239. številka
l Liobljanl, i torek, 12. oktobra 1915.
H.V1I1. leto.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani
na dcr. dostavljen: celo leto naprej  • • •  •  K 24*— pol leta     „     • . . •   m 12*—
četrt leta   n .....6*—
na mesec   „     • • • •   .   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  . ,  • •  K 22*— pol leta     „     • • • .   » 11'— Četrt leta    „     • • • •   . 5*50 na mesec   .     o • • •   • 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telafon it 34.
likal« vsak sam ivačer UvztaUl nedelje ls
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UptavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t &, to je administrativne stvari.
—  Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskara«41 telefon it 85.
•Slovenski Narod1
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta     „      „   • . . 13-—
četrt leta   ,      „   . . „ 6*50
na mesec   *      „   •" • » 2-30
velja no pošti:
za Nemčijo': celo leto naprej   * - - . "K 33 — za Ameriko in vse xirage -dežele i celo leto naprej  • « • « 3C«35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Uprsvnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon st35'
Bitka pri Belgradu.
naše Čete so zavzele zeleni VRH IN VELIKI VRACAR JUŽNO BELGRADA. — NAŠ PLEN V BELGRADU ZNAŠA NAD 600 MOŽ, 9 TOPOV. 26 TOPOVSKIH CEVI.
Dunaj, 11. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
V Mačvi in pri Obrenovcu nika-kih posebnih dogodkov.
Čez Belgrad prodirajoče avstrijske in nemške sile so vrgle Srbe iz njihovih, jugo - vzhodnjih in jugozapadno mesta napravljenih utrdb in so naše čete zajurišale Zeleni vrh in Veliki Vračar.
V prostoru med Smederovom in Požarevcem so divizije našega zaveznika znatno pridobile na prostoru.
Pri zavzetju Belgrada je prišlo našim c. in kr. četam v roke 9 topov za ladje, 26 cevi za poljske topove, I žaromet, mnogo pušk, mnogo municije in vojnega materijala. Vjetih je bilo 10 srbskih oficirjev in nad 600 mož. Krvave izgube nasprotnika so bile jako velike. Donavska flotila Je dvignila več rečnih in ruskih morskih min.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, f ml.
NEMŠKE ČETE SO OSVOJILE VIŠINE MED ŽARKOVEM IN MIRJE-VEM TER ZAVZELE POZICIJE PRI RAMU. — NEMŠKI PLEN V BELGRADU ZNAŠA 17 TOPOV IN 1560 MOŽ.
Berolin, 11. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 11. oktobra.
Balkansko bojišče. Ob Drini se razvijajo nadaljni
boji.
Na fronti med Šabcem in Gradištem je prehod čez Donavo ? ončan.
Južno Belgrada so osvojene višine med Zarkovcem in Mirjevom. Dalje proti vzhodu se vrši napad. Pozicije ob donavskem ovinku pri Ramu so bile zavzete v naskoku.
Dalje ob reki navzdol, pri Or-šovi, so se vršili mestoma artiljerijski boji.
Nemške čete so v jele dosedaj 14 častnikov, 1546 mož ter so vplenile 17 topov, med njimi 2 težka in 5 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ NA SRBSKI FRONTI.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo:
Ofenziva avstrijskih in nemških armad v Srbiji se ima boriti z ljutim odporom. Zdi se, da je srbska armada zopet dosegla ono defenzivno sposobnost, katero je imela lanskega decembra. Navzlic temu napreduje prodiranje naših čet, akoravno so težkoče, katere morajo naši in nemški vojaki premagati mnogo večje, kakor n. pr. pri veliki majski ofenzivi v Galiciji. Teren, po katerem prodirajo je močno utrjen in srbske čete branijo vsako črto z obupno hrabrostjo.
Posebno hudi so boji v Mačvi, ki je zopet prava močvirna trdnjava. Tu je mogoče prodirati le korak za korakom, bojevati se je treba za vsako njivo, boriti za vsako z bodečo žico obdano mlako. Tu in v Posavini napredujejo naše Čete polagoma, toda z veliko energijo.
Južno in vzhodno Belgrada se je razvila velika bitka. Armada Kovess, ki prodira na fronti Obreno-vac - Belgrad - Smederevo, je s svojim centrom prodrla Čez mesto ter napadla pozicije, na katere so se po krvavih bojih v Belgradu umaknile srbske čete. To se je razvila bitka, katere potek je za naš povsem ugoden. Naše čete so v ljutih bojih zajurišale že dve važni utrjeni srbski točki Zeleni vrh in Veliki Vračna 2 km južno Belgrada, nemške čete pa so zavzele višine na jugozapadu med Žarkovem in Mirjevem. V tem prostoru postaja pozicija za Srbe polagoma nevzdržna in računati smemo, da se bodo skoraj umaknili dalje proti jugu.
Prehod naših vojsk čez Savo in Donavo je sploh na celi fronti med Šabcem in Gradištem končan. Gall-witzova armada je pričela prodirati
na fronti Smederevo - Gradište, torej na obeh straneh Morave, v katere dolini se stekajo ceste iz južne Srbije. Gallwitzove operacije bodo vplivale tudi na razvoj bojev južno Belgrada.
V kotu pri Oršovi se vršijo le artiljerijski boji.
Kako močna je srbska armada.
Major Moraht računa v »Berli-ner Tagblattu«, da šteje srbska operacijska armada 10 divizij po 3 pehotne brigade. Vsaka divizija šteje 24.000 pušk, 24 strojnih pušk, 300 sabelj in 72 poljskih topov, 1 baterijo havbic in več baterij gorskih topov — vsega skupaj torej okrog 250.000 mož. Ako se k temu prištejejo še posadke, potem je ceniti po Morahtu srbsko operacijsko armado na 300 tisoč mož in 1000 topov.
BOJI ZA BELGRAD.
Budimpešta, 11. oktobra. »Az Est« poroča iz Bukarešta: Srbi so imeli, kakor poročajo listi v Bukarešti, ogromne izgube. Njihove lahke baterije so napadalci sestrelili ali tudi pehota je imela neverjetne izgube. Na ciganskem otoku, ki je znan od lani in katerega so sedaj osvojili Nemci, je bilo pokopanih 600 srbskih borilcev. V Belgradu ležijo po cestah trupla številnih srbskih vojakov, bolnice so prenapolnjene z ranjenci iz tridnevnega boja. Bolnice je prevzel sanitetni oddelek avstro-ogrskih čet. Ta skrbi tudi za prehranjevanje srbskih ranjencev.
Vojni poročevalec lista »Mit-tags - Zeitung« piše: Glavni delež na osvojitvi Belgrada imajo pijonirji in donavska flotila. Tehnične Čete so delale tri dni in tri noči na forci-ranju ceste in so težko nalogo izpolnile sijajno. Pri prehodu čez Savo so vojaki porabili čolne, pod varstvom naših topov so se pomikali dalje. Srbi so skušali prehod preprečiti, ali so morali kmalu umolkniti s svojim ognjem. Na mnogih točkah so naše čete predre obrežne ovire in prodirale dalje. Na pobočju Kali-megdana so se razvili strašni poulič. boji in odigravali so se krvavi prizori. Mož proti možu z bajonetom in kopitom. Dva dni in dve noči je divjal ta boj. Vsako ped zemlje so Srbi trdovratno branili, končno so se po skupinah odstranili iz predmestja. Drugi dan so hoteli osvojiti si nazaj severni del, ali tudi tukaj so morali odnehati . . .
Vtisk poročila o padcu Belgrada v Parizu.
Berolin, 11. oktobra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Ženeve: Brzojavka o padcu Belgrada je došla v zunanji urad v Parizu, ko je Delcasse na podlagi optimističnih poročil iz Niša dal izdelovati pomirjevalni predlog za ministrski svet. Takoj je brzojavil Delcasse Vivianiju, da mu je slabo in zato ne more priti k seji ministrskega sveta. Viviani se je odpeljal v Elyse. Dogovoril se je s Poincarejem, ki je bil tudi brzojavno obveščen o padcu Belgrada, da naj Viviani odloči glede solunske zadeve in ž njo v zvezi stoječih zunanjih stvari, ko bo zastopal Delcasseja. Trajanje provizorija je odvisno od jutrišnje izjave Vivianija pred združenimi tremi velikimi parlamentarnimi komisijami.
Avstro - ogrski in nemški letalci bombardirajo važne srbske kraje.
Berolin, 11. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije: Iz Niša poročajo, da se je opazilo včerai avstro - ogrske in nemške letalce nad Kragujevcem. Metali so bombe na razne kraje, obilo na kolodvor v Kladovem na železniški progi Belgrad - Niš, kjer se odcepi železnica v Kragujevac.
Bombardiranje Niša.
»Vossische Zeitung« javlja 10. oktobra: Včeraj je priplul nad Niš aeroplan, ki je  mesto bombardiral.
Eksplodiralo je 7 bomb, ki so ranile več oseb.
Srbija — Ahilova peta. Lugano, 11. oktobra. »Secolo« javlja iz Rima: Tu se računa, da Srbija ne dobi grške pomoči in je za zdaj kakor četverozveza odkazana na lastno pomoč. Položaj je jako težaven. Izkrcanih 60.000 do 70.000 mož zadostuje kvečjemu za zavarovanje železnice in dovoza vojnih potrebščin. Srbiji pa je treba veliko več, Če naj ustavi nemško - avstrijsko prodiranje, kajti pričakovana grška pomoč je izostala. Četverozveza se mora resno izprašati vest. Dardanelskega napada z nepotrebnimi krvnimi ranami, se ne sme ponoviti. Neuspeh bi veljal četverozvezo 100.000 mož in ostanek ugleda v Romuniji in na Grškem. Srbija po-stana lahko naša Ahilova peta, če podleže orožju ali snubljenju sovražnika. Če ne bo pomoči, mora ta heroični mali narod podleči.
Homatije v Albaniji.
Iz Berlina javljajo, da so izvedeli iz Bukarešte, da so prišle močne albanske čete v Tirano in prisilile ondotne srbske in italijanske čete, da so se umaknile. Položaj Italijanov v Draču je jako kritičen. Albanski vstaši pod vodstvom Prenk - Bib-Dode so zavzeli točke, ki so bile zasedene po srbskih in italijanskih Četah. Albanci so zaplenili en srbski in dva italijanska topa in mnogo municije.
Vojna z Italijo.
NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU LE MANJŠI BOJI.
Dunaj, 11. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na jugo - zapadni fronti tudi včeraj ni bilo večjih bojev. Napad Italijanov na Mrzli vrh je že naš artiljerijski ogenj odbil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
DALMATINCI *0 GENERALU
BOROEVIČU.
Dalmatinski vojaki, ki so se vrnili domov na kratek dopust, govore
o generalu Boroeviću s takim ponosom, kakor govori sin o priljubljenem mu očetu. General Boroević prihaja med vojake, tudi v prve vrste, med najljutejši ogenj. Nekje je padel poleg njega njegov pobočnik. Razgovarja se z vsakim, kratko, ali besede so polne miline. Časih se tudi pošali. Za celo vojsko misli: za obleko, za hrano, za tobak, za zdravje, za vse. Vojaki hvalijo hrano, o okopih pa pravijo, da so tako urejeni, Kakor sobe v domr-či hiši. Vsi imajo nove zimsko obleko. Vsi, od prvega do zadnjega, zanjujejo, da Italijani ne prodro nikdar niti prve obrambne črte, ali dosti je prostora v nas. po-sesti izven te črte,  pa tudi te^a si
LISTEK.
Jugoslovanska žena s Krasa.
