V Ljubljani, dne 28. septembra 1939
Posamezna številka Din 1.—
St.39.
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 Račun poštne hranilnice, podrui. v L|ubl|ani it.
10.711-
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 13, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar
Izkoriščevalcem in veriž-
nikom so postavljene meje
Prve dni septembra, ko se je v delu Evrope začelo vojno stanje, so se pričele v posameznih krajih naše države dvigati cene nekaterim življenjskim potrebščinam in drugim predmetom, ki so potrebni širokim slojem prebivalstva, čeprav dejansko za povišanje cen niso obstojali nobeni opravičljivi razlogi. Zato je sklenila vlada, da bo izdala novo uredbo z zakonsko močjo, ki naj bi odločno preprečila poskuse vseh tistih, ki mislijo, da morejo današnje nemirne dni izkoriščati za čezmeren dobiček. Po končanih posvetovanjih je uredbo odobril ministrski svet na seji dne 19. t. m. in je stopila v veljavo
Cilj uredbe je zaščita socialno šibkejšega potrošnika. Da se ta cilj doseže, so določene občutne kazni za tiste, ki mislijo, da lahko danes, čeprav so razmere v naši državi mirne, dosežejo velike dobičke na račun tistih, ki komaj žive iz rok v usta. Taki špekulanti ne smejo ostati niti uro v dvomu, kaj jih čaka, če neupravičeno navijajo cene ali spekulativno kupičiti blago. Vedeti morajo, da se bo postopek proti njim vodil nujno in z vso odločnostjo. Da bo ta postopek čim bolj uspešen, je potrebno, da tudi prebivalstvo pomaga oblasti v polni meri pri izsleditvi in preganjanju krivcev.
Razume se, da uredba ni naperjena proti ogromnemu številu naših poštenih in solidnih gospodarstvenikov ter poštenih hišnih lastnikov. Vlada je pri izdaji te uredbe upoštevala, da se cene življenjskih potrebščin in ostalih predmetov ne morejo urejati samo z upravnimi ukrepi ter sodnimi in policijskimi kaznimi, pa čeprav bi bile te kazni še tako ostre. Pravi urejevalec cen je in ostane množina blaga na trgu. Zato je vlada sklenila, da po svoji strani stori vse, kar je v njeni moči, da bo naše tržišče oskrbljeno z zadostno količino blaga. V tej smeri so bili že izdani nujni in učinkoviti ukrepi od strani trgovinskega in kmetijskega ministrstva.
Uredba z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije določa v glavnem sledeče:
Pod uredbo spadajo: a) življenjske potrebščine (ljudska hrana), jedi, obutev, kurivo in razsvetljava; b) kmetijske naprave, kmetijsko orodje in ostala sredstva, ki so potrebna za kmetijsko proizvodnjo; c) pogonski material: e) stanovanje in lokali; f) drugi nujno potrebni predmeti, kolikor niso v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet in g) material in orodje za izdelavo vseh prej imenovanih predmetov.
'Pod določila te uredbe ne spadajo: a) proizvodi kmetov z lastnih posestev, b) mono-polski predmeti in prodaja zdravil v lekarnah.
Prepoved kupičenja živil
Vsak proizvajalec, posredovalec ali prodsv-jalec življenjskih potrebščin in ostalega blaga. bodisi da ga prodaja na drobno ali na debelo, je dolžan duti v prodajo življenjske
potrebščine in ostalo blago, proizvodeno m nabavljeno zaradi prodaje. Prepovedano je kupičenje življenjskih potrebščin in ostalega blaga z namenom, da bi se blago odtegnilo prometu in bi se s tem povišala njeoova cena. Za kopičenje pa se ne bo smatrala nabava življenjskih potrebščin in ostalega blaga za potrebe lastnega gospodinjstva, če njihova zaloga ne presega običajne potrebe. Prepovedano je omejevanje proizvodnje, nabave in prodaje življenjskih potrebščin in ostalega blaga pod običajnim obsegom, prav tako je prepovedano drugo postopanje, ki lahko dovede do dviga cen življenjskih potrebščin in ostalega blaga. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta in z denarno kaznijo do 100.000 din.
Prekupčevanje
Prepovedano je večkratno prekupčevanje odnosno uvajanje nenavadnih posredovanj v prometu z življenjskimi potrebščinami in ostalim blagom, kar bi lahko pospešilo ve-rižniško trgovino.
Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine in ostalo blago n,a trgih, tržiščih in sejmih zaradi prekupčevanja na istem mestu in v času trajanja istega sejmskega dne.
Prodajalci na drobno morejo zaradi svoje preskrbe sklepati s prodajalci na debelo kupoprodaje na trgih in sejmih samo po času, ki je določen za prodajo na drobno na do-tičnem mestu.
Prepovedano je brez opravičljive potrebe prodajanje življenjskih potrebščin in ostalega blaga od strani proizvajalcev, posrednikov in prodajalcev v nasprotju z običajnimi pogoji in proti običajnemu načinu.
Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din.
Prepovedano je kupovati od ljudi, ki prinašajo življenjske potrebščine na trg, to blago od njih že na potu do trga z namenom prekupčevanja. Prepovedano je prav tako odvračanje proizvajalcev in drugih oseb od tega. da bi prinašali življenjske potrebščine na trg. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din.
Pregled kartelnih cen
Prepovedani so dogovori med proizvajalci, posredniki in prodajalci v namenu, da se določajo cene življenjskim potrebščinam in ostalega blaga. Sporazumi, ki so pravilno registrirani ali pa bodo registrirani pri ministrstvu za trgovino in industrijo po uredbi o kartelih, bodo pregledni, kolikor se nanašajo na cene in prodajne pogoje. Ta pregled bodo izvrševali organi, ki jih bo imenoval, minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ministrom za kmetijstvo. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta dni in z denarno kaznijo do tisoč din.
Cene morajo biti označene
Vsakdo, kdor prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini, na trgu, sejmu ali na drugem mestu, mora na vidnem mestu posamič ali v skupnem ceniku označiti cene posameznih predmetov tako, da jih lahko jasno vidi vsakdo. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 dinarjev.
V	hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in gostinskih obratih se bodo cene jedilom in pijači označevale na jedilnem listu na običajen način. V hotelih in ostalih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe, se bo v vsaki sobi izobesil cenik. Iz cenika se mora razvideti, od katerega do katerega časa velja označena cena in kateri je skrajni čas za odpoved. V označeno ceno se vračuna tudi nagrada za postrežbo, kar je treba izrecno označiti v ceniku. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 dinarjev.
Trgovski dobiček
Prepovedano je proizvajalcem, posrednikom in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 6 mesecev in s kaznijo do 500 din.
Odbori za pobijanje draginje.
V	vseh mestih, sreskih krajih, industrijskih središčih in naseljih z več kakor 5000 prebivalci se morajo uiftanoviti odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Naloga odborov je, da kot posvetovalni organi sodelujejo z upravnimi oblastmi pri izvajanju predpisov te uredbe in da ugotovljene nepravilnosti prijavljajo nadrejeni oblasti.
Najemnine za stanovanja
Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo ter ministrom za pravosodje predpiše posebno uredbo, s katero se bodo uredile najemnine lokalov in stanovanj.
Do izdaje te uredbe se najemnine lokalov in stanovanj ne morejo povišati in ne smejo biti višje, kakor so bile na dan 1. septembra 1939. Kdor bi povišal najemnine stanovanj in lokalov, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev in denarno kaznijo do 20.000 din.
Aprovizaeijske ustanove
Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da lahko zaradi pobijanja draginje in brezvestne špekulacije, kakor tudi zaradi boljše prehrane siromašnega prebivalstva ustanovi v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi, če se pokaže potreba, javne aprovizacijske (prehranitvene) ustanove in podpre že obstoječe, oziroma ustanovi nove nabavljalne in prodajalne zadruge.
Prepoved obratovanja in odvzem blaga
Kdor se pregreši proti tej uredbi, se lahko kaznuje ne samo s kaznijo, ki je določena za dotično dela, temveč s prepovedjo nadaljnja-
ga dela začasno ali zmerom. Preiskovalno oblastvo sme zapleniti vse blago, ki je bilo predmet kazenskega prestopka.
Zaporne kazni se ne morejo plačati
Zaporne kazni izrečene po tej uredbi, se ne morejo zamenjati z denarnimi kaznimi, toda v primeru neizterljivosti se bodo zamenjale denarne kazni v zaporne, računajoč za vsakih 50 din po en dan zapora. Pretvori-tev denarne kazni v zaporno kazen ne more prekoračiti 3 mesecev pri prestopku odno-sno 30 dni pri prekršku. Pogojne kazni se ne morejo izrekati
Fond za prehrano siromakov
Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se ustanovi fond (blagajna) za prehrano siromakov, kamor se stekajo vse denarni kazni in denar od prodanega zaplenjenega blaga zaradi prekrškov te uredbe. Minister za socialno politiko in narodno zdravje bo razdeljeval dohodke tega fonda za prehrano siromakov po banovinah,
»Gospodarska sloga« je v svoji zadnji številki prinesla članek dr. Rudolfa Bičaniča pod gornjim naslovom, članek je prav umesten tudi za naše razmere, zato prinašamo nekaj njegovih izvajanj.
V Evropi je nastalo vojno stanje. Vojske najkulturnejših in največjih narodov streljajo ena na drugo, obsipajo se z bombami in granatami, uničujejo mesta in polja ter vse, kar je ustvarila ljudska roka z marljivim delom. In že se je pokazalo, da ta človeška nesreča ne bo kratkodobna. Vlade bo-jujočih se držav predvidevajo dolgo trajanje in sicer za tri leta in temu prilagojuje-jo svoje gospodarstvo.
Jugoslovanska vlada je izjavila svojo nevtralnost. Mi smo pristaši miru, ker tujega nočemo niti ne zahtevamo. Ne bodemo pa dali svojega. Pripravljeni smo dati za svojo domovino Hrvatsko svoja življenja. Zato moramo biti na straži, kakor vsak svoboden
Rndrei Šolar
ROMAN 12 PRKIIVIMNIH l»NI PO L. THOMI PRIRKIHI B R.
Ali pa, če bi držal njene roke v svojih in ji rekel: »Kajne, mati, saj sem ti bil zmerom poslušen sin, in veš, da sem ti hvaležen, in na to pomisli, ko ti bom zdajle nekaj zaupal.«
Potem mu bo Pa hitro rekla: »Jej, za božjo voljo, kaj se ti je pa primerilo?«
In iz vseh njegovih besed ,in dokazov bo razumela samo to, da je konec njenih lepih sanj, da se je uštela, ko je mislila, da bo na stara leta živela pri svojem sinu kje v kakšnem žuonišču.
»Če bi se le že enkrat začelo,« je pomislil Silvester. Saj bi prenesel vse njene očitke in počasi bi jo le prepričal, da njegova sreča ne bo njena nesreča.
Tako je stopal kakor izgubljen po ore-škem trgu proti pivovarni. Prosil je hlapca, naj gre na postajo po njegov kovčeg in mu ga čimprej pošlje v Gorenjo vas.
»Je že prav,« je dejal Martin. »Ali se ne boste domov peljali? Ovsenek je tu v trgu ln ima zanesljivo kaj prostora na vozu.«
»Hvala. Rajši grem pri tem lepem vremenu peš « je odvrnil Silvester, snel klobuk in šel dalje. Ni gledal ne na levo, ne na desno in tudi ne tja, kjer je etal Jakob Prah.
oziroma na upravo mesta Beograda in po ključu zbranih kazni in denarja od prodanega blaga na ozemlju dotične banovine oziroma uprave mesta Beograda.
Državni odbor za pobijanje draginje
Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se ustanovi odbor za pobijanje draghije in brezvestne špekulacije, ki ima nalogo proučevati vprašanje draginje in brezvestne špekulacije in predlagati ministru za socialno politiko in narodno zdravje izdajanje novih ukrepov. V ta odbor pridejo po en predstavnik trgovinskega, vojnega, kmetijskega, prometnega, finančnega, pravosodnega, notranjega, gradbenega ministrstva, ministrstva za gozdove in rudnike ter ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sme v ta odbor poklicati tudi predstavnike gospodarskih zbornic, kmetijskih in delavskih zbornic, predstavnike glavne zadružne zveze ter ostalih zainteresiranih organizacii in ustanov ter posamezne strokovne osebe, v kolikor to zahteva potreba.
in zaveden narod, ki se zna sam brigati za svojo bodočnost.
Stati moramo čvrsto na braniku proti vsakomur, ki bi nam mogel škoditi ali pa nas ogražati. Čeprav smo v strogi nevtralnosti, je gotovo, da bodo vojne razmere vplivale na naše gospodarstvo, če ne zaradi drugega pa zaradi naše zunanje trgovine. Mi uvažamo iz bojujočih se držav razne proizvode, gotovo blago in surovine, posebno pa tkanine. V bojujoče še države pa izvažamo les in naše kmečke proizvode. Dogodilo se bo, da ne bomo mogli tako lahko uvažati kot smo dosedaj, pa tudi naš izvoz bo naletel na težave. Tega se moramo zavedati in napraviti za naše gospodarstvo potrebne zaključke. To pomeni, da se v bodoče, za dobo treh let, ali pa tudi dalj, moramo manj naslanjati na inozemstvo ter moramo razviti naše gospodarstvo tako, da svoje glavne ^vMeniske potrebščine dobimo na našem
Ta pa je z mračnim obrazom gledal za njim.
»No, pozdravljati tudi več ne znaš,« si je tiho rekel. »Če že hočeš tako...«
In vendar mu je bilo nekako hudo, da je šel ta mladenič tako meni nič, tebi nič mimo njega.
Saj ga je imel rad. Ze od takrat, ko je Silvester prihajal k njemu kot mlad dijaček, da mu je umeril čevlje.
Takrat se je Silvester zelo začudil, ko je ! zaslišal iz mojstrovih ust nekaj latinskih besed.
»Tudi jaz sem bil včasih dijak,« mu je ponosno pojasnil Prah in mu pokazal prvo stran svoje knjižice za vpisovanje mer, kjer se je po grško podpisal.
In potem ga je Silvester še pogosto po latinsko pozdravil.
Odtlej si je Prah mladega fanta zapisal v srre Kadar je Silvester odhajal v mesto ali pa prihajal na počitnice, vselej ga je pot zanesla skozi Orešje, in ker nihče ni mogel iti skozi trg, ne da bi naletel na čevljarja Praha. tako je imel tudi Prah pogosto priložnost, da je vprašal mladega Silvestra, kako kai napreduje njegovo učenje.
In zdaj je šel mladi mož brez pozdnva mimo njega in se delal, kakor ne bi bil nikoli užival čevljarjevih dobro mišljenih nasvetov.
Seveda, ker bo postal duhovnik, ne sme občevati s človekom, ki je zagrizen sovražnik vsega cerkvenega!
»No, nič ne de,« si je rekel Prah.
Vtaknil je roko v žep in pogledal čez trg. I S sodišča so začeli prihajati ljudje. Med
področju. To misel je treba izvesti strogo in dosledno do zadnjega kmečkega gospodarstva. To pomeni, da moramo voditi našo gospodarsko politiko tako, da si zagotovimo kar največjo gospodarsko neodvisnost kmečkega gospodarstva.
Vsak kmečki gospodar naj se briga v prvi vrsti, da si hrano in vse ostalo, kar potrebuje v hiši, preskrbi na svojem posestvu. To velja zlasti za preskrbo z obleko. Zato naj vsak seje čim več lana in konoplje, ker bo to potreboval ne samo za svojo družino, ampak tudi za prodajo. Isto velja za volno. Ko na bo več avstralske volne, bo našim tovarnarjem dobra tudi domača volna. Potem se bodo tudi brigali zato, da se ta volna izboljša in oplemeni.
Druga skrb nam mora biti, da v vasi čim-boli organiziramo medsebojno pomoč, sodelovanje in pomaganje, da bi se vas v primeru potrebe mogla sama oskrbovati, bratsko in sosedsko. Isto velja za naša mesta, ki se morajo pobrigati za mestno prebivalstvo, da ne bo stradalo. Zato imamo našo Gospodarsko slogo, pričakujemo pa, da nam bo ori-hodnjost prinesla boljšo gospodarsko organizacijo potom gospodarskih občin, kakor ja to v programu hrvatske kmetske stranke.
Organizirati moramo izmenjavo dobrin iz krajev, ki se sami ne morejo oskrbovati in drugih, ki imajo viške. Paziti moramo, da nam trgovci ne izvozijo preveč naših proizvodov v tuje države, pa da bi potem sami trpeli pomanjkanja v domovini in stradali zaradi pohlepa po dobičku. Zato moramo posvetiti več pozornosti domačemu prebivalstvu in našim narodnim potrebam kakor pa izvozu.
