanju objektivnih meril za delitev sredstev ustanovam. Dolžnost članov republiškega odbora je, da dajejo pobude in sodelujejo v delu strokovnih kotnisij na svojem terenu. It delu je pritegniti mlajše prosvetne delavce, ki niso preobremenjeni z drugimi nalogami in se zanimajo za probleme ter razumejo razvoj. Ni potreba, da gremo v širino, ker od tega ne bi imeli veliko koristi, pač pa se je treba v probleme poglobiti in tako priti do čim bolj konkretnih rezultatov. Pri svojem delu se lahko obrnete tudi po pomoč na predsedstvo republiškega odbora. Vsem sindikalnim podružnicam prosvetnih delavcev priporočamo, da poleg splošnih obravnav osnutkov ustave posvetijo posebno pozornost tistim poglavjem ustave, ki govori o družbenih službah, položaju šol in dnigih vzgojno-izobraževainih ustanov. Konkretna vprašanja in predloge lahko pošljete na republiški odbor, da bi tudi v našem glasilu objavili problematiko in pojasnjevali razne probleme. Prosvetni delavci oziroma sindikalne organizacije naj dajejo pobude, da bodo zavodi za prosvetno pedagoško službo uiZfi * soeti za šolstvo pripravljali kriterije za stimulacijo boljših kolektivov. Tisti kolektivi, ki s svojim delom dosežejo boljše uspehe, morajo biti za svoje delo bolje stimulirani. Plenum predlaga vsem komisijam pri OS S, da organizirajo posvetovanja s predstavniki kolektivov in predstavniki sindikalnih podružnic o vseh vprašanjih, v zvozi z osamosvajanjem vzgojno-izobraževainih ustanov, družbenim upravljanjem in razdeljevanjem dohodka. k sem sindikalnim podružnicam, in posameznim prosvetnim delavcem priporočamo, da temeljito preštudirajo gradivo z zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 27. nov. 1962. Gradivo deloma objavljamo v tej številki našega Usta, o celoti pa bo izšlo posebej in bo dostopno Vsem. Sindikalnim organizacijam nalagamo dolžnost, da uredijo naročanje in redno plačevanje našega glasila sPr o svetni dela-vec*. Hkrati želimo poživljeno dopisovanje, o vseh aktualnih vprašanjih, ki se javljajo v delu sindikalnih organizacij in samoupravnih organov na ustanovah, kakor tudi pri delu posameznih. članov za izboljšanje učnii-vzgojnega procesa; le tako bo Ust lahko uspešno opravljal svojo nalogo med Članstvom našega sindikata. — samostojno delil osebne dohodke po pravilniku, — na podlagi razpisa predlagal nove člane kolektiva, — predlagal šolskemu odboru ali ustanovitelju vodjo šole, — dajal bi šolskemu odboru predloge za razvijanje dejavnosti šole, — predlagal šolskemu odboru finančni načrt in zaključni račun, — predlagal šolskemu odboru na osnovi pravilnika uporabo sredstev skladov itd. Šolski odbor je z osamosvojitvijo šole postavljen pred odgovorne naloge. Imel naj bi te-le osnovne naloge: — v imenu družbe naj bi skrbel za materialne pogoje ustanove, da bo ta lahko kvalitetno izpolnjevala naloge, ki ji jih družba nalaga, — v imenu družbe spremljal delo ustanove in skrbel, da bo to v skladu s potrebami in zahtevami družbe, — skrbel naj bi, da se družbena sredstva na šoli trošijo v tiste namene, za katere jih družba daje; pri tem naj bi skrbel predvsem za pravilno razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki šole, ne bi se pa spuščal v drobno gospodarjenje z materialnimi sredstvi, ki ga lahko prepusti v skrb delovnemu kolektivu. Šolski odbor naj bi potrjeval oziroma dajal segiasje k vsem pomembnejšim odločitvam delovnega kolektiva, medtem ko bi o delitvi osebnega dohodka delovni kolektiv odločal popolnoma samostojno. V gimnazijah in strokovnih šolah naj bi kot enakopravni člani šolskih odborov sodelovali tudi predstavniki šolske skupnosti. Sestav šolskega odbora naj bi določala pravila šole, ki jih potrdi ustanovitelj. Nove naloge v zvezi z osamosvajanjem terjajo vedno večjo odgovornost, družbeno politično razgledanost in delavnost šolskega odbora, zato bi bilo treba prav sestavu šolskih odborov posvetiti posebno pozornost. V ustanovah, za strokovno izobraževanje se kaže težnja, naj bi bilo v njihovih šolskih odborih več predstavnikov gospodarskih organizacij in družbenih služb, za katere vzgajajo kader. Ti naj bi pospešili in skrbeli za sodelovanje (Dalje na 2. str.) St. 20 PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarskih organizacij pri izdelavi ustreznih učnih programov, posredovali pa tudi uspešnejšo materialno pomoč gospodarskih organizacij, ki naj bi omogočila razvoj strokovnih šol. Prav tako naj bi pospešili ugotavljanje profila in potreb po kadrih, da bi šole mogle izdelati perspektivni načrt svojega razvoja. Pred težkimi nalogami stoje tudi šolski odbori na gimnazijah, zlasti — kako vključiti gimnazijsko mladino v ustrezno proizvodno delo. Zato se tudi na gimnazijah kaže težnja, da bi bilo več delovnih ljudi iz gospodarstva v šolskih odborih, ki naj bi pomagali pri organizaciji tehnične vzgoje in proizvodnega dela. Nove naloge in vlogo dobiva V zvezi z osamosvajanjem šol tu- di vodja šole. Ta ima poleg nalog, ki mu jih nalagajo zakoni s področja šolstva, še dolžnost, da s svojim načinom dela krepi in usposablja organe družbenega upravljanja, da bi čim bolj samostojno in uspešno reševali svoje naloge. Kot neposredni organ upravljanja in hkrati član delovnega kolektiva in šolskega odbora je dolžan, da izvaja sklepe obeh organov^ Praksa je pokazala, da so v smeri osamosvajanja dosegle naj lepše uspehe prav tiste šole, ki imajo pedagoško in družbeno politično usposobljeno vodstvo in da so marsikje prav upravitelji in ravnatelji s svojimi administra-tivno-birokratskimi težnjami in ne nazadnje s pretiranimi zaslužki ovirali razvoj samoupravljanja in demoralizirali delovne kolektive. Razvoj samoupravljanja in izboljšanje realizacije učno-vzgoj-nih programov šole zahteva, da se vodje šol začno bolj uveljavljati predvsem kot pedagoški vodje šol. Izkušnje nam kažejo, da je zlasti v začetni fazi osamosvajanja šol zelo pomembna vloga občinskih svetov za šolstvo. Ti lahko namreč z nezaupanjem in administrativnimi ukrepi zavirajo razvoj samoupravljanja, zlasti ko se včasih preveč boje deformacij. Lahko ga pa z razumevanjem pospešujejo, ko z optimističnim zaupanjem prenašajo pravice na šolske odbore in delovne kolektive ustanov in ne prepuste upravnim uslužbencem, da ob vsaki začetni napaki administrativno ukrepajo. V delovnih kolektivih se zlasti khže odpor, da bi upravni aparat občine posegal v delo upravnega odbora občinskega sklada za šolstvo in celo izražajo željo, da bi se ob družbenem skladu za šolstvo formirala nekaka skupščina, ki bi jo sestavljali predstavniki kolektivov. Ta skupščina naj bi razpravljala o delitvi sredstev družbenega sklada. za šolstvo in dajala svoje predloge. Svet za šolstvo naj bi v bodoče skrbel predvsem za politiko šolstva v komuni, po finančni strani pa bi jo izvajal upravni odbor sklada. Razprava naj bi nakazala smer nadaljnjega razvoja, ki naj bi omogočil v naših vzgojno-izobra-ževalnih ustanovah takšne odnose, v katerih bi vsak prosvetni delavec res lahko postal predvsem aktivni ustvarjalec v učno-vzgojnem procesu. To pa je v trenutnem stanju na naših šolah zelo potrebno. v naših zakonih, ki pa bo na ta način tudi ustavno zagotovljeno. Izraz družbene skupnosti pomeni to, kar smo doslej nazivali poli-tično-teritorialne enote, to so občina, okraj, republika, federacija. Nadalje postavlja osnutek zvezne ustave za delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, enake pogoje glede ustanavljanja, odprave ter glede organov družbenega upravljanja kot za gospodarske organizacije. Kot gospodarskim organizacijam zagotavlja zvezna ustava tudi zavodom pravico, da sprejmejo svoj statut. Statut določa dejavnost in naloge zavoda, organizacijo, pravice in dolžnosti organov upravljanja delovne organizacije, notranja razmerja itd. Samoupravljanje v družbenih službah Vzgojno izobraževalna ustanova po osnutku ustavne ureditve Vaša današnja plenarna seja ima na dnevnem redu vprašanja družbenega upravljanja v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah ter formiranje in delitev dohodka in v zvezi s tem stimuliranje kvalitete v teh ustanovah. Prav je, če kot uvod v te razprave pregledamo določbe, ki jih vsebujeta osnutka zvezne in naše republiške ustave glede vzgojno-izobra-ževalnih ustanov. Te določbe precizirajo mesto vzgojno-izobraže-valnih ustanov v našem družbenem življenju in vlogo, ki pričakujemo, da jo bodo imele. Če bi hoteli v celoti zajeti to snov, bi morali obravnavati celotno ustavno ureditev, to je osnutek zvezne in republiške ustave, pa še osnutek občinskih statutov in statutov delovnih organizacij. Pri podrobnem obravnavanju tega ustavnega gradiva ni namreč mogoče ločiti snovi na tako, ki zadeva samo gospodarstvo, bolj natančno, samo gospodarske organizacije, pa zopet na tako, ki se tiče samo kulturnih delavcev, zdravstvenih delavcev, upravnih uslužbencev, kmetov itd. Vse to se med seboj prepleta, vse to ima po novi predlagani ustavni ureditvi enotno izhodišče. To izhodišče pa je položaj človeka. Kot to izrecno določa naša republiška ustava, so položaj, pravice in interesi delovnega človeka osnova družbene in politične ureditve pri nas. Prav isto izhaja iz določb osnutka zvezne ustave, ki pravi, da »-socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi jn enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci.« Na tem načelu bodo morali temeljiti tudi statuti občin. Predlagana ustavna ureditev izhaja torej iz položaja človeka, ki deluje kot družbeno bitje v družbenih odnosih, v takih odnosih, ki zagotavljajo osvoboditev njegovega dela. To načelno stališče se v bistvu razlikuje od vseh drugih ustavnih ureditev, ki temeljijo in izhajajo od države kot posebne sile nad družbo. Naša ustava in;rijena struktura sta torej, kot je to bilo poudarjeno že neštetokrat, zgrajeni od spodaj, in zato pomeni ustava nekak sporazum, s katerim skušamo zagotoviti enoten položaj delovnega človeka v okviru naše jugoslovanske socialistične skupnosti. Prvi del osnutka naše zvezne ustave s svojimi določbami zagotavlja vsakemu človeku-proizvajalcu in ustvarjalcu v naši družbi enako vlogo, enak položaj v okviru naše družbeno-ekonomske ureditve, enak politični sistem. Edina osnova in merilo za materialni in družbeni položaj človeka so delo in rezultati dela. Obenem pa se odpravljajo razlike med umskim in ročnim delom. Za izhodišče bi morali torej vzeti in obravnavati vsa načela in temelje, na katerih je zgrajena naša družbeno-ekonomska in družbeno-politična ureditev. Vsako od teh načel, vsak od teh temeljev se nujno odraža tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, njihovi ureditvi in še zlasti v njihovem delu. Tako se n. pr. načelo osnutka, zvezne ustave, da ima vsak pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in narodne kulture ter svobodne rabe svojega jezika, odraža v ustavni določbi naše republike, da socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj dvojezičnega in manjšinskega šolstva, tiska, radia in kulturno-prosvetne dejavnosti na narodnostno mešanem območju in zagotavlja v ta namen potrebno pomoč. Podobno bi lahko malodane vsa načela ustavnih osnutkov aplicirali na vzgojno-izobra-ževalne ustanove. Celotne materije ustavnega gradiva in vsebine Predavanje svetnika dr. Rastka Močnika obrazložitev tovarišev Kardelja mo omejiti le na nekatera izmed ga in razčlenjenega dela, pri če-in Marinka pa ne bi mogli zajeti temeljnih načel in pa na specifič- mer naj se delovne organizacije v enem predavanju, celo niti v ne določbe, ki zadevajo vzgojno- na teh področjih vedno bolj do-vrsti predavanj. Nujno se mora- izobraževalne ustanove. sledno organizirajo kot kolektivi, ki samostojno organizirajo in opravljajo svoje strokovno delo, S tem so delovni kolektivi v teh organizacijah načeloma izenačeni z delovnimi kolektivi v gospodarskih organizacijah. Določbe o samoupravljanju ki pospešujejo katerem zmeraj več Samoupravljanje v vseh delovnih organizacijah zapisano: »Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi iz- V skladu s tem so osnova človekovega položaja in njegove vloge« — in med drugim osnutek navaja: O tem procesu govori obširno tovariš Kardelj v svoji utemeljitvi, ko to dvoje med seboj povezuje Eden najpomembnejših teme- ki jih je že stoletja neposredno „ Ijev družbeno-ekonomske uredit- urejala država. Kot pravi tovariš ^pio^nih^liudi ve Jugoslavije je samoupravlja- Marinko, gre torej za dejavnosti, J nje delovnih ljudi. O tem govorijo kjer se v metodah dela, v organi- , , . tudi temeljna načela v uvodnem zacijskih prijemih in v financira- 1Judl prihaja na oblast, vendar ne delu osnutka zvezne ustave, in to nju družijo tradicije anarhičnega na oblast v tem smislu, da bi ta na dveh mestih. Pod II. točko je individualizma s tradicijami urad- oblast nosila v sebi pojem oblasti niškega, samo v neposredne na- nad ljudmi, vedno bolj odražajo loge stroke zaverovanega dela. dejstvo, da pri nas država odmira. Razen tega tu ne deluje trg v ~ ----------------------1 ''UX!