Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnine na meeee je 12 Din. Ze tujino 20 Din. Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica SL i. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo. Št. 89. Ljubljana, nedelja 19. aprila 1936 Leto II. Žalostno, a resnično: Nekdaj $o ljudje živeli, zdaj samo živo* tari jo. Excelsior Dnevna pratika Nedelja, 19. aprila 1936. Bela nedelja. Pravoslavni: 6. aprila 1936. Evti-hij. Ponedeljek, 20. aprila 1936. Marcelin. Pravoslavni: 7. aprila 1936 Georg. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Ponedeljek: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Evropa. Depresija z deževnim vremenom in snegom v sredini in na jugu Evrope. Visok pritisk z vedrim vremenom na zapadu in vzhodu Evrope. Temperatura je padla po vsej Evropi. Jugoslavija. Prevladuje oblačno v vsej kraljevini. Dež po vsej državi, a sneg v Rosni. Temperatura je padla Po vsej kraljevini. Kalinovik 2 C, Veliko Gradište 24 C. Napoved za danes. Močno deževje l>o prevladovalo z vetrom ter neurjem. Sonce vzhaja ob 4.48, zahaja oh im. Dunajska vremenska napoved: 01>e-ta' se hladno in mestoma oblačno vreme, mestoma tudi dež. Deloma pa bo tudi to vreme sončno. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja 19. aprila: ob 15. uri: V času obiskanja. Izven, Cene od 13 Din navzdol. Ob 20. uri; Vesela božja pot. Izven, Cene od 10 Din navzdol. lonedeljek 20. aprila: Japrto. OPERA ,, Začetek ob 20. uri Nedelja 18. aprila: ob 15. uri: Pesem ljubezni. Tzven. Cene od 30 Din navzdol. Gb 20. uri: Manon. Gostuje gdčna Anita Mezetova. Iz-p ven. Cene od 30 Din navzdol. °nedeljek 20. aprila: zaprto. Kino Sloga; Frankenstcinova nevesta. Matica: Lažni vitez. Union; Ljubi mo. ®'ška: Kraljevi valček. 'deal: Nana. Kino Ptuj; »Operator 13*. Ino Narodni dom Kranj: Njen; sukost — Prodajalka. N Teden v verzih za smeh, ni čas za šalo: Ko'? *lu^° nam j® oa,a*°- Usoda.?10, iz 8ti8k’ gorja’ ^ a strašno nas tepta; itiM, nedeljo — !e črne vesti >rati v trpljenju preliva se kri. v v grozi onemeva le "Pj" srce podiliteva, »Ka.„V° VI)iiei0 molče: Ram Mnas Petvodo to gorje?! ta v !ra te, ulmga domovina, •atomoma bolečina?!« Dva trdna temelja napredka — 11 smrtnih žrtev v H rvat shem Zagorju — Dvanajsta ura — Dol z vešali — Izgubljeno življenje — Uspeh treh mladih igralcev — Stavha v tovarni „Eha(t — Dolenjski gospodarski parlament Samo še 120 km pred Addis-Abebo Asmara, 18. aprila. T. O. poroča: Težkoče dostavljanja hrane in municije vojski, ki prodira južno od Desija so odstranjene. Danes je bil izgrajen zadnji in dosedaj najslabši del ceste med Ambo Aladžo in Kvoramom, tako da sedaj lahko z lahkoto in brez naporov vozijo po cesti avtomobili. Cesta med Kvoramom in Desijem je še dokaj dobra, med Desijem in Addis Abebo pa prav dobra. Po nekem viru so italijanske prednje čete oddaljene od Addis Abebe le 120 km, tako hitro se že vrši prodiranje. Pričakuje se, da bo v ponedeljek zasajena na cesarjevo palačo v Addis Abcbi italijanska trobojnica._ Italijani o sankcijah Rim, 18. aprila, i. List »Nazio« ne« piše v svojem članku o sank? cijah sledeče: »Sankcije, ki traja? jo že pet mesecev, niso mogle ukloniti Italije, ki nudi uspešen odpor. So pa sankcije zelo udarile vse tiste države, ki sc udeležujejo sankcij napram Italiji in trpe se? daj dvojno škodo — moralno in materijalno. List povdarja, da po litika britanske vlade, ki še nada? lje forsira izvajanje sankcij vzbu ja vedno večji odpor pri vladah britanskih dominionov, še poseb? no pa pri Kanadski in avstralski vladi. Skoraj neizbežno je, da bo v slučaju poostritve sankcij na? pram Italiji prišlo do velikega ne? soglasja med britansko vlado ;n ostalimi vladami. Tudi je angle? ško javno mnenje slej ko prej proti izvajanju sankcij ker to ško di gospodarstvu tako Anglije kot ostalih sankcionistienih držav. Kie Je abesinski cesaff ? London, 18. aprila, n. Kot javljajo, se čete albesinskega cesarja nahajalio oh Modrem Nilu ter ob reki Ucinišit. Kje se nahaja abesinski cesar sam, ni znano. Verjetno pa ije, da bo odšel v Debro-Mahkos v polknajini Godžarn. Na južnem bojišču se ras N:šibu uimitka na celil črti. Mir v Španiji Barcelona, 18. aprila c. Zadnji žalostni dogodki v centru niso vzbudili v Kataloniji nikakega od meva. Incidentov ni bilo nikjer nobenih, tako da vlada povsod popolcn mir. Turki zasedli Dardanele ? Kakor poročajo iz Ankare, je turška vlada soglasno sklenila, da tur- ško čete takoj zasedejo demilitarizirano obrežje Dardanel in Bospora. Močni oddelki armade so že vkorakali v omenjene razorožene cone in zasedli tamošnje otoke. Zgodilo se je to takoj, ko je prispelo obvestilo angleške vlade, da se ne bo protivila turškim zahtevam po oborožitvi Dardanel. Demanti Iz Ankare Ankara, 18. aprila, u. Demantirajo | m se vesti nekih tujih agencij, ki so ja-|’ ^ vile, da se je vršila seja ministrskeg:..^ sveta pod predsedništvom ministrskega predsednika Ataturka in da se ! | je na (oj seji sklenilo, da se ponovno zavzame demilitarizirani pas Dardanel in da turške čete vkorakajo v ta pas. Tudi turška agencija Anatol javlja, da so te vesti popolnoma izmišljene. Rusija odobrava turški korak Moskva, 18. aprila, v. Sovjetski komisar zunanjih zadev Letvinov je predal turškemu ambasadorju v Moskvi noto v kateri sovjetska vlada sporoča, da je voljna sodelo vati na razgovorih, naj spremene dosedanje določbe glede dardanel ske ožine in demilitariziranega pasu. KoifiSeremca o Darda* nelab v Carigradu Ankara, 18. aprila, k. Doznava sc, da je neki ugledni turški dip? lemat predložil naj bi se sestanek DN glede Dardanel vršil v Čari? gradu. Ta predlog motivira diplo? mat s tem, da se bodo tega se? Stanka DN lahko udeležile tudi tiste garantne *sile, ki niso članice DN ter stvarno ne sodelujejo v Ženevi. Evropski rekord zboljšan- Ogrski plavač EsJk je zboljšal svoj lastni plavalni rekord v 100 meterskem kravlu ter dosegel nov rekordni čas 57,4 sekund. 09 Radio Ljubljana Nedelja, ob 8: telovadba; 8.30: poročila; 8.45: plošče; 9: cerkvena glas-ba; 10.15; Staro-francoske velikonočne legende, poje gdč. Rudolfova; 11: Mladinski koncert Glasbene Matice; 12.80: poročila; 12.45: Koncert pevskega društva K rakovo-Trnovo; 16: Kmetijska ura, g. ing. Pahor; 16.20: Radijski orkester; 17; Politična vzgo- Bojan Peček, priljubljeni In popularni komik slovenskega Narobnega gledališča. ja žene, ga. prof. Vodnikova; 17.20: Radijski orkester; 18: Drama: Knjigovodja Hostnik, igrajo člani Nar. gledališča; 19; poročila; 19.30: Narodna ura: Legendarne osebnosti prvega u-pora. Stanoje Glavaš, g. dr. Zagor-čie; 20: Bežigrajski fantje pojo narodne pesmi; 20.40: Radijski orkester; 21.15: Operni spevi, poje g. Marčec; poročila; 22.15: Moo - jazz kvartet 09. do 23. ure. Ponedeljek: 12: plošče; 12.45: poročila; 13.15: Radijski orkester; 14: poročila; 18: Zdravniška ura: Kako se ubranim strupenim plinom, g. dr. Justin; 18.20: plošče; 18.40: Jubilej naše umetnostne zgodovine, g. dr. Ložar; 19; poročila; 19.30: Narodna ura: Prvi jugoslovanski popularizator prl-rodopisja g. dr. Tučan; 21: II. simfonični koncert radijske postaje; 2Ž: poročila; ! Dnevna kronika — Pri ministrstvu za gradnje >c napravil izpit pooblaščenega inženjer ja eleiktfo stroke g. ing. Boris Gorup iz Ptuja. Čestitamo! — Osebne vesti. S kraljevim ukazom je postavfcn pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu v VII. položajni skupini za kontnoiorja pri VIII. sekcij] za vzdrževanje proge g. Franjo Mihel, dioisedaraji kontrolor iste skupine X. sekcije. — Železniški popust ze letoviščarje na Pohorju. V potniški tarifi, ki določa popust za obiskovalce Jadranske obale, zdravi-toč in letovišč v Jugoslaviji je nastala sprememba glede obiskovalcev Poharja. Po tej novi naredbi so pravjee za popust znatno širše ter morejo tudi druge postaje potrditi obisk na Pohorju. — Pedagoška centrala priredi v Mariboru svoj V. pedagoški teden v dvorani Ljudske univerze. Spored tega tedna .te izredno pester ter zanimiv. Vsa prdava-nja s začnejo 20. t. m. ter trajajo do 25. t. m. Začetek predavanj je vsak dan ob 20. zvečer. Pedagoška centrala vabi vse starše, vzgojite#e ter sploh vse, ki se zanimajo za moderno pedagogiko. — Za Narodno obrambni sklad »Bra n-i-bora« so darovale: državne narodne šole. Prevalje. Din 21.75, St. Vid pri Brdu, p. Lukovica, Din 45., Breg pri Ptuju. Din 71.25. Ščavnica, p. Gor. Radgona. 