Nove vojne razmere bodo privedle do tega, da bomo morali dobro in smiselno organizirati naše narodno gospodarstvo V kolikor mi tega ne bi storili, bi se moglo zgoditi, da nas drugi, tujci, prehitijo. Zato moramo hitro na delo. Mogoče bo zato v vojnem zlu nekaj dobrega
MALI PREBRISANEC
Pepček sedi na sosedovi češnji in obira češnje.
»Kai pa delaš, Pepček, na moji češnji?« ga pobara sosed.
»Oh nič,« odgovori Pepečk. »Nekoliko češenj je padlo na zemljo, pa sem se povzpel na drevo, da jih obesim nazaV*
njimi je bilo nekaj fantov, ki so se precej glasno prerekali
Eden izmed niih je rekel: »Babnici sem povedal vse, kar ji je šlo. To je gledala! Mislila je, da ji bo treba samo tožiti'«
Bil je Zotočnikov Ksaver s svojimi prijai-telji.
Prah pa se ni zanj zmfenil. Zagledal je namreč svojega znanca Ovsenka iz Gorenje vasi.
Tudi ta je prihajal s sodišča in neka ženska je šla z njim.
Prah je pozdravil.
»Ne utegneš? O nečem bi se rad s teboj pogovoril.«
Ovsenek je dejal dekletu:
»Pojdi za nekaj časa v gostilno, Urša. Kmalu pridem za tabo.«
Potem je vprašal čevljarja:
»Kaj bi pa rad?«
»Kako je z vašo krajevno organizacijo? Ali so se ljudje že vpisali?«
»Ne vem, da bi bilo kaj takega. Zdaj nI časa za takšne reči. Ljudje imajo prevefi drugega dela.«
»No, saj imam delo tudi jaz, pa se le brigam za to. In šolar ? Ali njega ni poleg?«
»Z njim pa zdai ni mogoče prav nič začeti.«
»Saj ga je vendar naša stranka izvolila za župana!«
»Ni več župan. Saj veš, kaj je bilo potem!«
»Zakaj pa teh reči niste dali v liste?«
»Kdo pa bo vse obešal na veliki zvon?«
»Saj to je! Sploh je pri vas vse preveč mlačno. Ali si bral moj članek?«
Vojna in kmečka
gospodarska politika
Poročila z bojišč
Na poljskem bojišču je vojna v glavnem končana, čeprav se znatni ostanki poljske armade še vedno držijo na polotoku Hela, v Modlinu in zlasti v Varšavi. Po zadnjih poročilih je neprestano nemško obstreljevanje poljske prestolnice hudo razdejalo to lepo mesto in se kljub vsemu junaškemu odporu ne bo moglo dolgo držati, zlasti ker se mu bliža ruska vojska, ki zaseda razmejitveno črto z Nemčijo, v kateri leži tudi del Varšave same.
Na zapadnem bojišču se je zadnje dni po prihodu močnih nemških ojačenj s poljskega bojišča, vnel silen topniški dvoboi obeh
V preteklem tednu so nekateri važni dogodki odločilno posegli v razvoj na bojiščih in izven njih. Na prvem mestu je
ruski poseg na Poljskem.
Poljska vojska ni vzdržala naglega in močnega nemškega sunka. Pričel se je brez-glaven beg iz Poljske v druge države, zlasti v Rumunijo, in so utekli tudi člani vlade in je pobegnil celo vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Rydz Smigly. Tedaj je v sporazumu z Nemčijo vkorakala Rusija v Poljsko, da zaščiti »svoje brate po krvi«, kakor je dejal predsednik sovjetskih komisarjev Molotov Brez hujših bojev so zasedli vse ozemlje do same Varšave in so jim morale nemške čete prepustiti lep kos poljskega ozemlja, ki so ga zasedle po hudo krvavih borbah. Med Rusijo in Nemčijo je potegnjena sedaj začasna razmejitvena (de-markacijska) črta, ki je razvidna z zemljevida. Rusija je z vojaško zasedbo beloruskega in ukrajinskega ozemlja, odnosno ozemlja, ki ji pripada po dogovoru o demar-kacijski črti med njeno in nemško vojsko, postavila svoje zastave tako na bivšo polj-sko-rumunsko kakor na bivšo poljsko-ma-džarsko mejo ter se celo pomaknila še nekaj kilometrov naprej ob bivši poljsko-slo-
»Katerega pa?«
»O politični mlačnosti kmetov. Da je prav v tem vsa moč duhovščine.«
»Tega nisem bral. Zdaj sploh ne berem listov. Za branje je zima.«
»S takšnimi naziranji pač ni mogoče daleč priti.«
»Prah, daj me razumeti! Če ves dan orješ in seješ, vendar ne boš mogel ponoči še brati!«
»Kaj pa bo iz tega? V nekaj mesecih ne moremo uničiti vsega vpliva duhovščine. Zakaj pa potem sploh pišemo članke?«
»Saj tudi oni drugi ne berejo ničesar. Tisti, ki so črni.«
»Duhovščina ne potrebuje tiska. Ta ima prižnico in spovednico.«
»I seveda.«
»In da Šolar našemu tisku ne zaupa! Mi bi to zadevo zaradi otroka takoj natisnili.«
»Misliš zaradi krsta?«
»Da. Ali mar župnik ni popustil?«
»To je £e moral. Menda so mu višji namignili.«
»Da. Višji se boje javnega mnenja.«
»Morda imaš prav. Zdaj pa pozdravljen. V gostilno moram iti.«
»Kdo pa je bila ta ženska, ki Je šla s tabo?« »Solarjeva hči.«
»Tista, ki je imela otroka? Prav za prav bi bilo dobro, če bi se z njo pomenil. Morda bom še kaj napisal v list.«
»Nikari! Saj se je o tem že preveč govorilo.«
»Če nočeš, pa ne bom. Jaz od tega nič nimam. Kvečjemu delo.«
utrjenih pasov, Maginotovega in Siegfriedo-vega. Kakor pa vse kaže, se ne bodo skoraj začele večje bitke, zlasti ker se zdi, da bodo spet spregovorili diplomati, da poizkusijo še preden se vojna razvname in razleze, svojo srečo.
Na morju se vedno bolj zaostruje borba angleške mornarice z nemškimi podmornicami. Izgube so na obeh straneh prav hude, vendar se Angleži nadejajo, da bo prej konec nemških podmornic kakor pa njihovih ladij. Zaradi te borbe močno trpijo tudi nevtralne države.
vaški meji. S tem ni le podaljšala svoje meje z Rumunijo, temveč je postala neposredna soseda treh manjših držav, Litve na severu ter Madžarske in Slovaške na jugoza-padu, kjer se je močno razširila proti srednji Evropi. Upoštevanje tega dejstva nam bo v bližnjem razvoju močno olajšalo razumevanje dogodkov, ki bodo gotovo še sledili ne le na samem Poljskem, temveč tudi izven tega predela.
Možnost nadaljnjega sodelvanja med Nemčijo in Rusijo.
Ozemlje bivše poljske republike sta si Rusija in Nemčija razdelili v dve svoji območji. Nemški kancelar Hitler je v Gdansku med drugim dejal, da bosta odslej o usodi Poljske sklepali samo Nemčija in Rusija in da »versajske Poljske« nikdar več ne bo.
V zvezi z vsem tem razvojem, ki je svet močno presenetil, so se seveda takoj pojavile tudi domneve o nadaljnjih možnostih nemško-ruskega sodelovanja. Po sodbi angleških političnih krogov se namreč ne bi smelo v naprej izključiti možnosti vojaške zveze med obema državama.
Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je na dan 21. t. m. sklical
Prah je pogledal za Ovsenkom.
»To so trdoglavci,« je rekel sam pri sebi. »Tu ima duhovščina seveda lahko delo.«
Ovsenek je dobil Urško v gostilni. Sedela je v kotu za mizo, svojo čajno pa je postavila zraven sebe.
»Ali si že kaj naročila?«
»Ne, sem rajši počakala tebe.«
»No, pa dva vrčka na mizo! In dve klobasi.«
Sedel je.
»Kaže, da se bova morala še večkrat sem pripeljati, Urša,« je rekel.
»Da.«
»Ta ne bo popustil, dokler ga nazadnje ne bodo obsodili.«
»Ne.«
»In rekel je, da si bo vzel tudi advokata.«
»Da.«
Natakarica je prinesla pivo in klobasi.
Urša si je počasi rezala košček za koščkom.
»Videli bomo, kaj se bo dalo napraviti,« je dejal Ovsenek. »Ce bo imel kakšnega sitnega advokata, si bomo morali pa še mi vzeti svojega.«
»Da.«
Nekaj časa sta potem oba molčala.
Urša je srebnila iz vrčka, potem pa se je zagledala predse.
Premišljala je zdaj, kaj vse se je dopoldne zgodilo. In počasi je postala zgovornejša.
»Kako more le reči, da sem imela kaj z Blatnikovim Janezom? To je kar nesramno. Zaradi takšne obdolžitve bi ga morali zapreti. Saj sploh nikoli nisem z njim hodila.«
izredno zasedanje ameriškega kongresa
z naslednjo glavno točko dnevnega reda» sprememba sedanjega ameriškega nevtral-nostnega zakona. Iz poslanice, ki jo je Roosevelt tega dne prečital kongresu, je razvidno, da predlaga ukinitev onega dela nev-tralnostnega zakona, ki prepoveduje prodajo orožja in streliva vojskujočim se strankam (embargo nad orožjem in strelivom). Namesto te določbe naj bi tudi glede orožja in streliva, kakor glede drugega blaga, obveljalo načelo »cash and carry« (kupi in odpelji), po katerem bi bila dovoljena svobodna prodaja orožja in streliva vsem vojskujočim se državam, vendar pod pogojem, da ga takoj plačajo in na svojo odgovornost tudi odpeljejo. Glede na plačilne možnosti vojskujočih se strank se smatra, da bi taka sprememba nevtralnostnega .zakona koristila bolj Angliji in Franciji kakor Nemčiji, s čimer bi Zedinjene države posredno podprle obe zapadni demokraciji. Roosevelt je to pot uspel, to pa predvsem zaradi sprememb, ki so med tem na širšem svetovno-političnem področju nastopile zaradi ruskega posega na Poljskem, ki je bil, kakor znano, močno olajšan s premirjem, ki je bilo sklenjenon 15. tega meseca med Rusijo in Japonsko. Rusko-japonski sporazum je zlasti v Ameriki zbudil vtis, da ima sedaj Japonska svobodne roke ne le na Kitajskem, temveč na vsem tihomorskem področju sploh, znabiti na tem še bolj kakor na prvem, kjer ima končno tudi Rusija neke svoje življenjske potrebe, ki jih ne mor« povsem žrtvovati.
V vojnem taboru so vsi samozavestni.
Mimo krajevno omejenih borb na obeli bojiščih, vzhodnem in zapadnem, so bile za stališča obeh vojaških taborov (Nemčije na eni ter Anglije in Francije na drugi strani) značilne izjave vodilnih državnikov vseh treh velesil: Hitlerja v Gdansku {19. t. m.), Chamberlaina v spodnji zbornici (20. t. m.) in Daladiera po radiu (21. t. m.). Hitler je v svojem govoru še enkrat poudaril, da ni nikdar mislil na oborožen spopad z zapadom, da ga pa sprejme v vsem svojem obsegu, ako sta se Anglija in Francija zanj odločili, četudi je cilj nemške vojne na Poljskem 2« dosežen in izvršenega dejstva poljskega zlo-
»In Štrajharjevega Petra je tudi omenil,« je dejal Ovsenek.
»S tem sem šla samo enkrat s plesa. To pa je bilo že pol leta, preden je prišel Ksa-ver pod okno. In s Petrom sploh ničesar takega nisva govorila. Se na misel mi ni prišlo, da bi kaj z njim imela. Tudi s Ksaver-jem ne, če ne bi bil rekel, da me bo vzel. Stal je pod oknom in mi žvižgal, jaz sem pa pogledala, kdo je. ,Jaz sem' je rekel, ,in če mi odpreš, ti ni treba nič skrbeti, se bova že vzela!' in pri Podravnici je tudi rekel, da me bo vzel, zdaj pa govori o Blatnikovem Janezu in o Strajharjevem Petru!«
»Ta dva bosta morala priseči in potem se bo že videlo, ali bo Ksaver ostal pri svojih' besedah.«	'	!
»Nič ne more govoriti. In to je tudi dejal, da me je pri potoku videla Tončkova dekla z nekim fantom. In rekla je, da me je spoznala po moji rdeči ruti. Jaz pa sploh še nikoli nisem imela rdeče rute. To bo morala dokazati, ali sem imela rdečo ruto.«
»Zdaj bom pa plačal. Iti bova morala, Urša.«
»Ali ne bi šla rajši še enkrat na sodnijo in povedala, da nimam rdeče rute? Saj bi bila takoj povedala, pa sem bila tako zmešana, ker je Ksaver tako nesramno lagaL Ali ne bi dala zapisati, da rdeče rute nimam?«
»Zdaj ni več vredno.«
»Ne?«
»To boš lahko povedala pri razpravi. Takrat bo še dovolj zgodaj.«
»Mati lahko potrdijo in oče tudi.«
»Ne, očeta pa kar pusti.«
Political! pregled
ma nihče ne more spremeniti. Ze takoj na-slednjega dne je Hitlerju odgovoril Cham-berlain, ki je polemiziral s Hitlerjem v pogledu odgovornosti za sedanjo vojno (o tem je angleška vlada izdala tudi posebno »Modro knjigo«) in izjavil, da bo Anglija šla v svoji sedanji borbi, ki ji je bila vsiljena, do konca. Kot cilj vojne je Chamberlain zlasti poudaril strmoglavljenje sedanjega režima v Nemčiji. Daladier pa je spregovoril Francozom, da utemelji, zakaj se je Francija odločila, da vstopi v vojno na strani .svoje poljske zaveznice. Tudi on je utemeljeval francosko odločitev predvsem z moralnih vidikov, kajti za geslo francoskega vojskovanja je proglasil načelo: Svoboda ali smrt!
Prizadevanje nevtralnih držav.
Izven operacij stoje slej ko prej vse druge države, ki so se v tej ali oni obliki izrekle ali za politiko čakanja ali za politiko nevtralnosti. Države tako zvane oslske skupine (severne države in Švica) so se ponovno posvetovale glede pravic nevtralnih držav v pomorski vojni, zlasti v pogledu mednarodne trgovine in medsebojne trgovske izmenjave. Na Balkanu pa je bilo v zadnjih dneh opaziti več znakov medsebojnega zbliževanja držav, ki so v novem razvoju postavljene pred enaka vprašanja. Tako so se istočasno iz Budimpešte in Rima, pa tudi iz posameznih balkanskih prestolnic slišali glasovi o možnosti nastanka nove mirovne fronte na Balkanu, ki naj bi zajela Madžarsko, Jugoslavijo in Grčijo, ki bi pa po vsej verjetnosti tesno sodelovala tudi z Bolgarijo ter se naslanjala na Italijo kot velesilo, ki se slej ko prej trudi, da bi, če že ne na za-padu, pa vsaj v Sredozemlju in na evropskem jugovzhodu rešila mir. V zvezi s temi italijanskimi prizadevanji so se zelo ugodno tolmačila zlasti poročila o pretekli teden doseženem sporazumu med Italijo in Grčijo, ki sta se odločili za prisrčno sodelovanje v bodoče ter bosta v ta namen odpoklicali z albansko-grške meje vse svoje čete, ki sta jih tam zbrali v zadnjem času.
Rumunski ministrski predsednik Cali-
nescu umorjen.
Spričo teh miroljubnih razpoloženj in prizadevanj, ki so stopila pretekli teden v ospredje na vsem Balkanu, je vzbudila v četrtek tem večjo senzacijo vest, da so pristaši »Železne garde« v Rumuniji ubili rumun-
»Povedal bi pa • le lahko, ali me je kdaj videl z rdečo ruto.«
»Ali misliš, da bi on šel na sodišče, ko bo Ksaver tam? Ne, ljuba moja, in če bi bil jaz namestu tebe, bi doma prav malo govoril o razpravi.«
»Če je pa Tončkova dekla tako nesramna In pripoveduje o rdeči ruti.«
Ovsenek je plačal in malo nato je njegov voz že ropotal po ozkih ulicah.
V pivnici so sedeli ljudje pri oknu. Obrnili so glave, ko so zaslišali voz.
Eden izmed njih je okno odprl in zažvižgal na prste. Drugi so kričali in se smejali.
»To je bil Ksaver,« je rekla Urša, vsa rdeča od sramu.