- smislu materialne produkcije in _____, _ _ zato ni bolj ali manj avtomatič- ključno le za zadovoljevanje nji- nega vsklajevanja med družbeni- in navaja, da pri nas ne govorimo hovih osebnih in skupnih potreb, mi potrebami in družbenimi sred- o odmiranju države, ampak o nedotakljiva stvi. Tem ugotovitvam bi lahko vlogi in rasti samoupravljanja. še dodali, da zlasti pri šolah, to Proces odmiranja države je pro-je zavodih, ki imajo pomembno ces rasti samouprave in se bo žari ružbeno funkcijo, še nismo po- ključil tako, da nihče nikomur ne h— samoupravljanje delovnih vsem in povsod uspešno rešili bo oblastnik, ampak da bodo ljudi v delovni organizaciji in v vprašanja, kako zagotoviti izvoli- ljudje vzajemno upravljali svoje socialistični občini ter demokra- tev ali imenovanje najprimernej- zadeve. Pomembna značilnost tično združevanje njihovih samo- ših zastopnikov družbene skup- naše ustavne ureditve je tudi v upravnih organizacij in organov nosti v odločujoči organ upravlja- tem, da samoupravni organi niso za kar najbolj neposredno odlo- nja — šolski odbor. Ta bi moral samo organi samoupravljanja, Čanje o skupnem delu in zadovo- samostojno odločati o najpo- ampak hkrati organi samouprave ijevanje osebnih in skupnih po- membnejših zadevah, prepogosto in organi oblasti. Zato nimamo treb ter vsklajevanje individual- pa ostane zgolj potrjevalec skle- posebej organe oblasti kot organe nih in splošnih interesov.« pov, ki so jih drugi pripravili, prisiljevanja in administrativne- ^ . .... Osnutek republiške ustave pred- ga poseganja, pa zopet posebej rv ^k?°kPnra^f-" Vse°l!oHtične videva nadalje dosledno poglab- organe samoupravljanja, ampak ly.'.J°čka’ P .Vse politične j.anje prakse. ki gre tudi na pod- imajo isti organi pravico in dolž-obhke upravljanja družbenih za- roe.u družbenih služb vedno bolj nost vršiti samoupravo in oblast, falT’ dPjavPkf in k razvijanju skupinskega, ob tem med drugim tudi z administrativ- last, ustvarjata delavski razred in specializirane- nimi sredstvi, vse delovno ljudstvo zase, da bi ^ ^ * organizirala družbo kot svobodno gotevfftafroizva3alcev’in to za' Osvobojeno delo — z družbenim samoupravljanjem na vseh področjih družbenopolitičnega življenja, zlasti pa v delovni organizaciji in v občini kot temeljni družbeno-politični samoupravni skupnosti.« O samoupravljanju osnova družbenega položaja vsakega posameznika drugih družbenih Dejstvo je, da je delitev po Nadaljnja stvar, ki je treba dovoljevanju govoriti o njej, je osvoboditev potreb.« gospo- dela. Položaj vsakega človeka iz- v eno najtežjih drugem poglavju I dela -Družbe- materialnega obstoja, ampak tudi vprašanj graditve socialističnih no-ekonomska ureditev«. Osnutek njegovega družbenega položaja in družbenih Vnosov Delitve po Obravnava tako gospodarske or- možnosti, da pride do izraza nje- delu i7Vršuie državna oblast ganizacije kot tudi organizacije, gova življenjska sila itd. Ni več delU ne lzvršuje državna oblast> ki opravljajo družbene službe — prisiljen čakati, da mu bo kdo dal ampak organi samoupravljanja, Pri izvajanju tega načela nasto- šolstvo, kultura, zdravstvo itd. - siužbo ln da mu bo »rezal kruh«. pajo razna vprašanja> čcprav jc ■7 rmrvfmm n£)7.1VOm »riPIOVDP or- imo \r nnči nctn- . . . . z enotnim nazivom »delovne or- Osvobojeno delo ima v naši usta ganizacije«. Zvezna ustava govori vj zagotovljene osnovne elemente, o delovnih organizacijah na - - . . . stvar v teoriji jasna in tudi v praksi pri iskanju meril ne morejo biti nepremagljive težave. V sfšisf smmm mmmmmm nizacijah; še bolj konkretno bodo jeta. Prav zato govori ustava o ^ ne de’ e ^ seb. ln seveda morah te specifičnosti ob- vprašanju solidarnosti in medse- kjer nastaja problem, kako meriti ravnavati občinski statuti. bojne odgovornosti ljudi. Ne- to deIo> njegovo družbeno korist- Osnutek republiške ustave po- dvomno si je lažje zamišljati nost in njegov prispevek k skup-stavlja enako kot zvezni osnutek osvoboditev dela pri ročnem de- nemu družbenemu bogastvu. Pri delovne organizacije na področju lavcu kot pa pri umskem, pn in- tem je za Vzgojno-izobraževalne družbenih služb na isto načelno telektualcu, vendar gre v bistvu ustanoVe zlasti pomembna določ-osnovo kot delovne organizacije v za isto zadevo. Stvar razvoja je, ba osnp^ Zvezne ustave, ki za-~ ” ‘ delovni da razčistimo pojme tudi na tem gotavlja delovnim organizacijam, iročju. ki opravljajo družbene službe in ge ^0 vprašanje je, o katerem se financirajo neposredno iz druž-samostojno organim-ajo tako po- boste danes prece. razpraVljali. benih sredstev, da jim pnpada rabo družbenih sredstev, kina j Tq ašanje je silno pomembno, delež, »ki je sorazmeren uspehom bi zagotovila doseganje najboljših ^ko teoretično kot praktično — njihovega dela in je v skladu s uspehov za delovno organizacijo načelo delitve po delu. V pogoji in merili, v katerih prido- n družbeno skupnost; samosto^ ®vodnem delu ustave je bivajo dohodek delovni ljudje v tudi dalljo dohpdek Kot je to po- ^p^ano, da so nedotakljiva osno- produkciji.« seVglede tega osnutek na- človeškega položaja in njegove ToUko o temeljnih načelih. Ce slartja na izkušnje naše prakse in vloge. preidemo sedaj še na specifične daje trdno ustavno podlago za na- »— pravica človeka kot posfl- določbe osnutka zvezne in repub-daljnji razvoj. Pri tem pa vendar meznika in v delovnem kolekti- liške ustave, ki zadevajo vzgojno-osnutek republiške ustave upo- vu, da uživa sadove svojega dela izobraževalne ustanove, potem števa, da pri razvijanju dosledne- in materialnega napredka druž- moramo omenili, da zvezni osnu-ga samoupravljanja na tem pod- bene skupnosti po načelu: ,Vsak tek postavlja načelo, da v samo-ročju nastopajo večje težave, ker po svojih sposobnostih — vsake- upravnih organih delovnih orga-gre za dejavnosti, ki so sodile v mu po njegovem delu1, in njegova nizacij, ki opravljajo družbene prejšnji družbi k tako imenova- dolžnost, da iz doseženega dohod- službe, sodelujejo tudi predstavnim svobodnim poklicem, torej ka zagotavlja napredek material- niki družbene skupnosti in pri-pošameznim intelektualnim de- ne osnove za lastno in splošno zadeti občani in organizacije. To lavcefn, ali pa gre za dejavnosti, družbeno delo ter prispeva k za- je sicer že doslej poznano načelo Republiški osnutek ustave podrobneje razčlenjuje pravice in dolžnosti, organizacijo in položaj zavodov oziroma delovnih organizacij, ki opravljajo družbene službe. Tako imamo v republiškem osnutku posebno poglavje z naslovom »Samoupravljanje v družbenih službah«. Tu so podrobno obdelane ustanoviteljske pravice zavoda glede financiranja, delovanja in glede vodstva zavoda. Podrobnejšo ureditev teh zadev prepušča osnutek ustave v ureditev zakonu. Nadalje določa republiški osnutek, da so organi upravljanja svet zavoda, upravni odbor in direktor. Zavodi lahko imajo v skladu z zakonom tudi posebne organe strokovnega vodstva, n. pr. učiteljski zbor. V republiški ustavi je zapisano tudi delovno področje sveta zavoda, upravnega odbora in direktorja in njihova sestava. Nova je določba, da nihče ne more biti član sveta več kot dveh zavodov. Ta določba hoče zagotoviti, da v svetih zavodov ne bi bili člani preveč obremenjeni s funkcijami, kar bi jim onemogočalo, da bi se posvetili svojim nalogam. Upravni odbor je organ delovnega kolektiva in voli njegove člane delovni kolektiv neposredno izmed sebe. Upravni odbor imajo samo večji zavodi, pri manjših bodo sestavljali upravni odbor vsi člani delovnega kolektiva. Statut zavoda določa število članov in način izvolitve. Mandatna doba članov sveta in upravnega odbora je dve leti, vsako leto se zamenja polovica članov. Direktor vzgojno-izobraževalne ustanove ima na splošno enake pravice in dolžnosti kot direktor gospodarske organizacije. Odgovoren je svetu, delovnemu kolektivu in skupnosti. Direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa, zakon pa lahko za posamezne vrste zavodov določi, da se direktor voli ali postavlja na drug način. Direktor se imenuje oziroma voli za štiri leta, če ni v statutu zavoda v skladu z zakonom določen krajši rok. Direktor pa je lahko ponovno imenovan oziroma izvoljen. Doba, za katero je direktor izvoljen ali imenovan, je novost. Po osnutku nove ustave direktorji delovnih organizacij, tako gospodarskih organizacij kakor' tudi zavodov, ne bodo imenovani za nedoločeno dobo. Svet zavoda bo moral vsaka štiri leta, lahko pa tudi v krajšem roku, če bo to določil zakon, odločiti o direktorju zavoda, ker mu bo potekla mandatna doba. Vendar tu ni prepovedi reelekcije kot n. pr. pri poslancih skupščin družbenih skupnosti. Osnutek ustave upošteva, da gre tu za izrazito strokovno funkcijo in zato omogoča ponovno izvolitev istega direktorja, če po mnenju sveta ustreza. Direktor pa se lahko pod zakonitimi pogoji razreši tudi pred potekom mandatne dobe. To so predpisi o organih zavodov, to je delovnih organizacij javnih služb, ki veljajo za vse zavode. Osnutek republiške ustave pa dopušča glede prosvetnih, kulturnih in znanstvenih zavodov, da bo zakon lahko odstopil od gornjih načel, in sicer: — predpisal bo lahko drugačne oblike in nazive organov družbenega vodstva, zato se bo n. pr. pri šolah lahko svet zavoda še vedno imenoval šolski odbor; če bo zakon tako določil, bo lahko opravljal svoje funkcije še vedno učiteljski zbor itd.; — predpisal bo lahko drugo mandatno dobo članov organov samoupravljanja zavoda; to pomeni, da bo zakon za šole že omenjene mandatne dobe članov kolektivnih organov in mandatno dobo direktorja lahko tudi spremenil. Glede šol ima republiški osnutek ustave še dve načeli: — da sodelujejo v vodstvu zavoda tudi učenci in njihovi starši oziroma študenti; — da sprejemajo učne načrte in učne programe sami organi šol. Osnutek ustave tojej prevzema načelo, ki ga obsega že resolucija o strokovnem izobraževanju. Vendar pa dopušča tudi osnutek republiške ustave možnost, da se v zakonu za posamezne vrste šol določi, da sprejemajo učni načrt in program družbeno-politdčne skupnosti. ZAGOTOVLJENA PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA Šolstva se nadalje tiče tudi v ustavi občanom zagotovljena pravica do izobraževanja oziroma šolanja. Z zveznim osnutkom ustave je določeno obvezno izobraževanje na osem let. Po dosedanjem besedilu ni to niti minimum niti maksimum. Ne zakon in ne republiška ustava ne bi mogla določiti bodisi krajšo bodisi daljšo dobo kot osemletno. Predlogi, da bi zvezna ustava določila osem let kot minimalno dobo obveznega osnovnega izobraževanja, ki bi jo lahko republika podaljšala, če bi to dovoljevala stopnja njenega razvoja, so se pojavili tako v tisku kakor tudi na sestankih. Osnutek določa le glede obveznega osnovnega izobraževanja, da se obvezno financira iz družbenih sredstev in je to osnovno izobraževanje za učence brezplačno. Šolnina Bi bila torej protiustavna le v osnovni šoli. S tem pa ni rečeno, da ne bi zakon glede drugih vrst šol določil tudi brezplačno šolanje. To bo verjetno pravilno! Tudi po sedanji ustavi je ustavno zajamčena brezplačnost šolanja samo za obvezno osnovno šolstvo. Ce premotrimo vprašanje obsega brezplačnosti, je stvar taka, da je brezplačen pouk, to je stroški za plače učnega osebja, sredstva za šolske prostore in inventar. Vzdrževalne stroške učencev, med katere spada nabava knjig, zvezkov, svinčnikov itd., pa morajo kriti starši. Zakon sicer lahko določi, da se tudi del teh stroškov krije iz družbenih sredstev, kot to velja n. pr. v LR Hrvatski. Tudi posamezne občine bodo lahko prevzele kritje teh stroškov, ali dela teh stroškov. Glede drugih šol je vprašanje brezplačnosti stvar posebnih predpisov. Z ustanovitvenim aktom se lahko preUfciše, da zavod opravlja določene storitve brezplačno, oziroma da sme ustanovitelj določiti cene za vse ali posamezne sto- gospodarstvu. Tudi ljudje samostojno organizirajo področju, dejavnosti svoje organizacije in V ZALOŽBI »Biblioteka prosvetnih radnika Jugoslavije« JE IZŠLA KNJIGA »ŠKOLA I DRUŠTVENA SREDINA« V knjigi je zbrano gradivo z mednarodnega posvetovanja prosvetnih delavcev, ki ga je v oktobru 1961 organiziral Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije na temo »Sodelovanje šole in družbenega okolja«. Razen pozdravnega govora udeležencem posvetovanja, ki ga je imel sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, prinaša knjiga referat Milana Mirkoviča, predsednika Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, razen tega pa še 36 drugih referatov tujih in domačih udeležencev posvetovanja. Priporočamo šolam, prosvetnim ustanovam, prosvetnim in znanstvenim delavcem, da si to pomembno knjigo nabavijo za svoje knjižnice. Knjiga bo koristila zlasti tistim, ki delajo; v osnovnih šolah — v nji bodo našli bogat priročnik izkušenj s področja sodelovanja šole in družbenega okolja. Cena knjigi je samo 400 din. Naročila je treba poslati na naslov: Biblioteka prosvetnih radnika Jugoslavije, Beograd, Kralja Milutina 66, tek. rač. pri Narodni banki v Beogradu: 101-18-3-856, z oznako »Pretplata na knjigu Skola i društvena sredina«. V naročilu napišite čitljivo svoj naslov. PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE ritve zavoda. Če