40.. Dovje, p. Mojstrana, Din 10.. Žalec. Din 98., Cerklje pri Kranju, Din 224.50. Velika Nedelja, Din 45.. Sv. Križ pri Kostanjevici, Din 121.. Gomilsko. Din 40., Dol pri Ljubljani, Din 40., Dobrava pri Ljubljani, Din 101.75. Tržič, Din 1134. — Ljubljanski Sokol opozarja in vabi na današnji sestanek starejše in mlajše sokoteke generacije, ki bo drevi ob 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu. ' — Predavanje SPD v torek 21. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. (j. Uriesbach iz Zagreba bo predaval o lepotah naših gora v Dalmaciji ter nam pokazal številne slike naše obmorske obale od Sušaka do Budne in s skalnatih vršacev ob našem Jadranu. Od 31. maja t. 1. dalje bo prirejala Zveza planinskih društev desetdnevne izbite vzdolž Jadranske obale s parnikom Dubrovačke parobrodske plovidbe »Pelješac«. Pkminci bodo imeti priliko jz razmili izhodišč ob morju poseliti Planine ter bo predavatelj v slOkj in besedi pokazal one kraje, bi Hh lahko poselijo udeleženci teh planinskih izletov. Planinci, pridite. d'a si ogledate naše men -je in naše obmorske gore. — »Na Trški gori«, igro z godbo in petjem, ponove Š en tj ako b-eani v nedeljo 19. t. m. ob 20.15. Kdor je videli to uspelo domače General IMftara — 9Lawrenees Mandžurije Poseben poročevalec »Uni-ted-Pressa« poroča te dni iz Peiipinga-; Z velikim olajšanjem je severna Kitajska sprejela obvestilo zna-mendtega političnega svetovalca kvantunške armade generala Kenija Doihare. da se povrne na Japonsko in da bo najbrž za dalj časa zapustil Kitajsko.. General Doi-hara, ta »Lavrence Mandžurije«, ki mu tu pravijo tudi »vihrava lastovica Kitajske«, ie bil namreč v priznanje za svoje velike zasluge za japonsko stvar na Daljnem Vzhodu dodeljen generalnemu štabu v Tokiu. V meglo zavite preteklost Poirlščno udejstvovanje generala Doihare. ki so ga nekateri nipo-nohlski krogi na Kitajskem nadvse ljubili, drugi pa, ki Japoncem niso naklonjeni, nadvse sovražni, je precej zavito v meglo. Gotovo je samo to. da pripisujejo temu »ta,ne-mu agentu Japonske« tako njegovi pnfjateilji kakor njegovi sovražniki odgovornost za vse odločilne politične dogodke, ki so v zadniih dveh desetletjih tako temeljito spremenili obraz severne Kitajske. Kitajski nacionalisti, ki se zbirajo predvsem v kitajskih patriot črnil dijaških organizacijah, so videli v ujem dednega sovražnika Kitaja, sovražnika, katerega edini cilj je bil razkosanje kitajske države in kitajskega naroda. Mnogi drugi Kitajci, zlasti uradniki in uradni krogi sploh, pa vrdiijo v tem skrivnostnem generalu, k; osvaja vsakega Kitajca predvsem zaradi svojega temeljitega poznavati a kitajskega življenja in kitajskih potreb, bodočega »rešitelja« njih domovine, ki silno trpi zaradi močno razvite komunistične propagande in zelo razširjene korupcije ktivske-ga uredništva Netil je upore V Mandžuriji uživa seveda general Doihara popolno spoštovanje, posebno še od tedaj, odkar so se izkazale za resnične govorice, da je bil on tisti, ki je sedanjemu mandžurskemu cesarju Pujsu pomagal na varno, ko je moral zbežati iz Pekinga. Skril ga je kot dečka v Hsinkingu. ki je sedaj glavno mesto Mandžurije ali Mandžukoa. Mandžur!, ki so dejansko vladah nad Kitajsko od lota 1644. ko so n ih armade zasedle Peking in je zadnji Ming izvršil samomor, pa vse do leta 1912. ko je Sunjatsenova revolucija prisilila desetega mandžurskega vladarja, da se je odpovedal prestolu, pripisujete) namreč generalu Doi-hani zaslugo, da je bil mladi Fuji kot Kangteh proklartv ran za mandžurskega cesara v Šanghunu. Po teh govoricah so general Doihara in njegovi tajni agentie organizirali 1. 1926. znani bombni atentat na generala -Cang-co-hna Prav tako ie bade general Doihara sprožil in financiral upor generalov Si-hiu-suann in Jen-ši-šana Proti 1031 Župan Muhdena Vse to pa je ostalo več ali manj prikrito in v skrivnostne tančice zavito, dokler se ni po zasedbi Mandžurije po kvantunški armadi nenadoma pojavil v Mukdenu in postal celo župan tega mesta. Ni tra:alo dolgo in že so nastali novi neredi in upori, pri katerih je spot igral odločilno vlogo general Doihara. Ti nemiri so mu bdi namreč Prterebrv 73.60. da te lahko izvedel Nadaljevanje na str. 8 delo, j-e bil izredno zadovoljen splošna sodba je, da rakih kmetov kakor so Gnidovičev Boštjanov Miha. potem pa tudi Mosor-jev Žumrov Janez in Gornikov cerkovnik Gene ne najdete zlepa. Do solz se boste nasmejati njihovem originalnim dovtipom Ker je to predvidoma zadnja večerna predstava, si pravočasno preskrbite vstopnice. D11 ovir blagajna je odprta od 10 do 12 in od 15. do 17. — »Društvo sodnikov kraljevi ne Jugoslavije — sekcija Ljubljana« ima letos svoj redni občni zbor v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 10. dopoldne v pateči okrožnega sodišča v Novam mestu z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. Dobrna pri Celjsi je odlično zdravilišče za srčne, živčne In ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30 junija m od 1. septembra do 31 oktobra, 20dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje Dobrna in nazaj, stanovanje. prvovrstna brana, kopeli, zdravnik In vse takse) za skupno ceno Din 1.100. . Din 1.250.— m Din 1.450.— (trije razredi zp -'-»ovne nameščence i. t. d.) oziroma Din 1.300, Din 1.500 in Din 1.650 (trile razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO! i® K-aaifelv čitajte „Glas naroda6* Najbolj okupirani Elm! Sarao 2 timi v LjuMjam! SAMO DANES IN JUTRI! Film za ljudi z močnimi živci! Frankenstelnova nevesta Kot monstrum: Boris Karlo££ Predstave v soboto ob 16 v nedeljo ob 15., 17., 19.15 in 21.15 url 16. in 21. url VSTOPNICE si rezervirajte takoj ! Najbolj napeti film sezone! Pri nekaterih, prizorih se bodo tudi najbolj korajžnemu ježili lasje! Mladini in ljudem s slabimi živel ne priporočamo ogleda tega filma! Močnejše in učinkovitejše kot I. del! KINO SLOGA. fiaznovofi $ iilatelli Traparija Ljubljana, 17. aprila. Radovednežu, ki nas vprašuje, kaj pravimo k »točasnemu ljute> mu peresnemu boju« med »Slot vencem« in »Jutrom«, in kakega mnenja smo sploh v stvari sami t. j. »punktacije« na eni — okrožnica »nacionalne eksekutive« na drugi strani, — in kar je bilo lat krat »gonje« in kar je danes »got nje«: Prijatelj, naše mnenje je tukaj približno kakor vaše, ki pišete, da se vam vse skupaj zdi »velb ka traparija«, in najbrže bo ena> kega mnenja tudi na tisoče d na gih neprizadetih. Katera stran ima prav, se v tat. j kih rečeh ne da presoditi, s svojet ga stališča pa ima gotovo ena kat kor druga prav. S svojega stalit šča ima sploh vsakdo prav. V kolikor smo se za stvar dot slej interesirali kot nevtralni opazovalci, gre »Slovencu« pri tej kampanji za revanšo radi svojet časne kampanje proti punktaci> jam, torej zob za zob ali milo za drago, in je tudi odkrito iznesel zahtevo, da bi se moralo z avtor-ji te okrožnice postopati, kakor se je postopalo z avtorji punktat cij- Kdo pa so biti avtorji tam in kdo so avtorji tu? to je tisto vprašanje! Spominjamo se — ni še dolgo tega — nekega članka v »Slov e m cu«, ki ga je posvetil obletnici afere okoli punktacij, in je ugoio> vil, da avtor punktacij ni bil dr. Korošec et consortes, in da so sploh bile tiste punktacije potvor jene odnosno podtaknjene. Mi t° »Slovencu« radi verjamemo. In trii s svoje strani odkrito povemo, da mi nikoli nismo verjeli v to, da bi bil dr. Koro* šec avtor tistih punktacij, ker imamo predobro mnenje o njem kot politiku in državniku, da bi mogli prisoditi njemu akt, ki je bil — da se poslužimo vašega iz* raza, prijatelj, — traparija, to če bi sam »Slovenec« trdil, da )e 'SSšSftt- fci ro* S«« a? Tsaipi ntVMfc M SS -»? RS « 5 ‘ » #4> £*- * "Ni* In enakega mnenja smo tudi 0 okrožnici nacionalne eksekuth'e’ j ki jo »Slovenec« imputira dr. Kramerju. imamo tudi o dr. Kramer* ju predobro mnenje, da bi mogl' verjeti, da bi bil on v kaki zvezi s tent aktom, ki je v naših očeh traparija, spričo današnjih raz* mer in današnjega ljudskega rez* položen ja še večja kot so bite ffl' \ krat punktacije. i Ali vam z.adostuje ta naš odg0* j vor, prijatelj? Zdravsivujle! I Obsojeni zločinec: »Deset D* 1 j ječe ... na to sem bil priprav-i lijen. Ampak izguba ča.sti? . . • 1 Jaz vlagam jur iz, jv!