Gospa grofica Frany Thun-Thun piše v »Neue Freie Presse« z dne 3. oktobra 1915: »Vroč poletni dan se je nagibal h koncu in solnce je pošiljalo s krasno se spreminjajočim prelivanjem barv divjemu kamenju svoj večerni pozdrav. Vleklo me je ven v mrzlo, sivo tvarino, katero je zahajajoče solnce žareče-rdeče barvalo, kakor da hoče vdahniti življenje tam, kjer strmi vse tako sivo in mrzlo v neskončnost. Kras se je v svoji pijanosti barv divno obličil, kakor da daje solncu hvalo, da se naklanjajo trenotki prebujenja in žarenja tudi njemu, zavržencu, izobčencu. Brzo sem šla dalje, od kamna do kamna, prepuščajoč se svojim mislim, z nezavednim navalom, da zajamem vso Ietopo tega kratkega roka. Kar zagledam v najbližji bližini žensko podobo v njeni slikoviti noši. V naročju ji je dremalo svitlo-laso dete, ki ga je z melanholičnimi, monotonimi melodijami zazibavala v spanje. Okoli nje so se pasle ovce, ki so iskale z žilavo vztrajnostjo svoj
vsakdanji živež. Obstala sem kakor prikovana pred to ljubko podobo, kateri je naklanjalo solnce toploto, ljubezen in poezijo. Žena pa se je sem k meni komaj ozrla, ni se zame menila. Po pravici, saj sem bila vsi-ljivka v tem okolišu, kjer je bila ona gospa in kraljica, kjer me je samo trpela. Hotela sem vzbuditi to mrzlo veličino, pa sem   pobožala lepega
kodravca v njenem naročju. Tu je dvignila oči in vprašala s toplim, jasnim glasom: »Ali si ti tudi mati?« Moj pritrdilni odgovor je odprl pot; kot mati sem našla pot k njenemu srcu. Sedaj sem si upala sesti poleg nje na sivem kamenju, ne da bi se imela za rušiteljico miru. Izmenjavali sva svoje misli, kolikor se je dalo ob mojem malenkostnem znanju jezika. In začela je z glasom, kr je postajal vedno trdnejši: »Kar vidiš tu, to je vse, kar mi je preostalo, otrok in ovce. MoJ mož se bojuje, najprej proti Srbom, sedaj proti dednemu sovražniku; kje, tega ne vem, to pa vem, da sovražnik ne vdere v našo deželo in da naši bratje zma^ gajo.« Tesneje je privila otroka k sebi in nadaljevala:, »Mogoče je že mrtev... Sosedni mož je padel, in še mnogo drugih se ne vrne.« Tu je nenadoma vstala, solnce je žarelo ka-
kor še nikdar in z njim odrevenili svet pri njenih nogah, kakor da hoče tudi ta pripovedovati o krvi in žrtvah. Kakor duh se je odražala žena s svojim bremenom v naročju od večernega neba in mrmrala poluglasno: »In če padel...? Za Boga in za cesarja!« Siv in mrzel je bil zopet Kras, in počasi je stopala nizdol in njene ovce so ji sledile... Tako sem bila zopet sama in vendar bi bila pohitela najrajši za to ženo, da ji izrazim svoje občudovanje in svojo hvalo. Kako veliko duša ima ta revna nepismena žena, ki ničesar ni slutila o Krnu in Soči, a je instinktivno vedela, da se vojskujejo, krvavijo in zmagujejo. Tudi ona je bila pripravljena, da vse žrtvuje za sveto, veliko stvar in kakor sveče-nica je mrmrala v purpurno večerno nebo v imenu vseh Dalmatink žrt-veniške besede, dočim stojijo možje na krvavi straži ob Soči. Tako si se pokazal, ti krasni narod, vrednega1 velikega Časa, eni z orožjem, vi pa, vi tihi, slabo poznani, po požrtvovalnosti in veličini duše. Cesar in cesarstvo Vam vesta hvalo in zidata na Vas, ki ste poklicani, da vzgojite zarod, ki bo vreden očetov, zvest geslu: »Za Boga in za cesarja!«
K.
OdvBtnihova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
XXIII.
Pri nadaljevanju obravnave je dobil najprej besedo zastopnik obto-žilne oblasti in ko je ta opravil, je prišel na vrsto odvetnik Soames.
Ta je, govoreč začetkoma jako tiho, najprej pihal na dušo porotnikom in skušal v njihovih srcih vzbuditi sočutje za lady Boldonovo, poudarjajoč zlasti, da ravno ljudje, ki imajo voljo, biti strogo pravični, navadno zgreše pravo pot. Potem je nekoliko glasneje nadaljeval: Gospodje porotniki! Če stvar dobro preudarite, morate spoznati, da pri nakupu kokaina ni bilo namena, zastrupiti odvetnika Feliksa. Kdor s kakim človekom v isti hiši ali v istem stanovanju prebiva, ta zna dobiti priliko, da ga zastrupi, ali da bi šel kdo v drugo, njemu nepoznano hišo z namenom, da tam in ob tisti uri koga zastrupi, to je pač izključeno. To je zaradi tega izključeno, ker bi v tisoč slučajih gotovo devet-stodevetindevetdesetkrat ne našel prilike, svoj namen izvršiti. Stvar je
čisto jasna. Lady Boldonova ima že dlje časa večkrat trganje v obrazu. Pogledala je v medicinsko knjigo in tam čitala, da je kokain priporočljivo sredstvo proti trganju. Prepisala si je recept in ko se je z gospodom Thesi-gerjem slučajno peljala mimo lekarne, ga je naprosila, naj ji kupi to zdravilo. Ali ni to popolnoma naravno? Lady Boldonova je ostala na vozu, ker ni imela nobenega vzroka, da bi iz njega izstopila. Ce bi bila imela namen, s kupljenim zdravilom odvetnika Feliksa zastrupiti — kaj mislite, da bi se bila v takem slučaju pri belem dnevu vstavila pred lekarno in poslala svojega zaročenca po strup? Pri nakupu kokaina se lady Boldonovi še sanjalo ni, da bo za tem strupom odvetnik Feliks umrl, kaj še, da bi bila imela namen, Feliksa zastrupiti.
Odvetnik Soames je potem opozarjal porotnike, naj v razburjenju izrečenemu priznanju IadyBoldonove ne pripisujejo nobenega pomena. To priznanje je izrekla le v prvem strahu, da bi obvarovala svojega zaročenca.
Nadalje je odvetnik Soames razpravljal o najbolj kočljivi točki cele obtožbe, o tem, da je policija pri hišni preiskavi našla v pisalni mizi tady
Italijani ne morejo osvojiti. O Italijanih pravijo, da se tudi oni bore hrabro ali zaman . . .
Ponesrečeni saperski napad! Italijanov.
Iz vojnoporočevalskega stana: Ker so Italijani na onih frontnih točkah, na katerih se nahajajo na Do-berdobski planoti, poskušali pogo-stoma z napravo sap v skalovju, približati se našim četam, so te izvršile več izpadov, ki so povzročili sovražniku povsodi težke izgube. Italijanski napadi na visoko planoto La-varone in Folgarije so najbrže ustavljeni, ker je sovražnik tam zopet izgubil okoli 2000 mož.
Obstreljevanje Turjaka.
Dunaj, 10. oktobra. (Kot. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: V Primorju smo včeraj obstreljevali (Turjak, pri čemur je bilo uničenih nekaj italijanskih bivališč. V Primorju smo izvršili tudi uspešna podjetja v svrho uničenja sovražnih sap, pri čemur so imeli Italijani velike izgube.
(Turjak spada pod tržiško okrajno glavarstvo, ima prebivalcev okoli 1500, pošta je v Pierisu. Od Gorice je oddaljen Turjak 26 km)
Od Tržiča je Turjak oddaljen kakih 7 kilometrov, nahaja se od Tržiča v zapadni smeri.
Italijani so začeli štediti.
Italijanski vojni minister je naprosil vse vojaške oblasti, naj šte-dijo pri izdajanju velikih vsot, ka-koršne so se porabljale doslej za vojaške potrebščine in kakoršne bodo v bodoče potrebne še v večji meri, naj preprečijo vsako zlorabo in potrato denarja in materijala in kakor hitro mogoče naj podajo račune o vporabi zaupanega jim denarja.
Pritožbe    pijemonteških črnovoj-nikov.
Dunaj, 9. oktobra. Iz vojnoporočevalskega stana: Pri odbitem napadu na Col dei Bois v Tofanskem ozemlju 28. septembra je bilo vjetih 13 podčastnikov in 57 mož nekega bataljona alpinske teritorijalne milice. Ti črncvoiniki iz Piiemonta so ozlovoljeni, ker morajo služiti kot teritorijalna milica na ironti,dočim se vporablja teritorijalna milica drugih orožnih vrst samo v ozadju. Starejši letniki se posebno pritožujejo, da morajo vršiti težko službo alpincev, dočim na jugu starejši letniki niti vpoklicani niso. Vojaki pravijo, da Salandra kot Apuljec ni priljubljen v Pijemontu in se hoče zato maščevati. Pijemonteze pošilja v vojno, svoje volilce na jugu pa pusti doma. Tudi mlajši letniki tretje kategorije se bridko pritožujejo, da se jih vporablja na fronti. Ker spadajo k tretji kategoriji, nima vlada nikake pravice, vporabljati jih na fronti. Prostovoljce po večini grdo gledajo vsi drugi, zlasti dijake, ki so hujskali k vojni. Šli so bili na Tofano ali čez par dni že jih je tako zeblo, da so morali oditi in priti na mesto njih družinski očetje alpinskega bataljona. Pred napadom se svari vojake, naj se nikar ne dajo vjeti, ker da Avstrijci usmrtijo vse vjetnike.
Novi štrajki v Italiji.
Pet tisoč kovinskih delavcev v 'ladjedelnici in orožni tovarni Armstrong in tristo delavcev v municij-iski tovarni v Menzagnu je pričelo štrajkati, tri tisoč kovinskih delavcev v Ansaldi pa zahteva dvajset oziroma tridesetod'stotni povišek mezde in petdeset do sto odstotkov plačila za delo čez ure.
Napačne vesti o GiolRtiju.
»Politična korespondenca« poroča: Poročilo nekega gornjeitalijan-skega lista, da Lo Giolitti v kratkem
poklican h kralju ali da je že bil poklican, so politični krogi sprejeli z velikim dvomom, ker nič ne kaže, da bi se bil Salandrov kabinet količkaj približal Giolittijevim naztranjem in tudi ni videti nobene potrebe, da bi Giolitti vplival na kako zbližanje, spričuje zadostno tudi znana brzojavka markija Capellija, enega najožjih pristašev Giolittijevih, s katero je ostro odbil vsako domnevanje, da bi on odobraval govor Barzilajev ali politiko vlade.
Trdnjavo Gorica
naravni MtiL
Poročevalec »Morning Poste« piše iz KonŠtance:
»Videl sem Gorico. Tako blizu sem bil, da se mi je skoro zdelo, da je potrebno samo, da iztegnem roko pa se dotaknem njenih zidov. Navzlic strašni tragediji, ki se odigrava že tako dolgo na teh s krvjo napojenih poljih, se ti vendar mesto koketno smeje nasproti. Težko si je misliti ljubkejše slike, kakor je ta z rodovitnimi vinogradi, s čistimi pa deročimi valovi Soče in gorovja polna sadnega drevja. Popolnoma sem se zamaknil v ta očarujoč razgled in dobil sem zavest, zakaj je bilo že toliko in tako velikega prizadevanja za izvojevanje tega mesta in kako se je godilo, da so se morali Italijani vstaviti tukaj in že tri mesece stojijo tukaj. Prve čete , ki so korakale iz Krmina proti Gorici, so prišle z velikim navdušenjem, hoteČ zasesti vse lepe dežele in kraje, ki so nekdaj pripadale Italiji. Čez vinograde in polja po Brdih so se razlile kakor plazovi, močnejše nego vrtinci sovražnega artilerijskega ognja. Ali Avstrijci so znali izkoristiti vsako naravno oviro, ki se jim je nudila, v svoj prid. Miljo za miljo je divjala bitka; po Jiribih in dolinah, ki so bili vsi gosto pogozde-ni in le za ceno velikega truda in strašnega prelivanja krvi jih je bilo mogoče vzeti. (Pripoznanje velikih italijanskih izgub je toliko dragocenejše, ker gre pri teh pokrajinah samo za ono zono, katero smo prostovoljno odstopili pred pravem trtd-njavskim ozemljem.)
Koncem junija potem so se pomaknili Avstrijci v svoje vtrjene pozicije pri Gorici. Te so prav gotovo jeden izmed vojnih Čudežev sedanjega svetovnega požara. Moderna artiljerija je dokazala, da umetno zgrajene vtrdbe imajo jako omejeno vrednost, da so morda že skoro brez pomena. Gorica pa dela izjemo in dokazuje premoč naravne trdnjave. V resnici, Gorica je naravni čudež, kar se tiče vtrjenih krajev. V središču teh naravnih vtrdb ležeče mesto objema Soča v dolgem loku, v katero priletava ravno južno, od koder napadalci korakajo k napadom, divji dotok, ki je obrambi v veliko pomoč. In ob reki, dalje proti zapadu kakor proti vzhodu obdaja Gorico venec gora. Ako gledaš na nje od daleč, se ti zdijo velikanske vtrdbe, katerih moč tiči ravno v tem. da so razno-vrščene jedna tik druge. Zgodovina že priča o strategičnem pomenu Gorice, ta prostor je bil že starim Rimljanom najmočnejše oporišče proti barbarom. Pri Gorici tudi je bilo središče vseh velikih srednjeveških bojev za gospodstvo Benetk. Sedaj pa zapira Gorica pot narodu, ki prodira proti severu, boreč se za svobodo. Ali ne le naravne vtrdbe ovirajo pohod Italijanov, ampak tudi za časa italijanske nevtralnosti zgrajene utrdbe, ki so takorekoč vzorci stra-tegične modrosti. Vsi v teh krajijh, kjer ne manjka globeli, skriti topovi so zvezani med seboj z gigantskim brzojavnim in telefonskim omrežjem. V resnici, na  nobenem mestu
fronte se nima v tem orjaškem boju narodov kaka armada bojevati proti takemu številu težkoč, kakor italija-ni. Italijanom Sreča ni mila. Usodno je bilo tudi to, da jedina dovozna pot v Gorico je bila dva meseca po na-
povedi vojne vsled povodnji spremenjena v močvirje. Tako se naravno podaljšuje boj, katerega izid pa je gotov. Samo rezultatov ni mogoče doseči vseh hkratu in jih ni mogoče določiti dan za dnevom««
Vojna z Rusijo.