zavod zaradi take določbe ali ukrepa ne more ustvariti zadostnih sredstev za opravljanje svojih nalog in za razvoj zavoda, je ustanovitelj dolžan kriti primanjkljaj. Pri tem pa gre delovnemu kolektivu v takem vzgojno-izobraževalnem zavodu tudi v primeru brezplačnosti Šolanja delež, »-ki je sorazmeren z uspehom njihovega dela pri zadovoljevanju potreb družbe in občanov in je v skladu s pogoji in merili, v katerih pridobivajo dohodek delovni ljudje v produkciji«. PROSVETNO-KULTURNI ZBOR Ko govorimo o določbah našega novega ustavnega sistema, ki se tičejo vzgojno-izobraževalnih zavodov, tudi ne moremo mimo tega, da tako osnutek ustave kakor tudi osnutek republiške ustave predvidevata pri republiški in zvezni skupščini poseben prosvet-no-kulturni zbor, katerega člani se volijo izmed članov delovnih organizacij s področja izobraževanja, znanosti in kulture. Pro-svetno-kulturm zbor obravnava enakopravno z 'zveznim oziroma republiškim zborom vprašanja s področja prosvete, znanosti in kulture in sprejema zakone in druge akte s teh področij. Samostojno pa obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakonov in skupščinskih odlokov ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter druge družbeno-politične skupnosti z njegovega delovnega področja. Zbor ima pravico tudi dajati de- lovnim in drugim samoupravnim organizacijam s svojega področja in državnim organom priporočila. Občinska skupščina nima posebnega prosvetno-kulturnega zbora. Vse delovne organizacije s področja občine ipiajo en sam zbor, zbor delovnih organizacij, v katerem imajo enakopravno mesto tudi vzgojno-izobraževalni zavodi'. To so bistvene določbe ustavnega gradiva v zvezi z. dnevnim redom vašega današnjega plenuma. Pozornost, s katero so v osnutkih ustav obdelane te določbe, poudarja pomembno vlogo in mesto, ki ga imajo in ga bodo imeli vzgojno-izobraževalni zavodi v našem družbenem življenju. Pri tem pa je treba poudariti: čeprav je bilo nujno, da se je naš prelom z administrativno-biro-kratičnim načinom upravljanja začel prav na področju gospodarstva, je prav tako ali pa še bolj nujno, da pri našem sedanjem razvoju ne zaostajajo družbene službe. To zaostajanje bi povzročilo težave na vseh drugih področjih, prej ali slej tudi na gospodarskem. Razni vzroki, med njimi predvsem taki, ki jim pravimo »subjektivni«, to je predvsem zaostala miselnost, in nerazgledanost, zavirajo hitrejše napredovanje in uspešnejše uveljavljanje načel, ki so dobila svojo potrditev v osnutkih ustav in ki smo jih že poprej sprejeli in izvajali. Tako kot vsi delovni ljudje naše dežele si >rodo morali delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov sed^j, ko bodo ta načela z ustavo potrjena, še bolj prizadevati, da bodo dosledno izvedena. turalne dajatve treba odpraviti, ne samo zato, ker to ni sodobno in zato, ker se nikoli ne ve, kakšni so dejansko učiteljevi dohodki, pač pa tudi iz razloga, k'er službujejo danes v takih krajih tudi že drugi državljani, ki dobivajo svoje mesečne osebne dohodke in nimajo naturalnih stanovanj in podobno. Z naturalnimi stanovanji tudi sami prosvetni delavci niso zadovoljni, ker so v zelo neenakem položaju — ker se stanovanje od stanovanja razlikuje po svoji vrednosti. V nekem kraju je na primer učiteljica poročena z inženirjem, ki ima visoke osebne dohodke, a ona ima kljub temu pravico do naturalnega stanovanja in brezplačne kurjave, njena kolegica pa se je poročila s prosvetnim delavcem in so ji vzeli pravico do naturalnega stanovanja in kurjave, ker le-to že ima mož. Mislim, da sta ti dve prosvetni delavki v neenakopravnem položaju. plačevanje vnaprej — dajati sredstva šolam vnaprej, tako so bili tudi skladi vedno za en mesec — včasih pa tudi za več — v zaostanku in so ta problem reševali s premostitvenimi krediti, ki pa jih v mnogih primerih niti ne dobijo. Kljub tem težavam menimo, taka enostavna rešitev prav tako ni pravilna, ker prosvetni delavci ostanejo prikrajšani za enomesečne osebne dohodke. VPRAŠANJE POSEBNEGA PRAVILNIKA O FORMIRANJU IN DELITVI DOHODKA V navodilih zveznega odbora za prosveto je rečeno, da za delitev dohodka in osebnega dohodka lahko predpiše šola samo en pravilnik, ki naj bi vseboval obe vprašanji, dopušča pa tudi možnost ločenih pravilnikov, Izkušnje so nam pokazale ,da je na vsak način boljše, če ima šola ločena pravilnika. Nekatere izkušnje in pomanjkljivosti novega sistema nagrajevanja Refercrl Sov. Soze Cohukc, tajnika republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Do danes je v ljudski republiki izobrazbe, ker se stopnja šolske iz- zbere poglavitne podatke po dolo- — neposredno opazovanje, Sloveniji že 71 "/o vseh vzgojno-iz- obrazbe posebej vrednoti, v prvem čenih elementih o kvaliteti in uspe- spitiranje učiteljevega dela v obraževalnih ustanov prešlo na na- primeru pa je dvakrat upoštevana, hih učiteljevega dela za ocenjeval- redu; grajevanje po pravilnikih. Preosta- Kolektivom smo priporočili, da je no obdobje (ki naj ne bi bilo kraj- _ preverjanje učno-\_=., lih 29 »/o je na tem, da uvedejo na- stopnjo izobrazbe vsekakor treba še od konferenčnega obdobja), se- uspehov, ki jih je s svojim delom v^korisT kvalTtete^deTa, čeTz^admi- vedno ne pojmujejo pravilno de- Nadalje se postavlja vprašanje Za ločene pravilnike govori že for-učne obveznosti. Z uvajanjem no- ™a!n! ra^l°g- to je, da pravilnik o vega sistema nagrajevanja smo za- formiranju m delitvi dohodka spre-stopali stališče, naj kolektivi izha- -iema 1" Potrjuje družbeni organ jajo iz dosedanjih učnih obvezno- upravljanja, medtem ko je popol-sti, to se pravi, naj jih ne zvišu- norna pravilno, da pravilnik o de-jejo, ker je določena učna obvez- litvi osebnega dohodka sprejema nost utemeljena tako s pedagoške- kolektiv samostojno. Povsod, kjer ga kot z zdravstvenega stališča. so sprejeli samo en pravilnik in Večina učno-vzgojnih kolektivov je obdelali obe vprašanji, sta se ti to upoštevala in so naredili korek- vprašanji medsebojno prepletali in ture glede učne' obveznosti le v ne- so i'11 le površno obdelali. Nekateri katerih primerih, tako da so učno kolektivi celo smatrajo, da pravil-neposredno opazovanje, ho- obveznost izenačili. Imamo pa ne- nik o formiranju in delitvi dohod* raz" katere ekstremne primere, kjer so ka ni potreben, ker sredstva raz-zvišali učno obveznost na 28 od 34 Porejajo s finančnim načrtom. Taka — preverjanje učno-vzgojnih učnih ur. Menimo, da nikakor ni mnenja nam dokazujejo, da še grajevanje po pravilnikih še v te- upoštevati, ker sicer nimajo garan- stavi predlog ocen in jih predlaga dosegel; kocem koledarskem letu, oziroma cije, da bi karkoli vzpodbujalo kolektivu v obravnavo. nistrativnimi določbami ali zaradi lovania novega sistema financira- — njegov doprinos in uspehi, ki denarnega efekta zvišujemo učno nia m zamenjujejo tehniko razpo- Pr™Cenit; k,rif,'.i..,u°^f„bti; ^Kvaliteta dela je kompleksna, jih je dosegel s svojim strokovnim obveznost; prosvetni delavec- izvr- rejanja sredstev s samoupravnimi delom v učiteljskerfr kolektivu; — vidni uspehi, ki jih je dosegel le obrtniško manjših šol, ki bodo dobivale Pedagoška praksa ali službena leta zato je ne moremo ugotavljati in osebne dohodke na osnovi pogodb, so do neke mere sporna vprašanja, ocenjevati slučajno in izolirano en w.\iirnarraSejfponpraH*nik^ goško3prakso opmvlja ^voj^defo pleteno ur™!nf^jti^Posamezni z neposrednim delom z mladino Iz- Kot problem se pojavlja tudi ali bodo na tako nagrajevanje pre- boljše in kvalitetnejše, da ga zato elementi nam služijo le kot različ- ven razreda itd. šle do konca leta, imajo oziroma stimuliramo po kvaliteti njegovega ne poti, po katerih pridemo do bodo imele pravilnike z veljavno- ’ ’ " ' ' ' stjo od 1. januarja 1962. Vsi pravilniki so skoraj brez iz- ^rjetno do tega prišlo vendar smo enotni kriteriji, ker se le na ta jeme osvojili točkovni sistem. Kri- mnenja, da je, za prehod boljše, če cin lahko izognemo subjektivnosti urejati smotrno gospodarjenje v določeni ustanovi. vprašanje nadur. V posameznih Poftavlja .se ftudi. v?raš.anje kolektivih so zaradi zviševanja a'Tlort!“clJC ,!n, for™ranja ,n/T l-v* IVVOIHVH ne pOU, po Kaicnn pnuciuu uu "--------------- —------- norhnih rlntinrlVm/ vco i-irf>xrp^ r\r. StlClJSKega sklada, bkladl za sol- dela. To je res in bo v razvoju si- čim bolj objektivne ocene. Za po- četki, ki bodo doživeli mnogo spre- ^ stvo v večini primerov niso predvi- stema nagrajevanja po delu zelo samezne elemente morajo veljati raemb in dopolnitev, vendar sma- _j L ’. u’,e devali sredstev za amortizacijo n Hn tetra nrišln vendar cnm 1-=- -e io n-, to na_ tramo, da so nujni, ker ne md- rucnscupiuo razdelili, namesto da on-oui-. nn* no „n -ono; Vemo, da so to le skromni za- remo in ne smemo ostati na za- teriji. katerih formirajo . ____________________________ ____________________________ZTttazfžsfsi m tv.*,,* ,,,, element obdržimo, posebno še ocene. Kriteriji, po katerih bo ko- četku poti. Ce bi se zadovoljili s .. nr>came?n'l.-' nr ' trebe investicij ria svojem območ- osebni dohodki prosvetnih delav- zato ker .nimamo izdelanih objek- misija ocenjevala delo, pa morajo tem, da so osebni pogoji posamez- ' KO visoke osebne dohod 'u' Smatramo, da je ta pojav za cev so v glavnem naslednji: delov- Vvnih meril za stimulacijo po kva- biti vnaprej določeni in poznani ce- nika glavni elementi za formiranje ■ “ o ker soimeli.knra i tnlikn Posamezne vzgojno-izobraževalne no mesto izobrazba pedagoška ‘'teti dela. Glede obseea dela kot i^tnom,, i-rUft-tir/n zitrani katran, osebnega dohodka, bi samemu si- K zciiu, rci su nneii ssoraj iouko llctar,„„0 , praksa (službena leta), obseg dela in kvalijeta dela. Osnova, določena na delovnem ga delovnega mesta. Obveljalo je dela Pole" nrohlema nagrajevania no njl; pozuLn.1 II1 Am 7:e na zaci mestu, v večini primerov ni rezul- načelo, da se vsi predmeti s peda- Poti, po katerih naj bi komisi- kvaliteth dela se nam pojavljajo še onemog°£iti. Dokler imamo za tat vsestranske m objektivne ana- goškega stališča enako vrednotijo, ja sama neposredno prišla do po- nekateri drugi problemi, katere ko- J™! ?, ,ael nagraievanja po _ hze, temveč se je ta osnova dolo- so pa med posameznimi predmeti datkov o učiteljevem delu, so lab- lektivi zelo neenotno rešujeio — na holf^nH^vla6 nern položaju. Stopnjo amortizaci- cala vec ah manj po dosedanjih po obsegu dela morda določene ko različne. Na primer: nrimer: posamezniku vedno bolj splača vla- jc ,ahko določi1o ,itids]ci odbori. liteti dela. Glede obsega dela kot lotnemu kolektivu. Zbrani, katego- osebnega dohodka, bi samemu si- honorarne i^n ^ :° “f ustanove zelo škodljiv, predvsem jiosebnega ^kriterija še ni enotnih Hzirani in urejeni elementi omogo- Sternu jnnogo več škodovali kakor nonorarne^uerm ooveznosu^Ko^ reu- za nadaijnjj razvoj družbenega osa- pogledov. Ta kriterij služi kot re- čajo komisiji, da poda predlog glo- koristili, še več, sistem kot tak bi ^ reaKi pojavi a.- mosv,ajanja Ce ustanova nima z cuiator med značaiem nnsnmezne- ^ diskreditirali. lorrnaeijc, venaar moramo Diti na- • ----_______________ gulator med znača.jem posamezne- balne ocene o kvaliteti učiteljevega diskreditirali, ga delovnega mesta. Obveljalo je dela. nje pozorni in jih že na začetku amortizacijo zagotovljenih sredstev - za nabavo m dopolnjevanje nove nagraievania no kva- °Preme in učil' se bo nujno prej g i p ali slej znašla v težkem material* administrativnih osnovah z določe- razlike. Te razlike kolektivi priznanimi popraviti. Tisti pravilniki, ki vajo, vendar smatramo, da bi to so kot osnovo za delovno mesto bilo'lahko zajeto v analitični oceni upoštevali dosedanje nazive, so ve- delovnega mesta in ne kot posebna liko slabši od tistih, ki so vzeli za komponenta. Obseg dela bi zajel le osnovo značaj delovnega mesta — druge izvenrazredne naloge, ki jih na primer: ravnatejj, pomočnik posameznik mora opravljati poleg ravnatelja, učitelj razrednega pouka, učitelj predmetnega pouka Naturalne dajatve in vprašanje učne obveznosti gati manj napora v kvaliteto dela je lahko doI°čijo ljudski odbori, in stremeti za čim večjim obsegom yen j31, ern ni recerl0' da ni tre" dela - honorarnimi ' urami, Tcf rnu ba dol°čltl am°rtuac.jo. Pojasnilo prinašajo znatno večjfe osebij db- upra™lh odb°r°v sMadov za šo- hodke. stv0’ da pi sredstev, da bi predpi- , šali stopnjo amortizacije in jo ob-Prav tako m pravilno, da si ho- vezno uvedli, ker ta sredstva po-norarne učne ure dodeljujejo ne- trebujejo za nekatere večje adap-svojega^ rednega dela, na primer: Naturalne dajatve so v admini- žali naturalne dajatve. Razlog za N: 1 ‘er 1 upravitelji, ker so oproščeni tacije ali novogradnje, ni pravilno f-PjižmouG varuh kabineta in po- strativnem sistemu nagrajevanja za to, da so še vedno obdržali natu- p0ldca zatP- da bi se v celoti po- jn ga ne mbremo sprejeti. Ne mo- ne glede na naziv in stopnjo šolske dobno. prosvetne delavce, ki so jih imeli, ralne dajatve, je predvsem v tem: svecali pedagoškemu vodstvu šole rerno jn ne smemo dopustiti, da bi predstavljale bistveni del plače. Z če spremenijo te dajatve v denar- ln Pe Zat?Tda,,s’ P°večujejo svoje zaradi potreb po širjenju šolske novim sistemom nagrajevanja se no vrednost in to prištejejo k osebne dohodke s honorarnimi mreže obstoječe šole propadle, postavlja vprašanje, ali naj ta — osebnim dohodkom, morajo od te- uraml- k' J1*1 vecjidel opravijo v prav tako iz letošnjih sredstev ko- v svojem bistvu fevdalni način — ga plačevati vse prispevke, če pa rec>nem delovnem času. lektivi šol v večini primerov niso še obdržimo, ali ga je potrebno plačujejo učiteljem stanovanja in Z uvedbo nagrajevanja po pra- predvideli nobenih skladov, pa če- spremeniti in v denarni vrednosti kurjavo, so to materialni stroški, vilnikih se postavlja tudi vprašanje prav bi jih zelo potrebovali (na ali za nazaj, primer sklad skupne porabe in re- Izdelati merila za kvaliteto dela Vprašanje kvalitete dela je še organizacija in pomoč pri do-najmanj rešeno. Sprejeli smo na- polnilnem pouku za slabše ali bolj TJv\°’ .malcI7I” \lfOSK!