« Dva trdna temelja V Krčevini pri Mariboru so zborovali učitelji “PROŠEK"! desetletni, najboljSe vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO KOLIĆ — DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA : Beograd — Zagreb — Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. Maribor, 18. apnila. Srosko učiteljslkio društvo Ma-nbor levi breg je ta mesec ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov zborovaito v šoli v Krčevini Jf1 , Mariboru. Ob uvodu se je društveni predsednik g. Minko »andie spomnil prerano umrlega tovariša Antona Hrena, najmar-k‘in blejiš e učiteljsike osebnosti sedanje dolbe, nato GOlefcnlika tovariša Franca Cvetka, velezasJuiž-nega šolnika in kulturnega d tila v-ca: Zatem je podal obširno situ-acijsltoo poročilo. Nato so sledila sledeča kratka, a- poučna zanimiva predavanja: »Poti k spoznavanju človeka (pot. tov. A. šprajc) b) »Učiteljska tiskarna — važna učit. gospo darska ustanova« (por. tov. Andrejčič J.) c) »Načela personalne Prosvetne politike JUU (por. R. Kodrič) in č) »O delu in važnosti PRK« (potr tov. Starman F.). Vsa poročila in mnogi nato sprejeti predlogi so izzvati živahne debate im razgovore. Od predlogov je omeniti zlasti diva: enega o pripravi sestanka za anketo nacionalnih društev za sistemizacijo in združenje narodno prosvetnega in gospodarskega dela s posebnim ozirom na obmejno ozemlje in drugega glede zahteve • po izdaji nekega regulativa izvenšoiskega učiteljskega delovanja, da bo učitelj zares zamogel biti od dnevne politike neuprežen in neodvisen, od oblasti zaščiten pionir narodne prosvete! Obmejno učiteljstvo se torej prej ko slej zaveda svojih vzvišenih nalog do naroda in države! zagon preko najtežjih mest, ki mu niso delala prevelikih preglavic. — Tretji debutant je bil Danilo Pahor ki se je predstavil kot policijski minister Fouche ter izpričal že precejšnje poznavanje rutine, ki je predvsem potrebna karakternim igralcem. Precej pažnje in truda pa bo še moral posvetiti izgovorjavi, ki vse preveč silili na primorsko narečje. Pri Pahorju ie bilo pogrešati samoniklosti v podajanju. — Povedati je še treba, da se ostali gralci pri tej predstavi niso bogve kako potrudili in je bilo podajanje bolj »na hitro roko«. Morda zaradi podcenjevanja de-butantov? To gotovo ne bi btiO' simpatično! Gledališki upravi je po tem de-butu dano, da s pritegnitvijo predvsem Borka in Rainerjeve, osveži temeljito svoj ansambel, ki že nekaj let nazaj boleha. Mariborsko gledališko občinstvo bo gotovo zadovoljno. —ob— — pri Sv, Marjeti ob Pesnici pa hmetski fantje in dekleta Slike iz sodne dvorane Sv, Marjeta, 18. aprila Naše društvo kmetskih fantov m deklet je imelo ta mesec obč-zbor v tamkajšnji šoli, kjer se k v ta namen zbrala kmetska uiladina m društvu naklonjeni dbčani, vseli okoli 100. Občni zbor je otvorit agilni društveni Predsednik tov. I. Novačan, ki je Pozdravil vse navzoče, posebej Predsednika občine g. Franca muleča in ostale obč. odobo>rnii-ke. Moški zbor pod vodstvom s°fl. upravitelja g. M. Vanda je ^repko in svečano zapel kmetsko himno »Zeleni prapor«, novo osnovana društvena godba pod vodstvom tov. Franca Novačana Pa je z lepo dovršenostjo zaigrala koračnico. Pevski in godbeni 2*>oir sta kot glasbeni odsek naj-hoivejša društveno - prosvetlila, kpo se razvijajoča ustanova. Nato so sledila poročila društvenih funkcionarjev in sicer: Predsedniško, po tov. Štefki Va-tentain podano tajniško, po tov. Antonu Sumanu blagajniško, po tov. Mirku Vanda prosvetarsko in po tov. Milki Kravos podano knjižničarsko poročilo. Med drugim goji društvo govorniške vaje, s katerimi priobčuje kmetski mladimi vzgojne in gospodarsko ter gospodinjsko praktične nauke, nedeljska čitalnica, obe knjižnici (društvena in javna narodna), predavanja, prireditve itd. pa služijo kot uspešne izobraževalne prilike kmetskim fantom in dekletom. Pni volitvah so po večini bili v odbor izvoljeni dosedanji člani-članice, ter je odbor zaradi več delovnih panog razširjen. Društvo ne pozna in ne bo poznalo nobenega strankarstva, druži ga le ljubezen do kmetske grude v skrbi za srečno bodočnost naše kmetske mladine im bo v naprej delovalo po geslu: V delu in kmetski slogi vstajajo, zmagujemo! Hafnerjeva, Borko in Pahor so se postavili Lep uspeh mladih igralcev v Mariboru Maribor, 18. aprila. Pretekli četrtek zvečer je z 0(lra mariborskega Narodnega gle-^lišča zavela pomlad. Troje po-Khmnih in nadarjenih mladih ljudi Je stopilo na deske, ki pomenjajo vVet ter pokazalo številnemu ob-r hštvu, da sledi že nekako odmi-aJoči generaciji močnih odrskih jetnikov, svež in nov slovenski Jmhski rod. Slovenci smo se že mi ^daj lahko ponašali z dobri-‘gralcj in pevci, ki so si utrli mm • • uspehov tudi p0 širji do-slav 1 ’n cei*° v tujini. Da ob to v 0 nc bomo tako kmalu, nam je skMtvo vznikanje novih teatr-iri./l talentov. Da bo naš mladi s uatiški rod v neki meri dal _ venski gledališki umetnosti no-Udobnejše lice in morda celo bo n’ -v J6111 fti dvoma — samo. ko Se . tU(y d-o tistih mest, kjer »teaterska politika«, BorVo - Rainerjeve, Josipa Stonih m ^anilla Pahorja, ki so na-2\v«i. * v kompliciranih vlogah 0Ove tragikomedije ^Siroma- kovo jagnje« je treba vsem trem šteti v lep uspeh. Naj jim bo ta uspeh še podčrtan v tem, da so morali nastopiti v precej težkih okoliščinah. Tuši Rainerjeva je nastopila v težki vlogi Belliotte in jo podala na način, ki je namah bil prepričevalen. Lepo odrsko pojavo izpopolnjuje prijeten in zvonek organ, glavna odlika Rai-nerjeve pa je izvrstno prelivanje zunanje igre z notranji mi občutki in to v vseh možnih odtenkih. Cim bo Rainerjeva pridobila še na rutini, jo bomo lahko prištevali med vrhove slovenskih dramskih umetnic. — Lik njenega moža poročnika Fouresa ie podal Josip Rorko v prav prikupni obliki. Borko ima vse pogoje, da se bo s časoma razvil v močnega igralca Ijubim-sko-karakteme stroke. Tako ie dala vsaj Slutiti vloga Fouresa. Njegov organ je dokaj mehak, le artikulacija je mestoma še šibka. Sicer pa smo občudovali njegov Ob senzacijo Pismo o glasu, ki je donel tako neverjetno Ljubljana, 18. aprila. Ošilili smo svinčnike in pri-pnavtii beležnice ter se zbrali, da bi nam ne ušla ta ati ona zanimiva podrobnost, kajti obetata se nam je majhna senzacija pred sodniki malega senata v sobi št. 79, ki mu je bil predsednik s. o. s. Kralj. Vse je kazalo, da bomo slišali dokaze, da je služkinja Alojzija S., ki je prišla s kmetov v Ljubljano služit postala — poklicna vlomilka, namesto poklicna kuharica. Vse priznala Lojzika je sedela na zatožni klopi mimo in skoraj samozavest no, saj je priznala skoro vse tatvine in vlome, ki jih je izvršila, le za neko dieto in zavijač, kar je s krompirjem in drugim orodjem izginilo g. Kmetec« v Ljubljani, je izjavila, da tega n j vzela. Zaradi nekega starega otroškega vozička, ki je izginil Pirčevim, se pa tudi ni razburjala, ker ji ga je služkinja podarila. Ženska dejanja Lojzika je bila brez dela. Prav za prav je delo iskala, toda ime- la je smolo, da ga ni našla. Bilo ji je dolgčas in postala je — vlomilka. V enem mesecu je v Ljubljani izvršila sedem vlomov. Sredi februarja so jo pa zasačili, ko je hotela vlomiti še v barako Marije Branko viče ve. Lojzika je močno, šele 25 let staro dekle,, ki ima že nezakon-slkega otročka. Sklepali smo že po njeni postavi m id'očrem ’z-razu v obrazu, da je Lojzika »ženska dejanj«. Ni krađ a kar tako potuhnjeno, kakor kradejo bojazljivi tatovi, temveč je vlamljala z dletom in kleščami ter kladivom, kakor pravi poklicni moški — vlomilci. No, in ker so pokic-ne vlomilke zelo redki gosti pred sodniki, se nam je obetala senzacija. Pa je ni bilo! Ni tako hudo Loozkin branilec dr. Vovk je Prav lepo orisali Lojzilko kot žrtev brezposelnosti. Saj