RUSKI NAPADI NA NAŠO FRONTO SO PONEHALI.
Dunaj, 11. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Rusko napadanje je včeraj na naši celi severo - vzhodni fronti bistveno ponehalo. Sovražnik je samo na našo linijo ob Strvpi napravil neka] sunkov, ki so se končali zanj, kakor predidoče dni, s popolnim neuspehom. V prostoru med železnico in spodnjim Stirom smo sovražnika pognali nazaj proti severo • vzhodu.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H6f er. fml. •    . • ODBITI  RUSKI   NAVALI PRED DVINSKEM. — ZMAGA NEMŠKE KAVALERUE V VOLINJI. — LJUTI BOJI PRI TARNOPOLU.
Berolin, 11. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 11. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Pred Dvinskom in severo-vzhod-no od Vidsov smo odbili ruske napade. Zapadno Smorgona je bilo sestreljeno sovražno letalo.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Vzhodno BaranoviČev je bil slaboten sovražni sunek z lahkoto odbit.
Armadna skupina generala von L i n s i n g e n a.
V kavalerijskih bojih v okolišu Kuhocke Vole je vržen sovražnik nazaj za odseka Beziminaje in Vjeso-luhe. Pri Jezjercih boji še niso končani Severno Bjelske Vole je sovražnik pregnan.
Armada generala grofa Both-merja je znova zavrnila močne sovražne napade. Nemške čete so zavzele višino južno Hladkov ob Sere-tu, 15 kilometrov severo - zapadno Tarnopola, ter so odbile 6, iz vasi Hladki izvršenih ruskih sunkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bombe na Rigo.
Berolin, 11. oktobra. Wolffov urad javlja: Od pristojne strani smo izvedeli, da je dne 10. oktobra pomorsko letalo pri poizvedovalnem poletu vrglo deset bomb na kolodvor v Rigi. Letalo se je srečno vrnilo na svoje opirališče.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča dne 8. oktobra: Ogenj naših vojnih ladij na okolico Šloka (27 km jugo - zapadno od Dunamiinda) je prisilil nemške baterije, da so umolknile ter je napravil v nemških strelskih jarkih mnogo škode. Boji pri Dvinsku se nadaljujejo. Po ljutem artiljerij-skem ognju so izvršili Nemci več protinapadov v okolici južno železnice iz Ponjeveža. Nemške napade na vas Grabunovko (12 kilometrov severno Dviroska) in na okoliške bregove smo odbili. Pri zopetnem napadu je sovražnik zasedel del na-
Boldonove drugo, nerazglašeno oporoko njenega pokojnega moža. Odvetnik je z rezkim prezirom zatrjeval porotnikom, da je ravno ta točka najmanj pomembna v celi obtožnici. Če ima človek pisalno mizo in makar tudi predala zaklenjena, vendar ni odgovoren za to, kar se v tej mizi nahaja, saj tudi lahko kdo drugi tak ipredal odklene in lahko kaj vanj dene, ne da bi lastnica le količkaj slutila, kaj se je zgodilo. Mogoče je, da je Thesiger vzel pri Feliksu oporoko an jo položil v mizo Iady Boldonove, a če je ona vedela za to in poroke ni uničila, s čimur bi bilo njej najbolj pomagano, potem je brez dvoma, da tega ni storila, da bi mogla oporoko spraviti na dan.
»Nismo prepričani,« je zaključil odvetnik svoja izvajanja, »da je lady Boldonova sploh vedela za drugo oporoko svojega moža, ker je Feliks samo prvo razglasil in tudi nismo prepričani, da je vedela, kje se nahaja ta oporoka, namreč v predalu njene pisalne mize. A če je tudi vedela, da je oporoka v njeni mizi, iz
še na noben način ne izj&te« da
je to oporoko hotela uničiti. Če pa ni imela namena, oporoko uničiti, čemu naj bi pa delala spletke proti odvetniku Feliksu? Kje je pa le najmanjši dokaz, da je hotela ladv Boldonova to oporoko uničiti? Nikjer ga ni! Niti sence kakega dokaza ni. Nasprotno, če je sploh vedela, da je oporoka v njeni miznici, potem je mogla imeti le namen, da oporoka ne izgine, čeprav je njej v škodo. Če bi si bila s težavami in nevarnostimi prisvojila to oporoko, potem bi je vendar ne bila spravila v svojo pisalno mizo in jo tam hranila. Človek z zločinskimi nameni hi bil vendar oporoko tisto minuto uničil, kakor bi jo dobil v roke, saj bi mu bilo ležeče na tem, da izgine, ne pa da ostane ohranjena.«
Porotniki in poslušalci so še med odvetnrkovim govorom s priki-mavanjem in šepetanjem kazali, da so njegova izvajanja nanje prepričevalno vplivala. Po končanem govoru so se umaknili le za trenotek v posvetovalnico in nato izročili predsedniku svoj pravorek. Zanikali so vsa vprašanja in izrekli, da lady Ada E^^nova.ni y. »ojjeni to^MjffiKfc .
I V dvorani je zopet zavalovalo in zašumelo. Glava se je nagnila h glavi, slišalo se je šušljanje in tudi rahlo tleskanje z rokami. O* Neil je vstal s svojega sedeža in pogledal na Thesi-gerja. Ta je ves žarel veselja, kakor bi sploh ne vedel, da nad njim še ni izrečena sodba.
Sodni predsednik je temu premoru kmalu naredil konec in nadaljeval razpravo, a zastopnik obtožne oblasti je bil že naveličan in porotniki so začeli skrivaj zevati m so le malo poslušali, tako da je sodni predsednik preložil razpravo proti Thesi-gerju, lady Boldonovi pa naznanil, da je izpuščena iz preiskovalnega zapora.
Vse sodno osobje je naenkrat vstalo s svojih sedežev in sodnijski sluge so tako hitro obstopiii Hugha Thesigerja, da mu lady Boldonova Se roke ni mogla dati. Poskusila se mu je približati, a sodnijski sluge so ji to zabranili in Thesigerja zopet odpeljali v zapor.
(Dal]« prihod*«*.)
ših jarkov. Istočasno pa se je nam posrečilo, potisniti sovražnika iz jarkov pri Boginski, severo - zapadno Grabunovke. Blizu ceste, ki drži iz Dvinska proti jugo - zapadu, se boji nadaljujejo. Na celi fronti pri Dvinsku silno streljanje artiljerije na obeh straneh. Ob Obolskem jezeru ter ob Drisvijati, nadalje južno do blizu Smorgona in Kreva trdovratni boj ne preneha. Izredno ugodno za nas so poteki boji na zapadnem bregu Spjaglice pri Nefedih in Slemjenkih, južno od Visnjevskega jezera. V okolici Pripjeta je sovražnik prodrl pri Nevelu, jugo - zapadno Pinska Čez Stohod proti vzhodu ter zasedel vas Komoro. V okolici severo - zapadno Čartorijska (11 kilometrov) se je razvil vroč boj pri vasi Huta Litovska. Vas je prehajala iz rok v roke. Sovražne napade na Lisovo smo odbili. Po energičnem napadu, južno Čartorijska so zasedle naše Čete navzlic ljutemu artiljerijskemu in strojnemu ognju in opetovanim sovražnim protinapadom sovražnikove pozicije, vzhodno naselbin Milčov, Veliki in Stari Taraz (5 kilometrov vzhodno Kolkov) ter so zajurišale vas Černič. S pomočjo oklopnega vlaka se je posrečil naš napad na sovražne pozicije Moščanica, Stavek in severo - vzhodno Klevana. V teh bojih smo vjeii 1800 mož s še ne ugotoljenim številom častnikov in strojnih pušk. V bojih pri Mstišinu, med Luckom in Dubnem, smo takisto vjeli 1500 vojakov, med njimi 19 Častnikov, ter ugrabili 5 strojnih pušk in enega metalca min. Na levem bregu Ikve smo osvojili snoči po ba-jonetnem boju vas Sopenov, severo-zapadno Kremenjca. Tu smo vjeli 3 Častnike in 256 vojakov ter ugrabili 3 metalce bomb. Sledeči sovražni protinapad smo odbili. Takisto smo osvojili vas Sjemikovce ob Strvpi (25 kilometrov jugo - zapadno Tarnopola) v naskoku. Nato smo vjeli pri napadu na višine, vzhodno Bučača, 10 častnikov in nad 300 mož.
V Vzhodnjem morju je uničil angleški U - čoln z artiljerijskim ognjem neko nemško transportno ladjo v bližini nemške obali.
Proti ruski dumi.
Iz Kodanja javljajo, da je reak-cijonarna združitev v Moskvi poslala carju prošnjo, naj razpodi dumo, okuženo po Židih in naj ustanovi pravoslavno skupščino, v kateri bodo zastopniki zemstev imeli posvetovalen glas. Šele če bo odstranjena na nevarnosti zgrajena duma, bo mogoča rešitev Rusije iz sedanje krize. Če bi se po vojni vpeljala ravnopravnost narodov, bi to pomenilo propad prave pravoslavne Rusije. Zopetnega zavzetja Poljske, ki je bila vedno ognjišče nemirov in revolucij, ni posebno želeti. Glavni cilj vojne naj bi bila pridobitev Galicije.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI LETALCEV NA ZAPADNEM BOJIŠČU.
Berolin, 11. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 11. oktobra.
Zapadno bojišče.
V okolišu Souchez - Neuville ter v Champagni, severo - vzhodno od Le Mesnil, smo odbili sovražne napade z ročnimi granatami.
Naši letalci so uničili včeraj 4 sovražna letala. Neki angleški aeroplan je padel vzhodno od Popperin-ge na tla. Severo - zapadno od Lille je prisilil poročnik Immermann neki angleški vojni dvokrovnik v višini 4000 metrov, da se je spustil na tla. Ta častnik je torej v kratkem času strmoglavil 4 sovražne aeroplane na tla. Nadalje sta bila v Champagni pri Somme - Py in na višinah ob Maasi v zračnem boju sestreljena po en francoski aeroplan. Mi smo izgubili neko opazovalno letalo, južno od Pretrskega gozda.
Vrhovno armadno vodstvo.
Povišana delavnost na belgijski fronti.
Lyon, 10. oktobra. »Progres« poroča iz Poperinghe: Nepretrgana delavnost angleškega brodovja proti belgijski obali je najbrže znamenje za to, da se pripravlja tako na morju kakor na kopnem odločilen dogodek.  Delavnost, letalcev; i& postala
jako obsežna. Z nemške strani so se utrdbe izredno ojačile.
Prizadevanja Francozov.
Berolin, 11. oktobra. Bitka v Champagni divja dalje z malimi odmori. Včeraj zvečer je narasel ogenj naše težke artiljeiHe do celih salv eksplozij. Kakor meseca maja in junija na višini Loretto in pri Souchezu meče Joffre brez ozira na izgube polk za polkom v ogenj. Izpopolnil je svej brigade in jih nadomestil z novimi. Celo polke z bojišča pri Arrasu je potegnH v Champagno, kakor pripovedujejo vjetnikk — Dne 6. in 7. oktobra se je pričela nova vrsta napadov. Pripravil rib je neprestani bobneči ogenj, ki je mestoma presegal ljutost ognjenega napada v septembru. Računa se, da je bilo od 20. septembra izstreljenih granat več milijonov.
Napadi zadnjih dni pa niso bili tako obupno ljuti, kakor v septembrskih napadih. Francoske čete so spoznale velikansko težavo svoje naloge. Napadalna fronta sama ni bila tako široka, mestoma je prišlo smo do hudih bojev v jarkih za neke dele jarkov, ki so bili zajeti. Vzhodno od Navarin - Ferme smo zopet jurišali. Sestreljena vas Tahure ob cesti Sonain - Ripont, ki so jo baje Francozi zasedli, leži v popolnem ognjenem kotlu. Izgube na obeh straneh so vsled ljutosti bojev težki, zaupanje naših čet pa je neomajno.
BOJ NA MORJU.
Švicarski listi posnemajo iz pe-trograjskih parte - naznanil v »Novem Vremeni«, da je bila v Baltiškem morju potopljena ruska križar-ka z vsemi oficirji. — Na južnem koncu Grške in pred Kytero se po italijanskih poročilih vsak dan torpedira kaka ladja. — Iz Kaneje poročajo, da je v libijskem morju nemški podmorski čoln torpediral in potopil neko francosko tovorno ladjo. 23 mož je bilo rešenih.
Skupni eksekutivni organ četverozveze.
Milan, 10. oktobra. Kakor francoski in angleški listi, tako se poteguje tudi »Corriere della sera« za nove metode diplomatičnega in vojaškega delovanja Četverozveze. List zahteva, da naj zunanji minister baron Sonnino skrbi za to, da se ustvari enotni eksekutivni organ vseh štirih držav v kakem glavnem mestu, da se bo mogla diplomatična in vojaška delavnost četverozveze vršiti po načrtu, sporozumno hitro in učinkovito. Utrujenost sovražnika, ki je matemačno gotova, treba tudi pospešiti, zlasti ker vsi člani Če-verozveze nimajo enako trajajoče odporne moči. Dnevi so šteti; vsaka ura je draga.