- vi,nia«n »e posiavija reln d.c se m element mnm „nn- nadarjene učence, uspehi dela pri stimubrati človeka na določenem od katerih m treba plačevati pri- plačevanja vnaprej čelo, da se ta element mora upoštevati kot bistveni element pri rav-i-i;anin rnznijn interesnih rleiav- del°vnem mestu, tako kot si de- spevkov. Razumljivo, da se tudi ko- Velik del kolektivov je po navodi- zervni sklad). Teoretično imajo si- fr,rm:rnn:., „sehnetra rinhn-il-a no nVcti orean irari i a in ,,sneh nr^ He. jansk° s svojim delom tudi zaslu- lektivi branijo, da bi za ta del lih upravnih odborov skladov za cer kolektivi vse možnosti, da uve- Vendar ic ocf snreietegi na ln nčenrev nri nroizvnHni Heiavnn- V naž‘ republiki je glede tega osebnih dohodkov morali sami pla- šolstvo že prišel na nagrajevanje za dejo sklade in da določijo del sred- če a I r/aliiac^ težavna nm m; im Pr“z™dm dejavno- vprašanja dokaj neenotna situaci. čevali prispevke, če bi jim sklad nazaj iz formalnih razlogov, v glav- štev za sklade, vendar praktično to Naiver-i tp-lavn ipJnhirktivnn vrpd- „ .. . ja- Nekateri skladi za šolstvo so za šolstvo priznal samo denarno nem pa zaradi sredstev. V družbe- ni bilo izvedljivo, ker so dobili nmpnip kvaiitptp npnacm-kpcra Upi., ^ tre|!1 ,ement bi se naj naturalne dejatve ukinili in jih vrednost dosedanjih naturalnih da- ne sklade za šolstvo namreč prite- omenjena sredstva in to samo za jr , • m'‘moCTočp hiirri uP°^tt;va o UCIteljevo delo in nje- spremenili v denarno vrednost, jatcv, brez dodatka za prispevke, kajo sredstva vedno za pretekli potrebe materialnih stroškov in za rpčiti c„ iAip\.f';vi va kvaliteto Up ■ dol?rmos Pn oblikovanju ko- medtem ko so drugi še vedno obdr- Vsekakor smo mnenja, da je na- mesec .skladi pa morajo — če je osebne dohodke, resin, so koickuvi za KvauiLio ue- iektlva in strokovnem izpopolnje- la določili manjši del sredstev, ki vanju; Strokovna pomoč sokole-se giblje _v posameznih ustanovah gom z vzornirni nastopi, razprava-od 5 do 35 odstotkov, povprečno pa ^ jtd učiteljev doprinos k izbolj-le cca 10 0/n. S takim stanjem m- ganju metode, dela, s čimer pripo-smo zadovoljni, ker se vedno zelo moremo do boljših uspehov itd. veliko — lahko bi rekli glavno — vlogo imajo osebni pogoji posameznika, medtem ko so uspehi nje- Republiški odbor je čutil potre- ___________ ^ bo, da. da kolektivom osnovne na- govega "dela' slabo stimulirani. Še- potke in smernice, kaj in kako naj daj je naša glavna naloga izdelati začnejo delati, predvsem zaradi te- Problematika družbenih skladov za šolstvo Referat člana predsedstva republiškega odbora tovariša Srečka Rožnarja Z nekaj besedami želim opozori- iz dopolnilnega proračunskega pri- terialno kriterije in merila za kvaliteto de- ga knenr. se v n^at^b Pra'dIdj; ti na nekatera vprašanja, ki7ep* spevka ne^bodo^^osTžena^ker^so občfnski Ijudlk^odboripa cSno. pr^skla^u^olstvr tehn^rsluž- se ten- KDO NAJ VREDNOTI UCITELJEVO DELO ^^H^tCrna nagrajevanja PO va upravnega odbora sklada za šol- nost virov oz. srod^ev pa zavaja ^mosTojZd^r celoten dohodek: sktai sredstvi.3 PoKio ^ stvo v nekatere občinske ljudske odbore saj so ga dejansko razdelili pred- dence, da bi se sredstva amortiza- Kar zadeva vprašanje virov oz. in upravne odbore skladov za šol- hodno že upravni odbori sklada, cije opreme in učil združevala v sredstev družbenega sklada za šol- stvo, da predvidevajo vse preveč ta- Zato je razumljivo, zakaj so ostali skladu za šolstvo. Menimo, da je to stvo, moramo reči, da sredstva, ki ktb virov in tako postavljajo v pro- izdelani pravilniki o oblikovanju popolnoma nepravilno, saj s tem se stekajo v ta sklad po 43. členu račune dohodkov sklada vse pre- dohodka in delitvi čistega dohodka zanikamo vlogo kolektiva kot šol-..v.. • Pri ocenjevanju učiteljevih uspe- temeljnega zakona o financiranju vec nesigurnih postavk. Zato se ne- v večini primerov le formalen akt, skega odbora izobraževalne ustano tega vprašanja. Samo s stalisci m hov jn kvaijtete deia morajo sode- šolstva, niso čvrsto odrejena oz. hote postavlja vprašanje, ali bodo čeprav predstavlja prav ta pravil- ve pri gospodarjenju in upravlja- s politično linijo tega problema ne ]ovati tisti_ kj neposredno prihaja- postavljena. Dejstvo je, da pred- skladi sposobni izpolniti svoje ob- nik osnovo za vse druge (n. pr. za nju ustanove. bomo uspeli rešiti. j0 v stjk z učiteljem kot pedago- stavlja delež iz občinskega prora- veze do koristnikov sklada. To vse- pravilnik o delitvi osebnega do- nnicrn na it. vnračanie amnrti Da bi se vendarle premaknili iz škjm delavcem. To so člani kolek- čuna bistveni del sredstev celotne- kakor močno utesnjuje sklade in hodka). 7 --I g; Pa n Pn naipm rnnl mrtve točke, smo kolektivom pred- tiva, ki jih kolektiv izvoli in jim ga sklada. Tako je večji del teh ne dovoljuje nobene možnosti re- Medtem ko so občinski ljudski nin mi hi Hel imm-tiz-irrie mtal lagali nekatere elemente, ki naj bi zaupa to nalogo. Iz učiteljskih vrst sredstev še vedno odvisen od zerve, kaj šele, da bi sklad z majh- odbori stremeli dobiti čim objek- ?0|am 17a , . prišli v poštev pri ocenjevanju kva- izvoljena ocenjevalna komisija zmogljivosti, predvsem pa od ra- no stimulacijo izvedel diferenciaci- tivnejše normative za materialno 7C,rarih ostali Hel m hi se laht- ^ litete dela. Prav tako smo na osno- mora delati na osnovi že prej spre- zumevanja in dobre volje posamez- 1° P° kvaliteti oz. uspehu dela. kategorizacijo, so pri personalni občini združeval za smotrn °iV proučevati in tako iz leta v leto iz- kvaliteti dela. boljševati sistem nagrajevanja. Glavni razlog, da v tem pogledu nismo naredili več, je, prav v tem, ker se do danes še noben organ ni savzel za sistematično reševanje vi skromnih izkušenj predlagali si- jetega pravilnika po določenih kri- nega občinskega ljudskega odbora. Iz *cga izhaja resen problem, da kategorizaciji izhajali iz starih pla- crraHnin novih izobraževal 'h0 stem in metode ocenjevanja oziro- terijih. Na osnovi določenih krite- Če občinski ljudski odbor smatra, družbeni sklad za šolstvo ne na- čilnih razredov in na decemberski ;rktnv vendar le v snoraz' 0> ma vrednotenja. Po našem mnenju rijev si mora komisija neposredno da so potrebe na drugem področju stopa kot pogodbena stranka v osebni dohodek !. 1961 dodali po- nrizadetimi nctannvami dzumu s so ti elementi predvsem naslednji: sama in v sodelovanju z upravite- večje, pač določi v sklad za šolstvo imenu družbe s šolo kot izvrševal- vprečno 23°/o. To bo treba že v P . ovaml- 1 Učiteljevo delo v razredu: Ijem — kot pedagoškim vodjem — iz svojega proračuna nižji procent. cern družbenega dela, temveč na- prihodnjem letu nujno popraviti. Vprašanje investicij za novo- v prvi vrsti bi morali occnjeva- pridobiti podatke o učiteljevem de- Drugi viri, ki jih predvideva 43. sl°pa le kot navaden »razdeljeva- Menimo, da bi morala kategoriza- gradnje Pa bl morali reševati delo-ti učiteljevo vzgojno-iz.obraževalno lu in njegovih uspehih. Komisija člen temeljnega zakona o financira- lec<< sredstev izobraževalnim zavo- cija sloneti predvsem na naslednjih rnf'.!z sklada negospodarskih inve- delo v razredu pri rednem pouku, mora pri svojem delu upoštevati nju šolstva, pa so, lahko bi rekli, do™ v. mejah možnosti na'osnovi objektivnih kriterijih: " Upoštevati je treba kvaliteto pri- tudi mnenje pedagoškega svetoval- vsaj po svojem obsegu več ali kriterijev kategorizacije, prav za pouk, kvaliteto podajanja ca, če ta njegovo delo pozna in če manj fakultativni. Odvisni so od Mpitat nreen metodo podajanja, lahko da mnenje o učiteljevem de- tega, kolikšen odstotek bo občin- O KATEGORIZACIJI vzgojni vpliv na učenca, odnos do lu. Prav tako lahko upošteva mne- ski ljudski odbor namenil za sklad učencev, izobraženost in vzgojenost Učencev itd. nje drugih, kot so: razredna ali za šolstvo in v kolikšnem odstotku šolska skupnost, posamezniki, rodi- bodo predvidena sredstva reaiizira- Kategorizacija izobraževalnih usta- nov a) številu pedagoških učnih ur b) številu učencev c) številu oddelkov 1 d) značaju šole e) dopolnilni izobraževalni de- je bila v Sloveniji zelo raz- javnosti, ki se danes sploh ne upo- 2. Učiteljevo delo pri dopolnil- telji, šolski odbor ali posamezni na. Za letos n. pr. že vemo, da izvedena. Nekateri občinski števa. bih aktivnostih učencev: člani šolskega odbora. Ko komisija sredstva, ki so namenjena za sklad ljudski odbori so izvedli samo ma- Za pravilno materialno kategori- sticij, predvsem pa iz sklada za stanovanjsko izgradnjo, v katerega se sredstva vedno stekajo. To velja predvsem za stanovanjska naselja, ki se grade po urbanističnem načrtu. Poznan je primer, da bodo v šolskem okolišu neke občine v Sloveniji izgradili v prihodnjem le- (DaJje na 4. str.) štev. 20 PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA (Nadaljevanje s 3. str.) tu okoli 1200 novih stanovanj, ne da bi ob tem razmislili tudi o gradnji nove šole, čeprav že sedanja osnovna šola gostuje v prostorih šole druge stopnje. O KORISTNIKIH SKLADA ZA ŠOLSTVO Po 2. členu Temeljnega zakona o financiranju šolstva se financirajo iz tega sklada vse šole, vštevši višje in visoke šole ter akademijo, šolski centri, centri za strokovno izobraževanje delavcev, delavske in ljudske univerze ter izobraževanje in vzgoja vseh drugih oblik, ki imajo trajnejši značaj. Prav tako se financirajo iz družbenega sklada za šolstvo tudi predšolske ustanove in domovi za učence oz. študente. V praksi pa ugotavljamo, da se poleg zakonitih koristnikov pojavlja še vrsta drugih, odn. da se iz sredstev sklada krijejo stroški za vzgojno delo v počitniških kolonijah, za vzgojno dejavnost v rehabilitacijskih zdravstvenih zavodih za otroke, iz sklada se krijejo prevozni stroški učencev do šole, štipendije, celo šolske mlečne kuhinje itd. Menimo, da se krog koristnikov vse preveč širi in da posamezni občinski ljudski odbori s tem razbremenjujejo svoje proračune. Na drugi strani pa lahko ugotavljamo, da izpadajo tisti koristniki sklada za šolstvo, ki so do sredstev po zako- nu opravičeni, tako n. pr. vzgojno varstvene ustanove ter delavske in ljudske univerze. Poseben problem predstavlja financiranje zavodov za prosvetno pedagoško službo. Smatramo, da ti zavodi spadajo med koristnike sklada za šolstvo, vendar, dokler so sredstva tako omejena in fakultativna, bi jih morali financirati občinski ljudski odbori iz svojih proračunov. In na kraju še nekaj besed o samostojnosti in sestavi upravnega odbora sklada za šolstvo. Čeprav ugotavljamo, da je storjen korak naprej in ne bi mogli pavšalno trditi, da so upravni odbori sklada za šolstvo podaljšane roke občinskih ljudskih odborov oz. njih finančnih služb, smatramo, da nakazani problemi zavirajo samostojnost in vlogo upravnega odbora sklada. Z rešitvijo vprašanja sredstev sklada bo rešeno po našem mnenju tudi vprašanje samostojnosti upravnega odbora. Po našem mnenju so upravni odbori tudi vse preveč predstavniško sestavljeni. Smatramo, da bi v upravnem odboru morala biti vsaj 1/3 koristnikov. Čeprav je to družbeni sklad, ki ga upravlja upravni odbor v imenu družbe, ni pravilno zanemarjati vloge koristnikov. Brez dvoma bi koristniki mnogo laže ocenili objektivne potrebe posameznih izobraževalnih ustanov. Delitev sredstev bi bila vsekakor bolj življenjska od še tako na objektivnih merilih izdelane kategorizacije. Študij predosnutka ustave na tehniški šoli za strojno stroko RAZPRAVA PROF. L. GABROVSKA predsednika sveta za šolstvo LK Slovenije Omejil se bom le na tista vprašanja, ki so pomembna za pospešitev razvoja šol kot samosoOj-in družbenih organizacij. Najprej bi se mogoče dotaknil mnenja nekaterih diskutantov, da naj bi se v členih zakona o financiranju šol precizirali viri za financiranje vzgojno izobraževalnih ustanov. Glede tega bi hotel sugerirati, da vaš plenum zavzame stališče, da se naj bi sredstva v občinskih skladih za šolstvo odmerjala globalno z določenim procentom od celotnih občinskih dohodkov. Kajti samo na ta način bodo lahko skladi in s tem tudi šole začele razumno gospodariti, saj bodo vedele, s