»Sem ga videl,« je potrdil Ovsenek, »tega lumpa. Nikari se ne obračaj, drugače bodo še bolj nesramni.«
Udaril je po konju, da se je spustil v dir.
Urša pa je držala svojo čajno v naročju In mislila, kako jo zdaj Ksaver sramoti. In počasi so se ji misli vrnile še k Tončkovi dekli, ki tako nesramno laže in ki ima pri tem zanesljivo svoje skrite namene.
Kmalu za Orešjem sta prehitela prartiično oblečenega človeka.
»To je pa Markičev gospod,« je dejal Ov-eenek in ustavil voz.
Počakal je, da je prišel Silvester do njega.
»Dober dan! Ali ne bi sedli k nama?«
»Hvala, Ovsenek, saj nimam več tako daleč.«
»Kakor veste. No, pa zbogom.«
skega ministrskega predsednika Calinesca. Umor je rumunska vlada označila za izrazito notranjepolitično zadevo, toda spričo programa, ki ga je zastopala »Železna garda« kot desničarska organizacija, se vendarle zdi upravičena domneva, da vodijo niti tega terorističnega dejanja tudi v inozemstvo. Novo rumunsko vlado je sestavil general Ar-getodanu.
Turški obisk v Moskvi.
V zvezi z novo rusko politiko in novim položajem, ki je nastal v jugovzhodni Evropi, zasluži med dogodki preteklega tedna posebno pozornost tudi odhod turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo. Po nekaterih informacijah Saradzoglu ne odhaja v sovjetsko prestolnico samo zato, da se neposredno pri viru informira o novem položaju, ki je tudi za Turčijo nastal zaradi ruskega posega na Poljskem, temveč najbrž še kot nosilec posebnih predlogov rumunske vlade, ki prav zdaj skuša poglobiti svoje odnošaje z Moskvo, da bi se v svojem izpostavljenem položaju kolikor mogoče zavarovala na rusko stran. Veliko pozornost je v zvezi z misijo turškega zunanjega ministra v Moskvi zbudil tudi razgovor našega poslanika v Ankari Šumenkoviča s Saradzoglom tik pred njegovim odhodom v Moskvo. Prihodnji teden nam torej obeta polno novih momentov v mednarodnem razvoju. Znabiti bo diplomatski položaj že čez sedem dni nekoliko bolj jasen.
Manj jasnosti o stališču Rusije nobeni vojni stranki ne mudi preveč.
Tabor obeh zapadnih velesil je skušal te dni vsestransko oceniti sovjetski poseg na Poljskem, preko nekaterih obsodb pa v svojih zaključkih ni šel. Iz tega bi morali sklepati, da si Anglija in Francija pridržujeta končno odločitev glede Rusije za kasnejši čas, ko bodo cilji ruske politike, zlasti po njenem usidranju v srednji Evropi, bolj ias-no razvidni. Obe sta se za sedaj zadovoljili s tem, da sta vzeli na znanje ruska zagotovila o nevtralnosti in dasta se pri tem skrbno izognili slehernega poslabšanja odnošajev z Moskvo, ker je ne želita sami pahniti v, morebitno vojno zavezništvo z Nemčijo. O tem, ali se bo navzlic tej angleški in francoski previdnosti Rusija končno vendarle znašla na isti črti z Nemčijo, dopuščajo na zapadu različna ugibanja, domnevajo pa v glavnem, da se Rusija ne namerava zaplesti v vojno.
zagledal pod sabo Gorenjo vas, se je še bolj I podvizal.
j Pri hiši je pozdravil Florijana, ki je delal na vrtu.
Potem je zavil med hiše.
Zdelo se mu je, kakor že dolga leta ne bi bil videl domače vasi.
Vse je bilo tako kakor pred nekaj meseci, pa se mu je le zdelo, da se je vse izpreme-nilo.
Tu spredaj je bila šola. Ob vratih sta stala dva moža.
Ko se je približal, ju je spoznal. Eden izmed njiju je bil učitelj Pretnar, potem pa še domači kaplan.
»Dober dan, gospod Silvester. Tudi vi ste prišli?«
»Dober dan, gospod učitelj. Kako je pa kaj z vami?«
»Kakor je pač s starim človekom zmerom. Križi in težave. Tudi z vašo materjo je bilo bolj slabo, kaj?«
»Ali je bila bolna?«
»Kaj niste tega vedeli?«
»Ne, prav nič.«
»Ni se vam treba ustrašiti. Zdaj ji je že bolje, toda nekaj časa smo mislili, da jo bo vzelo.«
»No, potem mi pa oprostite... Moram iti k njej...«
»Ne bom vas zadrževal. Zbogom in obiščite me kaj prihodnje dni.«
Silvester je odšel.
To sporočilo ga je presunilo.
Mati mu je tako poredko pisala, da se mu ni zdelo prav nič čudno, če nekaj časa od nje ni dobil nič pošte.
Nekoliko drugačna je seveda presoja ruskega činitelja na nemški strani. Ze takoj po Hitlerjevi izjavi v Gdansku, da bosta odslej o vzhodnem evropskem prostoru odločali samo Nemčija in Rusija, so se v nekaterih pol-službenih nemških organih pojavila značilna prikazovanja »največjega celinskega bloka v svetovni zgodovini«, bloka Nemčije in Rusije, proti kateremu se bo, kakor pišejo, »tudi angleška blokada (zapora morja) kmalu izkazala za povsem neškodljivo«. Kako gledajo na to vprašanje v Moskvi, iz dosedanjih ruskih izjav še ni mogoče spoznati. Rusija se trenutno omejuje na zasedbo poljskega ozemlja, na katerem organizira svojo upravo. Zdi se, da se sedaj s postavitvijo sovjetov Nobeni vojni stranki se ne mude več Zadržanje obeh zapadnih velesil vzbuja vtis, kakor da se obe na tihem zanašata na svojega najbolj zanesljivega »tretjega zaveznika« — na čas. Toda tudi Nemčija vidi v njem svojega zaveznika, bodisi da računa s posredovanjem za omejitev sedanjega spora, bodisi da računa z novimi zavezniškimi možnostmi.
V samem vojnem taboru moramo končno na angleško-francoski strani zabeležiti važno odločitev vojaško-političnega značaja: ustanovitev skupnega vrhovnega vojnega sveta, v katerem je združeno ne le vrhovno politično vojno vodstvo, temveč tudi vrhovno vojaško vodstvo. V zadnji svetovni vojni sta se Anglija in Francija zedinili za tako skupno vodstvo šele v tretjem letu.
Znano je, da
Italija vodi od izbruha vojne politiko
posredovanja
in diplomatskih prizadevanj za omejitev sedanjega spopada. Ta prizadevanja so po izjavah italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija še vedno mogoča, kajti »Evropa se tudi po polomu Poljske dejansko še vedno ne nahaja v vojni, saj se velike vojske še vedno niso spoprijele in je torej še vedno mogoče preprečiti resnični spopad«. Mussolini je razen tega poudaril, da Italija slej ko prej vztraja pri sklepih svoje vlade, da ne namerava v sedanjem sporu podvzetl »nobene pobude vojaškega značaja«. Italijo moramo potem takem še vedno smatrati za stranko izven spora, kar je za presojo položaja v vojnem taboru nedvomno velikega pomena.
Vsa pozornost ie obrnjena v Moskvo.
Zdaj se je v zadnjih časih brigal samo zase, doma pa mu ie mati ležala bolna in nikogar ni imela pri sebi!
Sram ga je postalo in bal se je. Srce mu je začelo hitreje utripati, ko je stopil v malo hišo in položil roko na kljuko.
»Ali si že prišel?«
Mati je s težavo vstala s stola in šla nar-proti.
»Mislila sem, da boš prišel zvečer s poštnim vozom.«
Njen glas ni imel več starega zvoka in čeprav so se njene oči smehljale, vendar niso mogle prikriti hude utrujenosti.
»Mati, zakaj mi pa nisi nič pisala?«
»Zaradi bolezni Oh, pojdi! Saj je vse minilo. Ali si hodil kar peš, da imaš tako prašne čevlje?«
»Da. Toda zdaj sedi. Zakaj mi nisi niS pisala?»
»Saj je že dobro. Kar veseli me, da nisi prej prišel Takrat te še pozdraviti ne bi bila mogla spodobno.«
»Od tujih ljudi sem moral zvedeti, da si bila bolna «
»Saj ni bilo nič hudega. Tudi prej so ml že dostikrat noge zatekle. Letos je bilo samo malo hujše Zdaj mi pa povej, ali nisi lačen?«
»Ne, mati. Kaj je pa doktor rekel? Ali že smeš vstajati?«
»Seveda. V postelji sem bila samo štirinajst dni, in če je bilo lepo vreme, sem še takrat hodila na solnce.«
»Pa se mi zdiš tako utrujena.«
»To bo že minilo. S šestdesetimi leti se bolezni ne odkrižaš tako hitro.« (Dalje)
Tam se bo odločila nadaljna usoda nele Vzhodne Evrope, za katero se je prišel pogajati turški zunanji minister Saradzoglu, tudi daljnji obstoj baltskih držav Litve, Lat-vije in zlasti Estonije, čije zunanji minister je v tem tednu že drugič priletel v Moskvo. Spor z Rusijo je nastal zaradi pobega poljske podmornice »Orzel« iz pristanišča v Tal-linu, prestolnici Estonije, kamor se je ladja zatekla in bi jo bila morala Estonija razorožiti. Seveda pa je ta dogodek '.e povod, da prične Rusija odstranjevati te z versej-skim mirom iz njenega telesa izrezane mejnike, ki ji zapirajo dostop do morja.
V^a ta pogajanja pa so stopila za najnovejše dejstvo: povsem nenadno sta priletela z bojišča v Berlin kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop, nakar je slednji odletel v Moskvo na Stalinovo povabilo. O namenu in posledicah tega obiska krožijo najrazličnejša mnenja — od mirovnih pogajanj med zapadnima velesilama in Nemčijo s posredovanjem Rusije in Italije pa do razdelitve Vzhodne Evrope in baltskih držav med Rusijo in Nemčijo. Svet se je pričel spet naglo vrteti in bomo mogli prihodnjič že poročati, kaj so skuhali v Moskvi in komu.
Odnos JNS do političnega položaja
Na sreski seji JNS za mesto Ljubljano je poročal dr Albert Kramer o notranjem položaju. Dr. Kramer je posebno obravnaval sporazum s Hrvati in njegove posledice za celokupni notranje-politični razvoj. Njegova izvajanja, da je sporazum velik dogodek, ki bo. ako se bo pametno izvajal in mu bo sledila modra državna politika, mogočno utrdil zavest usodne povezanosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, so bila živahno odobravana. Dr. Kramer je poudaril, da bo mogoče rešiti preureditev države z ozirom na Slovence le ob sodelovanju vseh političnih činiteljev ki skupno predstavljajo voljo naroda. Nobeno enostransko delo ne more voditi do uspe-
hov, in nihče ne more izključiti, da rečejo napredni Slovenci, ki verujejo v jugosloven-sko misel, svojo soodločujočo besedo.
Na koncu svojega poročila je dr. Kramer v učinkujočih besedah podčrtaval dolžnosti jugoslovenskih rodoljubov v sedanjem težkem času: utrjevati v narodu samozavest, odločno pobijati vse poskuse malodušja in nerganja, dvigati vero v obrambno silo, življenjsko voljo in v bodočnost Jugoslavije, doprinašati vse, da se utrjuje narodna vzajemnost. To naj bodo danes glavne naloge ne samo posameznika, temveč tudi vseh narodnih organizacij in ne v zadnji vrsti tudi politične organizacije JNS.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. V celjskem okolišu so se trgovali za kg žive teže: voli po 4 do 6, telice po 4 do 5 50, krave po 4 do 5, teleta po 4 do 5, dinarjev V Ljubljani pa voli I. po 6, voli II. po 5, voli III. po 4.50, telice I. po 6, telice II. po 5, telice III. po 4 50, krave I. po 5, krave II. po 4, krave III po 2.50, teleta I. po 7, teleta II. po 6.50 din.
SVINJE. Za kg žive teže so bili: v krškem okolišu pršutarji po 6 do 7 50, v Ljubljani špeharji po 9.50 do 9, pršutarji po 3 do 9, v Ptuju: špeharji 7.25 do 7.75, pršutarji po 6.50 do 7, v Mariboru: špeharji po 6 do 8.50 dinarjev. Prasce so prodajali: 5 do 6 tednov stare po 50 do 60 din, 7 do 9 tednov po 80
do 110 din, 3 do 4 mesece po 130 do 210 din, 5 do 7 mesecev po 270 do 300 din, 8 do 10 mesecev po 395 do 490 din, 1 leto 680 do 870 din.
VINO. V krškem okolišu se dobi pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 do 5, finejše sortirano pa po 5 do 5.50 din, v novomeškem okolišu pa navadno mešano vino 5, finejše sortirano pa po 6 din liter.
HMELJ. Kupčija v Savinjski dolini je živahna. Hmelj se plačuje po 35 do 38 din za kilogram. Tudi od rdečega pajka pokvarjeno blago gre v denar po okoli 25 din. Doslej je prodanega okoli 50 odstotkov vsega pridel-. ka. Kupci so letos s savinjskim blagom prav zadovoljni
KRMA. V Celju: lucerna 90, seno 70, slama 50, v Mariboru: lucerna 100, seno 85, slama 50 v Ptuju: seno 50 do 75, slama 25 do 30 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje po 8 do 11, telečje po 13, v Kočevju: goveje po 11, svinjske po 8, v Kranju: goveje po 11, telečje po 12, svinjske po 7 do 8 din za kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 24, oprana 35 din za kg.
MED. V Kranju po 22 do 24 din za kg
KROMPIR. V Celju po 100, v Ljubljani po 100 do 125, v Kranju po 75, v Krškem po 90, v Mariboru po 125 do 175 din za 100 kg.
Sejmi
1.	oktobra: Podčetrtek, Bitnje;
2.	oktobra: Gornji Logatec, Konjice, Kostanjevica ob Krki, Litija, Jesenice na Gorenjskem, Kranj Ormož, Slivnica pri Celju, Slovenj Gradec;	|
3.	oktobra: Dol pri Hrastniku, Metlika, Sv. Helena v Rovtah, Zagorje ob Savi;
4.	oktobra: Turnišče, Jurklošter, Sv. Lenart v Slov. goricah, Žalec, Motnik, Zdenska vas;
5.	oktobra: Hodoš;
6.	oktobra: Pišece.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 19. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem tržišču):
1 angleški funt za 165.40 do 168.60 (za 206.44 do 209.64) din;
100 francoskih frankov za 93.85 do 96.15 (za 117.19 do 119 49) din;
1 ameriški dolar za 43.63 do 44.23 (za 54.80 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.26 do 23.64 (za 23.02 do 24.40) din;
1 belgijsso belgo za 7.49 do 7.61 (za 9.35 do 9.47) din;
1 klirinško marko za 14.50 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 385 dinarjev.
Drobne vesti
= Skrajno slab pridelek krompirja. Po
Slovenskih goricah so že po večini pospravili letošnji pridelek krompirja, ki pa je zelo slab. Niti stari ljudje ne pomnijo tako slabega pridelka, kakor je letos. Rar-čunajo, da je letošnji pridelek komaj četrti del lanskega. To bo za našega kmeta zelo občutno, ker ne bo imel niti dovolj zdravega krompirja za seme. Vzrok zmanjšanemu pridelku sta letošnja dolgotrajna suša in spomladna moča.
TANERA — J M.:
2
nsiimiii Misliš
Zgodovinska povest iz Sirije
Ko je eden izmed najhujših navalov burje oddivjal dalje in je postalo mirnejše, je Na-man Abas porinil nos in oči nekoliko bolj iz kapuce, da bi se natančneje razgledal. Pri tem je njegov pogled obstal na strmem nagibu na desni strani ceste. Pogledal je natančneje navzdol in se je prizadeval s pogledom predreti snežni metež.
Kaj se je zgodilo?
Belec je moral kljub novemu besu viharja obstati. Jezdec je zrl napeto navzdol. Toda ni videl ničesar drugega kakor sneg. Ze je hotel dalje jezditi, toda novi odmor burje mu je dopustil, da je bolje videl. Ni se torej motil.
Tam je ležal palankin, kakršnega uporabljajo odlični Damascenci na potovanju čez gore za ženske, otroke in starejše moške. Obe muli, ki sta bili nosili palankin, sta viseli mrtvi v vpregi. Poleg njiju je ležal menda mrtev mukari (gonjač), dalje spodaj ob vznožju skalne stene pa drugi. Iz palankina je vihrala modra tkanina.