Pred uvedbo splošne vojaške dolžnost! na Angleškem.
Berlinski listi poročajo, da je sklenil angleški ministrski svet predložiti parlamentu zakonsko predlogo o uvedbi splošne vojaške dolžnosti za vse angleške državljane med 17. in 50. letom. Ta sklep je predvsem posledica francoskega in ruskega pritiska.
Reuter poroča iz Adelaide, da bo tudi v južni Avstraliji uvedena, splošna vojaška dolžnost.
Rekrutiranje na Angleškem.
London, 11. oktobra. Po poročilu Reuterjevega urada iz Cardiffa, so delavski voditelji v soboto z dobrim uspehom začeli agitacijo za rekrutiranje. Po treh ulicah idoče Čete so vzbujale veliko navdušenje. Delavski voditelji so imeli govore, v katerih so izrekali zaupanje, da bo angleški narod za to skrbel, da se ne vpelje občna vojaška dolžnost. Če bi se pa ne dobilo zadosti rekru-tov, bi bila uvedba splošne vojaške dolžnosti edini izhod.
Dogovor entente z Japonsko.
Pariški listi poročajo, da je bila med Anglijo, Francijo in Rusijo ter Japonsko sklenjena nova pogodba, po kateri bo poslovala Japonska kot municijski dobavitelj za entento.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 9. oktobra. (Kor. ur.) Olavni stan poroča:
Dardanelska fronta. V odseku Anaforte je prisilila naša artiljerija dne 8. oktobra veliko sovražno ladjo, ki še je skušala približati Bujuk - Kenekliku, da se je vrnila. V odseku Ari Burnu obojestranski slabi infanterijski in artiljerijski ogenj, metanje bomb. V odseku Se-dil Bahr je ugasila naša artiljerija v noči od 7. na 8. oktobra sovražne žaromete. Pred našim desnim krilom smo zasedli vsled eksplozije sovražne mine nastale jame in smo jih utrdili. £ dragih front nj£
.SLOVENSKI NAKOD**, one 12. oktobra 1915.
Stran 3
Italijansko poročilo o prekinjenju galipolskih operacij.
Milanski »Secolo« javlja iz Londona: Francosko in angleško armadno vodstvo uvažuje potrebo operacije na Galipoliju ustaviti, da bi moglo takoj razpolagati s potrebnim številom čet proti Bolgarom in Nemcem na Balkanu. Ta ukrep je gotovo neprijeten ter bo izzval resne reakcije v Egiptu in morda tudi v Indiji. Todla te posledice bodo le prehodne in se bodo dale lahko od-
pravit!, ako se posreči na ta način preprečiti nemški pohod na Carigrad. Povrh so vojaški strokovnjaki itak tega mnenja, da bo postal položaj galipolskih čet v 2 do 3 tednih radi viharjev v Egejskem morju težaven.
Dunajski diplomatični krogi smatrajo, da je treba počakati na-daljnih vesti, predno bo mogoče presoditi ali nameravajo Angleži in Francozi res opustiti svojo galipol-sko akcijo.
Zakaj je postalo Bolgarija
zooeznico centralnih držav.
Pred nekaj tedni je razposlala bolgarska vlada vsem občinam obširno spomenico, v kateri razpravlja o potrebi, da se Bolgarija pridruži centralnim državam. Na podlagi v spomenici zbranega materijala naj bi občinski prvaki ljudstvo o pravilnosti vladine politike podučili ter uspešno nastopali proti raznim opozicijonalnim agitatorjem. Spomenica je torej nekak propagandističen letak Radoslavove vlade, ki bo sicer v kratkem izdala tudi posebno zbirko diplomatičnih na pogajanja z entento in centralnimi državami se nanašajočih dokumentov v .Zeleni knjigi". Za spoznavanje razmer v Bolgariji je omenjena spomenica zelo važna,, ker razvidimo iz nje razpoloženje, ki ga je Radoslavov z čudo-vanja spretno roko in kakor vse kaže, tudi z najboljšim uspehom skušal med bolgarskim narodom ustvariti. Iz prvega dela bolgarske vladine brošure podajamo v naslednjem nekatere glavne misli:
Radoslavova spomenica opozarja predvsem na to, da hoče opozicija spraviti državo v vojno za ustanovitev Velike Srbije. Opozicijenalni agitatorji ne vedo ali nočejo vedeti, kaj pomeni sedanja vojna. Rusija hoče Carigrad in Dardanele, da si prokrči pot na svetovni trg, Anglija hoče uničiti Nemčijo, svojo najnevarnejšo kon-Inirentinjo na svetovnem trgu, da bi celi svet zopet sama obvladala, Francija bi rada dobila izgubljeno Alzacijo in Lotaringijo zopet nazaj. Italija, Srbija in Črna gora se vojskujejo edino le, da oropajo tujo državo. Temu nasproti se borijo Nemčija, Avstrija in Turčija za svoje posestno stanje ter da si zasigurajo miren in trajen napredek.
Svetovna vojna je izbruhnila deset mesecev po končanih balkanskih vojnah. Njen vidni in glavni povzročitelj je Srbija, katere zgodovina ne pozna časti, temveč le organizirano umorstvo kronanih glav. Za Srbijo so se dvignili ostali zavezniki sedanje vojne koalicije.
Bolgarska vlada je ob izbruhu vojne izjavila, da ostane nevtralna. Če bi se bila odločila za vojno, bi bila lahko napravila velik pogrešek in se pridružila onim, ki bodo poraženi, kar bi spravilo eksistenco bolgarske države v nevarnost. Nevtralnost je bila za Bolgarijo jako koristna. Država je mogla svojo armado materijalno in vojaško pripraviti, kakor še nikdar po-preje, prihranila si je ogrome vojne stroške prvega leta in imela priložnost se diplomatično tako pripraviti, da lahko poseže v vojno takrat, kadar bo definitivna zmaga zasigurana in bo gotovo, da bo vsaka žrtev stotero poplačana. V času nevtralnosti se je država tudi gospodarsko popolnoma okrepila. Letina je izredno dobra in feer je bilo letos nad 20 odstotkov več zemlje obdelane ter ima žito izredno visoke cene, se bodo stekala v Bolgarijo bogastva, s katerih pomočjo bo mogoče ozdraviti vse rane izza balkanskih vojn. V dobi nevtralnosti je imela Bolgarija tudi čas, se pogajati z obema skupinama evropskih velesil ter spoznati, katera nudi večje garancije za vresničenje stoletnih idealov, za osvojitev cele nerazdeljene Makedonije, ki ječi pod jarmom srbskih rabljev in državnikov.
Kateri skupini naj se torej pridruži Bolgarija? Gospodarski interesi zahtevajo, da se pridruži centralnim državam. Pregled izvoza in uvoza v zadnjih 15 letih to javno dokazuje. Leta 1907. je znašal uvoz iz centralnih držav (Nemčije, Avstrije in Turčije) v milijonih frankov 71*896, izvoza v centralne države pa 52*528, uvoz iz četverozveznih držav (Anglije, Francije, Rusije, Italije) 38294, izvoz v te države pa 31 046, za leto 1909. znašajo zadevne 89 166, 61*955 ter 49-466, 16*266, za leto 1911. pa 104 059, 62 689 ter 71*754, 39 646. Že te številke dokazujejo, da so gospodarski interesi Bolgarije tesno združeni z interesi Avstrije, Nemčije in Turčije. Le ž njimi v zvezi postanemo gospodarsko močni, gospodarska moč in samostojnost pa je pogoj politične neodvisnosti.
Naš največji sovražnik je Srbija. Podjarmila je čisto bolgarsko Make-doniio ter zatira tamkajšnie Bolgar^
na barbarski način. Makedonske reke so krvave od krvi pobitih Bolgarov, bolgarske žene so izpostavljene sramoti, kdor sc priznava za Bolgara, tega pretepajo Srbi kakor psa. Oni Bolgari pa, ki so sposobni za orožje, se morajo borin* danes za Veliko Srbijo. Stvar je pa sploh ta, da Bolgarija poleg Velike Srbije vobče ne more eksistirati, ker bi jo Srbija uničila.
Nemčija in Avstrija ste nam za samo nevtralnost obljubili 1. celo Makedonijo, vštevši Skoplje, Bitolj, Ohrid itd. 2. prijateljsko intervencijo, da nam Turčija odstopi ozemlje do Marice. (Se je med tem ž zgodilo.)
Za aktivno sodelovanje in vojaško pomoč pa ste nam Nemčija in Avstrija obljubili kompenzacile na stroške Srbije, ki popolnoma odgovarjajo našim željam, da dobimo ob Donavi skupno mejo z Avstrijo.
Ta idejal bodemo dosegli, ako opustimo svojo nevtralnost. Proti samim sebi bi ravnali zločinsko, ako bi se ne pridružili centralnim državam, kajti le te nam omogočijo uresničenje našega idejala: ujedinjenja celega bolgarskega naroda.
Spomenica razpravlja konečno o dalekosežnosti konflikta s četverozvezo, ki mora izbruhniti, ako se pridruži Bolgarija centralnim državam. Tega konflikta se nam ni bati, kajti ententa bo skoraj poražena in se bo morala podvreči diktatu Nemčije in Avstrije. Pobotati se moramo le z Romunijo, da se zavarujemo proti event. njenemu napadu.
Brošura ^zaključuje z naslednjim opominom: Čuvstvene politike se moramo izogibati. Pomagati moramo Avstriji in Nemčiji iz »svetega egoizma", da izvojujemo Veliko Bolgarijo. Pot do Velike Bolgarije, v Bitolj, Ohrid, Prilep in Skoplje, pa gre preko Niša in Belgrada.
Srbija in Bolgarija.
Sofija, 9. oktobra. Srbska vlada je bolgarskemu poslaniku v Nišu naznanila pretrganje vseh stikov med Srbijo in Bolgarijo s sledečo verbalno noto: Kraljevsko ministrstvo zunanje ministrstvo je zasnovalo nov sko poslaništvo, da je kraljevska vlada z ozirom na odhod diplomatičnih zastopnikov Rusije, Francije in Anglije iz Sofije prisiljena po solidarnosti z zaveznicami odpoklicati svojega zastopnika v Bolgariji Čolaka Antiča in smatrati za končano misijo ekscelence Čaprašikova, bolgarskega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Srbiji. Ukrenilo se bo kar treba, da se mu olajša odhod iz Srbije s Člani njegovega poslaništva.
Varstvo Bolgarov.
Sofija, 9. oktobra. (Zakasnelo.) Agence Telegraphique Bulgare: Varstvo bolgarskih interesov v državah, ki so odpoklicali svoje zastopnike iz Sofije, je izročeno diplo-matičnim zastopnikom Švedske. Samo na Srbskem, kjer so bile zveze z bolgarskim poslaništvom na tako nenavaden način pretrgane, ostanejo bolgarski interesi brez varstva, ker srbska vlada ni pustila bolgarskemu poslaniku toliko časa, da bi ukrenil, kar je treba. Ker je nizozemska vlada privolila, da se ustanovi bolgarsko poslaništvo v Haagu in potrdila imenovanje Hadži Miševa za titularja tega poslaništva, poj-de Hadži Mišev, ki je doslej zastopal Bolgarsko v Londonu, naravnost v Haag, kjer počaka, da dobi poobla-stilne spise.
Stanciov v Luganu.
Lugano, 11. oktobra. Dosedanji noslanik Bolgarije v Rimu, doktor Stanciov, se je tu naselil.
Bolgarska mobilizacija.
Berolin, 11. oktobra. Iz Sofije javljajo: Bolgarska mobilizacija obsega vse moštvo od 20. do 55. leta, tudi tisto, ki ni služilo pri vojakih.
Kodanj, 10. oktobra. Po poročilih iz Petrograda, je skoro končano pripravljanje bolgarske armade. Najvišja poveljniška mesta v armadi so ¥.J£kah zuajiih sovražnikov Rušile 1
Kodanj, 11. oktobra. Glasom pariških vesti, je bolgarski kralj poslal turškemu sultanu dolgo lastnoročno pismo. Tekom prihodnjih dni se sestane kralj Ferdinand z nemškim maršalom Limanom, ki je sedaj v turški službi.
Angleži pred Dedeagačem.
Geneve, 11. oktobra. Po atenskih poročilih so kapitani raznih ja-dernic, dospevši dne 9. oktobra zvečer v Atene, sporočili, da blokira močno angleško brodovje že dva dni Dedeagač in vse bolgarsko obrežje.
Italijanski listi o političnem programu nove grške vlade.