je iskala delo, pa ga ni dobila. Priče so potrdile, da je skrbela za svojega otroka, ko je imela službo, in da je bila pridna in varčna. Birani-le c je z ogorčenjem zavrnil trditev Lojzikinega »lista o glasu«, Gospodarska podjetja not: trgovine, In-iustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspeSno. informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v postnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144. Cita/fef Priporočajte! šlrUe!,QLAS NARODA“) (Hct$ne kvaiitete DOLENJSKE NOVICE Lant $e je več kot za polovico skrčilo število trgovčev na Dolenjskem s ka temin trdi občina, Ja je »Luj-z?ka zašila na s tiranska pota« in tla mrzi delo ter bi radia igrala mestno gospodično. Da bj človeka. kar tako obsoditi in zavrgli, vendar ne gre. Sodniki so jo milo obsodit: pet mesecev strogega zapora. Izgubljeno življenje Ćelije, 18. aprila. Že dolgo so iskali, te dni so pa vendar aretirali v Celju 19 letnega delavca Jožefa 2. iz Ćelija. S svojim vedenjem je povzročal splošno pohujšanje. Ima celo vrsto grehov, četudi bo v jeseni star šele 20 let. Že 8. decembra 1934. je zvečer napadel 1 na Krekovi cesti služkinjo Julijano Marovškovo in ji je iz rok izpulil torbico z 49 Din. Nekaj dni pozneje ie vlomil v gozdno restavracijo in ukradel šoferju Ignacu Škofleku razne obleke in Čevlje v vrednosti 2459 Din. Lani avgusta je v Liscah napadel hčerko mizarja Y. m ji storil silo. Poleti je pa hotel storVii silo neki d ek h"d v Libojah, a so ga pregnali. V Zavoditi je jeseni napadel dve dekleti in ukradel torbico s 30 Din gotovine. Lani in. decembra in 9 lanuarja letos je vlomil v bramarijo Jurilia Rebernika v Liscah in ukradel več vrednosti. Vlomil ie tudi v stanovanje advokata Hodžaria. a ga ;e domači fant prepodil. V januarju k bo-M storit; silo pri dveh deklicah v P ilulah, kar mu ni uspelo Md. Pri zasliševanju je povedal napačno ime. priznava pa vse. Novo mesto, 18. aprila. Da tišče razmere našega gospodarskega človeka k tlom in, da se ga v brezupnem boju, ki ga bije za svoj obstanek, polašča že obup. nam je zgovorno pokazala in dokazala zadnja skupščina dolenjskih trgovcev v Novem mestu, ker je tokrat ob velikem zanimanju vsega trgovstva ta naš dolenjski gospodarski parlament odločno spregovoril besedo v obrambo svojih pravic. Iz poročila predsednika g. Kastelica Edmunda posnemamo, da biie dolenjskemu trgovstvu dvanajsta ura in, da mu bo skoro odbila, ako se merodajni na svojih zaspanih mestih pravočasno ne zganejo. Gospodarske prilike na Dolenjskem so že take. da jih z lepo besedo že m več moči označiti in so se na-pram lanskoletnim letos znatno poslabšale Revščina v našem podeželju je na pohodu: davki in druga javna bremena rastejo; cene kmečkim pridelkom padajo: kupna moč prebivalstva pada; pogrešamo načrtnega gospodarstva: sankcije so streli mimo cilja in bič, ki bičajo nas same. Polno drugih ne prilik ie še, ki ogrožajo * Koncert slovenskih narodnih pesmj nam priredi drevi ob 8. zvečer v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu pevski zbor ljubljanskega Zvona. Ker so take prireditve pri nas zelo redke priporočamo Doleujcem. da koncert v čini večjem številu posetiljo. Isti dan ob 16 uri zapore pevski zbor na pokopališču žalostinko na grobu skladatelja Nace Hladnika. Premestitev. Premeščen je učitelj g. Žumer Anton iz Žužemberka v Preddvor pri Kranju. Zopet star požigalce. Pred dnevi smo poročali o velikem požaru pri Brusnicah, ki ga .ie povzročil komaj 4-Ietni otrok. Sedaj nam pa poročajo iz Zapodja še o večjem požaru, ki ga je zanetil komaj 5-letni Tonček Vasja. Dete se ic Igralo z vžigalicami in je vtakmio v slamo gorečo vžigalico, iz šupe, kjer je požar nastal sc je ogenj razširili na hišo, hlev in svinjake, lei je vse pogorelo do tal. Navzoči gasilci so požar radi vetra le težko omejili in so požrtvovalni in z nai-hujšimi napori preprečili, da požarna katastrofa ni objela cele vasi. Pogorelec trpi Din 150.000 škode, zavarovan pa je bil le za 16.000 Din! V Novem mestu je preminul hi je bil včeraj pokopan na šmihelsko pokopališče brat Janez Grande, bivši vikar v Kamniku in vsem Dolenjcem poznani in priju bije ni član usmiljenih bratov v Kandi.ii pri Novem mestu. Hvaležen in blag mu spomin! naše gospodarstvo, v katerem je važen ud tudi trgovstvo. Pod takimi pogoji trgovanja ni zato nič čudnega, da je dolenjsko trgovstvo v zadnjih letih izgubilo 440/« članov ali po domače propadlo je 13I trgovcev Za dobo 10 tet je ta številka, ki bi ji lahko dejali, da kriči. Po poročilu blagaljmika g. Ivana Medica. M je izkazal Din 24.908 dohodkov in 24. 129 izdatkov, ter 56.456 Din premoženja združen ;a v gotovina je o delu zbornioe za TOT poročal delegat g. Žagar ki je govoril o kmečki zaščiti, kontroli uvoza in o predlogu mini* stra g. Mohoriča v finančnem odboru narodne skupščine za olajšanje davčnih bremen ali za omffljc* nje našega neusmiljenega davčnega vijaka Dolenjski trgovci so ob najtežjih žrtvah doprinesli že nešteto dokazov uspešnega udejstvovanja za izboljšanje splošnega našega gospodarstva in le žele. da bi jfoi a;j tej poiti sledili tudi drugi in da bi se pričelo s pridom in pravilno delati v teti smeri tudi drugod, — morda na odločujočih me=t'h. Maribor Kaj bo danes? Narodno gledališče: ob 15. uri »Princeska in pastirček«. Globoko znižane cene Zadriiič. — Ob 2< • uri »Cigan baron«. Znižane cene. 'Zadnjič Športne prireditve: ob pol to; uri na igrišču ob Tržaški cesti prvenstvena nogometna tekniu Attelk SK (Celje):SK Železničar. — Preko vsega dne in zvečer v veliki dvorani Uniona medna rodil table-tems turnir 1SSK Ma ribom-Sodelujejo svetovni in jugoslovanski prvaki. Madžari m drugi Grajski kino: F5’m krasne vse* b n" 'n oporne muzike »Vroča k'1*' Union kino- Velcnapeti senzn* cijski film »V džungli« s Hj't' Pie lom. m— Oh priliki birme v Sv. timi na Dravskem polju v ponedeljek 20 trn.. box vozni mestni av1^ bus ob 7. uri iz Maribora (Glavi trg), iz Sv. Martino na ob 14. ’T_ na/ai v Maribor Ugodna P''1' -za botro in birmance! m— Po čem so ribe? V b- !j’‘ so na mariborskem trgu bile n’ po: kabtilic 16, skombi 26 :n sura1* le po 12 dinarjev kilogram. . Žabje krake so prodajali po 2 1 1 venec. _______^ Apno, cement, betonsko Selc*0' traverze, trsje, vse za stavbe, najugodneje pri tvrdki PINTE* in LEN ARIL Marlbo^ Madež našega podeželja Celje, 18. apriia. Bito na god Pavla .spreobrnjenega, v nedeljo, 26. januarja ko je prišel popoldan v Salobirjevo gostMnio pri Sv. Jakobu 241etni Fran Selič iz Jazbin vrha št. 1. pri Kalobju. Po vžigalice je prišel. V gostilni je popivala večja skupina fantov, med njimi tudi 221etni posestnikov sin Jakob Mraz. Fantje so bili dobre voije, pa so povabiti še došle ga Seliča, da je prisedel, a so nastali kmalu prepiri. Na Seliča je bil posebno hud Jalkob Mraz, ki ga je tudi kaj kmalu parkirat udaril z debele palico po gillavi. Selič se je Lz gostilniške sobe zatekel v ktuhimjo in končno ven. Mraz pa za njim. Pričela se je huda dirka, pokale so planike, zmagovalec je bil pa Mraz dokler se ni pred Slomškovo hiš'*' naenkrat obrnilo. S sekiro po njem Pri Slomšku je Selič staknil težko drvarsko sekiro in z njo priče! udrihati po Mrazu. Zadal mu je globoko rano na levi strani Prehudi kovač kaj Išče, a ni dobil odgovora. Za« to je pograbil nek železen predmet ter večkrat sunil neznanca, kj se je brez besed zgrudil. Še ko je ležal na tleli, je obdolženi Matevž Jakelj še petkrat udaril po njem, nakar so vsi trije odšli domov, ne da bi - se dalje brigali za poškodovanca. Prav tedaj sta srečala vse tri Jaki je neka Jožefa Urankar in njen sim Alojz, ki sta zavila po pešpoti mimo kovačnice in našal tam na trebuhu ležečega moškega, vsega v krvi. Naproti je prišla tedaj še večja skupina pojočih fantov in spoznala, da je an tleh ležeči poškodovanec Blazinšek Jakob. Spravili so ga takoj v Jakšetovo gostilno in nato v celjsko bolnico kjer je naslednjega dne ob 11. dopoldne umrl. Priznanje In sodba Matevž Jakcij priznava, da je res pobil na tla Jakoba IT a z hiška. kakšno železo je pograbil ne ve točno, morda je bilo črtalo od pluga. Hotel je pomagati in varovati