»Tu se je zgodila huda nesreča. Morda še lahko pomagam,« je pomislil Naman Abas.
Ne da bi ga bil strašni vihar uplašil, je razjahal konja. Belec se je takoj postavil proti vetru, vtaknil glavo med noge in pustil burjo divjati preko sebe. Naman Abas se ni prav nič brigal za zvesto žival. Arabski jahalni konji so navajeni, da ure in ure stojijo na istem mestu, ne da bi bili privezani. Maronit je nato slekel svoj plašč, ga položil
na zemljo ter ga obtežil s sablo, pištolo ter težkim kamnom... Na ta način zelo olajšan je začel lezti po strmini navzdol. Čeprav strmina na tem mestu k sreči ni bila prehuda, je vendar terjala vso spretnost in moč drznega moža, zlasti še zavoljo silne burje.
Kmalu je prispel na kraj, kjer so ležali ponesrečenci. Mukari je bil mrtev. Najbrž se je bil vihar uprl v palankin od strani, tako da oba mezga in oba mukarij« niso bili kos silnemu pritisku. Vihar je potem vrgel palankin s ceste čez strmino, pri čemer se je palankin večkrat prekopicnil in enega izmed mukarijev zmečkal. To je sklepal Naman Abas iz dejstva, da je imel mrtvec vdrta prsa. Izmed mezgov, je bil eden prav tako mrtev. Nabodel se je bil na kos zlomljenega nosilnega ojesa. Drugi mezeg je ležal z zlomljenimi nogami še dihajoč med svojima odtrganima nosilnima ojesoma. Spodaj na skalni steni ležeči mukari je bil gotovo tudi mrtev.
Maronit je pohitel k postrani ležečemu pa-lankinu. Ko je bil čisto notegnil iz palanki-novega okenca modro svileno tkanino, s katero se je bil veter igral kakor z zastavo, ie zagledal v notranjosti na videz mrtvo žensko. Notranjost palankina je bila razkošno okrašena in oblazinjena. Uporabil je vso moč. da je vzdignil palankin toliko, da je mogel odpreti vrata. Pri tem se je Namanu Abasu zazdelo, da ie skozi tuljenje burje zaslišal bolesten vzdih. Naglo je odprl oproščena
vratca in pogledal v palankin. Izredno lepa mlada Turkinja se je pravkar začela buditi iz nezavesti. Prestrašena je vzkliknila: »Kje sem?«
Naman Abas, ki je turški jezik prav tako dobro govoril kakor svojo materinščino in francoščino, katere se je bil naučil v šolah v Damasku in Bajrutu, je takoj odgovoril: »Ponesrečila si se. Vihar je tvoj palankin vrgel s ceste sem v skale. Tvoja mukarija sta mrtva. Prav tako tvoja mezga. Jaz te bom rešil. Zaupaj mi. Sem maronitski kristjan iz Caleja.«
Počasi je začela Turkinja spoznavati, kaj se je bilo zgodilo. Brez jadikovanja je vprašala:
»Kaj naj storim?«
»Ali lahko zlezeš iz palankina?«
Deklica se je trudila, da bi bila storila, kakor ji je bil rekel rešitelj, a ni šlo. »Moja noga je zlomljena,« je zaklicala. »Ne morem je rabiti.«
To je bilo hudo zlo. Naman je pomislil, kaj bi se dalo storiti. Ze je bil skienil, da bi po-nesrečenko pustil začasno v palankinu in šel po pomoč, ko je silen sunek burje zdajci tako močno stresel palankin, da je ta zdrknil po skalah in bi bil padel v prepad, če bi ga ne bil mladi mož z vso silo obdržal.
»Tukaj ne smeš ostati. Ni druge pomoči, kakor da te izvlečem iz palankina in pone-sem na cesto. Podpiraj me z zdravo nogo in rokami, kolikor me moreš!«
Burja je Turkinji dovolj razločno potrdila, da je Maronit govoril resnico. Zato se mu mlada Turkinja kljub strogi mohamedanski navadi, da se tujec ne sme dotakniti ženske, ni niti trenutek upirala, temveč ga je prosila:
■= Sadni sejem in sadna tazstava v Bre-
Kicah. Sadjarske podružnice brežiškega ln krškega okraja priredijo v prostorih drž. meščanske šole v Brežicah od 30. septembra ido 2. oktobra sadno razstavo in sadni sejem, ki bosta pokazala javnosti in sadnim trgovcem prvovrstno kakovost spodnjeposavske-ga sadja.
— Pocenitev soli. Upravni odbor uprave 'državnih monopolov je izdal odlok, da se zniža cena soli za ljudsko hrano, in sicer: kamene soli v zrncih, morske debele in drobne od 2.50 na 1.50 dinarja za 1 kg; kamene «mlete ter morske zmlete soli od 2.75 na 1.50 din za 1 kg; živinske soli, in sicer morske sušene, drobljene in v briketah od 1.25 na 0.50 din za 1 kg; morske kamene zmlete od 1.50 na 0.50 din za 1 kg; cena sušeni soli ta industrijske namene se poveča od 0.60 do 0.75 din za 1 kg.
Lepi uspehi
2e večkrat smo v tem letu pisali o vplivu nekih novih snovi na rast rastlin. Letošnjo pomlad so se vršili obsežni poizkusi ne le v naši, temveč tudi v sosedni savski in celo v daljnji zetski banovini. Za te poizkuse se je uporabljalo izključno samo rastilo fitodin, ki ga je pričela dajati z letošnjo jesenjo v splo-8en promet tvrdka Fitodin v Ljubljani, Nunska 10.
Ti poizkusi so brez vsakega dvoma dognali, da je fitodin tisto sredstvo, ki pri kakor doslej pravilni negi kmetijskih rastlin poveča njihov pridelek in stotero povrne izdatek tanj. Dognali so pa poizkusi prav tako ne-pobitno zelo važno okolnost: vsak uporabnik fitodina se mora držati tako točno navodila sa njegovo uporabo, kakor se mora bolnik držati zdravnikovih navodil glede jemanja zdravil. Te besede niso nikakšna prispodoba, temveč jih je vzeti tako, kakor so zapisane. Nekateri preveč »brihtni« uporabniki fitodina so namreč mislili takole: Naročil sem rastila fitodina za 10 kg žita, namočil ga bom pa za 100 kg. Dosegli so popoln neuspeh kar je bilo tudi pričakovati. Iz vsega dosedanjega pisanja o rastilih bi bili morali namreč vedeti, da je za vzpcdbuditev rastlinske rasti z rastilom fitodinom strokovno po dol-. gotrajnih poizkusih, ki so jih izvedli stro-
»Stori, kar je po tvojih mislih potrebno storiti!«
Naman je segel v palankin in potegnil mladenko iz njega, čeprav se je na njenem obratu videlo, kako jo je premikanje bolelo, vendar ni niti zastokala. Komaj jo je osvobodil iz palankina, se je nov hud sunek uprl v palankin in ga z obema mrtvima mezgoma vrgel po skalah navzdol.
Naman je Turkinjo čvrsto prijel in se z njo stisnil k tlom, da so divji sunki viharja odhiteli naprej.
»Ali nikakor ne moreš hoditi?« ji je zakri-tal v uho, da bi ga bila slišala iz divjega tuljenja viharja.
»Ne. Čutim, da je moja leva noga zlomljena.«
»Obesi se torej na moj hrbet. Ponesel te bom na cesto.«
»To je nemogoče. Burja bo naju oba zgrabila in vrgla v prepad.«
»Ne boj se. Tiščal se bom tesno, k skalam in prav dvojna teža mi bo omogočala večji Odpor proti vetru.«
»Ne bom se mogla držati. Preslaba sem.«
»To je res. Privezal te bom k sebi s tvojo modro svileno tkanino.«
Naman si je že potegnil mladenko na hrbet ovil okoli nje in sebe modro svilo ter oba konca trdno zvezal. Nato je začel previdno plezati po strmini navzgor. Vihar jima je z nezmanjšano silo treskal v obraza sneg, vmes pa tudi kamenčke, kar ju je zelo bolelo, vendar nobeden izmed njiju ni niti zastokal. Maronit je z rabo vse sile svojih milic in svoje volje počasi lezel naprej. Mlada STurkinja se ga je oklepala z rokama in se
= Obilna sadna letina v Hrvatskem Zagorju. Pridelek vseh vrst sadja je letos na Hrvatskem Zagorju naravnost rekorden. Zlasti sliv že desetletja ni bilo toliko kakor letos. Ker ni kupcev za slive, kuhajo kmetje žganje in ker je tudi žganja na pretek, plačujejo kupci za posodo okrog 300 litrov 40 do 50 din. Nekoliko bolj gredo v promet jabolka, katera plačujejo za boljše vrste 0.80 do 1.25 za kilogram.
= Obvezna oddaja koruze v Italiji. Tudi v Julijski krajini bodo v kratkem stopili v veljavo predpisi o obvezni oddaji turščice. Vsak poljedelec bo moral naznaniti svoj pridelek koruze. Kolikor jo rabi za seme, za živež in za krmo živine, mu pride odšteta, vso odvišno množino bo moral oddati v skupno zalogo. Cena je določena po 96 lir za kvin-tal. Blaga, ki presega posestnikove lastne potrebe, pa bi ga ne oddal v skupno zalogo, ne sme drugam prodati.
s fitodinom
kovnjaki na prvih svetovnih znanstvenih zavodih za rastlinstvo do tisočinke grama odmerjena količina za kvasitev semena. Nad to mejo, ki jo izve vsak uporabnik iz natančnega navodila za uporabo rastila fitodina ni ne gori ne doli pomembnega učinka. Prva dolžnost in čednost uporabnikov rastila fitodina sta ubogljivost, druga zapoved pa je tej enaka in se ji pravi spet ubogljivost.
Kdor je pravilno uporabljal rastilo fitodin, je sedaj na jesen zadovoljen s poizkusom, kar pričajo številna pisma, ki ne šte-dijo s hvalo. Da se pritegnejo zlasti mladi kmečki fantje za pionirje splošne upeljave prekoristnega rastila fitodina, je zgoraj omenjena tvrdka poverila s poskusi tudi precej društev našega delavnega mladinsko-kmeč-kega pokreta Društva kmečkih fantov in deklet, od katerih je objavilo za prekmursko okrožje Društva kmečkih fantov in deklet v »Jutru« od 25. avg. naslednji dopis:
Poizkus z avksinom v Prekmurju. Nekaj sto naprednih slovenskih kmetov je letos napravilo poizkušnjo z avksinom. To umetno rastilo se namreč primerno razredči z vodo ter potem v to raztopino namoči žito. Tako seme potem povzroči bujnejšo rast rastline. Poizkusni laboratorij za fitodin je v Ljubljani, Nunska 10. Na priporočilo Zveze so naro-
čvrsto držala, da mu je čim bolj olajšala naporno plezanje.
Štirikrat se je moral odpočiti in si oddahniti. Nato pa je le dospel do smotra, do ceste. Tam je položil ponesrečenko na svoj plašč, obesil sablo in pištolo na sedalo mirno na istem mestu stoječega belca ter Turkinjo čisto zavil v njeno modro svilo in svoj plašč. Nato jo je vzdignil in jo vzel v naročje kakor dete. Mladenka še zmerom ni izpregovorila besede, samo pogledala ga je nekajkrat s svojimi velikimi črnimi očmi, kakor bi mu bila hotela videti v dušo. Zdaj pa ga je vprašala: »Kaj delaš?«
»Nesel te bom na zaščiteno mesto ob skalni steni.«
Naman je korakal naprej in zvesti belec mu je sledil. Po nekaj minutah je s Turkinjo prispel okoli nevarnega ogla. Na tem mestu je bila sila vetra manjša, ker je stala steza za vetrom. Pač pa se je bila tu nabrala precejšnja množina mirneje naletavajočega snega. Na ta kun snega je položil Naman mlado Turkinjo. Ko jo je bil spet skrbno pokril in njeno zlomljeno nogo zavil v svojo pasico, ji je rekel: »Zdaj pojezdim v han Murad. Tam bom poiskal ljudi in nosilnico, čez pol ure bom z ljudmi bržkone že nazaj. Ti lezi pri miru. Nihče ne bo pri takem vremenu prišel mimo. Pustim ti svojo ništolo. Če se pojavi kak volk, streljaj le v skrajni sili. Navadno se dado volkovi pregnati z naglo kretnjo ali pa z vpitjem. Živega človeka se ne lotijo radi. Jaz bom hitel, kolikor bom mogel.«
Turkinja ni rekla besedice, temveč je mirno vzela pištolo. Naman je zajahal konja in odjezdil.
Ni trajalo dolgo, ko se je vrnil s hlapcem.
VPLIV FOTODINA NA PRIDELEK KORUZE kaže jasno naša slika. Prvi storž je za polovico nanjši od drugega, zraslega iz semena, pravilno kvašenega s fitodinom A.
čila društva Kmečkih fantov in deklet prekmurskega okrožja od novinarja Kača leto« spomladi več doz fitodina. Poizkus so napravila s koruzo v sledečih krajih: Črnelav-ci, Veščica, Puconci, Sebeborci, Adrijanci in Gornji Petrovci. Sedaj prihajajo poročila, da se je kljub suši in pozni saditvi koruze pokazal lep uspeh.
Ugledni in zares napredni posestnik g. Tine Janhar v Zejah pri Medvodah piše o svojih poizkusih: »Pri ovsu in ječmenu uspeh neznaten, izborno pa kaže v fitodinu namočena koruza. Morda je neuspeha pri ovsu in ječmenu krivo dejstvo, ker sem ju sej al na novino, kjer je bil še pred par leti gozd?« Kje je vzrok slabega uspeha rastila fitodina pri Janhar j evem ovsu in ječmenu, bo treba točneje raziskati, zdi se nam pa, da je vzrok morda v tem, da se je on zmotil in je zamenjal steklenički. Rastilo fitodin je namreč za vsako vrsto žita drugače sestavljeno in kombinirano, zato tudi tvrdka od vsakega uporabnika zahteva, da ji piše poleg količine rastila fitodina (ki se ga potrebuje ¿a vsak
Prinesla sta navadno leseno nosilnico, kakršno rabijo v tamkajšnjem gorovju za prenašanje tovora. Naman je bil iz previdnosti okoli sebe in okoli Arabca pripel po več odej. Te sta zdaj odložila in jih nekaj razgrnila na nosilnico. Maronit je na prvi pogled spoznal, da ponesrečenke med njegovo odsotnostjo ni bil nihče nadlegoval.
Stopil je k njej in ji kratko rekel: »Morava te privezati na nosilnico, da te ne bo burja odnesla z odejami vred. Ne boj se. Ibra-him in jaz se bova uspešno upirala sili snežnega meteža. Bodi prepričana, da te bova prinesla v varno zavetje hana Murada «
»Zaupam ti.«
Zdaj sta moža previdno položila Turkinjo na nosilnico, jo zavila v ostale odeje in čvrsto prevezala z vrvmi. Nato sta nosilnico vzdignila in začela korakati. Arabec je stopal naprej, Naman pa je nosil nosilnico na drugi strani, kjer je bila glava Turkinje. Bila je obupna borba z burjo, dokler niso prispeli v zavetnejši lok skalne stene, v katerega sredini je stal han. Bili so rešeni. Naman in Ibrahim sta ponesla ponesrečenko takoj v eno izmed nizkih sob in jo oprostila vezi
Mladenka se je počutila zelo slabo, ker ji je zlomljena noga povzročala hude bolečine. Maronit je videl to. Vedel pa je tudi, da v hanu ne bo dobil pomoči za njeno nogo. Tu je živel samo star obcesiH krčmar s svojo ženo in dvema hlapcema. Vsi štirje niso imeli pojma o tem, kako se zdravi zlomljene noge. Naman sam pa je vedel nekaj, ker je na svojih številnih potovanjih s karavanami že doživel podobne reči.
kilograma žita po en gr in stane 2 din) vselej tudi vrsto žita, za katero ga misli uporabiti. Izmed številnih priznanj omenimo še eno iz Savinjske doline in to g. Ludvika Ku-dra, posestnika in člana banovinsikega sveta v Grižah, ki je pridelal s pomočjo rastila fi-todina dvakrat večje koruzne štoke kakor brez njega, kar se lahko vsak pri njem prepriča.
Ne mislimo navajati še nadaljnjih priznanj rastilu fitodinu, pač pa vabimo naše čitate-lje, da sami poizkusijo to koristno novota-rijo, ki ni draga, za katere učinkovitost pa jamči že ime tistega, ki je prvi med nami začel poizkuse z rastilom fitodinom. Zaenkrat se naroča rastilo fitodin le pismeno pri tvrd-ki »Fitodin« v Ljubljani, Nunska 10, in se pošilja le po pošti. Izpod 10 gramov ne pošilja, ker so sicer stroški opreme in odpreme sorazmerno previsoki.