Preko C ur i h a poročajo: Po vesteh italijanskih listov, bo ostala nova grška vlada tako dolgo nevtralna, dokler bo to združljivo z življenjskimi interesi države, Grško-srbsko zvezniško pogodbo razlaga novi kabinet tako, da je Grška dolžna, pomagati Srbiji le v slučaju bolgarskega napada, ne pa, ako napade Srbijo kaka druga država (torej Avstrija in Nemčija). Italijanski listi poudarjajo, da je kralj Konstantin napram angleškemu poslaniku izrecno izjavil: »Prav nič se ni spremenilo« ter izvajajo, da kaže ta kraljev izrek, da je principijelno stališče Grške ostalo isto, kakor je bilo pod Venize-losom, le taktika da je druga. Navzlic temu je iz italijanskih listov razvidno, da vlada v ententnih krogih velika nezaupnost napram novim možem na Grškem.
Drug komentar o obveznosti Grške napram Srbiji.
London, 10. oktobra. »Daily Chronicle« javlja: Za Grško stopi zvezna dolžnost napram Srbiji le tedaj v veljavo, če Bolgarija sama Srbijo napade, ne pa, če centralni državi prej ali obenem napadeta Srbijo. List pravi, da bo Venizelos novo vlado podpiral.
Venizelosovi pogoji.
Atene, 11. oktobra. Venizelos je ponudil, kakor se poroča, novi vladi svoje brezpogojno sodelovanje za slučaj, da hoče kabinet Zaimisov sprejeti v svoj program točno izpolnitev vseh točk srbsko - grške zvezne pogodbe. Zagotavlja se dalje, da se je kabinet odločil dosedaj samo za varovanje oborožene nevtralitete.
Venizelos zapusti Grško?
Frankobrod, 10. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javljat iz Carigrada: Smatrati je kot zagotovoljeno, da zapusti Venizelos Grško in se naseli na Francoskem.
Četverozveza in Grška.
Iz Aten poročajo, da je četverozveza izročila novi grški vladi noto, s katero odklanja grški protest proti izkrcanju četverozveznega vojaštva. Četverozveza poudarja v tej noti svoje prijateljstvo do Grške, dalje da ostane zasedena železnica v posesti Grške, ker je zasedena le za čas vojne, da četverozvezno vojaštvo ne bo prekoračilo določene cone in da hoče četverozveza skupno prevzeti stroške grške mobilizacije, odrejene v varstvo grške nevtralnosti. Zato, pravi nota, ne more četverozveza grškega protesta na znanje vzeti in želi, da ga tekom 48 ur prekliče, da se bodo mogle čete, ki so na potu v Solunu in v Kavalo, brez zadržka izkrcati. Ministrski predsednik Zaimis je četverozveznim poslanikom naznanil, da je novo ministrstvo prevzelo vlado s programom, ki je v vseh detajlih trdno določen in od katerega se noben član vlade ne sme niti za las odmakniti. Vlada obžaluje, da četverozveznim željam ne more ugoditi in da vsled tega vzdržuje svoj protest. Grška vlada smatra, da je izključno grška armada opravičena braniti grško ozemlje in protestira proti vsakemu tujemu vmeševanju. Grška vlada vztraja na zahtevi, naj četverozvez-ne čete brez odlašanja zapuste Grško. Končno je ministrski predsednik naznanil četverozveznim poslanikom, da je vlada zaprla solunski in kavalski pristan.
Angleške skrbi.
London, 10. oktobra. »Nation« pravi, da bi devet desetink grških politikov tudi danes še radi izpolnili bolgarske zahteve po teritorijalnih pridobitvah na podlagi narodnostnega načela. Usoda vseh angleških podjetij v Egiptu, v Mezopotamiji in v Galipoliju je odvisno od dogodkov v Srbiji. Če bo Srbija stala brez grške pomoči med nemško, avstrijsko in bolgarsko armado, bo hudo oslabljena. Najmanj za 200.000 mož je slabejša od svojih nasprotnic m ta primanjkljaj morajo zaveznice postaviti. Zveza na enotirni vardarski železnici je jako težavna. Ali moremo, vprašuje »Nation«, če ohrani kralj Konstantin prvenstvo, biti zagotovljeni, da Grška ne pojde čez svoj prijateljski protest proti izkrcanju še
dalje? Angleški viri denarja in Budi niso izčrpani Ali se more Angleška lotiti nove vojne, ko so podjetja v Belgiji in na Francoskem še tako zaostala. Vojaški položaj ne opravičuje bujnih upanj. Končno predlaga »Nation«, nai se čete ne izkrcajo v Solunu, nego v Albaniji.
Amsterdam, 11. oktobra. »Mor-ningpost« piše: Ne pretiravamo, če rečemo, da je izid cele vojne odvisen od akcije na Balkanu. Če bo vlada kaj storila, mora to storiti hitro in energično. Nemčija nas je že prevečkrat prehitela, v Belgiji in na Francoskem, na Poljskem in na Galipoliju, ki se zdi, da je nezavzemlji-va trdnjava. Ali naj nas zdaj Nemčija prehiti še v Srbiji? Če hočemo Srbiji pomagati, moramo v Solunu izkrcati veliko armado in tam napraviti glavno akcijo. Poraz Srbije bi ne bil za nas samo sramota, nego tudi katastrofa, kajti Nemčija bi marširala čez Srbijo in Carigrad v Solun.
Grey je kriv.
Rotterdam, 11. oktobra. »Man-chester Guardian«, glavni list liberalne stranke, se je že odrekel ministru Greyu. List piše: Grey je po angleškem naziranju odgovoren za poraz angleške diplomacije v ori-jentu in bo nosil posledice tega poraza.
Italija hoče pomagati.
Lugano, 11. oktobra. Iz Rima poročajo: V seji ministrskega sveta, o kateri časopisje ni dobilo poročila, je predložil Sonnino diplomatično brzojavno korespondenco z združenimi državami glede balkanske krize in militaričnih odredb, ki so potrebne za pomožno ekspedicijo Srbi-h. JVVnist-r se ** energično zavzel za to, da se Italija udeleži ekspedicije in ministrski svet je njegove predloge odobril. Italijanskemu kontingentu je določeno posebno operacijsko polje. Štel bo najbrž 50.000 mož.
Nov operacijski načrt četverozveze.
Lugano, 11. oktobra. »Idea nazi-onale« javlja iz Berne: Angleško zunanje ministrstvo je zasnovalo na operacijski načrt, ki bo na presenetljiv način premenil ves balkanski položaj prevrnil nemško - avstrijski invazijski načrt in prisilil Romunijo in Grško, a se pridruži četverozvezi. Angleško brodovje bo igralo glavno vlogo.
Približevalni koraki med Bolgarijo in Grško.
Budimpešta, 11. oktobra. Iz Sofije poročajo: Grški poslanik Naum je posetil ministrskega predsednika Radoslavova in mu je sporočil v imenu svoje vlade, da nova grška vlada stoji na podlagi principa oborožene nevtralitete in polaga važnost na to, da ostane med Grško in Bolgarijo interesom obeh držav odgovarjajoče, prijazno se razvijajoče razmerje tudi za naprej. Radoslavov je sprejel to sporočilo^ v imenu svoje vlade z velikim zadoščenjem. Romunska odklanja mobilizacijo.
Kodanj, 11- oktobra. Petrograj-ski poročevalec »Politikena« javlja, da je Rusija novic nujno pozvala Romunijo, naj mobilizira; ministrski predsednik Bratianu pa je tudi to pot ta poziv odklonil.
Zakopani zakladi.
Sempatje beremo, da sta pri podiranju starega poslopja ali pri prekopavanju zemljišča delavčeva lopata ali kmetov plug razgrnila staro posodo, ki so se iz nje vsuli zlati in srebrni novci starega kova.
Pred mnogimi leti so preplašeni ljudje zazidali ali zakopali zaklad, da ga v vojnih časih skrijejo plene-čim četam sovražnih vojščakov. — Sami so morebiti pod mečem, ali vsled bolezni poginili, posoda z zakladom pa je ostala cela ter je izsula svojo vsebino tujim najditeljem v naročje, ker o prejšnjih pravih lastnikih ni ne sluha ne duha več.
Časi so se spremenili, ne pa tudi ljudje. — Dobili smo velik razsežen in preskusen sestav denarstva in kredita, ki je varnejši, kakor luknja v zidovju ali jama v zemlji in ki vrhu tega tudi donaša večji dobiček.
Kdor hoče spraviti svoj denar na varno, ima na razpolago Raiff-eisenovke, hranilnice, poštno hranilnico in bančna hranišča. Tu ni denar samo na varnem, temveč donaša tudi pridno obresti, se množi ter se pretvarja v rokah teh zavodov z dajanjem kredita in posojil v nove gospodarske vrednosti Na ta način oploja gospodarstvo, dočim je drugače brez vsake koristi. Poštni hranilnici ali banki zaupani denar ostane lastniku na razpolago. S čekom ali plačilnim nalogom ga lahko vodi ali nakaže, kamor hoče. Banka ali hranilnica mu je za njegovo vlogo odgovorna in jamči zanjo, on sam pa ostane vedno njen gospodar.
In vendar se dobe še ljudje, ki svoj denar v lonce zakopavajo, kakor so delali njih pradedi v tridesetletni vojni. Ne vidijo, da poteka tudi v vojni gospodarsko življenje naprej. Svetovna vojna je uničila mnogo eksistenc, ravno toliko pa jih je tudi zgradila, marsikatero obrt je ustavila, mnogo obrtov pa poživila in pospešila. Mnogo velikega in malega ■ premoženja je nanovo nastalo, Še več premoženja, kar ga je bilo že pred vojno, je ostalo nedotaknjenega. Kam je šel ta denar? V hranilnice in banke, ki vse izkazujejo naraščajoče vloge.Porabil se je za podpisovanje vojnega posojila, nakupili so se ž njim drugi vrednosti papirji, marsikateri si je izboljšal z melioracijami svojo zemljiško posest, ali pa je plačal svoje dolgove. Del denarja pa, kar ga je bilo pridobljenega vsled vojne ali povodom vojne odtegnje-nega svojemu dosedanjemu namenu in vnovčenega, ni šlo po tej poti, temveč je ostalo pri svojih posestnikih. Ti so zlato zaprli, bankovce poskrili, da, celo srebro in nikel so nagrabili ter ga zaprli. Zlato se sedaj sveti v nogavicah, bankovci leže med skladnicaini perila, srebro leži na dnu skrinj, brez obresti in brez porabe. Niti oklic države, ki je izdala v obrambo svojih mej vojno posojilo, niti obljubljene obresti hranilnic in bank niso mogli oprostiti teh zakopanih in skritih zakladov iz njih zapora. Ti ljudje najbrže mislijo, da na ta način najvarneje spravijo svoj denar ter ga var jejo nevarnosti, zmanjšanja in izgube.
Ravno nasprotno pa je pravo.
Izkušnje prejšnjih časov dokazujejo, kolikokrat so bili taki nabrani zakladi ugrabljeni, ali da jih je uničil ogenj ali miši, ali da so ostali pozabljeni v svojih skrivališčih.
Ko so prišli zopet na dan, so bili novci že davno preklicani, dolžnost, zamenjati bankovce, je prenehala, in skrbno varovani zaklad se je spremenil v kopičico manjvredne kovine in v makulature.
Lahko bi še umeli, ako grabijo gotovino ljudje, ki menijo, da morajo biti pripravljeni na hiter beg! Toda ozemlje monarhije je danes, izvzem-ši majhnega obmejnega pasu, očiščeno sovražnika, čvrste, vojne in zmag vajene čete se nastavljajo sovražniku, naše čete stoje globoko v notranjosti ruske države.
Proč torej s tem bedastim strahom in s pomisleki! Zadržavanje denarja in plačilnih sredstev posamezniku prav nič ne koristi, ovira pa promet: posestniku vzame obresti, povzroča pomanjkanje drobiža in s tem težave v vsakdanjem življenju.
Skrivanje denarja pa je vrhu-tega skrajno nepatrijotično in ne-značajno. Dobrobit posameznika je danes neločljivo zvezan z dobrobitjo države. Samo, če zmaga država, se bo skupnosti in posamezniku dobro godilo. Vdanost državi je edino sredstvo, da se zagotovi bodoča sreča. Torej, na dan s skritim denarjem in denarnim papirjem!
Vsak, kdor ima veljavnih zlatih novcev, naj jih prinese k avstro-ogrski banki ali k državnim zame-njalnim uradom! Ne kot žrtev, kajti zanje dobi bankovce v nominalni vrednosti, temveč da izpolni patri-jotično dolžnost. Kdor si hoče ohraniti spomin na težke čase svetovne vojne, temu se lahko da potrdilo, da je prostovoljno izročil svoje zlatnike.
Srebrni in niklasti denar v promet!
Kdor je nabral srebrnega ali nik-lastega denarja in ga shranjuje, nai ga spravi zopet v promet; ponese naj ga k najbližjemu poštnemu uradu, ali naj plača z njim, ako ima plačila. S tem ne doprinese nobene žrtve, kajti kovan denar mu niti za trohico ne koristi več, kakor bankovec. Ravna kakor pošten človek, ki mu veleva vest, da naj vse opusti, kar bi utegnilo v teh težkih časih na kakršen način si bodi ovirati javno življenje. Pomanjkanje drobiža pa je gotovo velika ovira.