kakšnimi sredstvi razpolagajo. Samo na ta način bo res zagotovljeno, da se bo dohodek skladov dvigal vzporedno s porastom celotnih dohodkov občine. Čeprav so bili primeri, da so bile izkušnje z globalno določenimi sredstvi iz celotnega občinskega dohodka v nekaterih primerih slabe in to zaradi neenakomernega dotoka nekaterih virov, ne smemo izgubiti orientacije, da z globalno dodelitvijo sredstev v občinske sklade še najbolj pospešujemo samostojnost šol. Zavedati se moramo, da bo prišlo ponekod do določenih težav, da pa je treba iskati rešitve ne v fiksiranju virov, marveč z najemanjem premostitvenih kreditov na globalna sredstva, ki bodo s porastom dohodka občin stalno rastla. Celo viri, ki jih fiksno določa zvezni zakon o financiranju šol, so take narave, da bi bilo bolje, da bi o njih republike samostojno odločale. Pri tem se odpira vprašanje, kako določiti procent od celotnih občinskih dohodkov v občinske sklade, da bodo lahko šole opravljale svojo osnovno dejavnost. To vprašanje se rešuje s kategorizacijo. Zakon o financiranju šol glede tega predvsem omenja število učencev. Izkušnje so pokazale, da je kategorizacija na osnovi števila učencev zelo prakticistične narave in da prinaša mnogo težav, če se ta kriterij smatra za edini kriterij kategorizacije. Vse kaže, da je potrebno nenehno izpopolnjevati sistem kategorizacije. Tako je že pedagoška ura lahko zelo bistveni element kategorizacije, ki ga je jemal v poštev republiški sklad za dodeljevanje dohodka višjim šolam in fakultetam. V izpopolnjevanju sistema kategorizacije bo kazalo upoštevati hkrati Več elementov za kategori- zacijo kot npr. pedagoško uro, število učencev, število oddelkov in verjetno še nekatere za kritje materialnih in funkcionalnih izdatkov. To ni enostavna zadeva in bo izpopolnjevanje sistema kategorizacije predstavljalo daljši proces, ki bo terjal podrobnih analiz in proučevanj. Menim, da bi bila tudi ena od nalog sindikalnih organizacij, zavzemati se za izpopolnjevanje/meril za kategorizacijo. Kakor so sindikati imeli velike zasluge za uvajanje načela dohodka v šole, tako da ima danes že preko 80 °/o vseh šol svoje pravilnike o delitvi osebnega dohodka, bi bilo prav, da bi sindikati v drugi fazi uvajanja načela dohodka posvetili posebno pozornost iskanju objektivnejših meril za kategorizacijo in s tem za objek-tivnejšo delitev dohodka šolam. Prepustiti reševanje tega problema samo občinskim organom in upravnim odborom sklada, pomeni zaviranje objektiviziran j a meril za dodeljevanje dohodka šolam in s tem tudi zaviranje procesa osamosvajanja šol. Treba je upoštevati, da je to zelo zapletena naloga in če je že za ustrezno kategoriziranje osnovnih šol spričo njihove relativno enostavnejše organizacijske strukture potrebno pri tem poslu vsestranskega sodelovanja vseh zainteresiranih čini-teljev, potem je to za ustanove za strokovno izobraževanje še toliko bolj nujno. POUDAREK NA ZAVESTNEM FAKTORJU UČNEGA KADRA Nekaj diskutantov se je dotaknilo z navajanjem konkretnih primerov dejstva, da učitelji pa tudi šolski odbori nimajo nobenega upogleda v priprave za dodeljevanje sredstev šolam iz občinskih skladov in da so šole s finančnimi načrti skladov postavljene pred izvršena dejstva. Tudi nekaj predlogov in zahtev je bilo izrečenih, da se ta situacija izboljša. Glede tega moram reči, da ni treba nobenih novih predlogov. Zakon o financiranju šol posveča celo vrsto členov načelu kontrole In udeležbe javnosti pri dodeljevanju sredstev šolam iz občinskih skladov. V enem od teh členov je izrecno določeno, da so upravni odbori skladov dolžni pred sprejetjem finančnega načrta preskrbeti mnenje vsake šole, ki prejema dohodek iz sklada. Šole imajo tudi pravico ugovora na delitev sredstev in mora o takih ugovorih sklepati občinski ljudski odbor. Skratka, šole ne morejo biti glede dodelitve sredstev postavljene pred izvršeno dejstvo. Kolikor so take stvari dogajajo, je temu krivo ali slabo poznavanje določil zakona o financiranju šol ali pa pomanjkanje zavesti učnega kadra. V kratkem bo Ljudska skupščina LRS razpravljala o vprašanjih reforme šolstva ih učinkovitejšega uveljavljanja družbenega upravljanja na področju vzgoje in izobraževanja. V tem gradivu je zelo močno podčrtana vloga zavestnega faktorja zlasti učnega kadra, brez katerega ni mogoče dosegati uspehov, za katere so sicer že dani objektivni pogoji. Zato je dviganje zavesti učnega kadra gotovo tudi ena od nalog sindikatov. v Dal bi še nekaj pripomb na izvajanja tov. Rudolfove iz Maribora. Zavzema se za to, da bi republiški Svet za šolstvo čimprej izdal nove predpise o učni obveznosti, o učni obveznosti ravnateljev, pomočnikov ravnateljev itd. Tudi več drugih govornikov je izrazilo podobne zahteve. Glede tega bi želel, da člani plenuma upoštevajo, da republiški, za šolstvo pristojni organ danes, ko gremo v zvezi z uveljavljanjem načela dohodka na široki fronti, ko ukinjamo birokratsko administrativno vlogo državnih organov in prepuščamo reševanje vse več in več zadev neposrednim delavcem v delovnih kolektivih, ne moremo več urejati določenih zadev s togimi, pozitivnimi predpisi. Gotovo sodi med take zadeve tudi učna obveznost. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS pripravlja ustrezno .... -.... — —• Naši učitelji na obisku v Franciji Komisija za zveze s tujino pri Centralnem odboru Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je skupaj s Prosvetno ligo Francije organizirala odhod skupine 22 jugoslovanskih učiteljev v Francijo. Skupina je že odpotovala. Program obiska predvideva sprejem v pariški občini in v francoski prosvetni ligi, dalje obisk Pedagoškemu muzeju, ene izmed pariških osnovnih šol ter ene izmed osnovnih šol v okolici Pariza. V desetih dneh svojega obiska bodo naši učitelji obiskali tudi neko učiteljišče, Psihiatrični center Federacije prosvetnih delavcev in pa založbo SUDEL. študijo o tem problemu. Toda rezultat take študije ne bo mogel biti drugega kot priporočilo o splošnem pedagoškem normativu, da je za uspešno izvajanje pouka primerno zadolžiti učni kader z 22 do 24 urami dela v razredu, eventualno še kaj podobnega, recimo normativ za praktični pouk v delavnici. šolski kolektivi, šolski odbor in občinski sveti najbolj poznajo razmere na šolah in bodo zato ustrezneje reševali vprašanja delovne in učne obveznosti na osnovi splošnih normativov kot pa s togimi, do vseh podrobnosti preciziranimi, predalčasto zgrajenimi predpisi. Seveda, če danes kdo vpraša za mnenje sekretariat Sveta za šolstvo LRS, kakšna učna obveznost je predpisana, sekretariat ne more drugega odgovoriti kot to, da je še v veljavi ta in ta predpis izpred nekaj let in da je ta predpis vezan na zakon o javnih uslužbencih. Toda, kakor hitro preide šola na delitev dohodka po delu, zanjo zakon o javnih uslužbencih vsaj v tem pogledu ne velja več, kot tudi ne velja več zanjo lestvica dohodkov. Zato bi svetoval, da sindikajne organizacije- ne usmerjajo več svojih prizadevanj v to, da se take stvari urede z republiškimi predpisi, marveč da se to ureja na osnovi analize delovnih mest v sklopu pravilnikov o delitvi osebnega dohodka po presoji učnih kolektivov, šolskih odborov in pristojnih svetov za šolstvo. ' Še nekaj bi opozoril, kar je v sedanjem času še posebno pomembno za osamosvojitev šol. To je izdelava pravil šol, oziroma, če se izrazim v smislu besedila osnutkov nove ustave, izdelave statutov šol. Doslej je sprejelo pravila komaj 10 Vo šol. S statuti šol se ureja notranje življenje in delo, pravice in dolžnosti učiteljev, pravice in dolžnosti učencev ter njihovih skupnosti, odnose med učitelji in učenci, vzgojne ukrepe itd. itd. Statuti šol kot notranja zakonodaja naj izražajo napore za nove, bolj humane odnose na šolah, za enotnost učno vzgojnega dela, za osvobajanje prosvetnih delavcev od administrativnih vezi, za sprostitev ustvarjalnosti učnega kadra. Zato sem mnenja, da bi se za tako važne zadeve morali v bodoče v večji meri angažirati tudi sindikati. Morda bi bilo prav, če bi plenum glede tega sprejel poseben sklep. 12. novembra 1962 smo začeli z javno razpravo o predosnutku nove ustave na Tehniški šoli za strojno stroko v Ljubljani. Razprave in diskusije se vrše v okviru mladinskih ur — enkrat tedensko — v vsakem razredu in bodo trajale predvidoma do srede januarja. Razpravljanje je ločeno po razredih, tako da pride do izraza tudi mnenje posameznega učenca, njegova splošna izobrazba, njegovo dojemanje razvojne poti našega. družbenega življenja in podobno. Lahko rečemo, da je zanimanje za ta predosnutek precejšnje, saj poteka celotna razprava tako, da izgubijo učenci občutek, da so v šoli, in se vživijo v položaj občana, ki je na zboru volivcev, ali pa na kakšnem družbenem zborovanju. Le na ta način pride do izraza prava javna razprava. Ni mogoče trditi, da prihajajo v tej razpravi na dan individualne težnje, tak prosvetno pedagoške uveljavljanje skupnih družbenih he Posameznika m sole v celoti, to kompromitiralo te mlade službe in Zavod za napredek šol- interesov v dogovorih med priza- Glede realizacije smotrne vgsvobodno cnrialistirnn vzeo mst,tucije in je zato tezko dobiti stva bi morali zato pomagati s - vzgoje in izobraževanja ugotav- nje v svobodno socialistično vzgo- Za to delo najboljše kadre. Ucm- Qprni-r,aru nneot™-.«« ir, detimi' IjarncT predv^em^nariednjr^ ia Delovanje družbenih organi- kovitost službe je odvisna tudi ^mkdjami ter"zTzdtianiem orT in še Drihai^kersf r^TdovoH manjkljivosti, ki so v medsebojni °d usposobijo- navodil in -1 ufJbeni£ov in se prihaja, ker se m dovolj 0dvjsnastj• doseganje učno-vzgojnih smotrov nosti m zavzetosti samih pro- Vendar to ne sme zavreti uriteli upoštevala temeljna zamisel o ,, , , . šole. SVetnih delavcev v šolah. Peda- Jklh kol^^ ureditvi osnovnih odnosov med , H ^ — Nismo dosegli bistvenega goske službe bodo morale posta- tajc0 pomoč amnak se moralo že družbo in šolo (osamosvojitev t večj^ napredka ®lede učno-vzgojnih jati vse bolj organi šol in ne le «aS oSirari na to! da s? Pri! sole, ustrezna odgovornost poli- . ..J . A metod; še vedno je značilen ver- upravnih organov. Z decentrali- dobe notrebno znanie Tudi ip tično teritorialnih enot in delov- , ’ J.. pf . \ balizem, nezadostna povezanost zacijo je bila močno skrčena stVar šolskih organov da tako nih organizacij za delovanje šol *in ^vlipnip teorije s prakso in eksperimental- mreža eksperimentalnih šol, ki bi zavzetost orosvetnih delavcev no- in njihovo financiranje na pod- n3C^U,1»Z'7lj“ 3 a(tf nim delom (pri tem gre tako za morale služi« raziskovalnemu sne"! eio s primerno delltv^o lagi gradbenega odnosa). Takšen skromno m nesodobni opremlje- delu in dviganju kvalitete peda- dSka P de'10 položaj je med prosvetnimi de- fnm3,Vm’ nost šol z učili kot tudi za ne- goške prakse. Zanje bi se morala _ Kadrovsko bo treba okre- lavci porajal nezaupanje v de- f? ^pnctrpznn^t ctrnkmmp sPosot>n°st, da bi izkoriščali že zanimati predvsem prosvetno-pe- piti prosvetno pedagoško službo šoMvallZaClj° m deetatlzacij0 izobrazbe glede na potrebe proiz- oouki^6 .m°.znosti za sod°bni dagoška služba. Vse to narekuje z najboljšimi močmirda bo lahko ^ vodnje). Se so velike razlike glede p?pk)’. .nadaI;,e ^ktograjija in intenzivnejše delo na razvijanju opravljala svojG naloge za d_ -Deratizacijo družbenih izobrJaževalnih uspehov mecf šo- b' °nc,zem namesto odkrivanja pedagoške teorije m prakse, da ročje osnovnega šoistva, posebei služb, vključno šol, so LO poj- lami enake vrste |ole v megtih in bistva pojavov in zakonitosti; ne- bi se nadalje oblikovali in dopol- pa še za področje šo,stva druge movali tudi tako, da je treba na deželi _ klju'b naglemu pre. zadostno uvajanje aktivnih me- njevali učno-vzgojne smotre upo- stopnje, in za te potrebe šolati upravni aparat skrčiti do skraj- magovanju razli'k med mestom in kl .b‘ spremembe v sedanje in nove kadre (zlasti mh možnosti; zato so sedaj vasjo; industrijske in vajenske ^felj0e do osvajanja novega zna- družbenih odnosih. mlajže iz prakSe). Obnoviti in upravni organi tako okrnjeni in šoje jtd, Vprašanje odgovornosti uja.Spoznanja o nujnosti poso- Ravnatelji so v pretekli dobi, razširiti bo treba mrežo eksperi-ponekod zasedeni s strokovno in usposobljenosti učitelja za do- Sabljanja sole v sedanjem polo- ko je biIo treba reševati mnoge mentalnih šol ter intenzivneje tako neustreznimi kadri, da druz- seganie nalog pri posame7nih žaju niso dala zadostnih rezulta- težavne probleme materialnega razvijati znanstveno raziskovalno beni organi ne morejo dobiti po- predmetih ni dovolj zaostreno. kar utrjuje konservativne stanja, organizacije šole, pomanj- delo, ki bi neposredno služilo re- trebnih analiz o delu šol, kar Merila glede zahtevnosti znanja, t<:nd3nce med prosvetnimi delav- kanja kadra itd., premalo skrbeli formnim prizadevanjem na šolah, otezkoča in celo onemogoča vo- ki naj ga zagotovi šola, niso pro- £!. T° se. lzr1aza,v diskusijah o za pedagoško vodstvo. Admini- za kar bo treba šolati več peda- denje šolske politike. učena jn dovolj izoblikovana. ° ^P°d^" strativm položaj šole jih je silil goških kadrov, kar je bilo po- — Tudi so bile vertikalne vezi Problem se v glavnem ugotavlja • humanističnih predmetov v to, da so bili predvsem poli- vsem zanemarjeno, v šolstvu v prvi fazi predvsem z napačnega vidika — z vidika L-*«:!