Dopisi
BIZELJSKO (Požar). Neznani zločinci so 19. t. m. zvečer zanetili požar v gospodarskem poslopju posestnika Lipeja Franca v Gor. Sušici na Bizeljskem. Leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in je lastnik oškodovan za najmanj 10.000 din, dočim je bil zavarovan le za 5 tisoč din. Ker je bilo gospodarsko poslopje tik poti, je tudi možno, da je kdo mimoidočih vrgel proti njemu ogorek cigarete. Na gospodarskem poslopju je prenočeval domači hlapec, pa je za las manjkalo, da ni zgorel v ognju, ki se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje.
BRESTERNICA. Nedavne noči je bilo vlomljeno v trgovino mešanega blaga Walter Ruplih Odnesli so iz trgovine vso ma-nufakturo in še razno drugo blago ter jo skoraj popolnoma oplenili. Zdi se, da so plen odpeljali z vozom. Škode je okrog 15.000 din.
IVANJKOVCI. Smrt Marije Petovarjeve.
Prejšnjo nedeljo je umrla po enodnevni bolezni ugledna posestnica ga Marija Petovar-jeva v 80. letu starosti. Bila je druga žena leta 1826 rojenega in 1903 umrlega uglednega veleposestnika g. Lovra Petovarja star. Ko je postala vdova, se je preselila na sv.iie mw«'vo katero ie vzorno upravljala
rekel mladi furkmji. »Nato ti jo bom ovil in trdo privezal k deščicam. Noge ne smeš premakniti, dokler ne bo obveza gotova.
Turkinja je vse molče potrpela. Nategovanje zlomljene noge ji je očitno povzročalo hude bolečine. S stisnjenimi zobmi je držala nogo pri miru, le zdaj pa zdaj se ji je odtrgal komaj slišen vzdih izza ustnice.
Naman je dobro izvršil svojo operacijo. Kmalu je ležala njena noga v obvezi in deščicah tako trdno, da je sploh ni mogla več premikati. S tem je bila nevarnost nadaljnjega poslabšanja njene nadloge odstranjena. Zdaj je odredil Maronit, naj dado bolnici toplega čaja, ki ga v vseh teh hanih ne manjka, in da naj bolnica nekaj ur počiva. Krč-marjevi ženi je zapovedal, da ne sme po-nesrečenke niti za eno minuto zapustiti, da ji bo lahko takoj pomagala, če bo potrebovala pomoči.
Nato se je Naman Abas obrnil k mladi Turkinji z besedami: »Pojezdil bom v Cale. V poldrugi uri bom tam. Doma bom naročil svoji materi, naj pripravi zate sobo, in nato se vrnem po tebe s svojim vozom. Pri nas boš imela dobro postrežbo in boš lahko ostala, dokler se ti noga ne zazdravi. Potem boš lahko spet potovala dalje. Menda si bila namenjena v Damask?«
»Da. Moj oče je eden izmed najbogatejših meščanov v Damasku. Tvojo skrb zame ti bo obilno poplačal.«
»Tvoj oče mi ne more in ne sme dati denarja. Sam sem dovolj premožen, zato ne potrebujem denarja od Turka. Če skrbim zate, skrbim zato, ker je človeška dolžnost, brigati se za ponesrečence. Nočem niti vedeti, kdo je tvoj oče.«
in bila izvrstna gospodinja. Rada je podpirala naša društva, marsikomu je v sili pomagala ter je bila splošno priljubljena. Posebno naklonjena je bila vedno šoli. K večnemu počitku na svetinjsko pokopališče je rajno gospo spremljalo poleg sorodnikov tudi mnogo prijateljev, polnoštevilno pa se je udeležila pogreba šolska deca svetinj ske šole z učiteljskim zborom kakor tudi tukajšnja gasilska četa. Blagi gospej lahek počitek, žalujočim naše iskreno sožalje!
LITIJA. (Dobra sadna letina.) Toliko sadja, kolikor ga premorejo letos v dolini, pa tudi po okoliških hribih, že dolgo vrsto let ne pomnijo. Vsak dan prinašajo k nam kmetje od Sv. Križa, Primskovega in drugih dolenjskih krajev sadje na prodaj. Precej sadja imajo tudi na Vačah, posebno češ-pelj. Z Vač pa ni kar nič sadjarjev. Kmetje na Vačah in v okolici tarnajo, da ne morejo spraviti sadja v denar. Ker je letos obilo sadja, kupcev ni na dom.
LITIJA. Slinavka in parkljevka je v zadnjem času ponekod ponehala. S septembrom jo proglasili za odpravljeno v Gorenji vasi, občina Stična, v Radohovi vasi in Vel. Laščah. Zaradi tega se veterinarsko policijske odredbe razveljavljajo za cel litijski srez. izvzemši Volavlje in Prežganje ter občino Trebeljevo, ki veljajo še nadalje za okužen odnosno ogrožen okoliš. Promet s parkljarji v mejah sreza Litije je svoboden, ne sme pa se uvažati v srez živina iz sosednih okuženih krajev.
LJUTOMER. Vinarska podružnica v Ljutomeru bo priredila 1. oktobra vinogradniško zborovanje ob 9. pri Zavratniku. Na tem zborovanju se bodo določile vinske cene in se bo razpravljalo o zahtevah, ki jih je postavil novi viničarski red. Vabimo k udeležbi vse vinogradnike tudi iz drugih vinarskih okolišev v svrho enotnega postopanja.
SOVODENJ. Sokol je lepo proslavil rojstni dan svojega visokega starešine Nj. Vel kralja Petra II. Prejšnja leta smo proslave imeli v domu, letos pa smo jo opravili v šoli skupno s Prosvetnim društvom. Nekaj dni pred proslavo je Prosvetno društvo sporočilo, da ne more postaviti nikakega programa na proslavi, zato sta ostala le sokolski in delno šolski program. Seveda ie Sokol proslavil praznik v svojem duhu in na sokolski način izkazal ljubezen do mladega kralja in Jugoslavije. Toda ta način nekaterim ni všeč.
Hotel je še nadaljevati, in prav lahko bi se bilo njegovo sovraštvo do Turkov, ki so ga v največji meri gojili vsi Maroniti, še razloč-neje pokazalo, toda njene temne oči so ga tako proseče pogledale, da je vso jezo proti Turkom pogoltnil in videl v njej samo ubogo ranjenko, ne da bi bil mislil na njeno plemensko pripadnost. S prijaznim glasom jo je vprašal, kako ji je ime.
Odgovorila je: »Dilruba, efendi.« Prvič je zdaj rabila naslov efendi. Ta naslov je pri Turkih v rabi samo v višjih slojih in pomeni »gospod« ali še bolje »milostljivi gospod«. Nasproti preprostejšim ljudem, tako obrtnikom ali malim trgovcem, se v nagovoru ta naslov ne rabi.
Naman ni pazil na to. Njeno ime Dilruba mu je bilo všeč. Napol glasno je govoril pred sebe: »Dilruba! To se pravi zapeljivka srca.« V mislih pa je še pristavil: »Ime je dobro izbrano. Ta lepi obraz, te žareče oči lahko zapeljujejo srca.«
Kakor bi bila slutila, kaj se je dogajalo v notranjosti njenega rešitelja, ali pa je brala njegove misli v njegovem pogledu, da je zardela in v zadregi okrenila glavo na drugo stran.
Maronit je spoznal, da jo je morda preostro gledal, zato se je obrnil in hotel oditi.
Tedaj pa ga je poklicala: »Efendi, ali ne bi rajši počakal, da mine vihar? Lahko se tudi tebi pripeti nesreča.«
»O, meni se ne zgodi nič hudega. Pot zdaj tudi ni več posebno nevarna. Jaz in moj belec dobro poznava to pot. Želel bi, da bi bila ti že pred solnčnim zahodom v varstvu moje matere. Najkasneje čez štiri ure se .vrnem.
To sklepamo po velikem hrupu, ki so ga nekateri napravili na praznik 8. t. m. Menda nismo napravili nikatega greha, če smo pokazali svojo ljubezen do kralja in Jugoslavije tako, kakor jo čutimo v naših srcih. C« pa jo kdo občuti drugače, pa naj bi to pokazal na proslavi. Vsem je bila dana prilika.
Nov
*	Prenos delne oblasti na banovine, zlasti na Hrvatsko in našo izpolnjuje večji del naše notranje politike. Zda se, da so ta dela že lepo napredovala, vendar pa je še daleč do končne rešitve. Hrvatski ban je izdal prepoved vseh zborovanj, da bi ne bilo izgredov. Vlada je najavila uredbo o podporah družinam vpoklicanih vojakov, izšla pa še n\
*	Nad 400.000 Slovencev v južnih banovinah. Poleg bratov Hrvatov, ki so nedavno rešili svoje vprašanje v državi in bodo rešitev v doglednem času še dopolnili, obstoji tudi slovensko vprašanje. A v mislih nimamo vprašanja Slovenije kot take, temveč Slovence, ki prebivajo v ostalih banovinah Jugoslavije in ki so bili vedno prepuščeni samim sebi in svoji skromni podjetnosti. Statistika, ki smo jo o tem važnem vprašanju zbrali, nam pove, koliko nas je v novih' krajih naše mlade države: banovina Hrvatska (velik del šumskih delavcev, delavcev ostalih strok, mornarji, obrtniki, trgovci in uradniki) 138.500; dunavska banovina (razni delavci, obrtniki in uradništvo) 82.000; moravska banovina (rudarji, steklarji, kovinarji itd.) 54.800; vardarska banovina (poljedelci, delavci in uradništvo) 49.300; drin-ska banovina (uradništvo, delavci in ostalf poklici) 35.950; vrbaska banovina (rudarji, lesni delavci, zasebniki in uradniki) 17.000; zetska banovina (uradništvo ter ostali poklici) 7.250; uprava mesta Beograda z Zemu-nom in Pančevom (večidel uradništvo, delavci in obrtniki) 21.200. V celem imamo torej 407.000 naših ljudi izven mej Slovenije v državi, a v to številko ni všteto vojaštvo
,4n orožništvo. To je, mislim, prav lepo število, ki da mnogo misliti.
*	Hrvatska bo imela svoj grb. Zagrebški »Obzor« poroča, da bo imela banovina Hrvatska svoi hrvatski grb, nad katerim bo kraljevska krona.
Poskusi medtem spati in se od prestanega strahu malo oddahniti.«
Po teh besedah je pozdravil z roko in šel. Ni več slišal, ko je tiho zaklicala za njim* »Alah te vzemi v svoje varstvo!«
Brez težav je dospel Naman Abas v svoj domači kraj Cale, lepo mestece s kakšnimi 15.000 prebivalci, po večini kristjani.
Pred veliko hišo je obstal: bil je doma.
Komaj pol ure pozneje se je peljal z udobnim vozičkom, v katerega sta bila vprežena dva rjavca, preko Store nazaj na libanonski prelaz. Služabnica je sedala v vozu. Naman je držal vajeti. Moč viharja je bila že znatno manjša. Zdaj pa zdaj je veter še pognal sneg v višino, toda ti sunki burje so bili milejši in niso ovirali vožnje.
Ko je Dilruba zaslišala ropotanje bližajočega se voza in spoznala, da sta konja obstala pred vratmi hana, ji je udarila kri v. glavo in lica. Ni vedela zakaj.
Vstopil je Maronit, se ji približal in jo: skrbno pogledal. Nato je veselo vzkliknil:
»Prav sveža si videti, Dilruba. Ali se tudi dobro počutiš?«
»Da. Mir in čaj sta mi dobro dela. Tudi bolečine v nogi niso več hude.«
»Saj sem si mislil. Tako mlada si še, da te že nekaj ur spanja okrepi. Ali se počutiš toliko krepko, da boš vzdržala še dve uri vožnje do mojega doma?«
S spanjem seveda ni bilo tako, kakor je menil Naman. Ko je bil odjezdil, je Dilruba ležala z zaprtimi očmi na krčmaričini postelji, toda zaspati nikakor ni mogla. Pred seboj je neprestano videla sliko svojega rešitelja.
ice
*	Železniškim upokojencem in vdovam. Vsem upokojencem in vdovam, ki prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije v javo za prejemanje draginjskih doklad vsa-Ljubljani bo finančna direkcija poslala pri-komur po pošti na dom. Za tiste upokojence in vdove, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, bo ista direkcija dostavila vsem železniškim postajam, ker jih bo vsak prejel ob času predložitve železniških legitimacij v podaljšanje, kamor se bodo tudi izpolnjene vrnile. Upokojenci in vdove z otroci, starimi nad 16 let, ki obiskujejo šolo, naj v svojo lastno korist takoj predlože šolska potrdila pri ustanovi, ki nakazuje pokojnino. — Društvo upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
*	Ne prodajate za vsako ceno vrednostnih papirjev. Zaradi najnovejših svetovnih dogodkov, ki so povzročili velike motnje v gospodarskem življenju, se je moral občutiti odmev tudi na domačih borzah na ta način, da se je zmanjšalo povpraševanje, oziroma povečala ponudba vrednostnih papirjev, kar neizogibno vpliva na popuščanje tečajev. Opozarjajo se lastniki državnih vrednostnih papirjev, da ne croda-aio svojih papirjev za vsako ceno, ker obstoji možnost lombarda (posojila na zastavitev papirjev) pri sledečih državnih ustanovah: Narodni banki, Državni hipotekami banki, Poštni hranilnici in Privilegirani agrarni banki Odplačila pri vseh državnih posojilih pa se izvršuje v popolnem redu, o čemer so se lastniki državnih panirjev lahko sami prepričali. Lastniki državnih vrednostnih papirjev so v zadnjih nekaj let5h že večkrat prišli v sličen položaj in vsi tisti, ki so se poslužili kredita ter niso prodali papirjev so storili najboljše.
*	Novih 25.000 juter plodne zemlje bo naša država razdelila vojnim dobrovoljeem. To zemljo so pridobili z izsuševanjem močvirnega predela, ki ga imenujejo Pančevački rid. Kmetijski minister dr. Branko Čubr'1o-vič je v ta namen sklica! več sestankov, katerih so se udeležili predstavniki ministrstva in prostovoliskih organizacij, in določili način, po katerem bodo delili zemljo. Najprej bodo razdelili t>rvo oartHo 10 000 mter, pozneje Pa še 15.000 juter. Prostovoljci, ki ne bi hoteli vzeti zemlje, pa bodo dob'li protivrednost v 4odstotnih državnih obveznicah
+ Prenos kosti Gavrila Principa in tovarišev. Pred meseci so začeli graditi v Sarajevu na starem pravoslavnem pokopališču spominsko kapelico vidovdanskim herojem. Kapelica je sedaj dograjena. V njenih z do-vih ie vzidanih več sto spominskih plošč, ki so jih prinesli s starih grobov na starem pokopališču v Vrbanji. Kapelico so zgradili v starem srbskem slogu. Te dni bodo izkopi kosti Gavrila Principa in tovarišev ter jih prenesli v novo kapelico.
*	Sprejem v Zadružno šolo. V Ljubljani obstoja že več kot trideset let Zadružna šola, ki je bila lani razširjena na dva letnika. Pouk traja od srede oktobra do velike noči. Namen šole je, strokovno vsestransko izobraziti in vzgojiti bodoče zadružne delavce, zato se tudi poučujejo najrazličnejši predmeti, kot slovenski jezik, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, računovodstvo, knjigovodstvo, zadružno, menično in trgovsko pravo, strojeslovje in železniške tarife ter carine. V I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter so pripravljeni delovati v domačih zadrugah. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so lani ali na t"di že poprej dovršili I .letnik. Kdor želi obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo naj naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova 11 in ji priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo (oni, ki prosijo za sprejem v II. letnik, samo izpričevalo I. letnika). Prošnje ni treba kolekovati. Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da je do nje upravičen, mora to v josebm prošnji utemeljiti. Zveza bo nato skupno za-
prosila za podporo kr. bansko upravo, ki podeljuje tako pomoč le vrednim in potrebnim. Poleg tega mora vsebovati ta posebna prošnja še: prosilčevo izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, nadalje izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec ter izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku petih let ns bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnje je treba vložiti na Zvezo slovenskih zadrug najkasneje do konca septembra t. 1.
♦Nove kazni za razširjevalce lažnivih vesti v Beogradu. Uprava policije v Beogradu objavlja dnevno v listih imena onih, ki so bili od uprave kaznovani zaradi razširjanja lažnivih vesti in vznemirjanja prebivalstva. Z 20 dnevi zapora so bili kaznovani neki tesar, pekovski pomočnik, natakar, kočijaž in pek. Uprava policije v Beogradu se nadeja, da bodo prebivalci sami napravili konec temu grdemu početju.