svojega sima. — Obsojen je bi na dve leti in pol robije, na 600 Din povprečnine in 90 Din za stroške bolnišnice, a 3 leta ne bo imel častnih pravic. Celje,, 18. aprila. Pred malim kazenskim senatom se je moral včeraj zagovarjati 601 e im i Matevž J akcij, kovač iz Lemberga pri Vojniku. Obširna obtožnica mu očita, da je zvečer dne 8. marca obdelal po glavi z nekim topim železom Jakoba Bkazinska tako hudo, da je ta že drugi dan v celjski bolnišnici umrl. Na svatbi Proti večeru, 8. marca je bila v hiši posestnika Arliča Martina v Lembergu svatba, na kateri se je zbralo več domačinov, prišlo je pa tudli mnogo okoliških fantov, ki „bičajmo pridejo ob takih prilikah »voglarit«. Med fanti se je vnel prepir in je morali konč no obdolženčev sin Vaentim Ja-kelj pobegniti. Ker so ga zasledovali še na begu, se je Valentin zatekel naravnost domov, kjer je pozval svojega 60 letnega očeta Matevža in brata Matevža na pomoč. Vsi trijle Jaki ji so se nato podali proti kovačnici. Ob zidu kovačnice pa je tedaj stal neznan moški, ki je silil proti vratom in orzal dvignjeno roko. Prvi je troji na neznanca obdolženi Matevž Jakelj ga pozval, kdo je in vratu, pri čemer je Mraz padel na tla. Se nia tleh ležečemu je Katovi rami, drugo na laktu in še na levem stegnu. Selič na razpravi na doigo in odkrito pripoveduje, kako je moral bežati in kako se je j>. cd Slomškovo hišo ustavil in se s sekiro branil. Kot priča je bil navzoč poleg številnih drugih tudi tedaj poškodovani Jakob Mraz. 81 dini je bil v bolnišnici, poškodbe je moral pokazati sodmkmn. Mraz je tiste čase zaposlen pri gradnji ceste in zahteva povrnjeno plačo 'm odškodnino. Zastopa ga dr. Dobo višek. Seliča pa dr. Vrečko. Obsodba Po dolgem /Osvetovamju je s. o. s. dr. Brečko razglasil sodbo, s katero se obsoja Franc Selič po §§ 180 in 181 na eno leto šest mesecev strogega zapora, 690 Dim .povprečnine, 3000 iiDn poškodovancu za bolečine, 1740 Din za stroške bolnice in 1640 za odpovedne dni. ni— Meljski hrib se ruši. Zadnje deževje je povzročilo, da se je Meljski hrib pričel v debehh plasteh rušiti na cesto, ki vodi k Sv. Petru. Ker je omenjena cesta važna prometna žila, bi naj končno s posebnimi poprav® odstranili nevarnost rušenja, ki le k sreči doslej ni zahtevalo smrtnih žrtev. Po loči zvvmti bo prepozno! Celje c~ Spominsko ploščo Mihu Vizjaku, odkriliejo danes na Teharju pri Pečovšku, kjer je v letu 1840—1890 gospodarili in imel že Pred 100 leti naročal cepiče pri Priznanih nemških drevesničarjih in malo je bilo graščinskih ali »purgarskih« posestev pri nas, kjer bi ne imeli Vizjakovih dreves. Sptr minsko ploščo mu odkriva Sadjarska podružnica na Teharju. c— Gledališče: V torek 21. aprila ob 20. gostovanje ljubljanske drame z Vesničevo tragikomedijo ^Gosposki dom« v režiji prof. O. Šesta. N e abonenti dob ir o vstopni-v trafiki Frajle na Dečkovem trgu. . c— Umrla je učiteljica v p. Mi-Jatovič Aleksandra. Dečkova cesta •T. v četrtek v celjski bolnici. N. v m. p.! c— Pisano srajco in črne hlače jma črnolas 11-letni Ivan Pozinck, ki ga je bila jeseni vzela za svojega Frančiška Selih v Celju, a je 'ieznanokam pobegnil. Kdor bi kaj vedel o dečku, nai javi na F. Selih 1 'te na grad 53. Samo ie danes Frankenstcmova nevesta v Slogi -a »rlimkensteinovo nevesto« V|i6da v Ljubljani veliko zanima-ll-fe' Ljudfee si rezervirajo vst-op-ee iker se boje, da bi sicer ne robili sedežev. Dejstvo je, da je '-e mnogo sedežev prodanih in da morajo Ljubljančani, ki hočejo , ‘detj ta film res, prav hiteti, te^ti film ho le danes v nedeljo 1il sporedu. Uprava kina Sloge. ' \ j.e skušala na vse načine film ,ilsi$mrati še za ponedeljek, to-.brezuspešno; film mora v ne-eljo ponoči že naprej v Veliki Čtikv ^k- 'kjer ga ljudje še težje , G filmu samem jn njegovi vse-,1111 smo pisali že včeraj. Tisti, J. m poznajo strahu in groze, ti-1 lahiko poistavifc) svoje živce loff teiŽko Preizkušnjo. Boris Kjw-. ‘L kot Frankcnstciinov nestvor ' bo že malo uplašil. Predsta-^ danes oh 16., 19.15 in 21.15, te i,V pa ob 15., 17.. 19. uri. Samo 7 predstav im ten Ve^: zatoKa^ 116 odlašajte, ta,k,vfč zasigunajbs si vstopnice ,Dp Večje rejsko zborovanje ir Rvanje o umni reji malih ži-stori, ly- uPhila v Polzeli v pro dn,. 1nnairodne šole ob 3. popoi-druit retlava1 lx> tajnik Zveze »Onvit’ ,rejoev malih živali, šol Pa e' C j ktkret Alfonz, obenen ga a PrlPratvii ustanovitev nove' Po>bf'iUStXa P'ei'itic malih žival lian,j,' L,ulbite,ii živali so vab- ton jvu>r| ^ v Trbovljah g. An 'u ,£Srvar.PPseshtrk. Naj v mi žflSje ^ I rsta<,i«ti naša so Strašno krvoprelitl® v Hrvatskom Zagorju Radi nepremišljenega vzklika je tekla pri Samoboru kri in je padlo — 11 smrtnih žrtev Ljubljana, 18. aprila Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je razjarjena masa kmetov z motikami in revolverji pokončala 6 omladince v JRZ. misleč, da so to četniki. Kmetje so preganjali omladince iz vasi Rakittie do Kerestinca, kijer so se omladinci zatekli v grad bivšega hrvatskega bana in predsednika oblastnega odbora JRZ g. Antona Mihailoviča. Kmetje so obkolili grad in nato vdrli v poslopje, kjer so pobili omladince. Druga skupina kmetov je na v vasi Rak tiče ubila priseljenca Jovana Buto, njegovo ženo in ‘ troka ter nato zažgali njegovo hišo. Pni tem je izgubil življenje tudi neki kmet. Istega dne so kmetije v Pfc-ševioi ubili Ignjaita Hercega ter hudo ranili niegovega tovariša. * Zagreb, 18. aprila V gradu bivšega hrvatskega bana Antona Mihailoviča v Kerestincu pri Somboru se je dogodilo včeraj popoldne grozno krvopreiiittje. Masa kmetov je umorila in razmrcvarila 6 omladince v JRZ. enega hudo ranila, samega bana Mihailoviča pa poškodovala na več mestih po glavi. Množica kmetov iz okolice Kerestinca in Rakiitia je oblegala banov grad 5 ur in nato vdrla v poslopje. Omladince, ki so jih pobili v gradu so kmetje imeti za četnike m so nad njimi iznesli vso svojo mržnjo in ves svoi bes. „Evo, četniki gredo!11 Ro podatkih oblasti, ki so uvedle preiskavo, so prišli včeraj okoli 13. ure skozii vas Rakittie omladinci zagrebške organizacije JRZ. Med njimi je bil tudi Karl Katanič iz Svete Nedelje, ki so ga kmetje imeli za četnika. Omladince so opažali nekateri kovači iz veleposestva Rakmt-je. Ti so začeli kričati: »Evo, četniki gredo!« Katanič ie odgovoril, da niso četniki, toda kmetje mu niso verjeli. Vest, da so prišli omla drnci na vas, se je hitro razširila, in kmetije so se začeli zbirati. Oboro- žili so se z motikami, sekirami pa tudi z re rol ve rji in puškami ter so se pripravili za napad na omladince. Omladinci so zbežali proti Kere-stiincn, kamor so bili tudi namenjeni, da bi se pogovoril z banom Mihailovičem, ki je predsednik banovinske organizacije JRZ. V Ra-kštju so se ustavili, da bi si pogasili žejo, ker so prišli na vas peš. Nj:h beg v Kerestinec je še povečal sum kmetov, ki so sc pognali za njimi in jih zasledoval do banovega gradtt v Kerestincu Medtem ko so se omladinci pogovarjali z banom in mu povedali, da jih kmetje preganjajo, so se pred gradom že zbrali oboroženi kmetje in besno kričali: »Daite nam četnike! Ven s četniki!« Obkolitev gradu Okoli gradu se je zbralo nekaj 100 kmetov, ki so bili čedalje bolj razdraženi. Ban jih je skušal pomiriti z izjavo, da mladeniči niso četniki, kmetje so pa še bolj uporno zahtevali, naj jim mladeniče izroči. Ban se je vrnil v grad. misleč. da se bodo kmetje med tem sami razšli. Gneča pred gradom je bila čedalje večja. Razjarjena masa kmetov je obkolila grad z vseh strani. Nihče ni mogel več pobegniti. Skoraj po načelih strategije so kmetje zasedli postojanke okoli gradu. Ban Mikalovič je zopet stopil med kmete, da bi jih pomiril. Oborožen je bil s samokresom. Kmetje so ga ■ ujeli, ga preiskali in mu vzeli samokres. Ko se je ban hotel umak-nSffi v grad. so ga pograbili in ga pridržali kot ujetnika za talca. Z njegovim samokresom so ustrelili v zrak in mu rekli: »Tj boš ostal tu z nami, tebi se ne bo nič zgodilo.