® * n str°kovno teh- tični aktivisti in administrativni učni kolektivi se bodo morali prekinjene (šola — občina — potreb višje, nadaljevalne stopnje ® ^ pr„ v Pedagoškem vodje, da pa niso mogli dovolj bolj orientirati na vzgojna vpra- okraj — republika), kar je prak- šolanja, ne pa nalog posamezne ?, ,, l mu fdvoma v moc vzso" skrbeti za vsebinska vprašanja, sanja, pri čemer ima vodilno vlo- ‘ kar mora v prihodnje postati nji- go in odgovornost ravnatelj kot Prav tako še vedno prevladu- hova osnovna naloga. pedagoški vodia. seminarji, posvetovanji in in- IV. Vloga in mesto gospodarskih organizacij v sistemu izobraževanja tično onemogočilo ažurno sprem- šole kot zaključne enote — to 1 jan je in analiziranje pojavov ter velja tako za osnovne šole kot vplivanje na procese v šolah, tudi za šole druge stopnje. Pro-Administrativnih odnosov niso učevanje tega problema je šele zamenjale nove metode usmerja- v začetni fazi. nja, kar je odprlo vrata subjek- Delovna in tehnična vzgoja bo tivizjnu, ki se je negativno odra- novo vzgojno fiziogno- žal v vsebini in kvaliteti učno- mjjo; pri tem mora šolstvo prevzgojnega dela ter družbeni od- magati mnoge začetne težave govorhosti šole, hkrati pa je tak- (pomanjkanje strokovnih kadrov, šen položaj krepil težnje po vra- ustvarjanje finančne in material- nejšim odnoM^všohtvu.’ SolVvo faktor«” — ^r^v^frni . V sedanjem obdobju izvajanja izobraževanja strokovnih kadrov proučeni profili neizogibno poje splošen družbeni problem in OTg!nTzacriami in dSigtai obri- re/0™e se postavlja v (tako ob obravnavanju prvosto- trebno podlago za sestavljanje je treba v njem zagotoviti uve- k!vanTe vseb n! in m!tod Ud )' en° kljUČmh vpra" Penjskega študija na univerzi kot učnih načrtov, ki niso in ne m.o- Ijavljanje progresivnih strokov- teg! da L tre^ !bomati h Vl°ga ln.mesto gTP°' tudi omenjenega osnutka, ki ga je rejo biti več zadeva, ki jo rešilnih in pedagoških spoznanj. S šesh bk! materialno osnovo or®al?lzfci.i. v, s,istem® lzd®lal- Svet LRS za ^rokovno jejo za šolstvo' pristojni republi- TT . , , , seaaj se sidko materialno osnovo izobraževanja zlasti strokovnih izobraževanje). ški sveti — Uveljavljanje načela do- tega pouka v šolah (oprema de- kadrov PrnhJpm io „ tom h n . . , , hodka in prosvetnega delavca lavnic), zlasti pa bo treba še iška- Razlogov za to ie več dar^ o^anlzaci ^ v „ v bodočem sestavu strokovne- kot družbenega delavca in unrav- ti in nrourmrati mnJnnoH za razlogov za to je vec. darsKe organizacije v splošnem ga izobraževanja bodo morale lialcaie snrožilo nekatera^nra- vkliučevan^ š^ke miaHi1^ v r *Na .prvem meEtu Je sledeci: nimajo izdelanega koncepta last- gospodarske organizacije v last- Ijalca je sprožilo nekatera vpra vključevanje solske mladine v Letos je na osnovi priporočila nega razvoja (modernizacija — nem interesu v mnoeo večii meri šanja o pristojnosti učiteljskega proizvodni proces, pri čemer bo Ljudske sknnščine t n<5 n bodočih dviu ' ot; nem interesu v mnogo večji men kolektiva direktoria šolskeea treba oh širši družbeni nodnori i ,6 SKuPscine LKo o uoaocin dvig proizvodnosti, prehod od kot doslej razvijati svoje izobra- Kotektiva, aireKtorj , oiskega treba ob sirsi družbeni podpori nalogah na področju strokovnega obrtniške na serijsko proizvod- ževalne centre katerih naivaž- odbora, sveta za solstvo in uprav- doseči razumevanje za to v go- izobraževania cvet TRt; za atro nin ita i - centre, Kaienn najvaz- neca oreana Pri razčiščevaniu snndarskih oreanizaniah Poaeh- l“'a:,a svet . , , , ?tro n;>0’ usmeritev proizvodnje itd.), nejsa naloga je pnucevanje za tega bi s! v današnji fari ne ka- k^no lzobrazevanje izdelal kon- zato pa jim tudi ni jasno, kakšen določena delovna mesta tega bi se v današnji fazi ne ka- no važno je zagotoviti razume- cept o p^obSžw^is‘t“ema” za k- p“rofif kadrov b^d^rpoTr^U- p^icTo^prof.r ki za n«! Savno SStev3 pris^ojSos«0 «lovit^SSSStrS t^a®3^^” °brazfanJe strokovnih kadrov v jejo. Se vedno so v podjetjih ne izobražujejo strokovne šole, maroč W bilo treba krepi« sa- (StaovaSie tehnfčne vLoie kot °veniJ1’ kl ®a^e ,Y z''ezi 3 močne »mojstrske« koncepcije na usposabljanje novozaposlenih de- ^riotnori SirkolekrivS, SSa KiTa^vo^” 3° ^ " SS 'Z™ ^ doseganje čim bodo postopoma reševali sami vse pači njeno vsebino; proizvodno Ker ipPimiika večina za ctm e®^3 ]e,p0®0^ za okbvncjsi odnos večje produktivnosti m šolanje, zadev v tei zvezi za dele 4» t^ebe v Seli Uedtedi*- nL . ^ 36 ve“ka večina za stro- delovnih organizacij v tem, da tehničnega kadra ob delu v raz- !riruje vprašanje strokovne uspo- dSoškim smotSS) P edlt‘ P kovno izobraževanje zainteresi- izoblikujejo lasten koncept na- nih tečajih, večernih šolah, preko sobljenos« Dedaeoškeea kadra dag°sk‘n? Sm ‘ ’ , t . r.anih faktorjev pozitivno ocemla daljnje usmeritve in modemiza- izrednega študija na visokih šo- kot enega izm^d b°stvenih loga- ■ u ^ ,Je V ° pre ez.n° kon-cept ^rme strokovnega izo- cije proizvodnje. Na tej podlagi lah in podobno. Prav tako bo pri iev S!SSvSa šole izobraževalna, vzgojne funkcije brazevanja lahko rečemo, da sto- bodo lahko dobile aktivnejšo vlo- pravilni kadrovski politiki v last- 3 33 ' mso poudarjene in povezane z jimo pred konkretnimi spremem- go v novem sistemu izobraževanja nem interesu gospodarskih orga- Z osamosvajanjem kolektivov izobraževalnim procesom. Ne do- bami na tem področju in tudi kadrov. nizacij da se bodo močneje ansa postaja naloga organov družbe- seza vzgojnega smotra glede obli- pred težkimi nalogami za njihovo Tako bodo lahko tudi njihove žirale za delo šol v kateritTse nega upravljanja še odgovornej- kovanja celovite, harmonične uveljavitev. kadrovske službe ugotavljale in izobražujejo njim ’ potrebni riro- ša (vodenje načelne politike v osebnosti. Šibkost vzgojnega de- Gospodarske organizacije (de- planirale potrebe strokovnih ka- kovni kadri širših profilov" pa vsebinskem pogledu, dajanje po- lovanja šole se kaže zlasti na lavski sveti, kadrovske službe, drov in vodile pravilno politiko, naj gre za neposredne proizvaial- bud, preprečevanje in odpravlja- področju družbene vzgoje (v tem centri za strokovno izobraževa- Izdelava profilov kadrov za po- ce tehnike inženirje ali druge nje neskladnosti z družbenimi okviru vsebinska in metodična nje itd.) doslej niso pokazale samezna delovna mesta je ena strokovne kadre interesi, usmerjanje šole v skladu neizdelanost predmeta etične pravega interesa in niso zadosti glavnih nalog gospodarskih or- To bodo storile s sodelovanjem z družbenimi interesi sploh). Tak vzgoje, poznavanja družbe, zgo- prispevale k reševanju vprašanja ganizacij, saj predstavljajo dobro pri sestavljanju učnih načrtov po Paročilo o najvažnejših problemih šolske reforme Šolska telesna vzgoja in novi način financiranja šolstva Oba kongresa telesne kulture no sodeluje prav vsak učenec... mi, da je šola v prvi vrsti posta že načelno rešila vprašanje Športni dnevi so točno predpi- stavljena zato, da nudi otrokom prej proučenih profilih, z usta- opremljenostjo posameznih izo- Tretji razlog, da se v zvezi z šolske telesne vzgoje. Tudi šol- sani po učnem načrtu, so torej vse tisto, kar je potrebno za nji-navljanjem lastnih šolskih cen- braževalnih ustanov. izvajanjem šolske reforme doti- Eka reforma je telesni vzgoji na enakovredni rednim uram teles- hov razvoj in da ni ničesar pre- trov, s prevzemanjem soustano- _______ Nekat e '-n d k rea kamo gospodarskih organizacij, je osnovni šoli dala tisto mesto, ki no vzgoje in vsem ostalim pred- drago, če gre za zdravje in vzgo- viteljskih dolžnosti in pravic za . .. e atGre SospoaarsKe org - v tem> da ob ug0tavijanju nagle ji pripada. Radi objektivnih te- metom. Zato se morajo najti tu- jo otroka, za razvoj osebnosti, za take šole, za katere je več inte- 1-,1e omeJulelo. upoštevajoč rasti števila absolventov osnov- žav — pomanjkanja učnih moči, di sredstva, namenjena za iz- rast mlajše generacije, na kateri -----X—---------samo lastne potrebe, vpis v sole, ---- -- bo slonel nadaljnji razvoj celot- osnovne nega našega družbenega dogaja- resentov, z zagotavljanjem učil- nih št>1 Oete 1960 — j.1.288, leta lelo^adnic in vadišč — pa še ve0 dva razreda. Na ta način bi mo eno uro telesne vzgoje teden- ,Wnl,.k rTo 8p rimi se bori pretežen del poklic- lovni sili in odklanjajo dorašča- financiranja šolstva. V obrambo ena učna moč postala »odveč«, skp, ker je, zaradi nekih težav, nnhrke srop 31 3 m ^ nih šol, deloma pa tudi nekatere joči mladini vstop v delovno raz- svoje trditve bom naštel le nekaj bi jo lahko odslovili, s tem bi ki bi bile premostljive, šolski 1 ' tehnične In druge šole za gospo- merje. Posledica tega je, da primerov, ki se pojavljajo po prihranili na eni plači, vsi ostali odbor tako sklenil. Ne vem, ali Preobrazba sistema strokov- darstvo in družbene službe. Sicer raste število mladine, ki je sicer šolah. učitelji na šoli Pa bi prvega v je šolski odbor kompetenten, da nega izobraževanja na osnovi gospodarske organizacije same dovršila osemletno šolsko obvez- Na neki ljubljanski osemletki mesecu dobili nekaj stotakov več. v taki meri posega v strokovno takega koncepta bo naletela na ugotavljajo, da družbeni skladi nost, ni se pa mogla vključiti niti sta istočasno zbolela dva učitelja Po drugi strani tolerirajo de- delo in zmanjšuje število ur ne-mnoge težave. V gospodarskih or- za šolstvo ne zadoščajo za žago- v šole niti najti delovnega mesta telesne vzgoje. Uprava šole ni Ijen pouk pri tehničnem pouku kega predmeta pod minimum, gamizacijah se namreč pojavljajo, tavljanje osnovne in investicijske v gospodarskih organizacijah. Še smatrala za potrebno, da bi si in gospodinjstvu. Kakor ima ta k< je točno določen po predmet- kot nam kaže praksa zadnjih let, dejavnosti sodobnemu gospodar- posebej velja to za žensko mla- poiskala nadomestilo, čeprav bi predmet svoje specifičnosti, tako niku. Predmetnik je zakon in določene tendence, ki jih lahko stvu ustrezajoče mreže strokov- dino. ga lahko dobila. Ker imajo učen- ima tudi telesna vzgoja svoje in šolski odbor je prvi, ki bi moral označimo kot zaviralne momente no-izobraževalnih ustanov. Hkra- Tako stanje terja načrtne ko- ci pouk telesne vzgoje izven svo- je potrebno posebno delo z de- braniti zakonitost, pri izvajanju reforme strokovne- ti pa je znano, da marsikatera ordinirane akcije, katere obseg iega turnusa, je bilo mnogo bolj klicami, posebno z dečki. Norma, To je le nekaj primerov, Id ga izobraževanja. To je tudi drugi gospodarska organizacija trosi daleč presega področje šolskih enostavno, da je pouk telesne ki veljajo za število učencev za kažejo na nepravilen odnos do razlog, zakaj v tem elaboratu po- sedaj za strokovno izobraževanje organov. Vzgoje odpadel. Učenci so bili pouk v razredu, tu ne morejo telesne vzgoje na šolah. Vse te sebej podčrtavamo mesto in vlo- manj sredstev kot takrat, ko je Pri reševanju tega problema mesec dni brez sistematične te- veljati. Ce hočemo, da bo pouk nepravilnosti — nekje bolj, nego gospodarskih organizacij na imela lasten sklad za kadre. Za- verjetno ne bi bilo racionalno lesne vadbe; res pa je, da so na telesne vzgoje res učinkovit, po- kje manj očitno — nastajajo kot področju strokovnega izobraže- radi neustrezne ureditve financi- širiti mrežo šol druge stopnje do tei šoli prihranili nekaj denarnih tem število telovadečih učencev posledica novih predpisov o fi- vanja. ranja je razumljivo njihovo sta- takih kapacitet, da bi z njimi dali sredstev, ki bi jih morali pora- ne sme presegati številke 18—20 nanciranju šolstva, kjer vodstva Talro nTTTicHvvrr«* tenHenre ce lišee’ da 50 izključno politično- možnost šolanja vsaj mladini, ki biti za učitelja, ki bi poučeval na enega učitelja. Največja na- šol in organi šolskega samo- .l7!i ; i„ln 1.117 teritorialne enote odgovorne za dovršuje šolsko obveznost (pri- honorarno. Na isti šoli je preda- paka pa je, da pouk v razredu upravljanja nimajo posluha za J J ' financiranje strokovnega izobra- pominjamo, da dovršitev osem- vatelj telesne vzgoje odšel na istovetimo s poukom v telovad- telesno vzgojo. Res je, da se na — Večina gospodarskih orga- ževanja. Treba pa bo najti poti, letne šolske obveznosti ni isto ^rugo službeno mesto. Čeprav se niči ali na igrišču. V razredu načine, ki sem jih navedel zgo- nizacij meni, da so za izobraže- da bo zagotovljeno tako strokov- kot uspešna dovršitev osemletke, ie „ ponudil »honorarec«, so ga imamo vse učence pred seboj in raj, lahko^ prihranijo znatna de- valne ustanove, ki niso pri samih no izobraževanje, kot ga rabi in- saj le 60% vpisane generacije odslovili z besedami: »Kdo bo pa nimajo možnosti za izražanje nama sredstva, vendar so ti pri- podjetjih, odgovorni samo organi dustrija, da bo v pogojih vsak uspešno konča osmi razred). Širše toliko plačal.