Ne skrivajte bankovcev!
Kdor ima večje zneske v papirnem denarju, ki zanj trenotno ali v bližnjem času nima porabe, naj kupi vojno posojilo, ali naj plača dolgove, ali naj naloži svoj denar v poštni hra-ninici, v Raiffeisenovki, hranilnici, banki.
Njegov denar ne bo samo njemu samemu donaša! obresti, temveč tudi koristil narodnemu gospodarstvu* skupnosti.
Iznebi pa se tudi skrbi, kako naj varno shrani svojo lastnino. Poštna hranilnica, hranilnice in drugi kreditni zavodi sprejemajo brezplačno vojno posojilo v shrambo. Pri vlož-nih knjižicah se lahko zavarujemo napram tatvini, ako si izberemo posebno geslo, ki je samo lastniku in denarnemu zavodu znano. Tat, ki ne
Ipozna gesla, ne dobi izplačanega denarja, denar ostane ohranjen pravem mu Isstsjkjk
Vse te ugodnosti zamudimo, ako nabiramo gotovino in se od nje nočemo ločiti.
Na tisoče jih odkoraka vsak teden, zapuste ženo in otroke, poklic, rodbino in posestvo, da prelijejo svojo kri za domovino! In naj li se spričo tega še dobe ljudje, ki se ne morejo ločiti od svojih zlatnikov, srebrnikov in papirnatih denarjev, četudi jim ločitev ne prinaša izgube, temveč dobiček na obrestih in večjo varnost?
Prebivalstvo, ki je pri tolikih prilikah dokazalo svojo zdravo pamet, patrijotično. mišljenje in smisel za skupnost, za edini pravi odgovor na to vprašanje ne bo v zadregi!
V času, ko se borijo naše junaške Čete za obstoj in napredek staro-slavne države, je uvedel cesar nov simbol nerazdružljivosti in ednot-nosti monarhije: zaukazal je, da se naj uvede poseben skupen grb, ki bo pravilni izraz državnopravnega ustroja monarhije in obenem simbol neločljivosti in nerazdružljivosti vseh njenih dežel. Monarhija dose-daj ni imela skupnega grba, znaki katere so rabili skupni uradi, zlasti pa armada in diplomatično zastopstvo so imeli bolj avstrijski značaj fn dvoglavi orel je reprezentiral tudi ogrske dežele. Sedaj dobi Ogrska svoj poseben enakopraven prostor v skupnem državnem simbolu. Novi skupni grb je jasno in slovesno priznanje, da so dualistični temeli, na katerih sloni monarhija neomajni. Ogrski državi je prepuščen popolno*-ma ravnopravni prostor in priznano ji je posebno odlikovanje s tem, da ■je postavljen grb Bosne in Hercegovine pod okrilje svetoštefanske krone. Državnopravna enakopravnost Ogrske je izvedena sedaj tudi v armadi in mornarici. Z manifestantnim poudarkom je konečno vpeljana v nove grbe velepomembna deviza naše pragmatične sankcije: Indi-visibiliter ac Inseparabiliter — ne-razdeljivo in neločljivo, deviza, ki tvori temelj vse državne politike.
Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo:
Ljubi baron Burian! V namenu, da poskrbim za grb, ki odgovarja državnopravnim razmeram pri skupnih napravah avstro-ogrske monarhije, sem se odločil določiti skupni grb, ki naj obstoja iz grbov Avstrije in Ogrske zvezanih po Mojem rodbinskem grbu v zmislu priloženih s heraldičnim popisom opremljenih risb. Naročam Vam, da odredite vse potrebno glede vporabe novega grba pri skupnih centralnih uradih in v zunanji službi.
Na Dunaju, 11. oktobra 1915.
Franc Jožef.
*
V posebni prilogi k Najvišjemu lastnoročnemu pismu, se nahaja popis novega skupnega grba avstro-ogrske monarhije. Ta grb se bo rabil v treh kategorijah: veliki, srednji in mali. Velika kategorija bo sestavljena šele pozneje, za sedaj je določena le sestava »srednjega« (I.) in »malega« skupnega grba.
»Srednji skupni grb« bo sesto-ial iz poleg sebe stoječih novih grbov Avstrije (na desni) in Ogrske (na levi), zvezanih z devizo »INDI-VlSfBlLITER AC INSEPARABILITER« v ščitu grba Najvišje cesarske hiše, obdanem od kolane Zlatega runa. Med ogrskim in avstrijskim grbom se bodo nahajali trije najvišji zaslužni redi monarhije.
Mali skupni grb bo primerno enostavnejši.
Grb Najvišje cesarske hiše nam kaže znano sliko: v srednjem polju srebrni pas, v desnem habsburškega leva, v levem lotarinski tri orle. Ščit je pokrit s kraljevsko krono avstrijskih prinčev in obdan od kolane Zlatega runa.
Novi avstrijski grb je sestavljen iz štirih ščitov: zadnjega, glavnega, srednjega in srčnega ščita. Srčni ščit nosi grb »Avstrijske hiše« srebrni pas v rdečem polju. Srednji ščit združuje grbe 5 starih dednih kronovin, nadvojvodine Nižje in Gorenje Avstrijske, vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske. Glavni ščit nosi grbe ostalih 13 kraljestev in dežel. Zadnji ščit kaže simbol avstrijske cesarske časti: črnega dvogla-vega orla s cesarsko krono.
Grb dežel svete ogrske krone sestoji iz glavnega, ozadnega ščita m srčnega ščita. Na zadnjem ščitu se nahajajo grbi Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Sedmograške, Bosne in Hercegovine ter Reke. Srčni ščit nosi znani ogrski grb z Andrejevim križem. Grb ogrskih dežel krona ogrska sv. Štefana krona. Grb držijo dva bela angel ja. - V
Uvedbo novih grbov (avstrijskega in ogrskega) je zaukazal cesar s posebnimi lastnoročnimi pismi grofu Stiirgkhu in grofu Tiszi.
m m *
Cesar je izdal nadalje posebno armadno in brodovno povelje, ki ukazuje uvedbo nove vojaške in mornariške zastave. Vojaška zastava bo imela v bodoče na eni strani skupni grb monarhije, na drugi stra^ ni cesarjeve inicijale, v oglih bodo vtkane enkrat avstrijska cesarska, drugič ogrska kraljevska krona. Rob zastave bo obstojal iz črnožoltih in rdeče - belo - zelenih trikotov. Zastava vojne mornarice bo dobila poleg sedanjega avstrijskega grba še ogrski grb, izgledala bo torej kakor zastava trgovske mornarice, samo da bo enotno rdeče - belo - rdeča.
Mi iz primorskih dežel.
Razpust občinskega zastopa v Ko-miži. Dalmatinsko namestništvo je razpustilo občinski zastop v Komiži; občinska uprava je poverjena vladnemu komisarju Leopoldu Bakosu.
Matej Vladislovič, sedaj pri domobranskem polku št. 4., 7. nadomestna stotnija, voj 4. v Ljubnem na Štajerskem, išče Pavla Čekona iz Istre iz sela Čekoni, županija Vod-njan. Čekon naj se mu oglasi, oziroma naj se mu sporoči, ako kdo ve zanj. čekon mora biti med begunci.
Kdo ve, kje se nahaja Jožef To-mažič, posestnik v Morskem, podžupan kanalski, naj to sporoči njegovemu bratu A. Tomažiču, Lir. 27. VIII. E. k. v Stainachu, Zgornje Štajersko. — Franc Rusjan, k. u. k. Arb. Abt. Nr. 18., Marinefeldpost-amt. Pola prosi obvestila o svojem očetu Mihaelu Rusjanu iz Medane v Brdih, ki je zdaj nekje v cesarski službi.
Poziv! Franc Bernik, starejši, iz vasi Peršeti št. 104, pošta RoČinj na Primorskem, naj se radi realiziranja in izplačila neka zavarovalnine nemudoma zglasi osebno ali pismeno z natančnim naslovom v pisarni dr. Karla Schmidingerja, c. kr. notaria v Ljubljani, Sodna ulica št. 11. Sploh se prosi vsak,komur ie znano, kje se sedaj nahaja Franc Bernik, starešji, da to naznani.
Med briškimi interniranci v Italiji se nahaja iz Kozane tudi Karol pl. Reja s svojo družino in sicer je v provinci Novara. Velik posestnik in umen gospodar na svojem posestvu je bil jeden izmed prednikov rodbine Reja; radi izrednega racionelne-ga gospodarstva, ki je bilo za vzgled drugim ppsestnikom, je bii povišan v plemenitaški stan. Rodbina je med najuglednejšimi v kojščanski županiji in veleposestnik pl. Reja je bil dolgo časa kojščanski župan.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. Višji artiljerijski oskrbnik Božidar D r e n i k. je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, njegov sin, artiljerijski nadporočnik Božidar D r e n i k pa je dobil Častni znak »Rdečega križa« 2. vrste.
— Dajte zlato in srebro! V mnogih družinah imajo različne zlate in srebrne reči, žlice in nože, uhane in prstane, zapestnice in zaponke, gumbe in verižice itd. 2e marsikaj takih stvari so ljudje darovali za vojnopo-možno akcijo pod geslom »Zlato dam za železo«, a vendar je med ljudmi še jako mnogo takih stvari. Z ozirom na državno korist se opozarja občinstvo, da država sedaj take zlate in srebrne stvari tudi kupuje in sicer pri glavni kovačnici denarja na Dunaju in pri uradih za puncira-nje v Pragi in v Gradcu. Vse te zlate in srebrne stvari se bodo v dunajski denarni kovačnici raztopile in kar bo Čistega zlata in srebra, se bo dalo ali avstro - ogrski banki, da bo za podlago našega denarstva ah pa se bo ž njim kupil inozemski denar, ki ga je treba za dobavo surovin in fa-brikatov, kateri se dobe le v inozemstvu, a so potrebni naši vojni upravi in domačim tovarnam. .Nekaj tega srebra in zlata se bo prodalo tudU zlatarjem, da bi mogli ohraniti svoja podjetja. Srebrne in zlate stvari se lahko pošiljajo na zgoraj imenovane urade s pošto in bo potem dognano vrednost izplačala poštna hranilnica. Kdor da zlato prostovoljno za bankovce, lajhko tdobi certifikati, ki bo poznejšim rodovom Hub spomin na svetovno vojno.
— Odloženi tečaji za oficirsko izobrazbo 43 do SOternfh na Ogrskem. Hotelo se je ustanoviti štiritedenske tečaje za bivše oficirje in oficirske aspirante 43 do SOle&ih, ali se Je ustanovitev teh tečajev odkv Sta za poznejši čas; prijaviti se ie
mogoče za te tečaje do 5. januarja 1916.
— Trgovci in prodajalci posode iz posteklenjene in Jeklene pločevine ter stranke, pozor! Glasom cesarske naredbe, bodo morale do 30. novembra zasebne stranke oddati posodo iz bakra, medi in niklja ter se bode za nadomestilo dobila posoda iz drugih ovin (iz jeklene pločevine). Pri posodi iz jeklene pločevine je razločevati »tržno blago» in srednjetežko blago.« Potem pride »izventežka po-steklenjena posoda iz jeklene pločevine.« »Posoda iz litega železa» in pokositrena in brušena železna posoda (posoda iz jeklene pločevine) ter pralni kotli. Za vse nadomestilno posodo so uveljavljene najvišje cene, od katerih mora imeti vsak trgovec in prodajalec posode strankam na razpolago in v vpogled vsaj po en izvod. — V lokalih za nadrobno prodajo mora imeti vsak trgovec razen cenika nabit še prav dobro viden napis: »Uradni cenik za pločevinasto in lito posodo ter pralne kotle ie na razpolago.« Uradni ceniki se dobivajo pri politični oblasti I. vrste (tedaj v Ljubljani pri mestnem magistratu.) Nadzorovanje te naredbe spada v področje obrtne oblasti. Prestopki te naredbe se kaznujejo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6. mesecev. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — Trgovci, kakor tudi zasebne stranke se opozarjajo, da se z nadomestno posodo pravočasno preskrbe!
— Svarilo. Državna oblast je izvedela, da se vzlic ministrski naredbi o zaplembi oziroma odkupu kovin raznih vrst, take stvari še vedno prodajajo in kupujejo. Zato opozarja oblast novic, da je prodajanje in kupovanje vseh stvari, ki so iz bakra, brona, tombaka ali iz medi, strogo prepovedano. Najboljše je sploh če oddajo ljudje vse te stvari že pred 30. novembrom. Kdor bi jih pa sedaj prodajali ali kupoval, ga zadene kazen: do 5000 kron globe ali zapor do šest mesecev. Kupcem se bodo stvari take vrste odvzele, ne da bi dobil kako odškodnino.