« M'ihatkmć se je zopet začel po-gaiiaHi s kmeti nm jim dopovedoval, da mladeniči niso četniki in nima- jo orožja. Kmetje so pa zahtevali, naj ban napiše pismo ter pozove mladeniče, naj se udajo, češ. da se jim ne bo rtič zgodilo, ako res niso četniki. Prvi streli na omladinca S pismom je ban Mihalovič omla-1 dince res pozval naj zapuste grad, ■toda omladinci tega niso storili, ker so vedeti, da jim preti nevarnost Le mehanik Ivan Cipera iz Zagreba je zapustil grad in prišel h kmetom. Med tem ko je Cipera z le* gtitamaciijo razkazoval, da ni četnik, ie počal strel. Ne ve se še, kdo ja tedaj prvič sprožil samokres. Takoj nato je pa počil drugi strel in Či-pera se je zgrudil ranjen na tla. Zbral je še svoje moči in čez most pobegnil nazai v erad, toda med potjo ie omahniti. Kmet se mu je pnibtižal in mu pognal še drugo kroglo v glavo. Cipera je zopet vstal in se opotekel še kakih 15 korakov proti gradu, ker ie na obležal mrtev. Po prvih strelih j n prvi krvavi žrtvi so bili kmetje še bolj razjarjeni im so zahtevali od bana Mikalo vica, ki je bil med njimi kot ujetnik, nati vrže omladince iz gradu. Ban Mihalovič se je temu proffivil. Tedaj ga je neki kmečki fant udaril z motiko po glavi. Drugi okoli njega pa so ga suvali s pestmi v rebra. Položaj ujetega bana je bi čedalje bolj kritičen. Med tem so prisl; šo bdj borbeni kmetje prvim na pomoč. Okoli 16. so kmetje naposled ultimativno zahtevali od bana, naj prisili s svojo pismeno intervencijo omladince, da bi takoj zapustili grad. Banovi štirje kočbaži nati bi omladince z dvignjenimi rolkama privedli iz gradu pred kmete. Omladinci so pa odbili vse pogoje razjarjene množice. Vi • med tem streljala na grad. Nadaljevanje na str. 7 Medte,.. v na fronti toče kri, iirralo ItalHnnekl vnlnkl v odmnm »a. fronto nogomet MAŠČEVALEC Kriminalni »Milostna gospodična«, je na-jdaljeval Ben in se previdno vs,e-diel. »Gotovo ste se že čudili, da ®o vam ves čas nisem javil? To-da to mi ni bilo mogoče, ker so ine ves čas stnogo nad'ziiradi.« »Dalje, pripovedujte dalje«, ga je netrpno preikinila. B'en se je zdaj zasmejal. »No, posrečilo se mi je, da sem kaj kmalu naletel na svojega prijatelja Joba, kateremu sem se zelo zasmillil, ko me je videl tako raztrganega in lačnega. Ponovno mi je predlagal, naj postanem Ja^ ckov pomagač, kar sem zdaj seveda takoj sprejel«. »Alli ste videli Jacka?« mu je hlastno segla v besedo Tereza. »Nisem. Toda opisali so mi ga tako dobro, da bi ga takoj spoznal. Ima gosta, črno brado in nenavadno sijoče oči. — V skriv-nastno hišo nisem mogel priti. lja pridejo samo Ljudje, ki so že ne-kalj let piri Jacku v službi«. Tereza je postajala čedalje bolj nestrpna. »Toda vseeno sem zvedel najvažnejše«, je nadaljeval Ben. »Prp pričali sem se, da vas je tista Maggv Burnike, o kateri ste mi bili pripovedovali, strašno nalagala. Laluko se zanesete, da je res tako!« Tereza je kriknila in skočila poikoncu. Bleda in žarečih oči je Stala pred Benom. »Nalagla? Masrgy Burke? Ne, saj to ni mogoče!« »In vendar vas je nalagala«, je vztrajal Ben. »Tisti človek, s krinko na obrazu, ki z železno rolko brzda in vodi toliko svojih pomagačev, je bil prej in jo slej njihov vodja. Nihče drugi še ni ukazoval tem ljudem, nihče drugi se ni pojavi:ali v Whitechaplen, kot samo ta in edino prav, Jack!« »To — t,o — ni res!« »Res je, milostna gospodična. Moje poizvedbe so povsem točne. Job se mi je od srca nasme-ial, ko sem ga povpraševal po pretjšnem — pravem — Jadku. O kakem zaprtem Jacku pa sploh živa duša ničesar ne. ve.« »O, to so se gotovo tako dogovorili, ali pa so morali pomagači priseči, da nikomur ne črhnejo besedice o dogodkih, ki so sc tam pred kratkim odigrali,« je trdovratno vztrajala Tereza, ki nikakor ni mogla doumeti, da bi bilo Benovo pripovedovanje resnično, in da bi jo bila Maggv nalagala. Ben je zmajeval z glavo. »Ne, prav nič takega se ni zgodilo tam, milostma gospodična. Udb mi je povedal vse, karikoti je veidel in bi mi gotovo povedal tula! to. Tisti mladi mož pa, o kateterom ste mi bili pripovedovali, tisti z rjavim madežem na desnih sencih, tisti je bil res nekaj časa pri Jacku — on je . . .« »On je torej le bil tam!« ga je Vročično prekinila Tereza. »Maggv je torej govorila resnico! Vje-lli so ga in zaprli, on . . .« »Nikakor ne,« ji je presekal besedo B’en. »Ta mladi mož je bil najboljši Jadkov prijatelj. Jack ffa je zelo cenil in spoštoval in je bil ztilo zadovoljen, ko se je ta njegov prijatelj poročil z dekle-In-Tt Iri roman. 93 »On — oženjen?« je vsa obupana kriknila Tereza. »Seveda. Edvard Long je srečen zakonski mož. Pos ovil se je od svojega gospodarja in prijatelja, ki ga je za njegove usluge naravnost kraljevsko obdaroval. Ta inlster Long ima sedaj veliko posestvo v Walesu — evo, tu imam njegov naslov!« »Ah, gotovo ste se zmot: !, Ben! Gotovo je iu kas nesporazum. Sprva je bil ta m'adea.č v.,d:a te strašne družbe. Izpovedi Maggv Butkeove so bile povsem točne in niti malo ne dvomim vanje« »No, dobro, milostiva gospodična, kakor hočete. Toda lahko vam dokažem, da so moje navedbe resnične.« »Kalj? Vi lahko dokažete?« »Kajpada, in to prav lahko! Job mi je pravil, da vsi Jaokovi pomogači iščejo vas. Prav čudim se, da vas še niso našli, ko imajo vendar tako dobre nosove!« »V kakšni zvezi pa naj bo to s tistim mladeničem?« ga je zopet nestrpno prekinila Tereza. - »O, samo malo potrpite, milostna gospodična! Saj vam še nisem povedal vsega.. Ko mi je Job pripovedoval, kako vneto vas iščejo Jaokovi pom mači, mi ie med drugim povedal tudi to, da ste bi-! pred nekaj meječi strašno prevarani. Edvard Long je na ukaz, oziroma na prošnjo svoj-ga strašnega prijatelja Jacka, vas obiskal v vaši vili vi pa ste gu imeli za pravega Jacka!« »Ah — to — je — višek«, je vsa iz sebe kriknula Tereza in se zgru dliia na stol. Toda hitro se je zopet zbrala in mirnejše nadaljevala. »hi vendar to ni mogoče — ne ne, to se ni moglo zgoditi, tega nikakor ne morem verjeti!« »e že ČUH pozivi: »(Naskočimo grad« redaj se je pognala skupina oboroženih kmetov proti gradu kričeč: »Huira, hura,, naprej!« Kmetje so udrM skozi glavni in stranski vhod na dvorišče in v poslop je. V hipu je bil dvorec starega bana Mihaloviča napolnjen s kmeti, ki so po vseh prostorih islkai omladincev. S seboj so privlekli tudi bana Mihaloviča in zahtevah naj jim pokaže, kje ima orožje. Preganjanje po gradu Ban je kmetom pokazal, kje ima orožje, ni pa vedel, kje so skriti omladinci. Tedaj sta dva kmeta bana zopet napadla in ga hudo poškodovati po glavi s sa-mdkrcisovim ročajem. Kmetje so Preiskali .se preda'!® in omai e, misleč, da ima La:, skrito veliko količino OTožija. Našli so pa le tri lovske puške, tiobertovko in dva samokresa ter neka; municije. Begali so od sobe do sobe, kakci brez um i in kričali. Pokolj v kopalnici Omladinci so se umaknili v sobo. ki je bila grajska kopalnica. Zaklenili in zabarikadirali so vrata, kmetje so pa vrata kmalu udirK. Tedaj je stopil med kmete omladSnec Velimir Gogič. Hotel fm je na-jbrže nekaj pojasniti, toda v liipu so ga pobili s sekirami m motikami ter s kroglami na dav Obležal je v mlaki krvi. Knretje so navaliti še na ctsta-le- Nastal jte strašen pokolj. V Pol uri so bili omladinci razmrcvarjeni. V sobi so obležali v iida/kah krvi. Nato so jih kmetje vrgli skozi okno na dvorišče, k-kir jih je druga skupina kmetov sfrašno razmesarila. V nekate-rjb je še utripalo življenje. Te so kmetje pobili do smrti. Nekatc-r*ui so strgali' obleko s teiesa. Gogič rešen Bo naiKi'jiuvju je u,i rešen oni la Uniec Velimir Gogič, ki so g kmetje žc v kopalnici hudo ra Vendar je še živel, ko s Pv&nedj po gradu in pobijali nje Rove tovariše. Kmetje so opazil v? je še živ. Dvignili so ga in g legli iz gradu. Na neko in ter pa ga niso pobili do smr kaKor vse njegove tovariše, mad je bil obkoljen od vse ■ lrrani- Nihče ni mogel sporočil rožnikom o krvoDrelitju. Doma . ’ kl -so ostalo v gradu, so nudil ' () Pomoč ranjenemu Gogiču. so prišli v KeresVme-v. ? Ponoči, ko mi Mio nikoga ec v gradu. Grozni prizori njb'cž-uikom so se nudili grozil 4^ri mi dvorišču in po hodni ray Kraidu, kjer so našli strašni Vtr, -lrcva,rieila trupla šestih omla iiaineV' Preiskovalna komisija ji fciii],rvo ugotovila identiteto umor Ka(nV'l|l’J,acev' ki so: Kare IV0,,"ac> trgovec iz Zagreba s)ti vfaK