*	Ženska bolnišnica napol prazna. Sedanji napeti in negotovi položaj se med drugim odraža tudi v ljubljanski ženski bolnišnici, ki je bila še pred meseci zmerom tako napolnjena. da so morali odklanjati znatno število porodnic, ker je bilo še za težje ginekološke primere premalo prostora. Zdaj pa je v ženski bolnišnici prav mnogo postelj praznih. kajti bolnice si ne upajo v bolnišnico zaradi negotovega položaja in čakajo rajši doma, čeprav bi bile potrebne zdravljenja.
*	Vsem članom Vodnikove družbe. Se poldrugi mesec, pa bodo izšle letošnje knjige Vodnikove družbe. Letošnji književni dar obsega sledeče knjige: ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1940., povest znanega pisatelja Ivana Albrehta »Nebo gori«, kriminalno povest mlade pisateljice Ljube Pren-nerjeve »Neznani storilec« ter ilustrirano poljudno-medicinsko knjigo zdravnika specialista dr. Janka Hafnerja »O boleznih ušesa, nosa in grla«. Lep književni dar za borih 20 dinarjev. Ne zamudi te lepe prilike. Brž se včlani pri svojem poverjeniku ali pa se prijavi Vodnikovi družbi v Ljubljani, Knaf-ljeva 5, ali pa kupi na bližnjem poštnem uradu položnico ter pošlji znesek 27 din, t. j. 20 din članarine ter 7 din za poštnino ter od-premne stroške. Na položnico napiši: Vodnikova družba v Liubliani, Ljubljana, št. 14 520
*	Rekruti. rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Za^e ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koiicesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pora (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14). ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva aii ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo!
♦Važno za one, ki ne morejo v redne šole.
Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, je začela 4. t. m. redno vpisovanje v vse svoje tečaje in piedmete kakor v svojo dvoletno trgovsko šolo, knjigovodstvo, trgovsko računstvo, korespondenco, stenografijo, nemščino, francoščino itd. Priporočamo vpis zlasti onim, ki zavoljo služb ali drugih ovir ne morejo v redne šole. Na stotine zadovoljnih absolventov. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. Pišite po pojasnila.
*	Lesna trgovina v Jurkloštru zastala. Podjetje H. Falter, tovarna lesnih izdelkov v Jurkloštru, je odpovedalo vsem delavcem, 60 po številu, delo. Svoj korak je motiviralo s tem, da je ustavljena oddaja blaga na Angleško, kamor je navedena tovarna pošiljala izdelke.
*	Grdo maščevanje. Posestnici Mariji Ne-rat, stanujoči na Teznem, so zlikovci porezali trto na dvorišču. Neratova ima okoli
2000 din škode. Dejanja je osumljena neka ženska, ki da jebrajdo porezala iz maščevanja.
*	Lastno hišo zažgal. V Krčevini pri Ptuju je zgorela domačija posestnika Franca Rojka. Zgorela je zaloga krme in življenjskih potrebščin. Pri tem je dobil občutne opekline najemnik Josip Muršec. Orožniki so sedaj aretirali zaradi suma požiga lastnika hiše Franca Rojka, ki je priznal, da je zažgal lastno hišo. Zagovarjati se bo moral zaradi tega pred sodniki.
*	Vozne ugodnosti invalidov. Vojni invalidi, ki so v posesti osebne železniške legitimacije, plačajo na železnicah in ladjah v državni upravi polovično voznino. Ostale osebe, ki so zaščitene z uredbo o vojnih invalidih, pa imajo pravico do polovične voznine 12krat letno. Legitimacije izdaja pristojna železniška direkcija na podlagi invalidske knjižnice. Za brezplačno potovanje je potrebna objava pristojnega oblastva, ki kliče invalida, ali pa mu da dovoljenje za potovanje, v svrho, da dotičnik doseže pravico ali pomoč po uredbi o invalidih.
*	Iz zasede ustreljen. Nedavno popoldne se je napotil 24-letni gostilničarjev sin Josip Pulko iz Zeta! na obisk k znancem v Podlehnik. Pozno ponoči se je vračal domov po bližnjici. Ko je hotel zaviti na glavno cesto, je nenadoma za njegovim hrbtom počil strel in Pulko se je smrtno zadet zgrudil na tla. Sele pozneje so našli ranjenca vsega krvavega ob obcestnem jarku ter ga prenesli v bližnjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ker 19 Pulko že nekai trenutkov po prenosu v hišo izdihnil zaradi notranje izkrvavitve. O skrivnostnem napadu so bili takoi obveščeni orožniki, ki so odredili prenos trupla v mrtvašnico, kjer so izvršili obdukcijo. Za napadalcem pa poizvedujejo orožniki. Ne ve se, ali gre za maščevanje, ali pa je bil kak divji lovec na preži za divjačino
*	Roji čebel usmrtili dva kenja. V Krsta-
tici pri Splitu je več rojev čebel napadlo Stjepana Prodana ki je vozil pošto iz Za-gozda v Slivno. Prodan si je rešil življenje na ta način, da se je še o pravem času pokril z odejami, oba konja pa so razbesnele čebele tako opikale, da sta poginila
*	Naplavljeno truplo V Izakovcih je naplavila Mura truplo neznanega moškega, starega okoli 60 let. Truplo je bilo dalje časa v vodi. Utopijenčevega imena niso mogli ugotoviti Na truplu ni videti znakov nasilja. Sklepati ie. da gre za samomor ali smrtno nesrečo
*	Huda železniška nesreča pri Banjaluki. Na železniški progi Banjaluka—Sunja se je pripetila med postajama Ivanjska in Bitovi-ca huda železniška nesreča Na kolodvoru Ivanjska je vozil tovorni vlak Iz neznanega vzroka Da se je pet vagonov odtrgalo ter začelo drveti po strmi progi s kolodvora proti Bitovici I? Prijedora Pa je baš v tem času vozil proti ivaniski osebni vlak. Na odprti progi ie stroievodja zpoazil odtrgane vozove tovornega vlaka in skušal osebni vlik zaustaviti in vnziti nazaj, da bi na ta na-č;n zmanišal trčenje. Spričo velikanske brzine drvečih v^rnv tovornega vlaka pa mu to ni usnelo. Odtrgani vagoni so se z silo zaleteli v r>«obni vlak. Posledic» «o b*1«* st^pine. Vsi tovorni vaconi so sp raz:>ili in sr> dotiesedno z?i"hpli osebni vlak. ki je deloma iztiril. Nesreč ie na žalost zahtevala tudi večie število človeških žrtev
*	Gonilne jermene so ukradli. Z žage Ivana Rotarja v Mošeniku pri Zagorju so ne-
I znani tatovi odnesli dva gonilna jermena, dolga 24 ozir. 12 m. Vredna sta 1500 dinarjev. Tatovi so se na kolesih odpeljali v smeri proti Savi
*	Drzen vlom. V Jurovcih pri Sv. Vidu je nedavne noči neznani moški s samokresom v roki vdrl v spalnico, kjer sta spali gostil-ničarka Kristina Pen in njena hči Elza Riž-ner. Vlomilec ie obe ženski zbudil iz spanja ter od njiju zahteval denar. Preiskal je vse omare ter odnesel več oblek. Napotil se je nato še v gostilniško sobo. kjer je odnesel več jestvin. Škoda znaša din 2000. Po izvršenem delu ie oobegnil, ter je ostala vsaka sled za njim brezuspešna.
*	Pijan utonil. Pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini se je šel kopat v Dravo 61-letni Franc Radovič. Mož je bil precei vinjen. Ob reki sta čakala nanj dva tovariša, ki sta nenadno opazila, kako je izginil v valovih. Tekla sta ob obrežju Drave in posrečilo se jima je, da sta ga pri Vurbergu potegnila iz vode toda Radovič je bil že mrtev.
* Električna struja ubila dva konja. Hlapec posestnika Franceta Lovšina iz Goriče vasi pri Ribnici je navsezgodaj zapregel par konj, da gre v gozd po les. Vas je razkopa-na zaradi napeljave vodovoda. Jarek gre tik ob električnem drogu, ki se je zaradi deževja nagnil v jarek, da se je električna žica pretrgala in padla čez pot. Hlapec nič hudega sluteč požene konja, ki stopita na električno žico in padeta mrtva drug poleg drugega na cesto. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. Konja sta posestnika veljala 14.000 din, kar je za kmeta hud udarec.
ZDRUŽENI GASILCI priredijo bogato
tombolo v Trbovljah
dne 1. oktobra ob 2. uri popoldne. — 20 tombolsklh in 400 ostalih krasnih dobitkov v vrednosti Din 20.000.—.
Bz nažih kr
Obleko pogrešane mladenke so našli
Litija, v septembru. Ze od nedelje 23 aprila letos so na Bregu pri Litiji pogrešali Lambergerjevo deklo Lojzko Zupanovo. Odšla je domov, kjer je bila dogovorjena z nekim fantom iz dolin», da se poročita Potrebovala je dokumente in je hotela o poroki obvestiti starše. Odšla je po cesti, ki vodi po samotnih krajih skozi Maljak in dalje proti Polšniku. Minilo je nekaj dni in Lojzke ni bilo nazaj na Breg, domov pa tudi ni prišla. Na domačiji je zavladala žalost.
Tiste dni je bila Sava do roba polna zaradi pomladnega dežja. Bilo je mnogo ugibanja, kako in kam je izginila Lojzka, ali je utonila, ali je postala žrtev zločina. Čez čas je prišlo sporočilo iz Sevnice, da so našli truplo neke mladenke v Savi. Mladenko so pokopali, preden je bila prepoznana. Zdaj ko je bilo pogrešano dekle že skoraj pozabljeno so pa našli okrvavljeno obleko pri savskem grmovju in so se govorice o Lojzki spet obnovile. Posestnik Oblak z Brega je pripravljal les za zimo. Ob grmovju za Savo je opazil lepo zloženo, skoraj novo obleko, ki Pa jo ie dež že precej spral. O najdbi obleke je Oblak povedal Lamberger-jevim, ki so obleko takoj spoznali zaLojz-kino. Na obleki se poznajo mnogi krvavi sledovi. Šivilja, ki je šivala Lojzki za poroko. je potrdila, da je obleka Lojzkina. Ob odhodu domov je imela Lojzka s seboj usnjeno torbico s prihranki, katere pa ni nikjer najti. Na kraju, kjer so našli obleko, je savski breg popolnoma strm in je kraj precej skrit.
Tragedija nesrečnega rudarja
Zgornji Log, v septembru V Zgornjem Logu v Zasavju je umrl po daljšem bolehanju nekdanji vestfalski rudar Drnovšek Ivan Rodil se je v Nemčiji očetu, ki je bil doma iz naših krajev. Ivan Drnovšek je preživel skoraj vse življenje v Nemčiji. Z delom v rudniku je bil zadovoljen, a slednjič je zbolel in stopil v pokoj. Nakazali so mu rento in mož se je odločil, da bo še nadalje ostal v Nemčiji, poleg rente pa si bo poiskal skromen postranski zaslužek. Začel je prodajati časopise. Ta poklic pa je bil zanj usoden. Nemška oblastva so ugotovila, da je bil eden izmed časopisov, ki jih je raznašal Drnovšek, komunističen. Drnovška so aretirali in preiskava se zanj ni dobro obnesla. Okrivili so ga zvez s ko-
munisti in mu je bila renta ukinjena, čeprav je bil rojen na Nemškem in kraja svojega očeta še nikoli videl ni, so ga kot tujca, ki hoče motiti red v Nemčiji, odpremili čez mejo. Tako je Drnovšek kot brezdomec priromal v Zgornji Log, kjer so nekoč do-movali njegovi predniki.
Z Ivanom je dospela k nam tudi njegova sestra. Oba sta bila brez poklica. Dobri ljudje so naslovili na litijsko občino prošnjo in občinski svet je naklonil obema skromno mesečno podporo. Dobri ljudje in sosedje so se večkrat usmilili pregnanca. Zdaj ga je smrt rešila pomanjkanja.
Grebenšek in žgankovi niso morilci
Pri preiskavi proti Grebenšku in Zgamko-vima Andreju in Avgustu ter Arhu in Ter-čičevi Julki, ki so bili obdolženi umorov v Šeščah pri Št. Pavlu pri Grižah in v Medlo-gu pri Celju, je prišlo do velikega preokre-ta. Danes ni nobenega dvoma in je tudi pol-i no neizpodbitnih dokazov, da Grebenšek in Zgankova niso morilci žrtev v Medlogu in v Šeščah. Po pričah je dokazano, da Zgank, Andrej, ki je orožnikom spričo posebnih prič priznal umor v Šeščah in v Medlogu, da je bil isti Zgank Andrej, ki je celo s podpisom priznal več zločinov, v času, ko se je odigrala žaloigra v Šeščah, v zaporih okrajnega sodišča na Vranskem. Dokazano je nadalje, da je bil isti Zgank Andrej, ki je priznal tudi zločin v Medlogu, ob času dvojnega umora Ocvirkovih na delu v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Vsi so priznavali, zdaj trdno zanikajo, pojasnjujejo, čemu so priznali, na drugi strani pa priznavajo več kot jih obtožujejo. Vlomov in tatvin imajo na vesti kar celo vrsto. Zaradi
Murska Sobota, v septembru
Sorodniki sezonskih delavcev, ki jih je še najmanj 7000 zaposlenih iz Prekmurja na veleposestvih v Nemčiji in Franciji, se zelo boje za svoje rojake v tujini. Neodgovorni agenti in nerazsodni ljudje raznašajo vse mogoče govorice, ki pa so popolnoma izmišljene. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti svari pred nasedanjem takim izmišljotinam, ker je le nasprotno res, da se naši sezonci lahko vrnejo v domovino ali pa ostanejo na delu. Iz posebnega poziva ZPD posnemamo:
Delavci, ki se nameravajo čim prej vrniti v domovino in bodo zapustili delodajalca pred potekom pogodbe, bodo s tem prekršili pogodbo, ker ne bodo ostali do konca sezone, kakor so se pogodili. Za vse posledice, ki nastanejo zaradi prekrška pogodbe, bodo sami odgovorni, t. j. izgubili bodo kavcijo in bodo morali sami plačati celo vozni-no od kraja dela do naše državne meje. Nevarnost je tudi, da bodo gospodarji odtrgo-vali zaslužek zadnjih dni pred odhodom.
Delavcem v Franciji priporočamo, naj denar, ki ga morda imajo pri sebi, če morejo čim prej odpošljejo domov, kajti s seboj jim je dovoljeno vzeti samo majhno gotovino. Tega zneska pa naj nikar ne zamenjajo v kakršnikoli domači banki, temveč naj se obrnejo na našo Narodno banko, ki ima svoji podružnici v Ljubljani in Mariboru. Te banke jim bodo franke zamenjale po pariteti. Zasebni denarni zavodi prinešenega denarja ne morejo zamenjati po pariteti.
Delavcem v Nemčiji priporočamo, da pošiljajo vsak mesec redno ves zaslužek preko tamkajšnjih bank na točen naslov svojim domačim in to na Deutsche Verrechnungs-kasse v Berlinu, ki odpošlje potem vaš zaslužek naši Narodni banki v Beogradu in ta vašim domačim, katerim ga pošiljate. Go-
obširne preiskave in zasliševanja prič se je tudi izvedelo, da Grebenšek zatrjuje, da nima smisla, da bi lagal in zanikal, saj ima toliko na vesti, da ve, da bo ostal v zaporih do smrti. Kljub temu, da je preiskava že zaključena, so naknadno poslali v Zagreb v pregled nož, ki so ga našli pri Zgankovih, da se ugotovi, ni li na njem človeška kri. V kratkem bo na okrožnem sodišču v Celju razprava proti Grebenšku in tovarišem. Zaradi mladoletnosti Julčke Terčičeve bo razprava tajna. Vse to poročamo zato, da ne bo javnost, ki je mrzlično zasledovala zasliševanja Grebenška in Zgankovih, presenečena, ko bo zvedela po razpravi, da so Grebenšek in Zgankova sicer težko sojeni, ne pa obsojeni zaradi umorov v Medlogu in Šeščah, ki še zaenkrat torej niso pojasnjeni in so zdaj po času še bolj zagonetni in zaviti v temo.