— 2elje vojaštva v gorah. Državni poslanec Pantz je obelodanil pismo, ki se mu je pisali vojaki, nastanjeni v gorah ob italijanski fronti v višini 2600 metrov. Iz tega pisma je posneti, da bodo vojaki v teh visokih hribih prezimili, vzlic snegu, ki bo zapadel.* Da bi laglje prenesli zimo v gorah, prosijo, da bi se jim poslale harmonike, knjige zabavne in vesele vsebine in ilustrirani časopisi, da bi si v dolgih večerih kratili čas in si olajšali službo.
— Žrtev požrtvovalnega dela v vojaški bolnišnici. V tukajšnji deželni bolnišnici je umrla 52 let stara gospa Marija Glančnikiz Črnega potoka pri Prevalu na Koroškem, ki je vstopila pred letom dni v prostovoljno pomožno službo v fi-lijalkah ljubljanske garnizijske bolnišnice. Zadnje Čase je vodila kuhinjo v vojaški bolnišnici v Mostah, dobila je legar in podlegla težki bolezni. Pogreb bo jutri ob pol 4. iz deželne bolnišnice, časten spomin požrtvovalni ženi!
— Za Berto Kendo so bili gospodu podpolkovniku Frid. Kauči-ču izročeni še sledeči darovi: Avstrijska tovarna v Stevru 20 K, Ema-nuel Kraus v Pardubicah, domobranski zalagatelj, 20 K; I. R. 50 K; Bratje B. 20 K; Viljem Beck in sinovi, dvorni zalagatelj. 50 K; omizje A. C. v dunajski rotovški kleti 10 K; Ivan Winternitz, domobranski zalagatelj, 10 K; podpolkovnik Fridolin Kaučič v imenu častnikov in tehničnih uradnikov domobranske orožarne 40 K; skupaj 210 kron. S poprej že izkazano zbirko v znesku 650 K, je torej gospod podpolkovnik KauČiČ nabral za Berto Kendo 900 kron.
— Privatne pošiljatve zavojev-v poljsko - poštnem prometu. Dovoljuje se pošiljatve zavojev tudi za poljskopoštne urade 20, 28, 37, 41, 43, in 148. Za pošto 103 je tak promet ustavljen.
— Pozor! Rok dolžnosti naznanila za gumi (kavčug) je dne 15. oktobra in je isto doposlatl v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi doposlatl.
— »Glasbena Matica«. Dediči dne 15. septembra 1915 umrlega vzornega rodoljuba, veletrgovca in veleposestnika gosp. Ferdinanda Sođvana so naklonili »Glasbeni Maticf«, kateri je bil blagi pokojnik ustanovnik, velikodušen dar 500 kron. Srčna jih hvala!
— »Boj za dom.« Pod tem naslovom Je izšla v založbi knjigarne I. Stoka v Trstu daljša pesem, ki slika v poljudnem tonu sedanji svetovni boj s posebnim ozirom na obrambo naših mej. To pesem je zloži! gosp. Jaka Stoka, tiskana pa je na tankem Jtertomt v veiikosii treh razglednic
in se dobiva po 10 vinarjev v knjigarni J. Stoka v Trstu, ulica Molili piecolo 19.
— »Ta zlata vinska kapljica« se
je v dobrem letu podražila za 150 in celo do 200 odstotkov. V Vipavi prodajajo letos boljše vino (mošt) liter po kroni, navadno namizno vino pa po 70 do 80 vinarjev.
— Kislo zelje na ljubljanskem •trgu je pač predrago in bi bilo prav koristno, če bi se cena znižala.
— Iz politične pisarniške službe. C. kr. vladni oficijal gosp. Ivan Marko je premeščen iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Radovljici; c. kr. okrajni tajnik Aleksander Schaffer pa od glavarstva v Radovljici k deželni vladi v Ljubljani.
— Iz ljudskošolske službe. Nameščena je v Dolenji vasi kandfdati-nja Albina Iskra; imenovana je Ana Pire za provizorično učiteljico v Gradcu - Podzemlji. — Na enoraz-rednici v Trbijah je nameščena kot suplentinja Julijana Rotar, ker je odšel učitelj Viljem Zirkelbach v Čr-novojniško službo; na ljudski šoli v Železnikih je nameščen absolvirani učiteljski kandidat Friderik Kovač, ker je učitelj Melhijor Dolenc odšel k vojakom. — Za suplentinjo na ljudski šoli v Soteski je nastavljena Er-vina Ropaš, ker je odšel učitelj Ivan Žen v vojaško službo.
— Ponarejeni stokronski bankovci. V raznih mestih naše države se je opazilo v zadnjem času nove ponaredbe stokronskih bankovcev iz leta 1912. Pozna se jih po teh znamenjih: na besedi »Barki« v ogrskem akcentu ni akcenta na »a«. Črke ogrskega teksta so tesnejše in imajo bolj širok bel rob, kakor je na pravem bankovcu. Mesto z besedami »Hundert Kronen« in z velikima številkama »100« na strani z nemškim tekstom se občuti gladko, do-čim se na pravem bankovcu občuti kov bakroreznega tiska. Sploh je ponarejen bankovec bolj mehek kakor pravi. Oba, drug na drugega prilepljena lista se dasta ločiti, ako se bankovec zmoči.
— Zlato poroko slavi v soboto znani slovenski komponist, gospod Anton Forster s svojo gospo soprogo Petronilo.
— Christofov učni in vzgojeval-ni zavod je, kakor prejšnja leta, tako tudi letos popolnoma zaseden, znamenje, da uživa ta zavod vsestransko zaupanje in ugled.
— Divji kostanj. Podpisano skladišče kupuje divji kostanj v naravno - suhem in zdravem stanu za ceno na licu mesta 12 K za 100 kg. — C. in kr. etapno oskrbovalno skladišče v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 (K. u. k. Etappenverpflegsmagazin).
— Umrl je v Ljubljani gosp. Josip S c h o 11, c. kr. vodja zemljiške knjige. Počivaj v miru!
Iz politične službe na Štajerskem. Konceptni praktikant Julij Reininghaus v Slovenjgradcu je imenovan za namestniškega koncipista.
Iz Celja. V drugem vojnem šolskem letu na tukajšnji slovenski gimnaziji se je vpisalo 152 učencev, in sicer v I. razred 34, v drugi razred 40, v tetji 39 in v četrti razred tudi 39 učencev. Poduk se je, kakor smo že poročali, redno pričel.
Vinogradi na Spodnjem Štajerskem. Okrog Ptuja bo vino prav dobro, a posebno veliko ga ne bo, pod Celjem pa je deževje vinogradom močno škodovalo.
Iz Maribora. Sposobnostni izpiti za učitelje in učiteljice se prično pred tukajšnjo komisijo dne 8. novembra. Prošnje je vložiti do 1. novembra.
Ureditev porabe mleka na Štajerskem. Štajerska namestnija je prepovedala, krmiti neposneto mleko svinjam in teletom; nadalje je prepovedala prodajo smetane; ista se sme prodajati le za bolnišnice, za kar je treba posebnega dovoljenja.
Kino »Ideal« predvaja danes, jutri in pojutrišnjem prvi film znamenite serije Henny Porten »Mučenica ljubezni«. O filmu, ki je zbudil veliko senzacijo na filmski borzi, lahko rečeno, da ga vsak obiskovalec kina pričakuje z veliko napetostjo. Splošno je namreč znano,kako priljubljena je Henny Porten pri občinstvu in da mu je vsak film, v aterem nastopi imenovana umetnica, največja senzacija. Prvi film Henny Porten — serije 1915—1916 prekaša vse dosedanje uspehapolne prednike in, kar ie še važnejše, se je posrečilo tvrd-kl »Messter« napraviti film, ki pa mora biti tako sestavljen, da, napravi na vse sloje obiskovalcev globok učinek. Slika nas deloma vodi v kroge »bo!jše« družbe, delomaA^krig-; ge umetnikov. Hennv Porten/^ra v tem fihnu vlogo, ki odgovarja popolnoma njenemu umetniškemu znanju. Igra v vlogi žene, katera iz ljubezni do svojega moža vsežrtvuje. Krasna m ljubka je v tem fifrau, posebno, ker je vteku polletja, znatno shujšala- kar nortett nten jjj imlf ahdpjfa
no zunafnost. Končna scena mora tudi najtršje srce omečiti in ga ganiti do solz. Kaj šele oni, ki v kinu radi jokajo. — Nadalje kaže kino »Ideal« še krasno veseloigro »Praska v kuhinji«, z Marijo Miiller - Link v glavni vlogi. Poleg tega je pa tudi vojno poročilo iz laškega vojnega pozo-rišča.
Žrebanje razredne loterije (5. razred 3. dan). 25.000 kon dobi štev. 90.553. Po 10.000 kron dobe št. 4554, 29.919, 91.550. Po 5000 K dobe št 17.804, 28.401. Po 2000 kron dobe št. 648,- 11.344, 22.340, 28.257, 28.259, 29.932, 37.263, 40.666, 41.659, 48.759, 52.342, 65.644, 80.940, 98.890, 105.802 Po 1000 kron dobe št. 4150, 8151, 9110, 9704, 11.175, 11.544, 14.339, 17.500, 17.646, 26.344, 26.795, 28.978, 31.141, 32.384, 32.459, 36.651, 38.231, 39.844, 43.051, 45.777, 49.740, 50.806, 50.934, 51.823. 53.621, 54.686, 54.692, 55.742, 73.017, 84.964, 106.715 in 106.820.
Razne stvari.
* Potres v Italiji. V provinci Reggio Emilia je bil močan potres, ki je provzročil mnogo škode in veliko strahu. V Parmi so ljudje strahotna bežali iz gledališča in je bilo več oseb ranjenih.
* Potres na Nemškem. Opazovalnica Hohenheim je zaznamovala dne 10. oktobra zjutraj precej močan potres, čigar središče se ceni, da je bilo oddaljeno 140 km, najbrže v frankovskem gorovju Jura pri Eich-stattu, kjer se je že dne 2. junija zgodil precej močan potres.
* Neurje v Tripolisu. Dne 8. oktobra so bili v Tripolisu strašni nalivi, celo mesto je poplavljeno, padala je toča debela kakor oranže, mnogo hiš je poškodovanih, strela je udarila v elektrarno, Tripolis je brez luči. Telefonska napeljava v oazo je porušena. Škoda v okolici je velika, več vojakov ie ranjenih.
* Ogoljufane rodbine vojakov. Zt dlje časa je bilo na Ogrskem slišati, da pri izplačevanju podpor rodbinam vpoklicanih vojakov ni vse prav v redu. Celo na ogrsko domobransko ministrstvo so prihajale pritožbe. Končno se je ponekod ljudem vendar posrečilo, da so stvar spravili pred sodišče. Tako se je vršila sedaj v Velikem Varadinu obravnava proti enajstim županom in občinskim tajnikom (te imenuje na Ogrskem vlada) kazenska obravnava, ker so goljufali rodbine vpoklicanih vojakov. Popolnoma neopravičeno so jim pri vsakem izplačilu državnih podpor odtrgavali, zdaj za kolke, zdaj za vožnje, zdaj za vojaške dobrodelne namene manjše zneske, namreč po 50 vinarjev, po kroni, po 5 kron, kar je pri stotinah rodbin zneslo seveda lepe zneske. Vse to so ti poštenjaki lepo pobasali v svoje žepe.
* Črtice iz Pariza. Pariški »Ma-tin« piše: Pariz je še vedno pozori-šče velikega tujskega prometa. Hoteli si porazdelujejo med seboj tujce. Stare gospe in gospodi, ki dohajajo v Pariz, se ustavljajo v enem delu mesta, mladina pa na drugem delu v živahnih ulicah. Hoteli, kjer stanujejo Angleži, so povsem drugače urejeni, kakor oni, v katerih stanujejo Francozi iz province. Istotako stanujejo Amerikanci v posebnem delu mesta. Amerikanci hočejo tudi sedaj živeti udobno, njim ne sme ničesar manjkati. Seveda plačujejo vse jako drago, ali zato so prišli v Pariz, da malo izpraznijo svoje polne denarnice. V prekrasnem hotelu »Astoria« se nudi taka prilika Amerikancem. Ravnatelj hotela je bil Nemec, ali kakor hitro je izbruhnila vojna, je bil ovaden špijonaže, kakor poročajo listi, je bil sicer oproščen obtožbe radi špijonaže, ali v zaporu so ga vseeno pridržali. — Karakteristično je, da se ob porokah sedaj ženina ne vpraša samo, kak poklic ima, marveč tudi, ali je bil odlikovan v vojni. To namreč raditega, da se zabeleži v matici, ako je sodeloval v vojni, ker vsak zasluži, da se to ovekoveči, ker se ni boril samo za svojo domovino — tako pravijo francoski listi — ampak tudi za vse človeštvo.
častite naročnike »Slovenskega Naroda«, katerim Je potekla septembra bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite v kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidno na naslovnem ovitku.
Današnji list obsega 6 strani,
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Valentin Koottar
0206
234. Stev.
.SLOVENSKI NAROD- one 12. oktobra 1915
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8w oktobra: Fran Bizjak, gostilničar in posestnik, 62 let, Tržaška cesta 5. — Trifun Pejič, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v trršu-linskem samostanu. — Ivan Močnik, kočijaž - hiralec, 55 let, Radeckega cesta 9.