Golemovič, bivši policij Kovir.razil|,k’ •braham Mahmutbe Ueir., ’ i*?, roču iz Bosne, nežna Ivj,: Poklica, Aleksa Blagojevid bi .k-nera, mehanik iz Zagre ‘krsmi FOU,OSt iz Zag,reha bt trstno ime je neznano. ^inoH v Rakitju v, in Pleševici litju k'netov je po krvopre Sla v ivl'wU lba'l.la Mih a loveča od c ^itje, kjer so kmetje na NAJNOVEJŠA POROČILA tm im&esffigams&emaaiSMBafi Anglija hoče odpoklic italijanskih čet Kairo, 18. aprila, r. Kadi vedno večje napetosti radi tanskega vprašanja, ki narašča z vsakim dnevom, so mnogi krogi mnenja, da bosta angleška in egiptska vlada poslali italijanski vladi noto, v kateri bosta zahtevali, da se morajo vse italijanske čete umakniti in zapustiti jezero Tana. Čete naj bi se umaknile od 50 — 100 km v notranjost. Razgovori, Id se vrše med obema prizadetima državama, se drže sicer v veliki tajnosti, vendar se žc opažajo posledice teh razgovorov. Proti libijski meji so bili odposlani mnogi oddelki, ker se mora v slučaju spopada med angleško-sudanskimi in italijanskimi četami na egiptsko-sudansko-abesinski meji računati tudi z vpadom italijanskih čet z Libije. V vsakem slučaju pa bo egiptska vlada stala odločno na angleški strani radi istih interesov, ki jih ima na Tanskem jezero. Ne bo mnogo presenetilo dejanje, ki se že obeta, namreč takojšnja zatvoritev Sueškega kanala brez pristanka DN. Čim bi prišlo do prvega spopada med Anglijo in Italijo v Abesiniji, bi Anglija takoj zaprla Sueški kanal in Gibraltar. ______ V Parizu so zadovoljni z ženevsko resolucijo Pariz, 18. apirila. r. Časopisje je z dogodfki v Ženevi zadovoljno. Desničarski listi sio zadovoljni radi tega, ker je uspelo doseči, dm se razgovori odlože za nekaj časa. Čeprav ni uspelo ustaviti sankcij, vendar upajo desničarska listi, ki so proti sankcijam, da bo to pri nadaljnjih pogajanjih uspelo. Pa tudi levičarski listi, na čelu z glavnim soci jači- stičnmn organom, so zadovoljni, ker ni prišlo do sporazuma im upajo, da se bodo mogoče sankcije le poostrile. Medtem so tako desničarski kot levičarski in dru-d»nev traki i veliki informativ ni listi mnenja, da so se britansko-fnancoski odnosa ji zboljšali. Pertlnax pilše v »Echo de Pariš«, da bo situacija ostala še tri tedne — t. j. do francoskih volitev — negotova, posebno ker je minister Eden uvidel, da ne more od francoske vlade zahtevati tako odločitve, ki bi imela značaj kapitulacije za Italijo. Pertirat pravi, da poleg pogojev za razgovore, katere je duJa Italija službeno im pismeno, obstojajo tudi drugi pogoji, katere je baron Aloisi sporočil ustmeno in ki so, kot trdi Pertinax (to smo delim že poročali) sledeči: 1.) predaja abesinske vojske, 2.) takojšnja odstranitev cesarja Halle Selasije, 3.) okupacija Addis - Abebe, 4.) italijansko posebno nadzorstvo nad železniško progo Addis-Abe-ba-Džibuti. Ga. Tabouis piše v »Ouevre«, da je Paul Boncourju uspelo prepričati Edena o umestnosti svojih predlogov Aloisi ju im da je radi truda francoskega delegata fran-cosko-britansko prijateljstvo srečno prebrodilo težko krizo, ki je grozdr r-zdvoiiti dva narod* Chamberlain samo gleda In posluša... London, 18. aprila, n. Neke agencije so prinesle poročila, da se sir A usten Chamberlain nahn* ja na Dunaju radi važne politične misije. Chamberlain je snm de« mantiral te vesti ter izjavil, da se ne nahaja na Dunaju niti v uradni niti v neuradni misiji, tem več po lastni volji. Popolnoma na ravno pa je, j c rekel Chamber* lain da se interesiram za vse, kar vidim in slišim! padli hišo kmeta Jovana Bute. Ko so kmetje napadli hišo, je nekdo ustrelil iz hiše. Smrtno je bil zadet kmet Fran France tič. To priliko je izrabil kmet Jovan Buta in je z ženo im otrokom pobegnil iz hiše. Kmetje so ga pa v gozdni dohiteli im ubili njega, ženo in otroka. Nato so se vrnili in zažgali hišo umorjenega Jovana Bute. Tako sc je povečalo število žrtev od šestili ubitih v gradu na devet. V Pij e še vici pa je padla še deseta žrtev. To je bil neki Ignjat Herceg iz Male vasi. Tega so kmetje do smrti pobili, njegovega tovariša Toma Rubi-niča so pa hudo ranili. S padlim 'kmetom Francetičcim je torej ta strašna noč zahtevata skupaj 1 i smrtnih žrtev. Oblasti vodijo energično Is-kavo im je doslej a ret :i a 10 k motov, ki so se kot kolovodje udeležbi pokolja. Ttsdi v Varaždimr nemiri Varaždin, 18. aprila. V petek se je nenadoma pojavila pred mestno hišo v Varaždinu večtisočglava množica ljudi, ki je med viharnimi demonstracijami zahtevala, da odstopi predsednik občine ter celotni občinski odbor. Seveda predsednik ob-c:me na to nikakor ni mogel pristati, zato so demonstranti napadli med vpitjem mestno hišo ter jo zasedli. Kmalu je pa nastopilo orožmištvo, ki je izgnalo demonstrante iz mestne hiše ter jih razgnalo. Pri tem spopadu je bilo več ljudi težje in lažje ranjenih. Obla-stvm. so takoj* uvedla obširno preiskavo. Trenotno v'-Ti v Varaždinu mir. Še o Lindberghov zadevi Trenton, 18. aprila, t. Usunuje* ni bivši advokat \Vendel je bil danes pod kavcijo 2000 dolarjev spuščen na svobodo. Več detekti* vov ga je spremilo v Newyork, kjer misli poiskati osebe, ki so po njegovih izjavah v zvezi z mo* rilcem Lindberghovega sinčka. Te osebe so ga, kot trdi Wendd, pred časom odvedle v zvezno dr* žavo Nevvversej ter ga z mečnim pritiskom prisilile, da prizna, da je on glavni sokrivec pri ugrabit* vi in i— — r indberglm—-- - '-*« ka. Košta Pećanac o sebi Četniški vodja Košta Pećanac je poslal zagrebškemu »Obzoru« popravek nekega članka, ki ga je »Obzor« posnel po beograjskem »Vremenu« in v katerem napada delo Koste Pečan-ca. V popravku izjavlja Pećanac, da niso četniki nikaki eksponenti Jevtiča. ker imajo četniki pod njegovim vodstvom mnogo vzvišenejši cilj: služiti kralju in domovini in pripravljati doraščajoče generacije na žrtve za dobro jugoslovanskega naroda. Zato podpirajo četniki, tako izjavlja Ko s ta Pećanac, vsako vlado, ki ji je narodno edinstvo svetinja, ker jim to narekuje sveta dolžnost in duh umrlih prednikov. Samo z zdravim in konstruktivnim nacionalizmom lahko upamo v boljšo in srečnejšo bodočnost, da ohranimo ono. kar so nam zapustile prejšnje generacije. Ohranimo — še povečamo in izročimo našim zanamcem, da bodo živeli v boljših razmerah kakor mi. Naše geslo še dalje ostaja; V smrt za kralja in domovino! Sprememba občine Notranji minister dr. Anton Korošec je podpisal v smisjiu določil zakona o občinah uredbo o spojitvi občine Šmarje pri Jelšah (trg) z občino Šmarje pri Jelšah-okoLca. Popusti za letoviščarje na Pohorju V potniški tarm, ki določa popust za obiskovalke jadranske obale, zdraviliščim letovišč v kraljevini Jugoslaviji, je nastala sprememba glede obiskovalcev Pohorja. Po tej spremembi se za Pohorje odobri popust tako, da se popust za postaje Maribor gL kol.. Ruše, Sv, Lovrenc na Pohorju, Brezno, Ribnica, Mislinje, Orehova vas Slivnica. Hoče in Slovenske Konjice lahko izrabi za te-le izletne točke; Mariborska koča, Pohorski dom, Koča na Pesku. Klopkin vrh. Ruška koča* Ribnica na Pohorju, Sen-jorjev dom in Sv. Bolfenk. Bivanje v Riibnici na Pohorju bo po-trdiJa občinska oblast, v drugih krajih pa uprave domov. Trgovec s pohištvojn razkazuje mlademu paru različno pohištvo. Pridejo do postelje. Trgovec hvali solidnost madrac e v in reče: — To je nekaj finega, najmodernejše, kar imamo v trgovini. Iz-vniKite poskusiti. Mlada žena zardi in reče srame žiiivo: — Ne, hvala, stri še nisva doto- General Dolhar«. (dalje) svoj tajni nacrt, ki ga je že dolgo pripravljal: izvesti beg mladega Pujjiia iz Tientsina v Mukden. Kov diplomatski udar je Daiihari onemogočil popolno izvedbo navedenega načrta; vendar pa je Doihara v toliko uspel, da sta dve severni pokrajini Hopej in Čahar skupno s takozvano dc-miilitarizarano cono praktično postali avtonomni. Proti koncu leta 1935. se je Doi-hara lotlil novega diplomatskega udara. To pot proti peterim pokrajinam severne Kitajske. Ker se v tej svoji novi akciji, k; je šla za itiem, da se pokrajine Hopej, Čahar, Šantung, Sujan in Šansi odcepijo od ostale Kitajske kot avtonomne pokrajine, ni mogel opirati na direktno pomoč vladnih krogov v Tokiu, jie bil prisiljen odreči se vojaški pomoči Japonske in se v svojem novem rovarjenju zanesti samo nase, na svoj osebni vpliv in vse mogoče tajne diplomatske kanale. ki si jih je bil do tedai znal pripraviti. Prati temu pa je nastal velik odpor v kitajskih krogih, ki Mir pred viharjem Doihara sedaj odhaja na važno mesto v Tokio. To pa seveda milili zdaleč ne pomeni, da bo Japonska s tem opustila svoje načrte na kitajskem kontinentu. Nenadni odhod Doihare bo za Kitajsko pomenil samo kratko pavzo, da bo vsaj za hip spet nekoliko svobodnejše zadihala. Med tem bo pa general Doihara na svojem novem položaju v Tokiu le še bolj nabrusil japonske škarje, da bodo potem še z večjim zamahom rezale Kiltaisko. Odhod generala Doihare pomeni tedaj le kraltek mir pred — novim viharjem. Štraik v tovarni kovinastih izdelkov „Eka“ Ljubljana, 18. aprila. Tvornica kovinastih izdelkov »Eka« nam pošilja sledeče pojasnilo: V naši tovarni je bilo zaposlenih 46 delavcev in delavk. V stavko pa ni stopilo vse delavstvo solidarno, temveč le moški delavci, medtem ko delavke delajo nemoteno naprej. Stavkujoči profesionisti in pomožni delavci so imeli sledeče mezde na uro: 1 delavec Din 12.