Strela ubila Santa in par konj
Dobrepolje, v septembru Prejšnji torek je na Ilovi gori, prijazni in mirni vasici nad Dobrepoljem razsajala huda nevihta. Bilo je ob treh popoldne, ko je 25-letni fant Tone Miklavčič — Jurkov peljal z njive domov voz krompirja s parom konj. Ko je bil v neposredni bližini šole, se je močno zabliskalo in strela je udarila v ubogega mladeniča, da se je nezavesten zgrudil na tla. Kljub pomoči brata Franceta in J. Perka je kmalu izdihnil. Kako priljubljen je bil Jurkov Tone, je pokazala množica ljudi, ki ga je kropila od blizu in daleč. Vaščani so mu za slovo spletli venec in ga številno spremili na njegovi zadnji poti v Dobrepolje. Nesrečni družini, ki poleg žalosti trpi tudi škodo, saj sta bila ubita tudi oba konja, naše iskreno sožalje!
spodarji vam morajo preskrbeti potrebne dokumente (Gruntzettel), s katerimi lahko pošljete denar. Sezonci lahko odpošljete po 40 mark na mesec. Letni delavci, t. j. oni, ki so se pogodili na leto dni, lahko pošljejo po 35 mark na mesec ali za pet mesecev nazaj skupaj 200 mark. Oni, ki pošiljajo po 35 mark na mesec, pošljejo za 5 mesecev skupaj 175 mark. Glejte, da boste redno pošiljali. Če pa bodisi sezonec bodisi letni delavec več zasluži, kakor sme poslati, naj višek zaslužka ne zapravlja, ampak naj si toliko obdrži, kolikor potrebuje za pot in prehrano na poti od mesta dela do naše državne meje. Za ostali denar naj si nakupi potrebnih reči, ki jih bo rabil, n. pr. ročni šivalni stroj, bicikel, kovčeg, harmoniko ali druge drobnarije, ki so doma potrebne. Vse, kar se da spraviti v paket, lahko vzamete s seboj v domovino brez bojazni.
Svetujemo vsem, naj bodo v tujini pametni in olikani ter se lepo in dostojno obnašajo, da ne bodo delali slabega vtisa in. sramote. Naša država je nevtralna in v prijateljskih odnošajih z vsemi sosedi in taka hoče ostati. Ne vzklikajte niti tam niti med potjo kakih vznemirljivih izrazov. Vedite se kakor se morajo državljani nevtralnih držav. Če se zbere večji transport, sporočite to brzojavno Borzi dela v Murski Soboti ali v Mariboru, da bodo pripravili vse potrebno za prevoz v domači kraj. Pripominjamo, da se denar še vedno lahko nakazuje iz Nemčije in sicer 1 marka za 14.30 dinarjev. Vse to vam javljamo in sporočamo zato, ker so mnogi vaši domači v skrbeh za vas in naa prosijo, naj bi vas, če je mogoče, pozvali domov. Prepričani smo, kakor nam mnogi pišejo, da za zdaj ni posebne sile in niste v nevarnosti, vendar vam »poročamo, da s« sami po svoji volji odločite in vašim domačim sporočite, kako in kaj mislite ukreniti v bodoče.
Vprašanje sezonskih delavcev v tujini
NAPISAL MIBKO BRODNIK B
rce v okovih
47
RQMAN
V prvem trenutku, ko se je spomnil včerajšnjih dogodkov, se mu je zdelo, da so bile to samo lepe sanje, da ne more biti resnica, zakaj stvari, ki jih je odkril, so preveč čudovite, preveč zagonetne in čudne, da bi mogle biti kaj drugega kakor slepilo. Šele ko je na mizi verande zagledal porumenele liste pergamenta, ko je čital svoje besede, ki jih je prejšnji dan zapisal na list papirja, se je -zavedel, da je vse to resnica. Težak kamen se mu je odvalil od srca, blaženost ga je obšla, ko je pomislil, kaj je vse odkril, in le malo je manjkalo, da mu niso prišle v oči solze hvaležnosti do usode, ki se mu je nasmehnila in ga napravila tako srečnega, kakor nikdar še sanjal ni. Strmel je zdaj v pergament, zdaj na list papirja in niti opazil ni, da so se za njim odprla vrata in da je Nadja stopila v sobo. Šele ko ga je poklicala, se je obrnil, in ji naglo stopil naproti.
»Dobro jutro, gospodična,« ji je rekel in ji stisnil roko, »kaj ste že vstali? Saj je šele komaj dan...«
»Nisem mogla spati,« mu je rekla. »Snoči ko ste že spali, sem čitala list. Ukradel mi je spanje. Ne samo meni, tudi mojim prijateljem, ki že poznajo njegovo vsebino. In vi ste tako sladko spali...« se je nasmehnila in mu položila roko na ramo.
»Utrujen sem bil,« je rekel, »zato sem legel spat, ko sem razrešil vsebino rokopisa. Kdo drugi na mojem mestu ne bi bil mogel spati, tudi vi niste mogli. Premajhna je moč narave nad vami. Mene je v teh letih, kar bivam v Sibiriji, premagala. Ne morem se ji ustavljati in — vesel sem tega. Prav mirno sem spal,« se je zasmejal.
»To je torej vse,« mu je rekla.
»Da, razen neke malenkosti, ki je še nisem prevedel. Na predzadnjem listu je popisana pot do svetišča, pa je precej težko čitljiva. Glavne obrise že imam, zdaj moram le še vedeti, kje so ta rokopis našli, kajti od 011-dod je pot popisana.«
»To vam bom jaz lahko povedala,« je rekla. »Vem, kje je oče rokopis dobil, še celo to, kje je bil zakopan. Ali bo treba iti tja?«
Profesor je nemo prikimal.
»Saj ni tako daleč,« je dodala in se oprla ob mizo. »Če le količkaj poznate okolico, boste takoj vedeli, kje. Dobro uro od tod proti severu je na nizkem hribu lična hišica, last kmeta, ki je rokopis našel.«
»Kdaj bi odšli na pot?« je brez odloga vprašal profesor. Čeprav, je prej toliko pripovedoval o svoji ravnodušnosti in miru, je vendar tudi njega prevzela želja, da čimprej pride stvari do dna.
»Da bi takoj šli?« je vzkliknila Nadja. »In potem kar dalje iskat tisto svetišče?«
Profesor je spet samo prikimal.
»Toda sodim, da bo pot in iskanje trajalo nekaj dni in da ne bo tako lahko, kakor mislimo. Na vsak način se bomo morali oskrbeti z vsem, kar je za tako potovanje potrebno. Ce stoje, kakor mislim, razvaline svetišča globoko v gozdu — saj bi ga bil drugače gotovo že kdo odkril — naša pot ne bo tako lahka. Gozdovi okoli nas so prej podobni pragozdovom, saj še ni bilo človeka, ki bi v njih vihtel sekiro.«
»Ali nam bodo te priprave vzele toliko časa?« je vprašal profesor.
»Najmanj en dan,« je odvrnila Nadja. »In potem... ali bomo mogli vse to sami opraviti? Ali ne bo treba vzeti s seboj nekaj ljudi?«
»Mislim, da je bolje, če to sami opravimo,« je odvrnil profesor. »Čim manj ljudi je pri takih podjetjih, tem bolje je. Saj mislite vzeti s seboj prijatelje?«
»Da,« je prikimala. »Do njih imate lahko «»upanje. Ljudje so, ki se ničesar ne boje. pobro jih poznam, vso pot od juga Rusije pa 'fto tu sem preživela z njimi. Pretrpela, bi bila morala reči, zakaj pot je bila strašna...«
Premolknila je, potem je nadaljevala z iz-premenjenim glasom. »Dobri ljudje so. Brez njihove pomoči danes ne bi bila tu. Z njimi sem delila vse trpljenje, z njimi bom delila tudi vso srečo. In če je vse to resnica, kar ste nam včeraj odkrili, nas v tem svetišču čaka sreča. Tisti slučaj, ki pride k vsakomur samo enkrat, in ki je dovolj za vse življenje, če ga človek ne zamudi.«
»Z njimi mislite deliti zaklade, to se pravi, če so še tam?« je vprašal profesor.
»Da, in z vami,« je dodala. »Tudi pravico imam do tega. Gozd, kjer po mojem mnenju svetišče stoji, je bil last mojega očeta in zdaj je moj. Torej je moje tudi to, kar tam najdemo. Pošteno bomo delili. Pet nas je in vsakdo bo dobil petino. Ali vam je prav, gospod profesor?«
»Ne potrebujem denarja,« je odmahnil učenjak.
»Da ga ne potrebujete, pravite?« se je Nadja nasmehnila. »Ali mislite zmeraj ostati tu, v tej puščavi? Če obogatite, je ves svet vaš. Ne pozabite tega,« je pristavila. »In kako bi bili mi odkrili to brez vas?« Profesor je molčal.
»Odgovorite mi!« je ponovila in se obrnila k njemu. In ker še zmeraj ni odgovoril, je energično vzkliknila:
»Tako bo in nič drugače. Kaj bi se branilil Nespametno bi bilo. Koliko časa še potrebujete, da natanko razrešite oni kos pergamenta, ki govori o poti?« »Nekaj ur,« je odvrnil. »Medtem se pogovorim s svojimi prijatelji,« je rekla Nadja. »Jutri zjutraj odidemo na pot. O naši skrivnosti bom povedala tudi staremu oskrbniku, ki mi je vdan. Morda ga bomo potrebovali in prepričana sem, da tega, kar mu bomo zaupali, nikomur ne izda.«
»Njemu lahko poveste,« je potrdil profesor. »Poznam ga. Pošten človek je.«
»In če se nam podjetje posreči, ga bom nagradila, da mi bo lahko do smrti hvaležen. Tu ne mislim ostati. Čeprav je moj dom. Pre-dolgočasno je v tej samoti. Sveta se mi hoče,« je odvrnila in oči so se ji zaiskrile.
»Prav imate, gospodična,« je toplo rekel profesor. »Mladi ste še in uživajte mladost. Za samotarstvo je starost.«
Deseto poglavje NA POTI ZA ZAKLADI
Preden je bilo poldne, je profesor razbral tisto stran pergamena, kjer je bila opisana pot. Glasila se je takole:
»Od mesta, kjer stojiš, poglej proti zapadu. Gozdovi se vi jejo pred teboj. Počakaj, da zaide solnce o kresu, in pojdi v njegovi smeri. Dolga je pot, toda drži k uspehu. In ko prideš na samoten grič, zavij na levo roko in se spusti navzdol, dokler ne prideš do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna. Ob njej zagledaš velik kamen, ki ti pove, da nisi več daleč od svojega mesta. Obrni se v smeri, odkoder vleče burja in prihaja vihar, in pojdi mu naproti in našel boš dva tisoč čevljev od ondod majhno jezero. Pod jezerom je svetišče. To jezero se izliva v majhno reko. Ob njenem kolenu je skrit vhod v bivališče naših bogov. Tja pojdi!« Ko je profesor prečital našim znancem te vrste, mu je lice žarelo od zadovoljstva.
»Zdaj vemo vse,« je vzkliknil Branko navdušeno. »Pot nam je odprta.«
Oskrbnik, ki ga je že Nadja o vsem poučila, je tedaj stopil v sobo in jih vprašal, kaj naj se pripravi za pot. Naročili so mu, naj poskrbi, da bodo imeli dovolj jedi za štirinajst dni, kajti prej se najbrž ne bodo vrnili, in dovolj orodja, ker ga bodo pri kopanju potrebovali. Naročili so mu, naj pripravi pet konj in še tri, ki bodo nosili orodje
in hrano. Potem je moral pripraviti tri šotore, nekaj praznih zabojev in še druge malenkosti. Ko je zvečer Nadja pregledala priprave za pot, je videla, da oskrbnik ni ničesar pozabil.
Drugo jutro, še preden je solnce vstalo, so bili naši znanci že na potu. Nadja in profesor sta jezdila spredaj, ker sta poznala pot. Ostali pa so skrbeli za konje, ki so vlekli tovore. Ko je solnce pogledalo izza obzorja, so se že bližali samotni hiši, kjer se je začela njihova pot. kakor jim jo je ukazovalo sporočilo na starem rokopisu.
Prvi večer so počivali ob vhodu v pragozd, ki se je širil pred njimi, kakor daleč jim je segalo oko. Profesor je preračunal, da bodo imeli še kake štiri ali pet ur do jezera, kjer je skrito staro svetišče.
Toda teh štiri ali pet ur se je zavleklo tako, da so šele pozno popoldne prišli do onega samotnega griča, kjer jim je rokopis ukazoval, da se morajo obrniti na levo. Pragozd je bil tako zarasel, da dostikrat niso mogli skozi in so si morali s sekiro utirati pot zase in za konje. Razmočena zemlja je bila vzrok, da so se časih udirali do kolen v blato, in čim dalje so prišli, tem slabše je bilo. Tudi do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna, kakor je pravil rokopis, torej do prepada, ki se je skrival sredi drevja, so prišli. Profesor je ugotovil, da je morala biti ta ogromna zev v zemlji sled meteorja, ki se je zaril v globino in napravil brezno. Največ so se zamudili z iskanjem kamna, ki naj bi jim povedal, kje se morajo obrniti proti severu, to je v smeri burje. Našli so v vsej okolici samo en kamen in profesor je bil prepričan, da je pravi, čeprav je čas izbrisal napis, ki bi bil moral biti na njem. Videlo se je, da so ta kamen morali nalašč sem prinesti, da bo služil za kažipot. Od ondod je pot zavila v hrib in postajala čedalje neprodirnejša. Za dobrih sedem sto metrov, kolikor je morala znašati razdalja med kamnom in jezerom, so potrebovali štiri ure in bila je že globoka noč, ko so prispeli do brega jezera, ki je pod svojim dnom skrivalo staro svetišče.
Tam so postavili šotore. Napravili so skromno večerjo in potem legli spat. Prestani napori in dolga, utrudljiva pot so jih
tako izmučili, da so takoj zaspali.
♦
Hrzanje konj je prebudilo Branka, ko so komaj jele izginjati na nebu zvezde. Ni mogel več spati. Tiho je vstal, da ne bi zbudil prijateljev, odgrnil zastor šotora in stopil v hladno jutro. Od vzhoda je vel veter, ki mu je hladil razbeljeno čelo. Pritegnil si je premrle ude in globoko potegnil vase jutranji zrak, da so se mu napele prsi. Potem je stopil počasnih korakov proti malemu jezeru, ki je ležalo pred njim. Lahna meglica je vstajala iz njega in izginjala. Kmalu se je začelo svetliti na vzhodu. Na obzorju se je prikazalo solnce in vrglo svoje prve žarke na prostrano pokrajino, ki je še vsa spala. Potem je nenadoma oživela, kakor bi bil nekdo skrivaj prinesel v njo življenje. V drevju so se jeli oglašati ptiči in žvrgoleti svojo jutranjo pesem. Nekje nad njim je skakala veverica. Slišal jo je, toda dolgo je ni mogel opaziti. Šele potem jo je videl, kako se je zibala vrh smreke 1 skakala z veje na vejo. In zdajci je solnce oblilo jezero in pozlatilo njegovo ravnino, ki je vsa drhtela v drobnih valovih.
Kakor zlati so bili ti valovi. Kakor bi bili izdajali, da se pod njimi skriva samo zlato. Branku je nekaj stisnilo srce. Bilo je kakor bolna slutnja, ki je ni razumel. Ali slutnja sreče, ali slutnja razočaranja? Ni vedel, in prav zato mu je srce še burneje utripalo v pričakovanju. Sedel je k jezeru v rosno travo in njegove misli so se izgubile v sa-njarenju, ki ga je vsega prevzelo.
Nenadoma ga je predramilo govorenje, ki ga je čul za seboj. Njegovi tovariši so že vstali in prihajali k njemu. Videl je Janeza, ki je bil otovorjen s težkim krampom in lopatami, videl je starega dobrodušnega profesorja, ki mu je sijal obraz v napetem pričakovanju, videl je Mitjo, ki je šel z njimi in kazal na obrazu brezskrbnost, kakor mlad fant, ki gre prvič na pot v svet in ne ve, kakšne težave ga še čakajo. Videl je Nadjo, ki je prihajal« zadnja in si popravljala lase.
Zanimivosti
Londonski radio ima tudi češke oddaje. Dne 9. t. m. je angleški radio začel oddajati redne oddaje v češčini. Za uvod je izprego-voril bivši češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk. Govoril je o zdajšnem položaju češkoslovaške v zvezi z zdajšno vojno med Nemčijo na eni strani in Veliko Britanijo, Francijo in Poljsko na drugi strani.
X Kače zatirajo z bacili griže. Neki profesor je napravil zanimiv poizkus. Cepil je kače z bacili griže in cepljene kače so okužile še druge. Tako bo mogoče na ta način zatirati to nadlogo, zlasti v vročih krajih, kjer pomre mnogo ljudi za kačjim pikom.