Dne 9. oktobra: Julijana Mehle, zasebnica, 78 let, Nadvojvode Friderika cesta 4. — Marija Klarman, zasebnica, 42 let, Streliška ulica 8.
Službo oskrbnika
Mesto posebnega naznanila.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni dobri soprog, oče, brat in svak, gospod
JOSIP SCHOTT
c kr. vodja unUjilkt knjige
danes ob 4. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo 13. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Tabor Št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra.
SANATORIUM • EMONA,
ZA- NCrn^ANJE • IN KIRURG ICNE -SOLEZNL j
•porodnišnica, 1 LtJUBL-vIANA-komenske ga ulica- 4 »-z»»^fWi^C)R'FR.DERGANC
ali
v vsem
V LJUBLJANI, dne 12. oktobra 1915.
2618
Žalujoči •stali.
Prodam 200 kubičnih metrov
Več se izve na Pelisaski cesti štev 12. pri g. BATCR. — Pojasnila 12. in 13. toga meseca.
Spretno šivilja
se sprejme tako].
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 2566
Prodajalka
j za trafiko BV *oli dobiti mesto.
Naslov pove upr. »Sloven. Naroda«.
Prav posebni učinek •dela tiči najbrže v tem, da se Odol pri izplako-vanju ust v zobe in satno sleznico tako-rekoč vsesa in jo nekako impregnira. Razumite neskončno pomembnost te prav posebno učinkoval-nosti Odola. Medtem ko druga ustna in sobna negovala učinkujejo samo malo sekund med čiščenjem ust, učinkuje Odol Se cele ure po snaženju zob. O tem trajnem učinku Odola so prirejali prav zanimive zdravstvene preizkuse, ki so soglasno dognali, da te neprimerljive lastnosti Odola ni pri nobenem izdelku, ki za vsakdanje čiščenje ust in zob sploh pridejo v poŠtev.
Kdor   Odol   rabi  dosledno vsak dan, torej kar se misliti da, najbolje
neguje zobe in usta.
—- ....._-, i. ,__
Meteorolosfcno poročilo.
Št. 4170.
2600
Jubilejne ustanove.
Trgovska in obrtniška zbornica za Branje ko razpisuje za
leto 1915:
a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustsnov (8 po 50 K in 10 po
20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvod me Kranjske;
h) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po
20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske;
c) pet cesarice Elizabete ostanov po 40 K za uboge onemogle vdove
kranjskih obrtnikov ter
d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle
vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dO 10. novembra 1915. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosite-Ijica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika tli trgovca.
Najbolj zanimiv In najboljil slov. llnitrovaai tednik so:
Bft4 »«rjem 3M'2
Sreda i zračni tlak 75* a,m
oktobra 1	Čas •snovanja	Stanje barometra t mm	il Temperatura v C°	Veti o vi	Nebo
11.	Z pop.	737-0	16*4	si. jug	jasno
	9.ZV.	7387	103	brezvetr.	del. oblač.
«.	7. žj.	7406	90	n	oblačno
2528
zmožna obeh deželnih jezikov, stenografije in strojepisja SO Sprejme pri
I. Rabenstein v Uutomero.
Prosijo se nemško  pisane ponudbe. |
želi nastopiti
gospodarstvu Izurjen naot.
I Ponudbe pod »OSKRBNIK« na upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 2582
1 aH 2 In osebi sprejme tarna k sebi
u lepo stanovanje
s pohištvom event s souporabo kuhinje. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Mirna stranka/2601".
in učenec se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom F A VEL KUNSTEK, Stnrje pri Ajdovščini.
2584
Več dobrih
2596
■•T sprejme tvrdka
Andre) Cerne.
stavbeno podjetje Sv. Petra cesta št. 23.
Zidarji 5—6 K težaki 3—4.
Št 15.996.
2614
Srednja včerajšna temperatura 100°. norm. 11*2«.  Padavina v 21 urah mm 0 0.
Gostilna
tik železniške postaje 2613
se da v najem ali na račun.
Naslov, pove uprav. »Slov. Naroda«.
Dve inteligentni dunaisk1 Slovenki iščeta zabavne korespondence j /5/0-iaftma gospodoma. — Cenjeni dopisi do 25. i. m. pod ,t/iagelj" in „jfajr-
marin" na upr. »S^ovensk- /farodatt.
2617
ki priobčujejo vsak teden mnogo laaimivih slik a bojiSC in o drugih važnih aktualnih
domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fsko zanimiv, lop detektivski roman« poučne članke in Črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nlca, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10-—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje Številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LJubljana, Frančiškanska silos 10 L
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zale. o varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hrošČev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtovih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana go-seničja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, S najdalj O
de 19- maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar ae veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo Črvi (podjedi, ogrci) pri oranja ali kopanju zemlje precej za plugom, moti ko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Će se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega Časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrha tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 3. oktobra 1915.
28 let star, vajen špecerijske stroke ter deželnih pridelkov, z večletno prakso, soli alsibt v kaki večji špecerijski trgovini, v mestu ali na deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s 1. novembrom. — Naslov pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 2591
Stanovanje
obstoječe iz 1 ali 2 sob s kuhinjo (meblovano ali tudi ne) iido mala uradniška družina takoj ali 8 U BO-vembrom* 26ii
Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „nradnlk/2611".
JV{odni salon P. Jjarborič
Ji. Jtfildner nas L
= Ljubljana, Jrfestm trg štev. 7 =
priporoča svojo veliko zalogo kinZanih
klobukov, pralnih oblik peres, cvetlic L i d/
Vedno velika izbera solnih klobukov.
Popravila točno m ceno. Popravila točno in ceno.
Išče se
2612
stanovanje
z dvema meblovanima sobama in kuhinjo s L BOTOmbrosa. Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „G./2612".
PRODAJALEC
PRODAJALKA
manufakturne ali galanterijske stroke
MT se takoj sprejme« m^tU
Ponudbe pod „B. F./2607" na uprav
ništvo »Slovenskega Naroda«.
2615
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
64
Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi. * Resorni fondi ■ 71,040.392-20. - Izplačane odškodnino is kaattalije B 145,150.170-19.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica noše države t vseskozi slovasako-sarodno spravo.
Gnerain zstsmi f Linlini g^r^aVgSS i tosti Hiti Itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
prodajalka
ss papirno trsoviso Is
Imeti mora večletno prakso v tej stroki, biti vešča slovnično pravilno nemškega jezika in tudi slovenskega. Ponudbe v nemškem   jeziku   na   ML JOSSfSVO«
retas Bach k PafiorfcaatfsiHL Celere*, BiamsrckHag itov. tf.
IROLrINMRoche
Prsne bolezni« oslovski kašelj, iiAdutiam, influenci.
Kdo naj jemlje SiroJin f
t Veek.fci trpina f rs j nem keglju. J 3i Vedu&ljivi, katerim Slroftn cnafno
lažje je obvarovati se boiexhi,nego jozafravtrf. 1     olehča naduno.
X Osebe s kroničnim katarom bronkijev, I 4. Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin ^ki s Sirolinom ozdrave, o                     I      i ugodnim vspehom nasploini pocuiak.
MQF
32AB
^553
80
^0627295
Največja izbera žalnih klobukov.
JSSTtSi modni
^^£=a "\ specialno damskih In otroš
»C* AS^-evn. ter svilenih čentc v nataov«
klobukov
čepic v najnovejših oblikah.
MARIJA GOTZL, Židovska ulica stav. 8.
Crkostavce
sprejme takoj proti dobri plači
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Uradniško hranilno društvo v gradcu.
Osebni kredit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljencem itd. ob najugodnejših
pogojih tudi brez poroko*«
Hranilne vloge
od vsakogar z dnevnim obrestovanjem brez rentnega davka po
50]  za vsak čas   po g 11 01  pa za zneske nad K 2000 ob |0 dvigljive zneske, %3  2 |0 60dnevnem odpovednem roko
Vloge: 6500.000 E. Jamstvo v deležih: 7,800X00 K. Število članov 5900. Več v razvidih! Tiskovina in poštne položnice zastonj.
Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med V2 3 in V2 4 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Sprejme se takoj
učenec
v galanterijsko trgovino
Priča & Kramar, Celje.
2583
krojač prve vrste
Ljubljana,
v hotelo
(1. nadstropje)
(nasproti glavno pelte)
:: se priporoča, s:
nijansi f    — «
i,prijn»5g
ladstropje) ^^BM
Ovčjo volno
2117
J.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK. MESTNI TRG št. 22.
Priporoča se tvrdka
A. RASBERGER. Ljubljana
Sodna ulica st. 5.
Največja trgovina z
gramofoni In godbeniml avtomati, ploščami ln z vsemi sem spadajočiml predmeti. 25S2
Blago tat cene brez konkurence. Ceniki brezplačno«
Pazite na naslov.
Stanovanje
IŠČO stalna stranka z 2—3 sobami za takoj ali z 1. novembrom.
Ponudbe pod „Stalna stranka/2597" na upravn. »Slov. Naroda«. 2597
Knplm takoj
2585
pohištvo
za spalno sobo ln kuhinjo.
Ponudbe pod „Pohiitvo 2585"
na upravn. »Slov. Naroda«.
Proda ao dobroohranjena
: I> e o :
(PhObus)
2529
Vpraša se: ROJG, Dunajska cesta itov. 29, n. nadstroplo.
2579
Šestošolec
se sprejme takoj v lekarni
A. SusterSiča
v Krškem, - Dolenjsko.
„Bqj za dom"
je naslov najnovejši bojni pesmi. Založila in izdala jo je knjigarna in paoirnica J. Stoka
v Trsta, ulica Mollno plccolo itev. 19,
(tik kavarne Nuova York) prodaja se po 10 vin. Preprodajalci dobijo primeren popust.
J. Štokova
trgovina v Trstu, Molino piccolo št 19, prodaja vojne poštne dopisnice vseh barv po
dve kroni tisoč
□
i:
Blagovni oddelek
ziaie like d. d. podružnice v lotiti
Szabadka, Ogrska
udi TOlotricom ln preprodajaloem dokler kaj nalogo ln v kolikor daovne oeno no poraste jo za gotov denar; 2448
2565
99
II
99
In naprej.
Pismena naročila izvršuje z vso točnostjo.
i:
i:
i:
M
Santoo Superior kava za oeno K Santos Prima Gualemala GA Costarika CA Matagalpa MA Biser (Perl) PA Bibera Lampong Bibera Tellichery Holand. kamena (kima) Marseille milo 72% Vaniljna čokolada Olje čisto oljkovo Oljo Sesam Jafffa % Zdrob (gres, bašioa) A/1
Prima ogrske salamo
Vso cono wol|a|o na 190 kg s skladišča Szabadka v originalnih balah, omotih, nabojih Is sodčkih. Haročbo so ob poslattl denarja naprej litriojojo takoj. Manjše aaroibe se lzvršajejo v poitnlk zavojčkih pe S kg s povzetjem, toda izvrtajo jih banUa veletriec s 5% piibltka. M banklnem velotricn se lahko doM tndl Ia glaco rii po K 3-20 ln ta Rangen rit po K 2-80 na 1 kg.
99 99 99 99 99
ff
99
380-— 390--430«— 400— 520-— 520-— S2S-— 339—
145-— 132-— 440--450-— 480— 105-— 1100—
i:
i:
:
:
□
i:
i:
i:
□
fant-sodar
kateri bi opravljal tudi vsa domača dela dobi službo. Ponudbe pod „sodar 2565" na uprav. »Slovensk. Naroda«.
lice so na Triaekl cesti, v Šiški ali sploh zunaj v Ljubljanski bližnji oko* lici, svetla zračna
soba s kuhinjo
ako tndl v mali hiši, prazna sli z mo-bilijami. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod  Slovenka 2603". 2605
Mesečna soba
lopo meblovana so takoj odda. Sv. Petra cesta št. 4, I. nadstr.,
levo. 2604
Razgled na cesto. Sprejme se tako! trgovski
izurjena v železnini, pri 2398
FRANCU PICEKU,
trgovina z železnim in špec. blagom v Ribnici, - Kranjsko.
lvfa e«
kostanj
suhe ćesplje, suhe hruške, laneno in konoplfeno some, bučna zrna. proso, ! krompir, ielod, jeifce (Knopper), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sveze sadje, sploh vse detelne pridelke gsar SrasoS.
veletrgovina jutra Kolenc, Celje.
Istotako tudi prazno oljnate in petrolejske sode, vse vrste vreće, steklenice s zavolem za mineralno vodo.
2480
4 cftomp.
$>eter cKozina
tovarna čevljev ^^^^ v vršiča, Sorenjsko
prodaja lastne izdelke na debelo m drobno
o Sfublfani, $reg, nasproti so. Sahoffa mostu.
VojfttŠlci   C&vlfo  %a mo^tvo j* častnike se dobe v vsaki množini.
RX
391581
4452
9592