—, 1 po 10.—, 4 po 8.—, 3 po 7.—, 1 po 5.50, 2 po 4.70, 6 po 4.50. 1 po 4.—, 1 mladoletni po Din 3.—. Delavke delajo po večini v akordu in zaslužijo povprečno tedensko Din 210.—. Samo 4 delavke imajo minimalno plačo od Din 2.80 na uro. Trditev, da je delo v tvornici naporno in nezdravo, ni stvarno ute- meljena. Ravno tako je tendenciozna navedba, da plača podjetje profesio-nistom samo po Din 4.—, delavkam pa samo po Din 2.80 na uro. Z ozirom na to, da so mezde, ki jih plačuje, razmeroma visoke, zlasti pa z. ozirom na konkurenco s strani obratov, ki delajo v osrčju in na jugu države z neprimerno nižje plačanimi delavci in pod znatno ugodnejšimi pogoji, kakor obrati v Sloveniji, je moralo podjetje zahtevo po zvišanju mezd odkloniti. — Društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine v Ljubljani naproša, da se vse informacije in dopise adresira odslej na tajništvo: Višnar Slavko, Ljubljana. Mestni trg 22. „C?Ias“ le poceni n«anska sirota, nadloge in tatvine Ljubljana, IS. aprila V Ljubljano so pripeljali malega oigančka-brezdomca. Našli so ga tam nekje pri Kamniku. Mailček ie star blizu 10 let in se baje piše Kaniš Mario. Klatil se je tam okoli Kamnika s ciganko Angelo Brešča-kovo, ki je tudi skrbela zanj. oziroma on za njo, ne da bi to sam vedel. Breščakova je beračila z ubogim dečkom ter je delala prav dobre kupčitje z otrokovo naivnostih). O prvi priliki pa je ciganka izginila ter prepustila dečka usodi. Uprava ljubljanske policije je sedaj prevzela nalogo, da najde dečku prave starše. Deček je baje doma iz Kanala alti Tolmina na Primorskem, odkoder so tudi njegovi starši, menda cigani. Kdor bi o dečku kaj več vedel, naj takoj javi upravi ljubljanske policije, da otroku oblast preskrbi, če že ne staršev, vsaj pošteno vzgojo. Naše mesto so posetilii pravi poklicna tatovi. Že včeraj smo poročali o spretni tatvini jedilnega orodja znamke »RerndorU, ki ie bilo ukradeno v Židovski stezi. Policijski organi so tatovom pridno za peltami ter je upati, da bodo uzmo-Vlči kmalu v rokah pravice. Vse stanovalce policija opozarja, naj bodo skrajno previdni proti različnim brezdomcem, ki pritiskajo po naših kljukah ter beračijo, a pri tem izmaknejo, kar jim le pride pod roko. Neki stranki v Rožni dolini je bdo tudi ukradene iz stanovanja več zlatnine, med tem ena zlata in tri srebrne ure. Kdor bi kupil kaj takega ukradenega blaga, bo moral nositi vso škodo, kakor bi bilo ugotovljeno, da je bilo blago ukraden^ Denar je zbiral za svoj pogreb V neki ulici mestnega središča v Zagrebu pade nenadoma v nezavest starejša gospa. Priče so videle kako je malo poprej smrtno bleda zrla v nekega gospoda, ki ga je bila slučajno srečala, in pri tem z začudenjem vzkliknila: »Vi ste živi, gospodin polkovnik?« Nagovorjeni, ki mu je bila zadeva mučna, je s pomočjo nekaterih mimoidočih odnesel damo v neko hišno vežo, kjer je kmalu spet prišla k sebi. Nagovorjeni — bivši ruski oficir — si zadeve najprej ni znal razložiti. Zagonetka pa so mu je kmalu pojasnila: Kakor je na srcu bolna gospa pripovedovala, se je pred nekaj dnevi pojavil v njenem stanovanju neki Rus, ki ji je sporočil nenadno smrt polkovnika in jo zaprosil za »dar za venec«. Data mu je 50 dinarjev. Ko je sedaj iznenada zagledala pred seboj polkovnika živega, se je prestrašila, ker se ji je zdelo, da vidi pred seboj strah... — Ozadje vsega tega pa je bilo kmalu razčiščeno: DruVvo biezposelnih ruskih emigrantov, ki se je U-tuo rešiti de-narre krize, je prišlo na misel, proglasiti polkovnika za »mrtvega« in n til c pri vseli prijateljih in •nancih »umrlega« nabirati denar za dostojen venec. Posebnost svoje vrste pa je bila pri tem ta, da je tudi za mrtvega proglašeni prav tako morat zbirati denar. ' Seveda samo pri takih članih društva, ki ga niso poznali. Na ta način se je »gaspadin polkovnik« znašel v položaju, da je kot »živi mrtvec« sam zbiral denar za svoj pogreb. . . II. NACIONALNI ŠAHOVSKI TURNIR V NOVEM SADU Deveto kolo je prineslo veliko presenečenje. Popovič je v zelo ostri igri porazi! čehoslovaškega mojstra Peli- kana! Z izgubo te partije je Pelikan izgubil vse izglede za prvo mesto. Partiji Kostić in Nedcljkovič sta bili po zanimivi pozicijski borbi remie. Vukovič je premagal Opočenskega v damskem gambitu. Partiji Schreiber-BeOder in Frydman-dr. Trifunovič sta bili pravtako remis. Konig je porazil Tomoviča v sicilijanki, Pirc P* je premagal Kulžinskega. V prekinjeni partiji sta Kfinig in Schreiber remizirala. Prekinjena partija Sehrciber-Popo-vlč se bo odigrala danes. Stanje po 9 kolu: Pirc 7 in pol, dr. Trifunovič 7, Frydman in Pelikan 6, Konig in Brdder 5 in pol, Schreiber 4 in pol (1), Opočbhsky 4 in pol, Ko-stič 4, Vukovič 3, Popovič 2 in pol (1) Nedcljkovič 2 in pol, Tomovič 2, Kulžinski 1 in pol. »Stričelk, ali si ti oženjen?«" »iNc, Mihec.« »Kdio tj pia potem pove, kai moreš storiti?« MALI OGLASI HRANILNE KNJ prodate alt kupite aajbe moje oblast veno dovoljene Denar tako j. Priložite zna RUDOLF ZORE, L Gledališka ulica 12. Tol' Birmanska darila ! Zlate vratne verižice od Din 80.—. - Grajski urar — Maribor. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAIS trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel 33-53 V i arniško poslopje obstoječe iz 4 večjih stavb, primerno za vsako industrijo, električni pogon, tik kolodvora Stična, z ali brez inventarja ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Industrija« na upravo »Glasa naroda«. Gospodinje Ako hočete imeti lepe bleščeče se parkete zahtevajte povod edino le „ORION" pasto za parkete, Iti obenem izvleče vse madeže iz parketov. Mala škatla stane samo Din 10, velika Din 18.—• Glavna zaloga: R. Hafner, Celovška cesta 61 - Ljubljana - Telefon 35-65 GOSTILNA MICI KMETIČ na Aleksandrovi cesti s vam nudi svoja znano izborna vina: Silvanec Din 15.— Rizling Din 14.— IN SVOJE SPECIALITETE: Din 14.—. Cviček Din 12,— TER PRVOVRSTNO: Belo dalmatinsko Din 10.—, Opolo Din 10.— čez ulico Din 1.— ceneje. ©©©e©e©©©©©© GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje Naslov V upravi - Glasa naroda« Amaterji! •azvija - kopira * povečava • strokovno in skrbno Foto Japelj, Mari' bor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. Jp MORA r bit' POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VASI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGONI V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV.! ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE.| PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE V RADENCE. Sp0'oS’t t>o*or } nesigurnost j starih in mladih [ ZDRAVI St NCŠKODUIVO. Z V PARIZU Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI 1 PILULAMI ZA MOiKt [Ui-Ha-Sć l 30 kom. Oin 8*-' glOO kom. Din 217.' D08U0 SE V APOTEKAH- S povzetem diskretno po&Uja ■ APOTEKA [jetAčtčtvjRO «0] Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč._____Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerftek. — Vsi v Ljubljani.