« Mislim, da je vsak svojih negativnih lastnosti, v hranki ustvarjeni na račun otrok, politično-teritorialnih enot. Hkra- dan večje mednarodne delitve bo treba odpreti pot usposablja- komentar odveč. _ razredu lahko z enim vpraša- njihovega zdravja in na račun ti prihaja prav od gospodarskih dela lahko kljubovala konku- nju na delovnem mestu, pri če- Športni dnevi na šolah naj- njem istočasno zaposlimo štiri- razvoja celotne osebnosti otroka, organizacij največ pritožb nad renčnim pritiskom inozemskih mer pa morajo imeti gospodarske Večkrat ne izpolnjujejo tistih za- deset otrok, v razredu so učenci Problem šolske telesne vzgoje kvaliteto, mrežo, kapacitetami in partnerjev. organizacije odločilno vlogo- . htev, zaradi katerih so bili vne- lahko aktivni štiridiset minut moramo v prvi vrsti gledati s šeni v učne načrte. Uprave šol (šolska naloga); pri telesni vzgo- stališča koristnosti za. otro.ee. nimajo (beri: ne dajo) sredstev ji je to bistveno drugače. Cim Vsako stiskanje, sredstev na raza' organizacijo tekmovanj ozir. daljša je vrsta, manjkrat pride čun telesne vzgoje pomeni »ba- ' dnevnic za učitelje, ki bi vodili učenec na vrsto. Zato bi vsako rantanje« z zdravjem otrok. V. Problemi financiranja Silvo Kristan mladino na celodnevni izlet, Id povečanje števila učencev na le po učnem načrtu predpisan, enega učitelja pomenilo korak Podatki za leto 1962 kažejo, najemati kreditov kot na drugih viti širšo družbeno akcijo zlasti fzkorirtiio^a"1 tetke ^ V "aŠi.Šols^ v?8oj!; da so ljudski odbori ob prizade- negospodarskih področjih, še po- v to, da se sam šolski organizem oS muzrtev ra^e mandfe Ht k’, ' vanju političnih organizacij, zla- sebej so pri tem prizadete eko- okrepi in bolj usposobi za dose- st^iie in oatede tekem Res ^ b- bll„nedvomnG> manjši, prostor- sti SZDL, namenili šolskim skla- nomsko manj razvite občine, ganje vzgojnih in izobraževalnih ie da so taki š^ortrt dnevi nai mna. 26 tak° akJom7h vadbenih dom tolikšna sredstva, da so Taka situacija nujno terja ali smotrov ih da v skladu s tem cenrtši Zgod s^da uM ori- ^storovK.P<> b'gienskih no™atl- znatno ublaženi problemi glede spremembo zveznih predpisov ali dobi večjo veljavo in avtoriteto, nelie otroke na'rokometno tek i ** odgovarjala večjemu financiranja osnovne dejavnosti delno spremembo politike trose- Ta prizadevanja in vsi ukre- katero otart S nlača- ^vdu učencev- nadzorstvo nad vsaj kar zadeva splosno izobra- nja republiškega sklada za šol- pi, ki bodo iz tega sledili, naj po- jo 'vstopnino nato na se izaubi OI?-1-n poPravljani!a ”aPak bl - ževalnp Snlp Rolitip finančno ^ta- nli ____ 6 . . v vstopnino, nato pa se izgUDi, bil0 težje, asistenca bi bila težja težavah, ki jim imamo pri poučeva- ™ . i • Sf, — t Stvo. ah. pa določenih sredstev, spesujejo osamosvajanje sole kot zadovoljen, da so na šoli športni jn povečalo bi se število-oo*- nju v že zdavnaj zastarelih učilnicah nje pa nikakor ne izboljšuje po- danih posebej v ta namen. Pri družbene ustanove in prosvetne- dnevi in da mu takrat odnade ? v katerih je prostora za So do v. Res, stepovemfa so preMom Tudi sindikat prosvetnih delavcev postojnske občine je imel svoj letni občni zbor. Potekal je po vsen pravilih dnevnega reda. Šele razprava pa je odkrila vrsto bolečih ran prosvetnega delavca v naši komuni. Vendar ne bom poročala o neštetih 5^1 S ur SnT “ 0dPade Šk<Ša priporočilo, .... če prej zgrajeni novi osnovni šoli v Pivki in Postojni. Za to si namreč liiiii osnovo sole za posodobljenje formiranje pouka. Odpravljanje ° p i vzgoje in izobraževanja. Poleg izmen v šoli je tudi eden od potega ugotavljamo, da se predvi- gojev za uspešno uveljavljanje dena sredstva zaradi prenapetih sodobnega vzgojno-izobraževal-občinskih družbenih planov in nega procesa, nekaterih sprememb v gospodar- y tem tekstu smo skušali su-ski politiki ne stakajo v taksni niirati temeljno problematiko na ,in ^ako enakomerno, kot so področju šolstva, iz česar povze-pricakovah; zaradi tega mnoge rnarno bistvene, v sedanjem po-sole ne vedo, s kakšnimi sredstvi i0žaju najaktualnejše naloge, bodo razpolagale, je pa tudi vprašanje, če bodo skladi lahko zagotovili potrebna sredstva. Problemi šolstva in sugestije, sumirane v tem poročilu, naj Ob financiranju šole stopata fuzijo komunistom v učnih ko-v ospredje še dva problema; lektivih, organih družbenega Prvi se nanaša na financiranje upravljanja in uprave, družbenih ustanov za strokovno izobraže- organizacijah in strokovnih zdru-vanje, kjer nastopajo težave iz ženjih in službah kot pomoč za subjektivnih, precej pa tudi iz konkretnejše analize in ukrepa-objektivnih razlogov. nje, pri čemer se bodo morali Ker se gospodarske organiza- bolje organizirati, da bi obliko-cije branijo oddvajati od svojih vali enotna temeljna stališča in sredstev za strokovno izobraže- akcijo. vanje več kot 1 %, kar lahko dajo Preobrazba sistema, vsebine v breme stroškov poslovanja, bi jn odnosov na področju šolstva bilo treba najti regularne vire za jma takšen značaj in družben po-financiranje strokovnega šolstva. men! da jD lahko uspešno uresni-Ljudski odbori se upirajo za- čimo le ob najširši družbeni pod-gotavljati za delo tistih šol, ka- pori in sodelovanju, terih dejavnost presega občino Ker gre torej za široko druž-oziroma okraj, več sredstev kot beno akcijo na področju, bd ka-je potrebno za šolanje mladine iz terega je neposredno odvisna tudi njihovega področja, ne upošte- nadaljnja družbena in materialna vajo pa pri tem, da se mnogi nji- rast naše skupnosti, je nujno pobovi učenci šolajo na šolah druge trebno, da zagotovimo večjo or-stopnje v drugih politično terito- ganiziranost in enotnost delova-rialnih enotah in da je vsako av- nja Vseh zavestnih naprednih sil tarkistično, »lastniško« gledanje na tem področju. V tem smislu je na šolo škodljivo in nedopustno, potrebno, da v prvi vrsti ZK Vse to povzroča nestabilnost v ustvarja trdnejšo enotnost pogle-sistemu financiranja ustanov za dov in akcije. Le tako je možno strokovno izobraževanje in terja ustvarjati pogoje, da se bodo ko-bolj smotrno ureditev financi- munisti z jasno perspektivno in ranja. izdelanimi stališči zavzemali pre- Drugo, kar vzbuja določeno ko SZDL, sindikatov, organov zaskrbljenost, je zaostajanje in- družbenega samoupravljanja, uč- »Za novo tovarno« — tako je poimenoval ta posnetek'fotokrožek »Tone Čufar« z Jesenic, ki je prejel na letošnjem »pionirskem fotu« zanj tudi nagrado naš občinski ljudski odbor resnično prizadeva. Predsednik je v svojem poročilu omenil tudi problem stanovanj za prosvetne delavce. Tedaj se je oglasila neka tovarišica in nas opozorila na najstarejšega tovariša v naši sredi — tovariša Reščiča, ki poučuje glasbeno vzgojo na osnovni šoli v Postojni. Ze deset let roma njegova prošnja od urada do urada, od človeka do človeka: »Tovariši, moje enosobno stanovanje je vlažno in neprimerno za delo, kaj šele za zdravje . . .« Tovariš Reščič pa je v teh letih za svoje požrtvovalno delo prejel Kosovelovo nagrado, diplomo za delo, orden dela in še neštelh priznanj svojih dijakov in kolegov, ker v svojem triinšestdesetem letu še vedno uspešno vodi pionirski pevski zbor. Deset let je ta tovariš upal,,da bodo njegovo prošnjo ugodno. rešili in da se bo s sinom in ženo' preselil v suho in zdravo stanovanje. Zdaj je strošil svoje moči. Vse sile je pustil v šoli, v kateri res ni imel lahkega dela. Upokojil se bo. Z 'zanimanjem se sprašujemo, če bodo pristojni organi le storili tisto, kar v desetih letih ni .bilo mogoče. YaU«$. optimizem bi zajel vse. prosvetne* lčleiavee v naši komuni, če bi naš tečvariš dobil poleg ordena dela tudi primefep kotiček, kjer bi lahko užival zaslužen počitek. Želimo, da bi pristojni organi pokazali več razumevanja za stanovanjske probleme prosvetnih delavcev. Razumemo, da je njihovo delo težko in da se trudijo. Razumemo, da ne moremo dobiti vsi naenkrat stanovanj. Ne moremo pa razumeti; zakaj, ne uvrstijo naših prošenj v nelii vrstni red ostalih prosilcev. Namesto birokratskega odgovora: »Ne razpolagamo s takimi .stanovanji,« bi lahko odgovorili;. »Vaša prošnja bo ugodno rešena takrat in takrat. Je na tem in tem mestu, pozanimajte se tam in tam.« . Prej ali slej o treba razumeti, da mora prosvetni delavec velik del svojega dela opraviti doma. če nima toplega, zdravega doma, bodo njegove priprave za pouk površne in slabe. To pa bodo trpeli učenci. Znanje, ki bo manjkalo njim, bo manj-, kalo vsej naši družbi. Tatjana Koritnik NOVE MATEMATIČNE TABELE 5jSSufMJS ?SafnnakCAj-sS^ahba tabeI je razl0‘ Z™ ^ "alni .ogarltmi nekaterih konstant in Vesticij za potrebami, tako da V nih kolektivov, strokovnih zdru- matične in druge tabele in Obrazci. ^ n. del^sltrnj^v’glavnem enote in načinera^n^nia^kot*1^!!3Jter^ 0brestovamih "fakt^ev^ Ker so vse industrijskih in drugih središčih zenJ m institucij itd. za reševanje Priročnik sta sestavila profesorja Sil- razne konstante iz fizike in astronev nfu r tmira" druŠe logaritemske tabele štirideci- n““SS^pr.d™.?V™X- »—gj«**-«««.«-• ssssjs*S r"“= ’K‘.v;ss;s sb*ss-saa."® nja šolskega prostora. V letu 1962 vzgojnega _ sistema v skladu z ka naSega rodu Jurija Vege. m Knjižica žepAe ^lke ima 135 stra- L minute in reov de s >'Par‘es p?op(Sionales«-pre- Sicer nričakuiemn zvišanie vsote. ™zbemmi potrebami bu j A^blle^lVažn^j ŽAlteJtota 'nji- "iv1" S‘ane Vezana v platno 350 dlnar- nos‘ v srednji šoli ni potreta"3 Na! gfednTs tem pa" je^manllSf^ug^d' Ce je bilo V prvi fazi nujno, hovl iogaritmi. 2. Kvadrati in^ubl Knjižlca le nartRnifina nrwWm „v/^‘^elah ima nost štiridecTm^n^ Itaeh Tabelf bi sicer pričakujemo zvišanje vsote, namenjene za investicije v šole ..aiuenjeue id iiives>ueije v »uic 1v F. • ‘ novi logaritmi. 2. Kvadrati in kubi. Knjižica io ... v v taoeian ima nost štirideciirialnih tah=i t'...,..,.; , : I. in II. stopnje za približno 9 % da so družbeni oziroma politični kvadratni in kubnl koreni, obsegi in srednješolcem pa ttai vsem tistfm ki tebeltaV? zato mnoBbMtn.?^! v bila najb01i pregledna,'če' M bfla na iz občinskih skladov za 58%, faktorji postavili koncept refor- P“e ^rogov s. Površine in pro- imajo opraviti Pz numertenta ratana- g^rnfega^te^d^ta'' St°IPClh- FiZikalne ^e so p"- ____i_.- _____.______... -i ____stornme krogel, Dolžine in višine njem, in bo zamer,iara tu .. .“-1, 7 . ."r.e?ieaa- dane nepregledno, mešani sn ton stornine krogel. 4. Dolžine in 'višine njem, in bo lokov, dolžine tetiv, ploščine krožnih rabljene hrvt. »vijeuio zinanjsajj za pnouzno jc v ocuanji lazi odsekov in izsekov. 5. Radiani Izraženi nosedaj smo uporabljairv srednVl* šoi rabf^ kl f111 borinM- V elektriki manjkata~dve~eno- 30% zaradi višjih cen gradbenih rati postavljene smotre predvsem vll oe£ 1 lo" 1000 7 Ob77f,fakt°r'lii štr naPso zSlmalAne logaritemske tabele, ki la tudi profesorju pri sestfvHaniu1 If-T Nek?,ter? toPIotne konstante nima- storitev in materiala. Planirano z intenziviranjem dejavnosti na M 8. “Nekateri pa strok preveč natanč- log. Pn sestavljanju na- m_pravitah enot. v repetitpriju mate-: ntniU-i n ----- _ - « obseg investicij me šolstva in njegove naloge, pa SSjta^h^atsk^ariteli?8^1 w•p°' ^ednj^olec'V tej'knjižici'^' št^-' silteta^plotl'1" emllf ^ s° kar .trbe n za približno je v sedanji fazi mogoče realizi- odsefiov in izsekov. 5. Radiani Sfeni Doseda? ™aVematlke- kl jih boS’. v^etekf-— " ne?restano vendar bo realni verjetno zmanjšan 30 % zaradi višjih storitev in materi; Povečanje šolskega prostora, ki področju pedagoške teorije in Paj bi znašalo 78.700 m2 učilniške prakse. To ne osvobaja družbenih vil od ^ isinn,.,.-i,, . * 777 r~~ cRhno« Hamo soia. t-o- razreoa osnovne šole ki dnsiei niso ...7' 'g^SSsSSS J verno, aa se aijakl lan 1 in 13 so navedeni . sedemdeci- L # Posvetovanje Konference delavskih in ljudskih univerz Jugoslavije 12. in 13. novembra je bilo v Zagrebu posvetovanje Konference delavskih in ljudskih univerz Jugoslavije. Prvi dan je bil posvečen vprašanju izobraževanja in izpopolnjevanja kadrov v delavskih in ljudskih univerzah, drugi dan pa vprašanju oblikovanja in ■ delitve dohodka v teh ustanovah. V prvem delu posvetovanja so bile (deloma povsem jasno, deloma pa bolj implicitno) med drugim izražene tudi naslednje misli: 1. Konferenca delavskih in ljudskih univerz Jugoslavije podpira stališče, ki so ga zavzeli glede andragoške problematike predstavniki pedagoških oddelkov in kateder vseh jugoslovanskih univerz na svojem posvetovanju maja letos v Zadru. Na zadrskem posvetovanju pedagoških oddelkov in kateder je bila andragogi-ka označena kot vaja pedagogike in sklenjeno je bilo, da bo študij andragogike na III. stopnji organiziral v jugoslovanskem merilu oddelek za pedagogiko beograjske univerze. 2. Osnovno andragoško izobrazbo bi si morali pridobiti že med rednim šolanjem dijaki učiteljišč ter študenti višjih in visokih šol oziroma fakultet, toda ne samo tisti, ki se pripravljajo na učiteljski oziroma profesorski poklic, ampak tudi bodoči inženirji, ekonomisti, pravniki, zdravniki in drugi, kajti pri izobraževal no-vzgojnem delu z odraslimi ne sodelujejo samo poklicni prosvetni delavci, ampak v znani meri tudi strokovnjaki izven prosvetnih vrst. 3. Andragogika pa mora dobiti piti, oziroma uvesti poleg sedanje študijske smeri še andragoško študijsko smer. 4. Z andragoško problematiko naj bi se začela ukvarjati tudi pedagoška društva. 5. Kadrom, ki že delajo na področju izobraževalno-vzgojnega dela z odraslimi, pa nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, bo treba omogočiti, da si pridobe ustrezno izobrazbo in kvalifikacijo. Razen tega bo treba tudi za kvalificirane kadre organizirati' nenehnno izpopolnjevanje (posredovanje novih spoznanj in spoznavanje z novimi nalogami in problemi s področja vzgojno-izo-braževalnega dela z odraslimi). 6. Izobraževalno-vzgojno delo z odraslimi je integralni del našega izobraževalno-vzgojnega si-sistema vobče. Problematika vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi pa je tudi zelo obširna. Z andragoškimi problemi se namreč srečujemo npr. tudi pri delu s pripadniki JLA, pri delu s študenti, s starši, z odraslimi bolniki, posebno z bolniki v zdraviliščih in bolnišnicah, z andragoškimi problemi se srečujemo tudi pri političnem delu z odraslimi, nadalje v okviru problematike različne literature, v okviru problematike komunikacijskih sredstev, posebno področje dela obsega industrijska pedagogika, itd. 7. Doslej smo pri izobraževai-no-vzgojnem delu z odraslimi dosegli lepe uspehe, toda v korist nadaljnjega razvoja našega sistema izobraževalno-vzgojnega dela z odraslimi moramo nujno začeti z obsežnejšim in organiziranim znanstvenim raziskavanjem andragoške problematike. V zvezi s potrebo po znanstvenih kadrih za raziskovalno delo na tem področju bo treba organizirati univerzitetni študij andragogike na III. stopnji. V tem smislu so zelo dobrodošla prizadevanja oddelka za pedagogiko na beograjski univerzi, ki pripravlja tak študij. Na posvetovanju je bila poudarjena potreba po določitvi profilov kadrov v delavskih in ljudskih univerzah, da bi tako bilo mogoče pri izobraževanju kadrov ubrati ustrezne poti. Razpravljalo se je tudi o odnosu med delavskimi univerzami in izobraževalnimi centri v gospodarskih organizacijah, o funkciji delavskih in ljudskih univerz v manjših krajih in drugo. S. J. Občni zbor Društva likovnih pedagogov Društvo likovnih pedagogov Slovenije obvešča svoje člane, da bo občni zbor društva v ponedeljek, 17. decembra 1962, ob 9.30 v prostorih Centra za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani, Komenskega ulica 9. Vabila z dnevnim redom bomo poslali članom pravočasno po pošti. Vabimo na občni zbor tudi nečlane likovne pedagoge, ker bo ob tej priložnosti predavanje prof. Klavdija Zornika o temi »Ilizuja in kompozicija v likovni umetnosti«. UPRAVNI ODBOR Pojasnilo Uprava Prosvetnega delavca je nameravala prvi decembrski številki priložiti denarne položnice z ustreznim pojasnilom. Zaradi nesporazuma pa je ekspedit v tiskarni položnice priložil 19. številki PD. Položnice so namenjene predvsem naročnikom, ki neredno plačujejo naročnino ali pa je ne plačujejo sindikalnim blagajnikom. Zato prosimo vse naročnike, za katere poverjeniki redno nakazujejo naročnino, naj položnice izroče le-tem. Hkrati prosi uprava vse poverjenike oziroma sindikalne blagajnike, naj ji naročnino za prihodnje leto nakazujejo v celoti ali pa vsaj v dveh obrokih po 200 din, in sicer 1. januarja in 1. julija, kakor to delajo že na mnogih šolah j E J A SVETA ZA ŠOLSTVO Učiteljišča bodo postopno prešla v pedagoške gimnazije ustrezno mesto . tudi v sistemu univerzitetnega študija pedagogike kot stroke. Kazalo bi študij pedagogike na II. stopnji razce- Osnovna šola Marezige pri Kopru razpisuje naslednji mesti: — učitelja ali predmetnega učitelja (po možnosti za italijanski jezik), preskrbljena je opremljena samska soba; . — učitelja na podružnični šoli Boršt, preskrbljena je opremljena samska soba. Išče zaposlitev Učitelj s prakso in strokovnim izpitom išče zaposlitev v.februarju mesecu. Pogoj je družinsko stanovanje. Ponudbe pod »Februar 63« na upravo lista. Člani sveta za šolstvo LRS so dne 3. dec. 1.1. med drugim obravnavali vprašanje usposabljanja kadra za osnovne šole. Kot kažejo podatki, imamo v Sloveniji že preveč učiteljev za razredni pouk, manjka pa nam predmetnih učiteljev; zato bo treba poskrbeti za intenzivnejše usposabljanje kadra na tistih šolah, ki pripravljajo učitelje za pouk posameznih predmetov. V bodoče bodo to pedagoške akademije. Zdaj imamo tako akademijo že v Mariboru (medtem ko jih imajo na Hrvatskem že 14). Višja pedagoška šola naj bi prešla naravnost v pedagoško akademijo, razen te pa bi ustanovili še vsaj eno. Študij na teh šolah bi trajal dve leti. Učiteljišča pa bi se postopoma — s prihodnjim šolskim letom — organizirala v gimnazije, ki bi bile pedagoško usmerjene. Vpis na pedagoške akademije bi bil seveda možen tudi z drugih gimnazij. S temi spremembami bi zagotovili učiteljskemu naraščaju temeljitejšo splošno in strokovno izobrazbo. Ko so člani sveta govorili o financiranju izobraževalnih ustanov v 1. 1963, so prišli do sklepa, da bo sistem financiranja v bistvu isti, kot je bil letos, le s to pripombo, naj bi se ustanovitelji dosledneje držali zakonskih določil; delež iz občinskih proračunov bi se zaradi dodatnih sredstev ne smel zmanjševati! “ Na skupni seji sveta za šolstvo in sveta za socialno varstvo, ki je bila tudi tega dne, pa so razpravljali o izvajanju resolucije o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu. Za uresničenje resolucije, ki jo je v septembru 1961 sprejela Ljudska skupščina, je bilo vloženih razmeroma veliko naporov, da bi vskladili razvoj otroškega varstva z razvojem na ostalih področjih, vendar pa je treba ugotoviti, da otroško varstvo še vedno zaostaja za potrebami in obstoječimi materialnimi možnostmi. Stanje se v letu 1962 ni bistveno spremenilo. V vzgojno-varstven ih ustanovah skoraj ni otrok iz vrst nekvalificiranih delavcev, pa tudi v celoti vzeto je odstotek otrok, ki jih starši pošiljajo v te ustanove, zelo majhen, čeprav vemo, da je varstvo otrok povsod vedno bolj pereče vprašanje. Zaradi neurejenega otroškega varstva se javljajo novi problemi, kot je zlasti zdravstveno nezadovoljivo stanje pri 50 °/o naših otrok. Nekatera periferna območja naše republike so povsem neraziskana in se morajo boriti z velikimi težavami pri premagovanju zaostalosti. Pri reševanju problema otroškega varstva ugotavljajo poleg nezadostne pomoči od strani komun in krajevnih skupnosti tudi majhno pomoč strokovnih služb. To področje dela bi bilo potrebno vključiti v občinske statute in tako zagotoviti načrtnejše reševanje problematike, predvsem ob izdatnejši materialni pomoči. Svet za šolstvo je potrdil tudi predlog Zveze prijateljev mladine, naj bi vsako leto 26. septembra praznovali »dan pionirske organizacije« kot pouka prost dan. Popravek Komisija za učbenike in priročnike pri svetu za šolstvo LRS sporoča, da profesor Leon Detela ni bil recenzent rokopisa učbenika Spoznavanje narave za OBČNI ZBOR V DOMŽALAH VI. razred osnovne Šole (avtorja I. Krečič, B. Uratarič), kakor je pomotoma navedeno v učbeniku. Dne 27. novembra so se zopet zbrali domžalski prosvetni delavci, da se pogovore o najaktualnejših problemih. Zborovanje je otvorii predsednik tov. Kocbek Bruno. Pozdravil je vse navzoče, zlasti sekretarja sveta za šolstvo tov. Lipužiča in zastopni-ka občinskega komiteja ZKS Domžale tov. Sčukovt Viktorja. Tov. Lipu-žič je v daljšem referatu obrazložil glavne smernice predosnutka nove ustave s posebnim ozirom na naše Šolstvo. Referat je bil nadvse zanimiv, ker je predavatelj navajal konkretne primere. Poudaril je samoupravljanje v vseh ustanovah, osvoboditev dela tudi v šolstvu, kjer učitelj ne bo več tako navezan na direktive od zgoraj in razne šablone in bo imel pri delu v razredu bolj svobodne roke. Dotaknil se je tudi metod študija ustave v šolah vseh vrst. Dalje je omenil načela o delitvi dohodka po delu. Po končanem referatu se je razvila živahna debata. V drugem delu zborovanja so sledila poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora o delu sindikalne podružnice v Domžalah za leto 1962. Iz poročil je bilo razvidno, da so bili vsi aktivi v podružnici res aktivni, kar je zasluga v prvi vrsti njihovih vodij. Sindikat prosvetnih delavcev je v tem letu priredil izlet na Koroško, ki je prav lepo uspel. Pri volitvah za novi upravni in nadzorni odbor je bil v večini izvoljen stari odbor s predsednikom tov. Kocbekom na Čelu. V končni diskusiji je pozdravil zbor še tov. Sčukovt, ki je povabil prosvetne delavce k večjemu udejstvovanju v Svobodah in prosvetnih društvih, kjer povsod manjka vodstvenega kadra. Tov. Trček Lojze je opozoril na Učiteljsko samopomoč, na rednejše plačevanje članarine in naročnine za naš stanovski časopis. Prosvetni delavec, ki ima prav zaradi nerednega plačevanja velike težave. Predlagal je, naj bi šol. upravitelji odtegovali pri mesečnih prejemkih sindikalno članarino; s tem bo mnogim prihranjen velik izdatek ob koncu šolskega leta. Tov. Zobavnik je prikazal težak položaj upraviteljev na nižjih osnovnih šolah, kjer morajo voditi sami vso administracijo poleg rednega poučevanja v razredu in pedagoškega vodstva. Tov. Vodnik pa je predlagal, naj bi se javili tovariši in tovarišice, ki imajo veselje do petja z namenom, da bi ustanovili učiteljski pevski zbor. Predlog je bil sprejet, problem bi bil le, kdo naj bi plačal potni no učiteljem — pevcem. j . Nace Vodnik Popravek V članku Kako je s poukom matematike, objavljenem v Prosvetnem delavcu 19/1962. omenja pisec, ravnatelj M. Batagelj, »med tem časom pokojnega Jožeta Žabkarja«, ki da je bil tudi eden izmed predavateljev seminarja v Ljubljani. Sporočamo avtorju, kakor tudi vsem ostalim, da je predavatelj na omenjenem semi-Sa5?iU’ pedagoški svetnik tov. Jože Žabkar, še krepko pri močeh. Prof. Jože Žabkar, ki je med tem časom zares umrl. ni indentičen z njim. Kompasova velika potovanja v letu 1963 Turistično in avtobusno podjetje »K 0 M P A S« prireja za prosvetne delavce in njihove svojce naslednje izlete; * Silvestrovanje v Parizu in Budimpešti zaključek prijav 28. novembra V januarskih počitnicah: • 8-dnevno potovanje z vlakom no Sicilijo ® 6-dnevno potovanje z avtobusom v Rim in Firenze zaključek prijav 25. decembra KOMPAS Turistično in avtobusno podjetje Ljubljana j 12-dnevno krožno potovanje PO SREDOZEMLJU z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija« »Srečanje z Afriko« Reka—-Benetke—Dubrovnik—Ithea—Heraklion (otok Kreta)—JUexandria—Kairo—Gize—Rho-dos—Pirej/Atene—Split—Benetke—Reka ODHOD Z REKE 10. MARCA 1963 .»uovoljstvo udeležencev naših dosedanjih potovanj po Sre dozemlju je jamstvo, da bo tudi Vaše zadovoljstvo popolno Prijave sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer zahte-, vajte vse informacije in programe potovanja' % * ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3 je razposlala svojim naročnikom do sedaj sledeče knjige: ČEBELICA: UŠINSKI: POVESTICE O ŽIVALIH INGOLIČ: TONČEK BALONČEK BEVK: PIKAPOLONICA BLANKI: LAHKO NOC, PTIČKA SINJI GALEB: TWAIN: PRIGODE HUCKLEBERRTJA FINNA L TWAIN: PRIGODE HUCKLEBERRTJA FINNA IL TAUCZINSKI: KDO JE TA ŽENA? CURWOOD: KAZAN, VOLČJI PES KONDOR: VERGIL: - ENEIDA INGOLIČ: OCI Dr. PRIJATELJ: KNJIŽEVNOST MLADOSLOVENCEV PODLIMB ARSKI: POKORNO JAVLJAM ŠKOLJKA v I. 1962: C ALDWELL: TOBAČNA POT JAKOPIN: ŽAROMETI SOUTHEV: ŽIVLJENJE ADMIRALA NELSONA COLETTE: ZELENO ŽITO INGOLIČ: MLADOST NA STOPNICAH POMJALOVSKI: BURZAKI HOWE: ODLOČITEV PRED ZORO EREMENKO: NA ZAHODNEM ODSEKU MENDE: FANT IZ BROOKLVNA TAVČAR: CVETJE V JESENI AUDOUK: MARIE CLAIRE VSE PEDAGOGE, STROKOVNE SOLE, KNJIŽNICE še posebej opozarjamo, da so izšli sledeči pomožni učbe- niki in šolske knjige: Kranjc-Kandare-Zgonc: ZEMLJEPIS za 6. razred 435 din Petauer: ZGODOVINA za 1. razred gimnazije 690 din Zdovc: NEMŠKA VADNICA za 5. razred 500din SRBOHRVAŠKI IN SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK 1300 din dr. Pertl: KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI 780 din ITALIJANSKI IN SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK 1300 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe, Ljubljana, Titova 3. * A Državna založba Slovenije opozarja prosvetne delavce na naslednje publikacije: Cene Kopčavar: Jezikovna vadnica Tiskano kot skripta 3gQ {Jjn Venceslav Čopič: Metrski sestav in učno navodilo 200 din PRED IZIDOM: Marija Švajger: Jezikovne igre Predmetnik in učni načrt za osnovne šole (Ponatis) Klopčič: Metodika računskega pouka Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. -PROSVETNI DELAVEC List izdaja Republiški odbor Sin dlkata prosvetn«h in znanstvenih delavcev LRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor — Odgovorni ured* nik Drago Ham — Naslov uredni- štva: Ljubljana, Kopitarjeva 9 — Telefon uredništva: 33-722. int. $63 — Naslov upr ive: Ljubljana. Nazorjeva i — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: S35»vn - Letna naročnina 400 din za šole In ustanove 700 din - Štev tek rač.: 600-14/3-140 Tiska CZP • Ljudska pravica««