X Ognjenik je pregnal z otoka prebivalce. Mali grški otok Santorin je pozorišče zanimivih ognjeniških pojavov, kakršni so v Evropi redki. Ze več kakor dva tedna so na otoku skoro vsak dan močni potresni sunki V skalnih tleh nastajajo globoke razpoke, ki se iz njih dvigajo strupeni plini, in neprestano je slišati podzemsko bobnenje. Vse kaže, da se na otoku zbuja star, že davno ugasel ognjenik. Na njegovem vrhu se je odprlo petdeset metrov široko žrelo in na pobočjih so nastali številni vroči vrelci. Prebivalstva Santorina se je lotil takšen poplah, da so pobegnili z otoka.
X Življenje na samotnem otoku sredi Atlantskega morja. Daleč v Atlantskem morju, onstran irske obale je otok Aran. Prebivalci otoka so ribiči in znani kot izkušeni mornarji. Rod za rodom se neprestano bori z morjem, da se preživi. Pred kratkim je eden izmed irskih škofov obiskal ta otok, da bi posvetil cerkev, ki so si jo prebivalci otoka sami pozidali. Stavbno tvarino so dobJi na otoku samem: skale in ilovico. Možje so d;>n za onem po končanem ribolovu na hrbtih prenašali težke skale, da je počasi zrasel iz tal božji hram. Škof, ki se je odpravil na ta otok, se je odpeljal z motornim čolnom. Toda čoln zaradi močne oseke ni mogel pristati. Zadnji košček pota je moral škof opraviti v lahkem čolničku. Nasproti mu je prišlo 30 čolnov, ki so bili vsi slovesno okrašeni. Po končanem obredu posvetitve cerkve je bila na otoku tudi sv. birma, prva po letu 1880., ki jo pomnijo le še najstareši otočani.
x Šele čez 200 let so dovršili naročilo. Pred kratkim je bil neki član angleškega plemstva zelo presenečen, ko je dobil iz Kitajske zaboj, v katerem je bilo prekrasno po-soidje za čaj iz najfinejšega porcelana in pobarvano z najdražjimi izvirnimi barvami. Te posode sam ni bil naročil, orav tako tudi nihče iz njegove rodbine. S pismom je prosil tvrdko, ki mu je poslala to blago, naj mu zadevo pojasni. Čez dva meseca le dobil nepričakovan odgovor. Kitajska tvrdka mu je javljala, da je posodo vsekako naročila ple-menitaševa rodbina, čeprav ne v naših clneh. temveč v začetku 18. stoletia. Naročilo je natančno omenjalo, kako nai bo posoda izdelana, a za njegovo izdelavo je bilo treba tudi mnogo časa. Šest pokolenj posebnih delavcev se ie trudilo, da izvrši naročilo. Tvrdka je obžalovala, da dela ni bilo mogoče prej dokončati.
V Napoleonova sabla v Moskvi. Zgodovinski muzei je pred tedni dobil Napoleonovo sablo z napisom »N. Bonaoarte, prvi konzul francoske republike«. Sablo ie dobil Napoleon po svojem povratku iz Egipta ln jo je nosil, ko so ga poslali na otok Elbo. Ruski grof Kuvalov, ki mu je ruski car Aleksander I. naročil, naj pregnanega cesarja sroremlia na Elbo, je dobil sablo v dar od samega Napoleona. Po ruski revoluciji je oddelek rdeče vojske zaplenil premoženie naslednikov grofa Kuvalova in eden izmed rdečih vojakov se je polastil zgodovinske sable, ne da bi bil vedel, kakšno vrednost ima. Vojak je bil nepismen in seveda ni znal pre-čitati napisa v ročaju sable. Po zmagi bolj-ševikov je vojak izročil sablo svojemu poveljniku. Sabla je nato romala v muzej rdeče vojske, od tod pa pred tedni v zgodovinski muzej v Moskvi.
Ženski vestnik
Kako shranimo sveže češplje
Češplje lahko shraniš za dalje časa sveže, ako napraviš tako-le: Vinski sodček iz močnih hrastovih dog, ki naj drži največ 25 litrov, dobro pomij in posuši. Naveži na žico 15 do 20 cm dolgih koscev žvepla, jih za-žgi in spusti v sodček, da ga s tem zažvep-ljaš. Žico potegni iz sodčka in ga hitro napolni do polovice s češpljami Nato priveži na žico muškatni orešek, ga zažgi in vtakni v sodček, ki ga napolni do vrha s češpljami. Sodček sedaj dobro zapri in zapečati ali s smolo zakapaj ter ga deni v, vodo, tako da je ves pod vodo. Iz vode ga vzemi, kadar hočeš češplje rabiti. Če jih vzameš iz sodčka le nekoliko, moraš ostale, kakor zgoraj navedeno, ponovno zažvepljati, spet zamašiti in pod vodo podstaviti. Tako shranjene češplje se držijo zelo dolgo sveže, tudi leto dni, če smo pravilno postopali.
Za kuhinjo
Ohrovt s smetano. Ohrovt operi, otrebi, (izreži koren in žile) ga popari, odcedi in nato skuhaj v slanem kropu. Kuhan je približno v pol ure, če dobro vre. Med tem pa pripravi to-le: Iz poldruge žlice masti in žlice moke naredi svetlo prežgan je, ga za-lij s četrt litra mleka in mešaj, da se pre-žganje razpusti. Naj počasi vre pet minut. Če se ti zdi, da je pregosto, lahko priliješ še malo mleka. Nato še tri žlice kisle smetane, če smetana ni kisla, pa prikani par kapljic limonovega soka. Nato osoli, malo popopraj, zmešaj in stresi noter kuhani ohrovt, ki si ga prej ocedila. Vse skupaj naj še par minut vre, potem pa daš na mizo kot prikuho h govejemu mesu s krompirjem Enako lahko pripraviš tudi zelje s smetano.
Goveje meso na nemški način. Zreži 20 dek kuhanega govejega mesa na tenke koščke. Pol kile kuhanega krompirja pretlači skozi sito. Pest suhih gob popari in pusti, da se ohladijo, nato jih odcedi in drobno sesekljaj, sesekljane Pa duši na masti z malo zelenega peteršilja. Eno čebulo drobno zreži in jo na masti ocvri. Ko so gobe gotove, pri d eni h gobam zrezano meso, zarumenelo čebulo in pretlači krompir, duši kake pol ure, nakar dodaj dve žlici paradižnikove mezge in žlico začimbe. Malo popopraj, osoli in daj zraven še ščepec kumine. Ko si deset minut še dušila, je jed gotova.
Rezanci na laški način. Skuhai v slanem kropu navadne široke rezance. Ko so kuhani, jih odcedi in polij z mrzlo vodo. Dušeno goveje meso zmelji na strojčku; v sok, kjer si dušila meso, pa deni drobno sesekljanega zelenega peteršilia in žlico paradižnikove mezge in pusti, da se malo prekuha, nato stresi noter kuhane rezane» in z*^1-4^ meso, dobro zmešaj in pusti Se deset minut, da se malo pooeče. Pečeno daj na mizo s solato. Jed lahko pripraviš med kuhanjem kosila in jo zvečer snečeš za večerio.
Meso z jajci in krompirjem. Skuhaj goveje meso kakor navadno v juhi: prideni tudi vso zelenjavo. Ko je meso kuhano, ga vzemi iz juhe in ga na lesenem krožniku zreži na tenke koščke. V kozi razbeli mast in malo prekajene slanine in za rumeni eno drobno zrezano čebulo. Kuhani krompir olupi, ga zreži na drobne koščke in pomešaj z mesom ter stresi vse skupai na mast in čebulo, nato osoli, dodai ščep kumne, malo popra in vse skuoaj malo opeci. Ko je gotovo, daj povrh toliko jajc, za kolikor oseb kuhaš. Ko so se jajca zapekla, daj hitro na mizo. Zraven lahko daš še solato. V juho pa zakuhaj riž ali rezance in kosilo je gotovo.
Praktični nasveti
Limone ostanejo dolgo sveže, ako jih zložimo v zabojček v žaganje, tako da se ne dotikajo druga druge in jih hranimo na hladnem prostoru. Istotako pomaranče. Prerezana limona ne plesni in ostane sveža,
ako zmočimo krožniček s kisom in poveznemo nanj limono s prerezano stranjo. — Limono pred uporabo vedno dobro umijemo, potem dobro pretlačimo, da nam daveč soka. Z iztisnjeno limono si pa umivamo roke, tu in tam tudi zobe. Če pa imamo več limon, si pripravimo iz njih kopel za noge. Iztisnjene limone namočimo za en dan v vodo, nato ocedimo to vodo, jo se-grejemo in v nji držimo noge. Taka kopel vzame vso trudnost iz nog. Zmehča trdo kožo in nohte.
Snaženje železnih postelj. Železne in pre-pleskane postelje, ki so izgubile že barvo in so morda tudi že umazane, očistiš, če jih na-mažeš prav tenko s firnežem. To napraviš najbolje s čopičem. Tako namazano pustiš kake dve uri, nato pa dobro zbrišeš s čisto platneno krpo in v drugič še z volneno. Postelja se bo videla kakor na novo prepleska-na. Pa tudi pobarvano pohištvo iz mehkega lesa lahko s firnežem osvežiš, če je izgubilo blesk. Popreje pa moraš dobro izbrisati prah, posebno po kotih	»
RADIO
LJUBLJANA
Nedelja, 1. oktobra: 8.00: Klavir in harmonij. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Cerkvena glasba. 9.45: Verski govor. 10.00: Plošče. 10.30: Koncert radijskega orkestra. 12.00: Koncert pevskega zbora »Tabor«. 13.00: Napovedi. 13.20: Veselo opoldne. 17.00: Kmetijska ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo. 17.30: Godba 40. pp. Triglavskega igra. 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Samospevi. 20.45: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22 15: Plošče.
Ponedeljek, 2. oktobra: 12.00: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura. 18.20: Plošče. 18.40: Matija Maiar Ziliski. 19.00: Napovedi, poročila. 1930: Zanimivosti. 19.40: Nacionalna ura. 20 00: Veseli godci. 21.15: Plošče. 3^.00: Napovedi. poročila. 22.15: Veseli zvoki.
Torek. 3. oktobra: 11.00: Šolska ura. 12.00: Plošče. 12 45: Poročila, napovedi. 13 20: Koncert radijskega orkestra. 14 00: Napovedi. 18.00: Plošče. 18.40: O notraniem človeku. 1900: Napovedi, poročila. 19.30: D»set minut zabave. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: čelo solo koncert. 20.45: Plošče. 21.15: Citra-ški dueti. 2!? 00: Napovedi, poročila. 22.15: Operna glasba.
Sreda, 4. oktobra: 12.00: Plošče. 12.45: Poročila, napovedi. 13 20: Plošče. 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura. 18.40: Slovensko obrtništvo. 19 00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Prenos opere iz Ijub-Ijpncfcepa gledališča.
četrtek, 5. oktobra: 12.00: Pložče. 12.45! Poročila, napovedi. 13.20: šramel »Škrjan-ček«. 14.00: Naipovedi. 18.00: Radiiski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence. 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nacionalna ura. 20 00: Cimerma-nov trio. 20.45: Koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki. .
Petek, 6. oktobra: 11.00: šolska ura. 12 00: Plošče. 12.45: Poročila, napovedi. 13.20: Slovanska glasba. 14 00: Napovedi. 18 00: Ženska ura. 18.20: Plošče. 18.40: Vtisi s svetovne razstave v New Yorku 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Kotiček SPD. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: Klavirski koncert. 20 45: Radiiski orkester 22.00: Napovedi, poročila. 22 30: Angleške plošče.
Sobota, 7. oktobra: 12.00: Plošče. 12 45: Poročila, namovedi. 13.20: Plo?*e. 1.4.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura. 17.50: Pregled sporeda. 18 00: Radijski orkester. 18.40: Kaj je našega in tuiega v slovenskih liudskih običaiih. 19 00: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura. 20.00: O zunanji politiki. 20.30: Živalski krog. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester.
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI
IN PO NAJNIŽJIH CENAH
Največja domača trgovska hi$a v Jugoslaviji
CEL JE f «j CENIK ZASTONJ
NERED NA POŠTI
A: »Naša pošta že spet ne posluje v redu.«
B: »Kako to?«
A: »Ze pred dobrim mesecem sem pisal dolžnikom, naj mi z obratno pošto pošljejo denar, pa menda nihče ni dobil opozorila.«
ZGODBICA
Švedski kralj ogovori nekoč vojaka, ki je stražil pred njegovim dvorcem: »Kako se pišete?«
»Svenson, Vaše Veličanstvo.«
»A krstno ime.«
»Andree.«
»To je slavno ime v zgodovini naše države«, reče kralj. »Ali veste kaj o tem velikem vašem soimenjaku?«
»Da, Vaše Veličanstvo! Gospod poročnik mi je pripovedoval, da je neki švedski Andree v. balonu odpotoval na severni tečaj, pa se ni vrnil.« •	ji*^
»Dobro«, pravi kralj in poda vojaku roko. »Ali je poročnik še kaj povedal?«
»Da, Vaše Veličanstvo! Rekel je tudi, da je velika škoda, ker me tisti Andree takrat ni vzel s seboj!«
MALI OGLASI
Naslovi tnsfentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni.
ZDRAVO, PRIDNO
kmečko dekle, ki zna kuhati in ima veselje z vrtom in gospodarstvom, dobi ta-koi službo na večjem posestvu. Ponudbe poslati na upravo »Domovine« pod »Takoj«.
VEČJO KOLIČINO PRISTNE SLIVOVKE
kupim naravnost od proizvajalca. Ponudba z navedbo cene in jakosti žganja na oglasni odd. »Domovine« pod Kamnik«.
ŽENITNA PONUDBA
Kmetsko dekle, 23 let staro, krasna bri-netka boljših kmetskih staršev, bi poročila posestnika, obrtnika, ali šla v Ameriko. — Pojasnila daje »Elida«, Zagreb, Tomideva 1.
POSOJILA
na nepremičnine, poroke, uradnikom na plačo, trgovske kredite na vknjižbo na niše, kakor tudi na kmečka posestva po 6% obrestih na dolgoročno odplačilo nabavlja Central, Bregovita ul. 7, Zagreb. Za odgovor priložite 3 din v znamkah.
al
NAGROBNE
SPOMENIKE
• starega pokopališka sv. Krištofa (In nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseka Kuno-varju Fran Ju. pokopališče pri Sv Krttu v Ljubljani.
■BHBHBBBSBMBHMBSESSr*
CELO LETO
lahko trajno spravita
MOŠT (siru)
OD GROZDJA, KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE
BREZ STROKOVNIH PRIPRAV	BREZ IZGUBE ČASA
BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV
s POMOČJO NIPAKOMBINA A II.
Odlična Iznajdba današnje znanosti: Enostavno! točeni! Higijenlčno! Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1.
USNJE ZNAMKE »INDUS«
po izredno nizkih tovarniških cenah prodajamo trgovcem in čevljarjem samo v Ljubljani, Fiignerjeva ulica 3 (prej Škof-ja ulica).	.; 272
NOVOST!
VLOŽNE KNJIŽICE
Prve Hrvatske štedionice, Srpske banice, kakor tudi drugih velebank kupuje po najvišji ceni in plača v gotovini: Central, Bregovita 7, Zagreb.
SAMO DIN 49*50
St. 62.3U0 Anker ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep Icromlrtn okrov * pismeno garancijo
Din 49.50
itev. 62.301 Ista * osvetljenimi kaaalci ln številčnico
(Radiom) Din 59.50
Zahtevajte centk, kj vam ga pošlje an atonj ln poštnin«
prosto

din, zav.
Ljubljana 6
Lastna protokoUrana tovarna ur v Svlcl.
NOV REDILEN PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje te 1 zavitek za i prašiča ter stane 1 zav. po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih plseni.
MOSTOVA ESENCA MOSTIN
Z našo umetno • a e n e o Mosttn al lahko vsakdo * malimi stroški pripravi izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo Cena
1	s teki ca 160 litrov din 20.—, po pošti din 85.—»
2	steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—.
Pazite, pravi »Redln« ln »Mostlnc se dobi samo s gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANO, LJubljana, Židovska uL 1 a.
Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerlja KANO, Maribor — Gosposka ulica 34»
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage tete, gospe
MARIJE PETOVAR
pocestnice
se zahvaljujemo č. gospodu dekanu F. Bratušku za izvršene cerkvene obrede, za častno spremstvo na zadnji poti blage pokojnice pa vsem številnim občanom, posebej pa mčiteljstvu svetinjske šole ter šolskim otrokom iu tukajšnji prostovoljni gasilski četi. .
IVANJKOVCI, dne 20. septembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI