ZZ1. MOL
V Ljubljani, » torek. 24. septembra 1903.
XL.leto.
»Miiaja vsak dan ivećer, Izlmšl nedelje ln praznike, icr ?eija po poiti prejeman za avitro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za* četrtf leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 k, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta u K, za četrt leta 5 k 50 h, za en mesec l K 90 h. - Ža tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbi frrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovan« Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva ln upravniarvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
JfteseSna priloga: „Slovenski tehnik".
Uredništva telelon št. 34.
lonno številke po 10. h*
Upravništva telefon'AL 85.
edino sredstvo.
Zopet grme nemški topovi. V* Litomefieah ha Češkem so imeli Nemci svoj »Volkstag«, na katerem so hrupno in grozeče zalitevali,tla se mora češka dežela razdeliti po narodnosti in da se morajo na nemškem ozemlja nastaviti samo nemški uradniki.
Že dolgo traja ta boj in priznati se mora. da nemška pozicija ni ravno ugodna. Cehi produciraj o dosti več uradniškega naraščaja, nego Nemci. Nemška inteligenca se posveča raje bolj praktičnim poklicem in le neznaten odstotek izobraženstva se posveča uradniški karijeri. To je kon-sekvenca gospodarskih razmer. Nemci na Češkem so industrijalen narod, v industriji in trgovini je za njih naraščaj toliko belega, maslenega kruha, da jih je le prav malo, ki se zadovoljujejo s skorjami, ki jih morajo glodati uradniki. Tudi v bližnji Nemčiji je tako. I radništvo na Nemškem se rekrutira največ iz male aristokracije — kakršne je v Avstriji prav malo — in iz agrarnih pokrajin, najmanj pa iz indnstrialnih krajev.
Dunajska vlada, ki vedno in dosledno podpira Nemce proti dragim narodnostim, ne more Nemcem na Češkem ustrezati v tej meri, kakor ti zahtevajo, ker nima zadosti nemških uradnikov na razpolaganje. Ogromna večina med uradniki je češke narodnosti in ker znajo Cehi tudi nemški, Nemci pa ne znajo češki, je čisto naravno, da je tudi v nemških krajih vse polno čeških uradnikov.
Kar Nemci sedaj za lite vajo, je v bistvu kruta krivica. Zahtevajo namreč, naj vlada prineipialno zapostavlja in preterira češke uradnike in naj izpraznjena mesta v nemških krajih podeljuje samo Nemcem. Najboljši Ceh bi ne smel a va ozirat i samo zato, ker je češke narodnosti. A da bi se enkrat za vselej onemogočilo nast.MV-Ijanje čeških uradnikov v nemških krajih, zahtevajo Nemci razdelitev Češke na dva dela, tako da bi v nemškem delu sploli ne smel biti nastavljen češki uradnik.
Načelo, da bodi uradnik vedno tiste narodnosti, kateri pripada prebivalstvo, je etično opravičeno. Toda Nemci sami se ne ravnajo po njem. Za svoje ozemlje zahtevajo, da se mora to načelo brezobzirno uveljaviti, nečejo pa te   pravice   priznati tudi
drugim narodnostim. Na svojem ozemlju ne trpe drugorodnih uradnikov, z vso močjo pa silijo na uradniška mesta med drugimi narodnostmi. Nihče ne čuti tega tako hudo, kakor ravno mi Slovenci. Malone vsi javni uradi na Slovenskem so domene nemških nacionalcev. Na Štajerskem in na Koroškem je slovenski uradnik že bela vrana, a celo na Kranjskem so skoro vsa višja uradniška mesta, skoro vsa odločilna mesta v nemških rokah in deželna vlada v Ljubljani je pravo gnezdo najekstremnejšega nemškega nacionalizma.
In vendar smo Slovenci vse bolj opravičeni zahtevati samo slovenskih uradnikov, kakor na Nemci na Češkem, ker so češke manjšine v nemških pokrajinah na Češkem dokaj močnejše in pomembnejše, kakor nemške manjši ne na Slovenskem.
Seveda bi bilo naivno, če bi kdo pričakoval, da se Nemci kdaj postavijo na stališče pravičnosti. Koder imajo Nemci moč v rokah, tam so ha-katisti in hočejo druge narodnosti kar pokoučati; samo koder nimajo moči, tam vpijejo po ravnopravnosti in kriče na vse grlo, da se teptajo njim na škodo najvzvišenejša etična načela.
Avstrija je poliglotna država in zato je razpore takega značaja, kakor je tći, mogočt1 reševati samo potom kompromisov. Toda položaj je tak, da hoče vlada delati take kompromise vedno samo na korist Nemcev, nikdar pa na primer na korist Slovencev. Sedaj, ko grme Nemci zaradi imenovanja sodnikov na Češkem, se peha vlada na vso moč, da bi dosegla za Nemce ugoden kompromis, dočim se pri nas čisto nič ne ozira na Slovence in je pri vseh imenovanjih njen princip oškodovati in prikrajšati Slovence. To se je poka-zalo pri vseh imenovanjih kar jih je izvršila Becknva vlada od dneva, ko je bil imenovan Elsner za nadsvetni-k(i v Gradcu, pa <lo zadnjega imenovanja.
»Rariikalizem je edino sredsivo, da zmagajo nemške zahteve.« To načelo je bilo proglašeno na shodu v Li-tomef icah.To načelo velja tudi za nas.
Politika oportunitete, to smo se prepričali nn Lastni koži. se ni obnesla, s t<> politiko se je vladi s.nno olajšalo zatiranje Sloveneev. Ce je prav, da uoče j o Nemci svoje krivične zahteve doseči z radikalizmom, moru hiti toliko hol j prav, če poskusijo Slovenci
s tem sredstvom doseči svoje pravične zahteve. Radikaliziranje slovenskega političnega gibanja je postalo neizogibno potrebno, radikalizem je edino sredstvo zoper vlado, ki nam na vseh koncih dela krivice in zatira slovenski narod.
Deželni zbori.
Gradec, 23. septembra. Posl. dr. J u r t e 1 a je utemeljeval predlog glede regulacije Pesnice. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Potem je poročal poslanec* Dehne v imenu deželnega kulturnega sveta glede spremeni he državnega zakona o vodnih pravicah. Zahteval je, naj se ustvari državni zakon o porabi vodnih sil za električne namene.
Koper, 23. septembra. Deželni otlbor je predložil zakonski načrt o spremembi deželnozborskega volilnega reda. — Posl. Andrejčie je utemeljeval predlog, naj se pozove vlada, da čimprej e izdela zakon o civilnopravnem jamstvu državnih uslužbencev za škodo, ki jo provzro-čajo napačne odredbe. Predlog je bil soglasno sprejet. — Zakonski načrt o odpravi šolnine se je izročil v presojo deželnemu odboru.
Celovec, 23. septembra. Med drugimi predlogi l rajevnega in splošno gospodarskega značaja je poročal posl. Dobernig v imenu finančnega odseka, naj bi se državno telefonsko omrežje po Koroškem razširilo. Posebno se naj ozira na proge Celo-vec-Spodnji Dravograd - Mariboi, Spodnji Dravograd-Volšperk, Beljnk-Liiene. Tudi bi se naj telefon in brzojav bolj prepustila za javno varnostno službo, t. j. v porabo orožnikom. — Proračun deželnega fonda za leto 1908. znaša 4,782.340 K, pokritja je le 754.704 K, tako da bo treba z nakladami pokriti p r i m a n j k 1 j a i 4,027.507 K.
Junktim med nagodbo in
kvoto.
B n d i m p e sta, 23. septembra. Dr. Falk, ki pozna nagodbo kakor malokdo drugi, se je izjavil glede na-godbe sledeče; »Ali se kvota zviša ali ne, to ne tangira nagodbe prav nič. Nagodbeni zakon natančno predpisuje, da se morate zaradi kvote dogovoriti kvotnj deputaciji, ki jih odpo-šljeta oba parlamenta.. Ako se ne doseže   sporazumi j en je,    potem odloči
vladar po posebnem zakonu za eno leto. Zato ne razumem, zakaj se ogrska vlada ne sklicuje na zakon ter avstrijskim ministrom in referentom kratko ne pove, da je junktim med nagodbo in kvoto izključen.«
Minister Kosuth o samostojni Ogrski.
Budimpešta, 23. septembra. Trgovinski minister Kossuth je prisostvoval včeraj v Szeghalonu odkritju spomenika svojemu očetu. Pri tej priliki je imel tudi političen govor ter je rekel, da bo dokazal narodu, Evropi in vladarju samemu, da je mogoče resnično mogočno državo zgraditi na neodvisni stranki, in morda ravno to vestno delovanje dozori v vladarju misel, da je močna opora kraljevega prestola samostojna ogrska država. Ako se mu le posreči, rešiti to veliko nalogo, potem bo mimo umrl v zavesti, da je izpolnil svojo dolžnost napram domovini.
Politični položaj na Hrvaškem.
Zagreb, 23. septembra. Izvrše valni odbor hrvaško-srbske koali-eije je v zadnji seji sprejel več zaupnih sklepov dalekosežnega pomena. Z ozirom na predstoječo otvoritev državnega zbora v Budimpešti se kmn-lu sestane plenum koalicij*1 k posvetovanju.
Vse stranke prirejajo prav marljivo shode, kakor bi bile volitve pred durmi. Naprednjaki so priredili preteklo nedeljo več shodov po Slavoniji, tako v Harkovcih, Novi Bukovici in Orahovici.
»Hrvatska« trdi. da se madžarski prijranjat"-i bana Rakodezavja neprestano prizadevajo, da bi spravili dr. pl. Tomašiča iz njegove rezervo. Baje je celo tudi ban obiskal dr. Tomašiča na njegovem posestvu ter mu prigovarjal, naj sestavi vladno stranko. Tudi bivši minister K o v a č e -v i ć in bivši podhan dr. T h a v r a k sta bila v istem namenu pri dr. To-mašičn. Dr. Tomašič pa je baje izjavil, da prevzame akcijo le pod pogojem, ako dobi jamstvo, da se uvede na hrvaških progah državne železnice hrvaški jezik.
Trgovinska pogajanja s
Srbijo
D u n a j , 23. septembra. Trgovinska pogajanja s Srbijo  se letos
najbrže ne obnove. Na Dunaju in v Budimpešti so namreč uverjeni, da dr. Pašič ne srne ničesar popustiti, a brez popusta v veterinarskem oziru se niti na Dunaju, niti v Budimpešti ne morejo navdušiti za trgovinsko pogodbo.
Zopet nemiri v Črni gori.
C e t i n j e , 23. septembra. V nedeljo je prišlo v Nikšič 400 volilcev dr. Marušiča iz Vražegromcev, ker so bili mnenja, da jih njihovo glasilo s članki zavaja h krivi politiki. Udrli so v tiskarno ter bi jo bili porušili, da niso prihiteli pandurji ter jih pognali iz mesta. Začela se je stroga preiskava.
Proti vstašem na Ba kanu.
Sofija, 23. septembra. Vrhovni nadzornik Hilmi paša potuje s civilnimi agenti po vilajetu Bitolj. Obiskali so vse bolgarske vasi. ki so ii!i v zadnjih časih opustošile grške čete. Bolgari si zgrade nove hiše z državno podporo šele spomladi, čez zimo bodo prebivali začasno v Krupišti nt državne stroške. Vrhovni nadzornik povsod izganja glavne voditelje vsta-šev, a mohamedaiiskim in grškim odlikašem grozi povsod z občutno «.b-vbsodbo, ako bi se udeleževali sestavljanja vstaških odborov in čet. Dve vasi.ki sta na glasu glavnih zatočišč za grške vstaše, je ukazal Hilmi paša zasesti z vojaki. Splošno se povsod opaža, da se duhovi mirijo, ker se bliža zima.
Solun, 23. septembra. Nedavno je bilo v Bratočinu umorjenih 8 Bolgarov,   vsled   česar so zaprli več
Grkov, toda splošno vlada prepričanje, da je umore izvršila turška četa. Sploh je turška konjenica (hamidie) najhujša pokora za deželo. Ti vojaki so nedavno v Melasgerdu umorili 16 Knrdov ter požgali več hiš.
Dogodki na Ruskem.
V a r š a v a , 23. Septembra. Vrhovni gubernator v Kigi je potrdil devet izmed 22 smrtnih obsodb, ki jih je izreklo vojno sodišče proti revolucionarjem v ondotnem okrožju. Ostalim 13 se je spremenila smrtna kazen v prisilno delo za nedoločeno dobo.
Petrograd, 23. septembra. Ustanavlja se poseben carski polk, ki S€ sestavi le iz takih vojakov, ki jih njihovi dosedanji vojaški poveljniki
LISTEK.
Zgodovino majhne vasi na Štajerskem.
Spisal Jan. Z.
(Konec.)
V nas, ki smo ostali strmeči za njim, je ostal čudak v spominu in skušali smo dognati njegovo — navidezno — svetost. Dognali smo; doženi še ti, dragi bralec.
Ce se ne motim, nam dolgo časa niso privoščili kaplana po odhodu pobožnega Alojza. Slednjič, ko SO se Parani na dan neke birme celo spri: malce z eksceleneo — škofom, nam je blagohotno vendar poslal enega.
Gospod Ivan je bil ves drugi. Ni kazal svoje pobožnosti tako očitno, in v resnici ni bil tak. Svojo službo je vestno opravljal, za drugo se dosti ni menil. Največje veselje njegovo je bilo, koga prav pošteno na led speljati, ga za norca imeti, ali pa ga z dobro kapljico pripraviti do prevelike odkritosrčnosti.
Lep je bil gospod Ivan; kostanjeve lase je nosil čedno počesane in njegov mili obraz ter lepo doneč glas je prijal marsikateri pobožni dušici Govoril je res izborno, neprisiljeno, kratko in v resnici nehinavsko. Nje gov tresoč glas, ki je skrival v sebi
nekako rahlo melanholijo, včasih pa tualce razposajeno veselost, je donel tako prijetno po stari, mali eerkvi, da ga j<- vse rado poslušalo, tndi tisti, ki so se sicer ogibali cerkve — že izza časa vlade       Alojza svetega.
Ako je bil tedaj lep, mlad, imel prijeten, prikupljiv glas, in dober jeziček, se gotovo nihče ne bo čudil, če je imel rad neko, prav tako zalo mladenko boljše vrste. Vsak večer skoraj, posebno zadnje dni pred odhodom na novo župnijo, sta se shajala, ter ob tihem luninem svitu hladila silno notranjo vročino razbeljenih src. No, in ljudje, ki so ju sreča val i, se pač niso čudili; oba lepa, in slednjič, kilo brani ljubezen; sam Kristus je dejal: ljubite se med seboj; in ta dva bi se naj sovražila.
Naša cerkvena in posvetna obla stva so tupatam, skoraj bi dejal preveč trda. Ta naš znanec, gospod Ivan je služboval preje nekaj let, predno je prišel v našo vas,pri Sv. U. Tam je bila tudi lepa in mlada učiteljica. In če sta se spoznala in imela rada, kaj je zmotilo obe oblastvi, da sta prestavili njega in njo. In še tako daleč. On na sever dve dobri uri, a ona je morala na jug, daleč doli skoraj ob kranjsko - koroško mejo. Spreten zdravnik, znani — dr. Cas, je lečil hude rane, ter jih tudi ozdravil. Ta gospod kaplan je imel krasno nečakinjo, katero je dal učit gospodinjstva za bodoči kuharičin posel. Marsikateremu izmed mladih so se porodile želje, ob-
jet i to dekle, ali jo eelo zapeljati pred altar: a ni šlo, gospod Ivan drugim in svoji nečakinji ni pustil uživati tega. kar je imel on iako rad. Vestno je čuval lepo Pavlinieo, jo pokazal tupatam. da je razdražil mlado kri, potem pa svojo golobičico zopet skril, in nam so tekle solze poželjeti j a, pa vse ni nič pomagalo.
Ljubici gospoda Ivana menda ta nečakinja tudi ni bila bogvedi kako povolji, ker ne bo deležna ona sladkih uric v prijetnem župnišču v tihi vasi. Varal jo je pa Ivan in revica je plakala; slednjič si je udušila pekoči ogenj z zakonskim jarmom. Pozabila je, ker ji ni kazalo boljšega.
Gospod Ivan je pa ves srečen sedaj v gorski vasi, kjer župnikuje že nekaj let ter se ima pri rujni kaplji prav fletno.
Ko je zapustil našo vasico gospod Ivan, čakali smo radovedno, kaj nam donese izprememba.
Izvohali smo nekaj izza kulis. Ni nam ravno najbolje ugajalo. Naprej svarilno pismo za gostilničarje j. t. ti. seveda na župnika, naj pazijo, da mu ne bodo puščali predolgo pivnic odprtih, ker rad predolgo posedi in pije čez uro; seveda duhovsko, ne policijsko.
In prišel je slednjič res gospod Jože. Bil je pač Noetov brat, ali vsaj sorodnik, ker ni sovražil dobre kapljice, pač se pa hrabro držal izreka antialkoholikov: »Weg mit dem Alkohol«.
Nam se je na prvi pogled dopa-de}. Lepo je bil rejen: v nekem samostanu, kjer mu je škof dovolil dobra življenje — je presedel nekaj mesecev, pokoreč se za svoje grehe. Kal nije sam trdil, se ni kesal ali žaloval za tistimi meseci, ker so mu baje izborno stregli.
Torej, marsikateri ni bil z Jožkom zadovoljen. Že prve dni je predolgo potoval po obiskih svojih starih znancev in znank, kar že župniku ni bilo nič prav po volji, ker je mesto prenočil v postelji, prednevil v jarku. Ce je bil trezen, nisi dobil boljšega moža za razgovor, a ko je okusil pijačo, bilo je po njem. Ni se več zavedel in še nalašč je pil in to iz jeze. Nam je velikokrat preklinjal trenutek, ko je vstopil v teologijo in pristavi] vedno: »Silili ste me, sedaj me pa imejte, kakršen sem. Prej se nisem smilil vam, sedaj se pa ne smilim sam sebi in tudi ne vi meni, če trpite radi mojega življenja na ugledu.«
Ta vasica donese kaplanom obilo vina. Tudi Jože je imel polno klet in tam je rad preganjal neprijetne misli v družbi, ki jo je kjerkoli dobil. Da se mu je vdala kaka dušica v in-timneje ljubkovanje, ni bila njegova krivda; saj so drugi hoteli.
Znano je tudi, kako ga je neLoč pri maši mučila prečuta noč in preobilno zaužit alkohol. Pri povzdigovanju se mu je tresla roka, da je on u-hoval s kelihom.   Nič posebno dobro
ni vplivalo to na navzoče. Tožbi1 in zopet tožbe.
In iti ;e moral. Prestavili 90 ga k neke m lo strogemu župniku.Prodal je vse, potem pa jemal slovo ter se poslavlja] ves ginjen, tako da je v treh dneh došel srečno na novo župnijo. Spomini na njega niso boleli ljudstvu iz glave. Nekateri so ga Imeli posebno radi, ker jim je večkrat rešil žejo, a drugi so ga pa vlekli čez zobe, da je bilo grdo. Stare devičice so mu pa ostale zveste; seveda se ni brigal za nje in jih tudi ni vodi1, a vsiljujejo se pač take devojčice v bolj postarni obleki, in te so ga hodile daleč tja obiskovat.
To je bil tedaj tretji izmed onih, ki so iz zadnjih let najznamenitejši. Za tein je prišel pa drugi. Pa kakor so si bili dosedanji trije že opisani neenaki, takt) sta bila naslednja dva zopet drugačna od prvih, a ta dva sta bila pa drug drugemu pošteno podobna.
Novi kaplan nas je pozdravil prvo nedeljo z dolgim, suhoparnim, vedno istih misli se ponavljajočim govorom. Takoj smo spoznali, kak sad je padel raz teološkega drevesa, in bojazen se je lotila nekaterih trezne j šili, ker bali so se, da bo s tem človekom razrušen in uničen ljubi mir med nami vaščani.
In nismo se motili; gospod Ignacij je bil že kranjskega kalibra.
Prvo, kar je ustvaril največjega po svojih izrednih močeh,   je bila
osebno priporočajo ter jamčijo za nje. Polk bo direktno podrejen carju.
London, 23. septembra. Vkljub uradnemu zanikanju se vrše že 14 dni pogajanja med ruskim finančnim ministrom in nekim t'rau-cosko-belgijskim konzorcijem zaradi "lOmilijouskega kredita za Rusijo.
V a r š a v a , *_!:>. septembra. V Lodzu so danes zjutraj ustrelili sedem delavcev in eno delavko Silbersteino-ve tovarne zaradi ninorn tovarnarja Silbersteina.
Maroko.
L o n d o n , 23. septembra. Le pleme Šanjev, ki prebiva v okolici Oasablance ter ima največ strahu ]>red francoskimi topovi, se je začelo pogajati z generalom Drudejem za mir. vsa druga plemena so trdovratna ter nočejo ničesar slišati o miru. Sicer pa so francoski mirovni pogoji res trpki. - General Drude nadaljuje operacije iz Casablanoe. Pripravlja se, da napade novi tabor sovražnikov. Za take ekspedicije v notranje dele dežele primanjkuje Francozom konjenice.
Pariz, 23. septembra. Mulci Hafid je pisal raznim evropskim poslaništvom, da je naročil svojemu ministru zunanjih del,na j si izposluje potrjenje od evropskih velesil. Nadalje piše novi sultan, da je bil proglašen za sultana z zakonom korana. Ako bi velesile ne hotele stopiti ž njim v zvezo, prosi jih, naj vsaj mirno počakajo, da si pridobi celo deželo ter se mu pridružijo vsa plemena. V krajih, kjer so ga priznali za sultana, ponuja Evropejcem popolno varnost in trgovinsko svobodo.
Madrid, 23. septembra. Včeraj SO prišli v francoski konzulat v Casablanci odposlanci treh plemen, da se začno pogajati za mir. Vkljub temu pa general Drnde nadaljuje z operacijami.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 24. septembra.
— Aškerc in — Luther tiči ta sedaj na »Slovenčevi« piki! Prvi se je pobožnim gospodom zameril, ker se je podal na kongres »Svobodne Misli« v Prago. Saj ni treba, da bi se človek z vsem strinjal, kar se je godilo na tem kongresu, in tudi naš list se ne more z vsem strinjati, a vzlic temu moramo pripoznati. da se je izkazal Aškerc močnim značajem, da je v časih, kakor jih sedaj živimo v Slovencih, imel pogum, podati se na praški kongres. Vedeti je moral, da bodo padli s cepcem in krampom po njem. a možu dela čast, da ga niti lopar niti kramp nista omajala in da je očitno pred celim svetom dal sve-dočbo za slobodno misel. V teh časih, ko je tudi v naših naprednih strankah toliko prisiljenega quasi-krščan-stva in precej krščanskega hlinjenja, je tak zgled vzpodbuden, ker je vsek-dar vzpodbudno, če se značaj kaže v pravi svoji luči, in če se ne skriva za kakimi španskimi stenami! Tik A-kr-ea pa je dobil klofuto tudi Martin Luther, ki je bil po mnenju »Slovenca« noč in dan pijan, kakor je to včasih kak kaplan v slovenskih hribih. Da »Slovenčevi« niso objektivni sodniki o Luthru, je naravno, ker s svojega katoliškega stališča to hiti ne morejo! Mož je rimski cerkvi preveč škodoval, naravno da ga Lampe in Robida, katera sta oba izvrstna katolika, ljubiti ne moreta. Vzlic temu pa je bil Martin Luther velik mož
»Marijina družba«, katere do tedaj naše brezbožno — ljudstvo ni poznalo, a je vendar mirno umiralo. Tej družbi se je prilepila še — čistost in sveto nedolžnost — čuvajoča »Dekliška in Mladeniška zveza«. Nezakonski otroci so prenašali večodstotne doklade in vreti je začelo med dose-daj tako mirnim, pohlevnim ljudstvom.
Ta novost je vlekla mlade in stare device ter (levičarje, ki so prezirali, in zasramovali vse one, ki niso upošteval] velikanske važnosti teh novih društev.
Zasejal se je prepir v hišah; žene so napadale in zmerjale svoje može, ki se, po svoji treznosti na noben način niso mogli strinjati s temi novostmi. V preje najmirnejših rodbinah je bil usejan razkol, padale so strupene besede, in žalostno je postalo nakrat v naši vasi, in ne samo v vasi, v zadnjem kotu župnije.
Mogočno in oblastno je igral gospod Ignacij svojo vlogo, in še bolj oblastno so izvrševali njegovi zaslepljeni backi njegove krščanske ukane.
A iti je moral tudi ta, spravile so ga razne pritožbe, ki so slednjič vendar dosegle, da nas je zapustil. A zapustila nas je le oseba — gospod Ignacij sam, dobili smo pa drugega, še desetkrat večjega hinavca — Pe-peta.
Ta, nekdaj največji liberalec, po prisiljenem vstopu v norologijo, je prijadral k nam kot naj umetne jše izklesan klerikalec po modelu moderne-
in ostane velik mož, o katerem bo zgodovina pisala še cele strani, ko o Lampetu in nas vseh niti prahu na zemlji ne bode. Zasmehovanje velikega historičnega imena je najlažja stvar, ali zasmeli pade na tiste, ki so hoteli smešiti pa so sami smešni postali. V tem bode dobil morda tudi gospod Aškerc nekaj tolažbe, ko tiči sedaj pod klerikalnim krampom!
— Terseglav v Hicmanjih. V nedeljo je »Slovencev« urednik gospod Terseglav »počastil«   shod poslanca Mandiča v Ricmanjih. Naravno je, da udeležniki shoda   tega nepovabljenega gosta niso slavnostno sprejeli in pozdravili, saj je »Slovenec neštetokrat   Ricmanjcem   kradel  čast in poštenje in jih popisoval  svetu kot največje razbojnike. Kadar pride na kak klerikalni shod nepovabljen poročevalci-, ga ali sploh notri ne puste ali pa ga sirovo ven vržejo   čim ga spoznajo.    Na svoje shodi' ne puste klerikalci nikdar nasprotniških poročevalcev, sami   pa   se vtihotapljajo na vse njim   neljube shode.   Kaj je imel Terseglav   iskati v Ricmanjih? Ničesar, Sel je tja. misleč, da ga ne bo nihče spoznal, da bi potem mogel v škofovih časopisih za častikrajo in-sultirati   Ricmanjce,   poslanca Mandiča in sploh istrske in tržaške Slovenec, ki jih klerikalci sedaj odlikujejo s   prav   posebnim sovraštvom, ker nočejo tlaeaniti breadomovin^ke-mu klerikalizmu. Terseglav se je na ricmanjski shod vtihotapil in vsled tega igral tam vlogo vohuna. A s tem se ni zadovoljil. Izzival je zborovalce z nespodobnim obnašanjem. A še ga niso napodili. Ko se je končno odpravil, so mu priredili malo »ovacijo«. Poklicali so mu v spomin tiste svinjske besede, ki jih je bil »Slovenec« pred kratkim rabil in ki jih kot spodoben list ne moremo ponavljati. Šele ko je Terseglavov očem ranil dve osebi, je ljudstvu zavrela kri, da je napodilo Terseglava.   Za slovo se je izvršila nad Terseglavom mala nekrvava operacija. Dobil je zaušnico, da mu je klobuk odletel z glave. S to zaušnico so Ricmanjei hoteli Terseglava samo dobrih manir naučiti in pospešiti njega odhod.   Terseglav je tudi bežal kakor zajec, dasi je imel izred-no težke hlače. Za revanšo je spisal v Slovencu« grozen roman, da se bodo Sloveneevim« bralcem   lasje ježili in da bodo tercijalke kar trepetale in jokale usmiljenja. Ubiti so ga hoteli, kar do mrtvega ubiti — pripoveduje v svojem listtt. Zmerjali so ga: Rimska baraba! Lump!   Izdajavec! Su-steršičeva  kreatura!   Žlindra! Žlindro v odpadek! Tudi pljuvali so mu v obraz in udarili vanj s pestjo, udarili so ga s kolom in s kamnom po glavi. Terseglav mora imeti železen klobuk, ker pravi, da ga je klobuk (!) rešil smrti. Ko je končno Terseglav srečno ušel, so mu sledili in zopet so mu hoteli s kamenjem vzeti življenje !j ko hi ne bil v temi ušel z voza in zbežal  po  grapah v župnišče v Ka-tinaro. Pa še potem so ga iskali vso noč posebni emisarji zopet seveda, da bi ga ubili in škalpirali. Grozen in krvav je ta roman, samo to je zlo-dej. da je v njem več laži kot besed. Kako se je stvar v resnici zgodila, smo snoči popisali, kar je > Slovenec« več poročal, to je vse sad Terseglavo-\e bujne domišljije, razgrete od nekrvave operacije,    ki se po domače imenuje klofuta. Zdaj je na tak način hirmana cela redakcija »Sloven-čeva«. Mojškerc je dobil za časa volitev v Predilnih ulicah zaušnici) Lampe jih je dobil na Cesarja Jožefa tr-
ga kranjskega Šusteršičevega klerikalizma. Kar je Ignaček pričel, je ta izvrstno nadaljeval, a dosti zafurai, tako. da danes že trdi: »90 faniov iinam v /vezi, a le o enem lahko trdim, da je zanesljiv.« Pa njegova hudobija je segla daleč, da, celo tja, kjer njegov prednik ni imel moči. Se v tiste hiše je natrosil zrn strupenega plevela, ki je rodil sovraštvo in hude spore.
In danes kraljuje ta zloglasni Pepe še vedno v tej mali slovenski vasi, kjer je stvarnik usejal božji mir, njegov namestnik pa — hudobijo in razkol.
Po vseh klerikalnih časnikih so začeli napadati poštene, mirne može, jih grditi in gnusiti pred svetom in ob času volitev je hotelo nahujskano in zaslepljeno ljudstvo te može streti s silo k tlom.
Pomisli torej, dragi bralec! Majhna je zgodovina te vasice zadnjih let do danes, nisem je naslikal v najfinejših barvah strokovnjaka pisatelja, a jedro sem položil, išči ga, pusti ga kaliti in dobil boš sad plevela, ki se ti bo gadil.
Samo do danes sem ti pripovedoval povest te zgodovine, ki je resnična na trdnih dokazih in dovolj ti bo, da spoznaš razmere, ki vladajo v takih malih vaseh, kjer bi človek mislil, da se miška ne gane.
Moderni ordinarijati pošiljajo svoje moderne kaplane tudi med zadnje hribovce, samo da trapijo in trapijo, ter ob priliki volitev agiti-
gu, Štefe pred stolno cerkvijo, Terseglav pa je ponje potoval v Ricmanje. Kar je »Slovenec« sejal, to sedaj žanje. Vedno in vedno je ščuval na dejanske napade, vedno je poživljal, naj si ljudje iščejo zadoščenja s pestjo, izrecno je učil, kako naj se to dela in se vsakega napada od srca veselil in še zasramoval napadence, pa ni pomislil, da kdor seje veter, žanje vihar in da se vsaka krivda prej ali slej maščuje. Terseglav naj lepo spravi prejeto klofuto in naj bo vesel, da Ricmanjei »Slovenčevih« lopovščin niso plačali tako kakor bi zaslužile.
— Adijo vseučilišče — kajti ljubljanski lemenat te je umoril. Kdor ne veruje, naj pa bere »Slovenca« od 14. t. m. (Idrijske novice.) Profesor-laik se ne more meriti s profesorjem škofovlli zavodov, ker ima ta izpite dveh fakultet. Prvi izpit iz lemenata — tega ima vsak. drugi izpit pa na vseučilišču. Pri zadnjem imajo pa škofovi profesorji bolj smolo, kakor sta nas poučila Arh in Jarc. Sedaj pa čujte. V lemeuatu — seveda prvi fakulteti — napravi škofov profesor izpit iz metodike in pedagogike, katerih predavanj in izpitov niti — na vseučilišču ni! Popolnoma resno je pisal to klerikalni študent, »Zoraš«, ki pač pozna vseučilišče samo zunaj ali pa kvečjemu še avlo, zmedenemu študentu filozofije, ki študira mesto na vseučilišču v »Slo-venčevem« uredništvu. Zatorej ni čuda, da se je pustil tako nafarbati. Vi profesorji-laiki poskrijte se v zadnji kot šolstva — ali pa pojdite delat v v lemenat izpit iz metodike in pedagogike. To je pač glavno, vsaj pri večini »škofovih profesorjev.«
— Poglavje o dobrem nosu c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. deželne vlade v Ljubljani. V ljubljanski okolici se je neki posestnik pritoži] zaradi škode po zajcu na zgoraj ime novani politični oblasti. Ker je ime! dotični posestnik svoja sadna drevesa zavarovana proti poškodbi po zajcu popolnoma tako, kakor zahteva postava, je bil opravičen meniti, da mu politična oblast ne more odreči od škodnine. A glej! Prva kot druga instanca utemeljujeta svoji negativni razsodbi s tem, da se pri običajnem mazanju sadnih dreves niso uporabila smrdljiva sredstva. Iz zapisnika, narejenega na licu mesta, je razvidno, da je imel dotični posestnik dievje namazano z različnimi snovmi in med njimi tudi s kravjimi odpadki. Pri okrajnem glavarstvu in pri deželni vladi morajo imeti izvrstne nosove, da jim še taki odpadki ne smrde Ljudje so sploh vnaprej sodili, da nt bo nič odškodnine za škodo po zajcu, ker je najemnik lova sin klerikalnega poslanca g. Košaka, kateremu se pri glavarstvu, kadar se tam prikaže, vsi od prvega do zadnjega klanjajo, kakor kakemu ministru.
— Poseben pozdrav. Pred kiat-kim se je peljal dr. Benkovič iz Brežic v Loko pri Zidanem mostu poro čat o svojem poslanskem delovanj ti. Na kolodvoru v Rajhenburgu ga je pričakovala množica ljudi, ki ga je demonstrativno pozdravljala z ironičnimi klici »živio Benkovič« in pri tem vihtela pravi bič, spominjajoč s tem ljudskega zastopnika po milosti duhovščine na tisti instrument za »pa nanje« klerikalcev, s katerim ga je seznanil dr. Sernec. Na Štajerskem, speeialno v brežiškem okraju je zdaj v rabi samo še imenovanje dr. Ben-ko b i č.
—   Ravnopravnost   na Koroškem. Po vseh nemških listih je kro-
rajo za klerikalno bisago, kajti več klerikalnih poslancev šteje državni zbor, več milijonov dobe duhovniki, ki so prav tako potrebni teh milijonov, kot mokro inače — vode. V najrevnejši vasici si nabašejo mošnjičke z žulji ubogega k me t a, ko se gre pa za druge stanove pa hujskajo, koliko odstotkov mora dati kmet — seveda njim nič. Tudi v naši vasici so se oho gateli vsi, le oni nesrečni prisiljeni doze ni maral grabiti — ker se mu je gabilo tako odiranje.
Edino župnik, ki je vseskozi pošten človek in v resnici vzor duhovnik, je izjema, vsi drugi duhovniki niso bili za našo vas, prinesli so pohujšanje, na zadnje pa nam še skalili ljubi mir. Ce gremo pa prebirat knjigo zgodovine še drugih sosednjih župnij, prisiljeni bomo zapreti oči, zamašiti nos, usta in ušesa, ker ti najmodernejši najmlajši kaplani so pravi gadi, ki sekajo strup v narodno telo; slišali bomo stvari, ki nas bodo strašile in bežali bodemo urnih krač nazaj v našo neznatno vasico, kjer še vendar ni na vrhuncu klerikalna hudobija.
Kje je ta vas, in kako se imenuje tudi ob koncu povesti zamolčim, kakor sem zamolčal tudi veliko prav lepih in zanimivih stvari. Mogoče še pride vse na vrsto.
Dal Bog, da bi bila zgodovina prihodnjih dni boljša, da bi zavel drug, svež veter in odnesel ta smrad.
žila vest, da namerava vlada nekak atentat na nemško gospodstvo na Ko roškem. Reklo se je, da se vlada ne upa izdati pismene odredbe, da naj bi se v neki mali meri varovala pri sodiščih narodna ravnopravnost, pač pa da bo deželnosodui predsednik celovški to ust m eno nasvetoval sodnikom. Zdelo se nam je takoj, da je to navadna raca in po informacijah od popolnoma zanesljive strani je tudi res tako. Vsa ta vest nemških listov je od konca do kraja izmišljena. Namen je prozoren. Nemci bi radi zopet nekaj i z p r e š a 1 i od vlade in zato iščejo vzrokov, da bi se mogli delati razburjene. Ker nimajo resničnih vzrokov, si jih pa izmišljajo. Na Koroškem ostanejo Slovenci še nadalje brezpravni h e-lotje in kot taki krasna ilustraciji bahatega napisa »Justitia fundamentima regnorum«.
— Nemci v Trstu. Nemštvo se v Trstu množi. Tekom let so si Nemci pridobili jako važno pozicijo v trgovini. Velik del tržaške trgovine je prešel v nemške roke in ti trgovci so potegnili za seboj mnogo drugih Nemcev. Pred 30 leti se Italijanom pač še sanjalo ni, da se kdaj razmere tako premene. Ker skrbi država v Trstu za nemške ljudske in srednje šole, in so Nemci v Trstu imeli vzrokov za pritožbe, so se v političnem OZiru postavili popolnoma na italijansko stran. V zadnjih letih se je pa začelo med njimi tudi precej močno nacijonalno gibanje. Nekateri profesorji in uradniki so začeli in zdaj se je to gibanje že toliko razvilo, da so se Nemci lotili snovanja političnih organizacij. V soboto so ustanovili nemški železničarji svojo nacijonalno organizacijo in obenem se je ustanovilo politično društvo nemških delavcev. Za to organizacijo stoji takozvana nemška radikalna stranka, ki jo vodi znani \V o 1 f. Med drugimi je pozdravil ustanovitev te organizacije tudi prof. dr. B i n d e r iz Ljubljane.
— Iz državne stavbinske službe. Stavbni pristav Karel P i c k v Ljubljani je imenovan za inženirja za državno stavbinsko službo na Kranjskem.
— Iz gozdarske službe. Gozdarski nadzorniški komisar II. razreda Karel T a v č a r v Novem mestu je imenovan za gozdarskega komisarja I. razreda.
— Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Otona pl. D e t e 1 e za predsednika kmetijske družbe kranjske.
— Premeščen je na lastno prošnjo iz moške kaznilnice v Kopru v Maribor kontrolor Fr. Barcal.
— Iz šolske službe. Učiteljica v Dobrem polju gdč. Justina S c h w i n g e r je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Dolenji vasi, absolvirani učiteljski kandidat gosp. Gabrijel Grilc pa za provizorične-ga učitelja v Loškem potoku. Pomožni učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani g. Viktor M i h e 1 i č je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano, absolvirani učiteljski kandidat g. Josip Potrato pa za provizoričnega učitelja na Studencu.
Iz pisarne slovenskega gledališča- Gospod M a r i a u Kon-dracki, prvi baritonist slovenske opere, je pel doslej skozi tri sezone v Lvovu. Učitelj mu je bil prof. dr. Gansbacher na Dunaju, eden najslavnejših sedanjih učiteljev petja, iz kojega šole je izšel Naval Pogačnik in mnogo drugih svetovno znanih pevcev. Dr. Gansbacher je v izredno toplih besedah priporočil svojega učenca gledališkemu vodstvu ter se izrazil, da ima gospod Kondracki ^nenavadno lep, močan in obsežen baritonski glas, katerega je v teku trehletnih študij dobro iz-vežbal." Tudi nemški dvorni igraleo in režiser P o hI, ki je poučeval Kon-drackega v igri, mu je dal zelo laskavo izpričevalo. Gospod Marian Kondracki ima na svojem repertoarju vse večje moderne in starejše baritonske partije.
Jaroslav Kocian v Ljubljani.
Mladi, komaj 24 let stari, toda svetovno že znani češki umetnik na gosli g. Jaroslav Kocian pride v sredo, dne 2. oktobra v Ljubljano koncer-tovat. Konoertoval je že z velikanskim uspehom po vseh večjih mestih Severne Amerike, po Angleškem, Francoskem in Ruskem. Koncert priredi r Glasben a Maticau. Spored prihodnjič.
Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 ima v
Četrtek, 26. t. m. ob šestih zve-čer sejo v uredništvu „Slovenskoga Naroda". Gg. odborniki se vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih stvareh, predvsem o proslavi štiristoletnioe Trubarjevega rojstva, ki se ima praznovati prihodnje leto
Poročil se je danes gospod dr. Bela Cesar k, distriktni zdravnik v Kostanjevici, s gospico Matildo Perovikovo. Iskreno čestitamo!
— Akademieno ter. društvo „Sava" ima v soboto, dne 28. t. m. v „ Narodnem domuu v restavraciji ob 8. zvečer izredni občni zbor. Ker so važne stvari na dnevnem redu, naj se ga vsi Člani zanesljivo udeleže. Gg. starejšine dobro došli!
Pevsko društvo „Slavec" prične s svojimi običajnimi plesnimi vajami v nedeljo, ti. oktobra, v društvenih prostorrih v „Narodnem domuu. Pristop imajo društveni člani in njihove obitelji, ter povabljeni in upeljani gostje. Nadalje bode imelo društvo v tekoči jesenski in zimski dobi še naslednje prireditve: Dne 10. novembra koncert s zabavnim večero m, v predpustnem času pa zaključni plesni vence k, in dne 1. marca veliko društveno maskarado. Ako se prijavi zadostno Število novih članov začetnikov za pevski zbor, se otvori sredi oktobra pevska Šola. Prijaviti se je osebno pri raznih pevskih vajah ob ponedeljkih in sredah zvečer od polu devete ure nadalje v .Narodnem domuu I. nadstropje na levo. Za novopristopivše izurjene pevce seveda obisk pevske šoie odpade.
Za železničarje! Kakor vsako leto, razdelili se bodo tudi letos dohodki nekaterih ustanov med bivše železniške uslužbence, njih vdove in sirote in sicer te le ustanove: Avstrijskega železniškega podpornega fonda; viteza Matije Schonererja, barona Moritza Konigswarterja in fonda za avstrijske železniške ponesrečence. Tozadevne prošnje je vlagati pri po stajenačelstvih južne železnice, najkasneje do 31. oktobra t. 1. kjer se iz v« do tudi natančneja pojasnila.
PonČnO potovanje priredi kmetijska družba kranjska prihodnjo leto na Češko, kjer bo v Pragi kmetijska razstava.
Popravek. Cenjeno uredništvo ^Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Na podlagi § 19. t. z. Vas prosim, da sprejmete sledeči popravek v Vaš cenjeni list: Ni res, da sem bil jaz pri dež. sodišču, zaradi goljufive kride obsojen; res je, da so me obsodili le radi poskusa navadne kride, ker sem jaz že med preiskavo svoje dolgove poravnal. Proti tej razsodbi sem prijavil pritožbo. Med tem, ko se Vam za natis teh vrstic zahvaljujem, belježim z odi. spoštovanjem Alojzij Rasberger. V Ljubljani, dne 23. sept. 1907.
Pokopališče v Sp. Šiški. Dne 20. t. m. je bil v Sp. Šiški komisijski ogled zaradi pokopališča. Prebivalstvo Sp. Šiške želi imeti svoje pokopališče in to je naravno. Šiška je velika, ljubljansko pokopališče pa precej oddaljeno. Nositi mrliče skoro poldrugo uro, je pač težko izvedljivo, pogreb z vozom pa stane menda kar 86 gld. V Šiški je mnogo ubogega ljadstva, ki take svote še nikdar videlo ni. Naravno je torej, da želi prebivalstvo lastnega pokopališča. Zupan je izdelal načrte in 20. t. m. j 9 bil komisijski ogled. Glede izbranega prostora so mnenja različna. Eni mislijo, da je škoda tega prostora, kajti Šiška se rapidno razvija, a se ne more širiti na drugo stran nego tja, kjer je prejektirano pokopališče. Po dolgih debatah se je sklenilo, da se zgradba za sedaj odloži. Največ je na to odločbo vplival župnik pater Hugolin, ki je opozarjal, koliko je veljalo ljubljansko pokopališče in omenjal, da se itak v doglednem času ustanovi v Šiški samostojna župnija in da se bo tedaj najlaglje rešilo pokopališko vprašanje. Ker pa so pogrebni stroški za revne ljudi res veliki, bi morda kazalo, Če bi Šišenska občina napravila lasten pogrebni zavod. V Avstriji, na Nemškem in drugod je že mnogo občin, ki imajo občinske pogrebne zavode. Ti funkoijonirajo vsi prav dobro, delajo jako po ceni in omogočajo, da občine Še prav lepo in brez stroškov vzdržujejo pokopališča.
V gozdu blizu Velike Loke
sta bila dva divja mačka. Enega je ustrelil 1. t. m. g. Anton Grmov-šek iz Trnja in druzega 22. t. m. g. Alojzij Bukovec iz Velike Loke.
Žrtev svoje neprevidnosti. Ivan Bračko v Glavnici pri Moravčah na Hrvaškem se ni mogel odvaditi, da bi ponoči, kadar se je kaj prebudil, ne kadil. Spal je po leti v senu. Te dni je z gorečo cigareto zaspal, svalČica je padla v seno, ki se je užgalo. Vsega opečenega so izvlekli iz ognja, da najbrž ne bo okreval.
Iz Turjaka se nam piše: Iz sosedne fare je prišel podrepnik od črne garde v Turjak, v narodno gostilno. Na mizi vidi ležati nSlov. Narod*^, ter si misli, kdor „Narodu bere, ta je gotovo nferdamana, tako saj pripoveduje naš fajmošter. Ko se je mož nasrkal Žgane kapljice, se je začel tolči na svoje suhe prsi in se priduševati, kaj to more biti. Res je začel nNarodu brati in ko pride do notice, kaj duhovniki delajo, je bil tako vesel, da mu je od veselja srce
(Dalje v prilogi).
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 221., dne 24. septembra 1907
v škornje skočilo. On si misli, kako more to biti, da se ne boje živega vraga in gre domu. Med potjo si je pa mislil, danes je kvaterna nedelja pa sem „Narodu bral. Komaj pride domu, ga je že žena z burkljami čakala in rekla: „Zdaj bova pa midva „Narodtf brala41. Žena začne moža tako z burklami mlatiti, da jih je razbila. Duigi dan gre žena k župniku in pove, da sta z burkljami z možem molila rožni venec zato, ker je „Narod" bral.
Omika   celjskih nemškutarjev. Ko so se celjski Sokoli ob priliki žal ske sokolske slavnosti ponoči vračali domov, jih je  pred  kolodvorom napadla znana celjska nemškutarska s<>-drga, ki ji je načeloval znani zloglasni mestni ekonom D e r k a n e. Ta Derganc je imel   zlasti   piko na dr. Rajha; skočil je k njemu in ga jel z nogami sirovo suvati.    Dr.  Rajll je Derganoa tožil in sodnik ga je za njegovo junaštvo obsodil v tridnevni zapor in v poravnavo  vseh stroškov. Oe se ne motimo, bodo slavili očka Derganc že v kratkem redek jubilej 25kratne obsodbe radi žaljenja Slovencev. Pri tej priliki se ga bodo go tovo spomnili celjski mestni očetje z znatnim darom, saj je v njih očeh tisti mestni uslužbenec najholj zaslužen, ki se odlikuje po največjem sovraštvu do Slovencev.
Pripravnica na  celjski gim-
nazijlj t" jo je svoje dni ustanovil ravnatelj Končnik v to svrho, da bi dal slovenskim fantom, ki so nameravali vstopiti v gimnazijo, priliko se naučiti nemščine, šteje letos S učencev A država jo še vedno vzdržuje, seveda saj ta šola služi zgolj v ger-raanizstorične namene.
Ptujska „Posojilnica" je darovala za pogore ce v Mihovcih in Zdragonji vasi 600 kron.
Framskc graščino pri Slivnici na Štajerskem je kupih od grofa Schonborna župnik M u r Š i č v Framu.
Novo poslopje za moško učiteljišče v Maribora so slovesno otvorili preteklo nedeljo.
Promet z avtomobili med Celjem in Dobrno se namerava uvesti; v ta namen bodo morali cesto primerno razširiti.
Razširjanje anarhističnih spi SOV. Pred tržaškimi porotniki je stal včeraj 21letni pleskar Ernest Kure t iz Milj v Istri,  obtožen,   da je maja t. 1. razdeljeval v svojem kraju tiskovino anarhističnega značaja Ob toženec je pri razpravi priznal, daje antimilitarist,    antiparlamentarist m anarhist  in   da je  imenovana tiskovina vsebine,  ki  se  docela uiema z njegovim naziranjem.   Ker so porotniki potrdili samo vprašanje na prestopek razširjenja  tiskovin brez ob lastvenega  dovoljenja, je  bil Kuret obsojen na 10 K globe. — Radi ena kega prestopka je   bil   obsojen tudi pred tržaškimi porotniki 231etni dela ec Jožef Rekel  tudi  na  10 K globe.
Grozna smrt. Kolikokrat so si ljudje vsled svoje neprevidnosti krivi smrti, dokazuje zopet tale žalosten slučaj. 17 letni delavec Jožef Prinčič v Trstu se je dal dvigniti z dvigalom za blago od tal v eno gornjih nadstropij. Ko je bil v prvem nadstropju, je pomolil glavo čez dvigamo ograjo, vsled Česar je prišel ž njo med to ograjo in bližnji strop. Ker se je dvigalo še vedno dvigalo in Prinčič že najbrž ni mogal glave nazaj potegniti, mu je bila v pravem pomenu besede odtrgana od telesa, ko je prišel tik do stropa. Ko je mati nato prinesla sinu kosilo, nasla je v svojo žalost strašno končanega nesrečneža.
Velika nesreča. V nedeljo zjutraj
ob Vi8- uri J6 spadal v Trstu v ulici del Tintore 32 letni voznik Alojzij Rebec iz Sežane led. Kar je priletel vanj na motociklu 27 letni agent tvrdke Greinitz Rudolf Korenički s tako silo, da je padel Rebec na tla in si pri tem ubii črepinjo in zvečer umrl v bolnišnici. Zapustil je ženo in tri majhne otroke. Pa tudi Kore nicki se je strašno poškodoval zunaj in znotraj. Težko ranjen leži sicer doma, a najbrž ne bo okreval. Ne sreče je kriv edino on, ker je s tako naglico vozil.
Ubil se je v ladjedelnici v Pulju 181etni Anton Grombač.
Zanimiva kazenska razprava
se začne v Rovinju jutri proti 22 ob tožencem Hrvatom z Velikega Vrha pri Pulju radi znanih dogodkov na Velikem Vrhu 19. junija povodom puljskih občinskih volitev, o kateri priliki je poginil Italijan Moscarda. Obtožence bo branilo 6 istrskih hrvaških odvetnikov.
Trto A U& je uradno konstatirana v črvinjanskem okraju.
Skladatelj Viktor Parma je poslal upravi hrvaškega gtedališća pismo, v katerem se zahvaljuje na krasni vprizoritvi njegove nove operete ^Lokavi služabnik". V znak priznanja je daroval pokojninskemu gledališkemu zakladu 200 kron mesto vencev ravnatelju in umetnikom.
Električna razsvetlava v Zagrebu. 5 oktobra bo Zagreb prvikrat električno razsvetljen.
Uboj zaradi oreha. V Milošev-
cih na Hrvaškem sta se zaradi enega oreha sprla in stepla kmeta Vid T r-ninič in Mile Karakaš. Trninič je udaril nasprotnika tabo s kolom Čez glavo, da je na mestu izdihnil.
Prememba posesti Hiso trgovca g. Alojzija Seska z Jesenio na voglu Ilirskih in Šfcofjih ulio v Ljubljani je kupil dražbenim potom tukajšnji trgovec g. Adolf Hauptmann za 34 000 K. Hiša še ni dodelana. Hudovernikovi hiši v Radovljici je kupil eno kleparski mojster g. Mihael Mencinger, drugo pa mizarski mojster gospod Prano Presterl.
Mednarodna  panorama pod
TratićO ima ta teden razstavljen najlepši del SolnograŠke z glavnim mestom Solnogradom in slavnim Berobtesgaden; nadalje vidimo Ko-nigssre, gorske velikane TVatzmann, Mittelspitze itd., impozantne soteske in globeli, življenje planincev na prostem in po zimi ob peči itd.
TatVinOa Postnemu slugi Jožefa Zupauciču je snoci okoli 10. ure dosedaj Še neznan tat ukradel iz veže hiše št. 38 v Florjanskih ulicah še dobro ohranjeno kolo ("Waf±enrad). Kolo je imelo tovarniško številko 104.468, policijsko pa 400 in sicer Črno na belem polju, ter je bilo vredno do 2C0 K. Pozor pred nakupom! Hlapcu Mihaelu MeguŠarju je bilo ukradeno iz stanovanja v Hrenovih ulicah št. 17 za 13 K perila. Tat je nek 22 letni nepoznan Človek, ki je prišel tja v stanovanje in sa izdal pod tujini imenom. Rekel je, da je v službi pri nekem tukajšnjem trgovcu kot pi^ar in da ima posla tudi v „Srbski čitalnici14, kar pa je bilo, kakor se je dosedaj dognalo, vse iz trte iz7ito in je pustolovec s tem ljudi Je slepil, da je lahko nemudoma pokradel in odšel. — Neki dami je bil ukraden zlat prstan, ki je imel en večji smaragd in briljant in tri manjše rubine in tak briljant vreden ISO K. — Alojziju Smoletu je bil na Radeckega cesti št. 24 ukraden 28 K vreden površnik. Tat je zuan. — Hlapcu Jožefu Cernetu je bdo iz hleva na Dolenjski cesti št. 1 pokradene za 19 K obleke.
Nepreviden voznik. Včeraj dopoldne je nek voznik zelo v naglem diru podil konje po državni cesti na Glincah in pri tem podrl 8 let staro učenko Danico Rovškovo ter jo na roki in glavi težko telesno poškodoval.
V Ameriko je včeraj hotel odpeljati JoSef Krapež Andreja Goloba rodom iz Loke pri Celju in ker ni še izpelnil vojaške dolžnosti, je na južnem kolodvoru službujoči nad-istražnik Večerin oba aretoval. Krapež je Goloba hotel spraviti po izselje-valni agenturi Zwiichenbarrtovi v Bazi u v Ameriku.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 170 Macedoncev, 180 Hrvatov, 25 Slovencev, 60 Črnogorcev in 50 Ojztov. V Heb je šl > 100, v Beljak 70, v Inomost 60, v Meran pa 50 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reči. Hlapec Štefan Ver bič je našel k'juč za kolesa. Posestnik Fran Ve I ko vrh je našel zlat ščipalnik. Neka dama je izgubila črno usnjato denarnico, v kateri je imela čez 20 kron denarja. Delavka Antonija Fin kov a je izgubila v belem robcu zavito denarnico, v kateri je imela okoli 8 K denarja. Neka dama je izgubila črn svilnat solnčnik, vreden 10 kron.
Jugoslovanske vesti Odkritje spominske plošče Pavlu Stoosu. V Dnbravici ob Sotli v hrvaškem Zagorju so v nedeljo „Bratje brv Zmaja" odkrili spominsko ploščo slavnemu ilirskemu pesniku Pavu Snoosu. Slavnosti je prisostvovala množica naroda, rBratje brv. Zmaja", Sokoli iz Zagreba in Krapine in pev druUvi nKolou in „Sloiolau iz Zagreba. Slovence je zastopal prof dr. Fran Ilesič iz Ljubljane. Da-bravice, rojstna vas pesnika Stoosa, so pri tej priliki odele praznično krilo. Pesnikova rojstna hiša je bla okrašena z zelenjem in hrvaškimi trobojnicami. Pred slavnostjo so pevci zapeli „Glasna jasaau. Nato ja predsednik „Bratov hrv ZmejV Laszow-s ki s kratkim govorom očrtal pomen slavnosti in dal znamenje, da se odkrije spominska plošča Nato je v navdušenem govoru podal dr. Ort-ner siiko pesnikovega življenja in delovanja. V imenu Slovenoev je spregovoril dr. Ilešič. V svojem govoru je poudarjal velik pomen ili-rizma za Hrvate in Slovence in izražal željo, da bi kmalu prišel Čas, ko ne bo veČ Sotla meja med enokrv-nimi brati Slovenci in Hrvati. IleŠi-čev govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Lepo slavnost je za-kjučila narodna himna „Lepa naša domovina", ki so jo zapela združena pevska društva. Po slavnosti je bil banket, ki se ga je udeležilo okoli 300 oseb.
— Srbski  rodoljub umrl.
V Pulju je pretekli teden umrl pomorski generalni komisar Stanko B adisavlj ević. Po rojstvu Srb je že v časih, ko so se Srbi in Hrvati najt jute jše klali med sabo, zagovarjal idejo bratske sloge med hrvaškim in srbskim narodom. V borbi Hrvatov proti Italijanom v Pu'ju je bil z vso dušo na straui hrvaških narodnih bo-riteljev. Budisavljevic je bil med prvimi ustanovitelji „Hrvatske čitaonice" v Pulju in v znak hvaležnosti so ga Hrvati izvolili tudi za Čitalničnega predsednika, dasi je bil Srb. Blagemu rodoljubu večen spomin!
— Zarota proti velikemu knezu Vladimiru na Bolgarskem. Bolgarski listi poročajo, da je prišla sofijska policija na sled zaroti proti velikemu knezu Vladimiru, ki se je udeležil odkritja spomenika carju-osvoboditelju. Atentat bi se imel izvršiti s pomočjo neke ure, v kateri je bila skrita bomba. To uro so nameravali zarotniki položiti na mizo v poslopju ruskega konzulata v Sofiji, kjer bi se moral veliki knez udeležiti banketa, prirejenega njemu na čast. Dotično uro z bombo bi imeli na mizo   položiti   dve služkinji
v ruskem konzulatu, katerima so zarotniki obljubili lO.OOO levov nagrade. No, ti služkinji ste zaroto izdali in tako je policija preprečila atentat. Zarotnikom so baje že na sledu.
* Drobne novice. Pasivna r o-s i s t e n c a grozi izbruhniti na privatnih železnicah, ki se stekajo na Dunaj. Da se to prepreči, prišlo je \ Seraj k ministru dr. Derschatl i 40 nemških drž. poslancev. Minister je obljubil posredovati. Glavni ravnatelj Južne železnice je rekel deputaciji, da nprava Južne železnice spoznava potrebo, da se plače uslužbencem znatno zvišajo.
- O grofici M o n t i g n o s o sc le zdržujejo vesti, da se v najkrajšem času poroči s pevcem Tosellijem. Niti v Draždanah niti njeni starši v Toskani ne vedo, kje je sedaj grofica. Vsled tega je nastala vest, da se je že poročila ter se nalašč skriva javnosti. Tudi o njeni hčerki, prinec-sinji Moniki se ne ve, kje je.
Most preko Zlatega roga v Car igra d u začno baje kmalu graditi Nemška banka je zagotovila v ta namen štiri milijone mark.
Reklama na nagrobnih spomenikih. Amerikanci so povsod v prvi vrsti trgovci, celo na pokopališčih. Tako je citati v Njujorku na pokopa-lil i sledeči napis: »Pod tem kamnom bo počival nekega dne James Boltom sedaj pa še vodi sijajno v 15. aveniji št. 57 znano trgovino s črevlji in usnjem L Boltona i. dr.« — Drugi nagrobni spomenik ima napis: »Tuka; leži John Smith; ustrelil se je z revolverjem zistem »Colt« ter bil pri priči mrtev. Revolver »Colt« je najboljše orožje za samomorilce.«
* Vseučilišče v Afriki. Prihodnje leto se otvori v Alžiru severnoafriško vseučilišče. Pravzaprav sc le takozvani »ecolos supericurs« pre-osnuje v vseučilišče. Na novem vseučilišču se osnujejo ne samo učene, temne tudi zelo praktične stolice, vsled česar bo obisk brezdvomno zelo velik.
* Clenienceau — slab dramatik.
Francoski ministrski predsednik Cie-menceau je opisal dramo »Pajčolan sreče«. Drama se je nedavno igrala v B rese i ji. toda občinstvo jo je sprejelo tako hladno, da se gotovo ne ponovi ve<\
* Trgovina z dekleti v Budimpešti. V Budimpešti so zaprli družbo, ki se je bavila s kupce van jem deklet. Poglavar družbe je bil neki Szilagvi, propal človek, ki sc je preživljal s tako kupčijo. Njegova mati j«1 imela v Budimpešti zloglasno hišo, a so jo izgnali iz mesta. Zato se je moral sani pobrigati za službo. Združil se je z nekim žepnim tatom, s sla-boglasno Židinjo Kolin in s kavar-narjem Moskovićem. Szilagvi je svoji žrtvi dvoril ter ji obetal zakon. Zvabil jo jc nato v Moskovičevo kavarno, kjer so jo opijanili ter jo zanesli v Szilagvijevo sobo, in deklica je bila izgubljena. Iz obupa je potem ljubkovala s svojim za pel j i vceui, dokler ji ta ni priskrbel kake »službo« v inozemstvu ali jo naravnost pregovoril, da je šla v »javno zabavišče«. Tam sc je vsaka seznanila z »odličnim« gospodom Glnnzeni, žepnini ta tom, ki je dekle pregovoril, da je pobunila ž njim na Reko, v Solun ali v Sarajevo. S tem je bila njena usoda zapečatena. Postala je blago na ljudskem semnju — cena ji je z vsakim dnem padala, dokler ni ostala do skrajnosti propadla, zapuščena in prezirana v tujem svetu. Na ta nar in je ta kompanija prodala nad 300. deklet. In za vse te zločine je dobil ka-varnar tri, ostala dva pa po pet dni zapora.
* Čudna pota uradniške modrosti. Predsednik nekega francoskega departementa je naročil svojemu se-keijskemu načelniku, da mu je vsakega prvega v mesecu  vzdignil pri
blagajni plačo 3000 frankov ter mu jih poslal. Enkrat pa je sekcijski načelnik izročil ta posel svojemu podrejenemu uradniku. Uradnik pa denarja ni izročil, temue ga je takoj prvo noč zaigral. Predsednik je zahteval od načelnika denar, češ, naj se pri podrejenem uradniku odškoduje kakor hoče, njemu (predsedniku) je le on (načelnik) odgovoren. In načelniku ni drugega preostalo, kakor izplačati 3000 frankov iz svojih prihrankov. Toda kaj mislite, kaj se je zgodilo nepoštenemu poduradniku? Dobil je službeni ukaz, da si mora vsak mesec toliko in toliko dati odtegniti od plače, a da se je moglo to storiti uspešno, so mu — plačo zvišali.
* Gospodarstvo v Vatikanu. Zaradi slabe plače se je začela papeževa nobelgarda puntati, a tudi število Švicarjev se manjša z vsakim dnevom, ker Švicarji zaslužijo doma več kakor pri »vaškem župniku«, kakor imenujejo papeža Pija X. Med čuvaji palače (gardia palatina) se tudi disciplina čimdalje bolj krše. Rekruti-ra se iz malih obrtnikov in na čela ji stoji nečak pokojnega papeža fcrof Peeci. To gardo baje papež sploh razpusti. Tudi pri višjem upravnem u radništvu ni vse v redu. Nedavno sc zaradi velikih nerednosti odslovili odličnega vatikanskega uradnika. Sedanji papež skuša celo upravo reformirati, toda povsod naleti na od^oi', da se bo končno vdal v milje, v katerem so živeli njegovi predniki, a gospodarji Vatikana ostanejo stari šlendrijani.
* Stroj, katerega goni solnce. Ke-mist Frank Shurman je na podlagi principa, po katerem pridelujejo farmer j i po zimi zelišča, rešil stari problem, po katerem se tudi toplota soln-ca lahko uporabi v nadomestilo ognja, oziroma premoga, kar je velike važnosti za obrt. On je namreč izdelal stroj, ki dobiva potrebno gonilno moč direktno od solnca in o kateri je prepričan, da se bode izvrstno obnesla. Na svojem posestvu v Taconv je napravil lesen zaboj, ki je dolg 80 in širok 60 čevljev in kateri je zakopan v zemljo. Ta zaboj je pokrit z navadnim dvojnim steklom, kakor ga rabijo farmerji za svoje cvetljičnjake, v katerih pridelujejo po zimi vsakovrstna zelišča. Dvojna steklena streha je oddaljena ena od druge le dva palca. V ta prostor vodijo železne cevi, katere so pobarvane črno in napolnjene z etrom. Cevi vodijo do malega parnega stroja, ki stoji navpično. Eter se vsled solnčne vročine spremeni v paro, ki gre skozi stroj ter mu daje tri in pol konjskih sil. Iz stroja odhaja para zopet v kondenzator in nazaj v cevi. Kurjava je popolnoma nepotrebna, kajti solnce popolnoma nadomešča premog. Shurman je dognal, da se v naši severni širini od solnca doseže 350 do 400 stopinj vročine. Solnčni žarki se pod dvojnim steklom spremene v vročino in sicer s pomočjo cevi in vse, kar je v ceveh, mora zavreti. Ako je v ceveh voda, se spremeni v paro, katero se lahko porabi za gibanje strojev. Vladni zvedenci obiščejo te dni srečnega izumitelja, da se prepričajo o praktičnosti njegove iznajdbe.
* Siamski kralj Hulalongkorn je obhajal letošnji svoj god (21. septembra) na nemških tleh, namreč v Hom-burgu. Nemški cesar mu je že davno hotel napraviti za to priliko posebno veselje. Ker ima kralj zelo rad lepe pse jazbečarje ter se ni mogel nagledati cesarjevih jazbečarjev, ko je obiskal cesarja v \Yilhelmsli6he, ukazal je cesar zbrati 14 najlepših jazbečarjev ter jih poslal kralju v Hom-burg, naj si izbere izmed njih za god dva, ki mu najbolj ugajata. Kralj Hulalongkorn je bil očaran nad cesarjevo ljubeznjivostjo ter si — pri držal vseh 14 psov, češ, da mu vsi tako ugajajo, da bi sc od nobenega ne mogel ločiti.
* Mehaničen obraz. Francoski minister dr. Delair je predstavil članom francoske akademije za medici no v Parizu moža, ki ima ponarejen ves spodnji del obraza, namreč bra-do,spodnjo čeljust, gornjo čeljust,ustnice in nos. Obraz mu je namreč raz trgal nepreviden strel. S čudovitim mehanizmom so mu vse te dele umetno ponaredili, da mož lahko žveči hrano ter na par korakov sploh, ni poznali, da nima pristnega obraza. Seveda nosi umetne brke in umetno brado, s čemur sc falzifikacija še 1 olj pokriva. Mehanizem sestoji iz Štirih delov, ki si jih lahko mož sam razloži ter jih vsako jutro v umivalniku z vodo in milom opere.
* Aparat za krivoprisežnike. Dr. Munsterberg v NTjojorkn je iznašel aparat, »nutomatograf«, ki naj poko Se, ali zaprisežena priča pri sodišču resnico govori. Aparat sestoji iz dveh delov, takozvanoga »pneumogrnfa . ki kontrolira dihanje in sphvmogra-fa, ki naj kaže, kako bije srce. V veliki pravdi proti Harrvjn BO vsem zarotnikom pritrdili aparat na prsi, a aparati so bili mirni, dasi so priče lagale za stavo.
Književnost
Latfnscinaa In omika. Vseuči-liški profesor dr. Teodor Fuohs je izdal broSurioo „Die lateinisohe Grrammatik unddie sogenannteformale Bildungu. S tem spisom je novic sproženo vprašanje, kolik pomen in kako vrednost ima učenje latinščine. To vpraSaoje je že staro, provzročilo je že nebroj kontroverz, poklicalo v življenje že cele biblij o teke polemičnih spisov. Novih argumentov tudi prof. Fuchs ni navedel, a zbral je vse najvažnejše ugovore v prepričevalno celoto. Zato zasluži ta spis zanimanje interesentov.
Telefonsko in Drzolavns poročilo
Trst, 24. septembra. Danes je bila istrskemu deželnemu zboru predložena nova volilna reforma, s katero se zviša število izvoljenih poslancev za 9, t. j. od 33 na 42. Kuriji trgovske in obrtniške zbornice in veleposestnikov ostaneta nespremenjeni. V mestni skupnim se pomnoži število mandatov od 12 na 13. Splošna nova kurija bi naj štela 6 poslancev. Za vse kurije velja direktna in tajna volilna pravica. Dosedaj so imeli Italijani (razun virilistov) 21, Slovani pa 9 mandatov. Po novem volilnem redu bi imeli Italijani 24, Slovani pa 15 mandatov. Slovani, ki tvorijo večino prebivalstva, se s tako razdelitvijo ne morejo zadovoljiti. Obenem z volilno reformo je predložila vladu tudi nov volilni red.
Praga, 24. septembra. Glasilo agrarne stranke »Venkov« javlja, da misli dr. H e r o 1 d z ozirom na izid drž. zborskih volitev v Kraljevih Vinogradih odložiti svoj državnozbor-ski mandat.
Praga, 24. septembra. Danes zjutraj je dospel semkaj trgovinski minister dr. Fort. Dopoldne je po-setil mladočeški klub v deželnem zboru; v klubu je bila važna konferenca, na kateri se je baje razpravljalo o tem, da-li naj dr. Fort in dr. Pacak še nadalje ostaneta v Bc-ckovem kabinetu, ali naj takoj odložita svoje portfelje.
Budimpešta, 24. septembra. Madžarsko časopisje besni jeze in razburjenja, ker sta se baje v soboto udeležila zborovanja romunskega kulturnega društva tudi romunski ministrski predsednik Sturdza in minister notranjih zadev B r a t i a n u. Sturdza je baje prišel preko meje preoblečen v misijonarja. Bratianu pa kot avtomobilist.
Pariz, 24. septembra. Znani norveški pisatelj Bjornson, ki je vzbudil veliko senzacijo s svojim, na mirovni kongres v Monakovem naslovljenim pismom proti ogrskemu naučnemu ministru grofu A p p o -n y i j u , priobči v oktobrski številki lista »Le courier Europ«: članek, ki bo naperjen proti nasilstvu Madžarov na ogrskih narodnostih.
Pariz, 24. septembra. »Tem p -javlja, da je Tittoni koncem 1. 1904. sklenil z Vatikanom po posredovanju kardinala Agliardija pogodbo, da bodo laški katoliki glasovali za vladne kandidate, ako se vlada zaveže, da ne predloži parlamentu zakona o ločitvi cerkve od države, da plača cerkvi tri milijone in ne oponira udeležbi Vatikana na mirovni konferenci v Hagu.
Poslano.*)
Neka j  misli o splošnem nedeljskem počitku v ljubljanskih trgovinah in dežela.
Dandanes skoro vsak odobrava nedeljski počitek. Nekateri ga odobravajo zgolj iz verskega, drugi z zdravstvenega in tretji s političnega in socialnega stališča.
V Ljubljani je vpeljan v trgovinah splošni nedeljski počitek in naslednje vrstice naj nekoliko pojasni' jo, ali je ta splošni nedeljski počitek Ljubljani v korist ali v kvar.
Trgovski sotrudniki in drugi uslužbenci trgovin so gotovo zadovoljni s splošnim nedeljskim počitkom, manj pa mislim njih gospodarji, in še manj pa dežela. Z narodnega gospodarskega stališča se ta splošni nedeljski počitek nikakor odobravati ne more, in pojasniti škodo, katero provzroči ljubljanskemu narodnemu trgovalVU ta splošni nedeljski počitek, naj bo namen teh vrstic.
»Slovenec« se je 12. pr. m. zaletel v gospoda Me jača, da hoče odpraviti v ljubljanskih trgovinah nedeljski počitek, nakar je gospod Mcjač podal izjavo, da je imel njegov predlog v seji trgo\ske zbornice dne 9. pr. m. edinole namen, da naj deželna vlada vpliva na deželne vlade sosednih dežel, da tudi one vplivajo, tla se upe lje popolni nedeljski počitek v trgovinah njih stolnih mest. Preduo se bo to uresničilo, bo še dokaj vode steklo.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo
odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
»Slovenec« naprad ujakom predbaci-va, da ne razumejo tok časa; »Slovenec« pa ne razume narodnega trgov-stva, narodnega gospodarstva. »Slovenec« je za splošni nedeljski oočitek; pogleda naj pa po deželi, in videl bo, da ravno klerikalni konsumi v nedeljah na stcžnj vrata odpirajo, in da se tam pozno v noč baranta in popiva. Ali je morda najti pred vsako cerkvijo v mestu in na deželi na takozvanih »štantih«, kjer se prodajajo razni religiozni predmeti, nedeljskega počitka?
Izobraženstvo,  t.  j. zdravniki, večji posestniki,    uradniki, učitelji itd., ki so vezani vsled službe ali po sestva na deželo, pač ne morejo raznovrstne potrebščine si nabaviti pri kle rikalnih konsumih, in tudi druge narodne trgovine niso vstanu vsem nji hovim   zahtevam   v   popolni meri ustreči,   kajti izber teh trgovin navadno ni velika, večinoma je prikrojena večini prebivalcev, zaradi tega zastonj iščeš v teh trgovinah lepe in dobre manufakture in drugih boljših predmetov.
Kje potem boljši krogi z dežele nakupujejo blago, da odgovarja njih zahtevam? Dolenjska, Noti-anjska bi na to hitro odgovorila v Ljubljani, Gorenjska pa sedaj, ko je stekla železnica Št. Vid na Glini-Trst oziroma Beljak-Jcsenice, pa v Gorici, Celovcu ali Beljaku, kjer so trgovine tudi ob nedeljah odprte, in kamor te kroge za sedaj še, nekaka radovednost nepoznanega kraja vleče. Pisec teh vrstic je večji posestnik. Opravki pri različnih uradih ga tirajo večkrat v večja mesta. Poznam iz lastne skušnje trgovine ljubljanskega mesta, in skoro vse druge večje trgovine glavnih mest sosednih dežela. Svetoval bi za nakup le narodne trgovine ljubljanskega in goriškega mesta, trgovine v Celovcu in Beljaku se ljubljanski in goriški niti primerjati ne morejo, kajti trgovine v Celovcu in Be ljaku se morajo šele prikrojiti sedanjim vsled novih železnic nastalim razmeram, in bodo šele v doglednem času na isti stopinji, ko one v Ljubljani in Gorici.
Imenujem se prostega človeka, ko mi je takorekoč vsak dan na razpolago. Velika družina in uprava večjega posestva mnogo potrebuje, in da si vseh teh potrebščin ne morem nabaviti na deželi, je umljivo, meni je tedaj lahkota, da pobitim v Ljubljano in da si tam nabavim, kar si ne morem nakupiti v domačem kraju.
Poglejmo pa druge stanove na deželi; n. pr. uradniški, učiteljski, vojaški stan itd., temu se že delajo take ovire, ako hoče med tednom prostega dne, da zanj prositi ne mara, v nedeljo ima prosto, tedaj bi se rad peljal z ženo v Ljubljano, da bi si nabavil različne potrebščine, pa glej spaka nedeljski počitek, saj ne moreš nič nakupiti, čakati moraš do prihodnjega praznika, a tega letos n. pr, med časom od 15. avgusta do 1. novembra ni, in na praznik je skoraj tri četrtine trgovin v Ljubljani zaprtih. Ravno v označenem času bi si rad v Ljubljani nakupil razne potrebščine za zimo, a vse trgovine so zaprte. Uradniki, učitelji itd. zdihujejo in pravijo, blagor jim, ki so v takih krajih nastanjeni, da lahko pobite v nedeljo nakupovat v Gorico, Celovec ali Beljak.
Kaj pa stori uradnik, kateri ne more v Ljubljano, da si nakupi potrebnega ? Nadležni Žulje, ki preplavljajo deželo, so zanj kar naenkrat dobro došli. Obleko, perilo, zlatnino, knjige itd., vse naroči pri njih, kakovost in cena dostikrat dvomljiva; žalostno, da si dotični za krvavo pri-služeni in isti denar ni mogel boljše ga nakupiti v Ljubljani, še žalostne-je, da gre denar iz dežele, da polni židovske malhe. Saj niti ljubljanskim krogom ne prizanašajo židovski potniki, kaj šele onim na deželi. Ali niso ravno v zadnjem časn razni eelo uradni časopisi svarili pred nadležnimi potniki in njih početje v pravi luči pokazali? Potnik z obleko, zlatnino itd. sme le priti v kak kraj, če je bil povabljen, a na to se nobeden ne ozira. Vsak Zid ima seboj žc tiskano povabilo, in prvega boljšega, katerega sreča v kakem kraju, ga prosi za podpis in varen jc v svoji nadaljui kupčiji. Na imenovani način oblezc kraj za krajem, in ne brez zelo povoljnoga uspeha.
Nisem zato, da bi bile 1 j ubijan ske trgovine vsako nedeljo odprte, pač bi bil za to, da bi bile ljubljanske trgovine prvo nedeljo v mesecu odprte, in sicer v času od 8. zjutraj do 1. popoldne, v praznikih so pa lahko kot nekaka kompenzacija zaprte. S tem bi bilo ustreženo ljubljanskim trgovcem in deželi, in to bi koristilo, kar se mora v sedanjih časih na vsak način upoštevati narodnemu blagostanju, in okrepilo neodvisnost od židovskih potnikov.
Zatorej ljubljanski trgovci pomislite te vrstice in vprašajte se, jeli splošni nedeljski počitek v vaših trgovinah Vam in narodu v korist, Ali bi ne bilo v povzdigo vašega in narodovega blagostanja, ako bi bile trgo-
vine v Ljubljani eno nedeljo v mesecu v označenem času odprte? Kako naj bi bili trgovski sotrudniki proti tej naredbi, ko večji dohodki gospodarja obenem povišajo njih dohodke! Poleg tega bi morali pa misliti, tudi jaz bodeni enkrat gospodar, in kot tak ne bi mogel hiti proti taki naredbi. Pomisliti pa morajo trgovski uslužbenci, da je malo stanov, ki bi imeli vse nedelje proste. Vsak njih gospodar, vsak obrtnik, vsak uradnik je marsikatero nedeljo v mesecu vprežen, ne dela ravno javno, in če vprašate omenjene stanove, vsak vam bo to potrdil.
Rodoljubi z dežele ta človeška speries bi zopet poživila Ljubljano, katera se je je začela ogibati. Vsaj prvo nedeljo v mesecu bi se ti sešli v Ljubljani, obiskali njih otroke, trgovci in gostilničarji bi bili zadovolj ni, in vsak koncert in vsaka veselica bi ta dan uspela. Poglejte kaj druga mesta za povzdigo trgovstva, narodnega blagostanja uprizore, poglejmo ne daleč v Gradec, tam vidimo ravno priprave za »Grazer Herbstmesse«, katera se je lansko leto tako obnesla, pri nas mislim nimamo kaj stičnega.
In tudi Ljubljana sama mislim ne bi imela nič proti tem nasvetom. Koliko ljudi je v Ljubljani, kateri ne utegnejo med tednom v trgovine, saj tisti čas, ko so oni prosti so tudi trgovine večinoma zaprte, posebno sedaj, ko sc bodo trgovine že ob 7. zvečer zapirale. Mestni moški, kakor tudi deželan mora prepustiti nakup svojih potrebščin ženski, da -e pa njen in moški okus ne strinjata, je znano, in kolikrat se mora vsled tega že kupljeno blago premeniti, lahko odgovore ljubljanski trgovci. In recimo, nekateri imajo že ob G. uri zvečer prosto, utrujen od dela mora iti • prodajalno. V zimskem času ob tej uri pri luči ne vidi recimo pravo barvo blaga, kupi ga, in ko ga podnevi pogleda, se kesa, da je ravno tega kupil, ali bi tudi za te kroge ne bilo ugodno, da bi bile trgovine odprte eno nedeljo v mesecu? Znano je tudi, da mnogo kupci v trgovinah ne plačajo takoj blaga, ampak ga vzamejo na obroke. Prvo nedeljo v meseca ima obrtnik, uradnik, delavec itd. denar, trgovine bi bile odprte, marsikateri bi bil vsled tega opominjan, da poplača dolg, med tem ko to sedaj, kar bi imel poplačati, velikokrat v nedeljo zapravi.
Tedaj še enkrat, ljubljanske trgovine naj bodo prvo nedeljo v mesecu od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne odprte, to bo vsem slojem in narodu v prid; gosp. Mejač naj pa stavi v trgovinski zbornici predlog, da naj vlada vpliva, da bodo tudi trgovine na deželi v tem času in trgovine v sosednih stolnih mestih samo eno nedeljo v mesecu odprte, s sedanjim splošnim počitkom redimo le Nemce in Žide in vzgajamo na ta način gada na naših prsih.
Rodoljub z dežele.
Slovenci In Slovenke! ne zabite dražbe so. Cirila in Metoda!
Samo kdor zadosti resnični potrebi,
lahko računi na trajne uspehe. Pranje modernega perila je postajalo vedno težav-nejše, ker prvič prah in izhlapevanje mest, tvorniški dim in premogova para vedno intenzivneje vplivajo na perilo, drugič pa se čimdalje finejše perilo, ki je v rabi, s ke-miškim belenjem in ostrim drgnenjem, ki je potrebno pri pranju s starim lojevim milom, vedno bolj kvari. Sedaj so pa ravno o pravem času izumili Schichtovo milo, ki brez vsakega truda odloči nesnago in temeljito očisti perilo, ne da bi se prijelo nitk. Dosega pa tudi uspeh, ki se mora pri nas imenovati brezprimeren. Tvornice za Schichtovo milo so sedaj največje na evropskem kontinentu
belo in nežno.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 18. septembra; Peter Pavel Pegan, učiteljev sin, 12 let. Streliške ulice 15. Jetika. — Jožefa Baje, posestnikova žena, 45 let, Radeckega cesta 11. Melancholia Tubercul.
Dne 19. septembra: Miroslav Jurkovič. ključarjev sin, 3 mes. Gradaške ul 8 Jetika.
Dne 19. septembra: Rudolf [baron Gall von Gallenstein, c. kr. generalni major v p., 71 let. Zaloška cesta 39. Kap.
Dne 21. seeptembra: Viktorija Magister, delavčeva hči, 6 mes Strmi pot 8 Catarrh. intestni acutus. — Josip Kump, umir. pismonoša, 76 let Križevniške ulice 5. Ostarelost.
Dne 22. septembra: Reza Bervar, pre-mogarjeva žena, »6 let Vodovodna cesta 28. Srčna hiba. — Alojzija Strupi, vodnjakarjeva hči, 3 mes., Breg 2 Meningitis. — Marija Malot, šivilja, 23 let. Gcspos*e ul. 3. Jetika.
Borzna porodila
Ljubljanska
„&rtdltfia banka v L]ubl|ani"
Uradni kurai dim. borsa 24. septembra 1907.
M*laSfc*ai »ap i*
majska ranta.  . . . +1% srebrna renta   . . .
avstr. kronska renta. . hft% 9 zlata » . . f*/t ogrska kronska renta . 4% „ zlata 4% posojilo del. Kranjske *'/■*/• posojilo mesta Spljet
#V/#      -        - z^af bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .  . .
W, čtika dež. banka k. s.
H    »     ».     » , *: ? zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . .
peš** kom* k* °* 1 io°;„ pr......
Vi*/t *ast-  pisma Innersi
hranilnice.....
zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke **S» prior. lok. želez. Trst
Poreč .... f*^ prior, dolenjskih Žel. K prior. juž. žel. kup. »/tVi *SV/& avstr. pos. za žel. ». e.
Srečke.
Vscfce od 1. !880*/i •  • * ,   od i. v:*\ . . •
„ tizske.....
-    sem. kred. I. crnis1.;* n
9 n        m     **• »
9 ogrske Kip. banki B srbska h trs. 100 „    turšk*.   .  .   . .
sre^k« . ,
•V/.
#V/o
DtBmt \
96-4) 98 20
S6n5 116 25 92 80
110 3b
98 60 104 hO
99 8*>
9815 96
C660 59 -h 2 60 &7'-r0 SB-75
£r«ditne m • ■
feomoške , . .
srakovske        » . •
ljubljanske        „ . .
\vatr. rdeč. kriza m . .
m        m     m       * •
\idolfove w     . .
U leburške m . . dunajske kom.   9     . .
Mine železnice .  .  . . Državne železnica. . . ivstr.-ogrske bančne delo. U'sir. kreditne bar.ke
tarsffe „ m f.š* nostenske *> \smcgokop v Mostu (Bdi;
• vinske mentan   . . , :"■ Akc žel. ind. dr.   . . -j-MurAnyi
Trboveljske prem. anta £vstr. orožne tovr, dražb« ^eikc sladkorne dražbe
Tjttahi.
y- kr. cekht  #  ,  ,  , . m franki ......
JO marke ......
*r*vareignp......
.vUrte .......
? batikevta .....
Libiji        ...... a
. •.....
Bis*
96 60 9840
96 75 116-46
93 -110*55
U9 3 102-100 8E
99''5 96*20 97-
100«--103-60 98 50
97 76
9926	100 2t
98 6»	9U6C
99 76	1*30*71
	59 7*
896 6*»	228 65
99 20	10.» 2b
148 75	bi 75
240- —	?44 -
i43 -	145 80
73	2 9 -
"70 TO	276 '0
2.^6'75	m 7 '■>
98	103*70
83 50	1845
	
36 5f>	444 50
90	88'-
9f —	9V—
	64-
m so	47 5 J
6 25	28 26
6^	67 —
2 Cr-	214*-
45! -	«je3
150*36	161*25
654 75	76
178V	r95;0
35 76	6 6 75
746 50	747*00
	3*1
720 —	124 —
61110	612 10
6 i 1 1265*2	
	33 80
65 -	;68-
464	4f8 —
46 -	147
1, 6	11*41
- !6	1 ;
	23? 3
-3 95	24 f 3
:17 42	1 7 o2
95 60	95 80
i '3	264
4*4	6*
Ds3 24. septembra 190?.
/ženica   -a oktober ,   april . oktober . rasj 1908 oktobtir
Koroaa
za
sO N
11 27 11 87
9 72 6 81
8,2
Nespremenjeno.
Meteoroiošitno poročilo.
H aad rnorfrm 20*3.   Srsinj  srauol tlak 726'0 M*«
*j    r  . metra
Vetrovi
.©bo
23 24.
rr. *v i 743 0 !   10 3
r. af. 7432 ?, sera. 7415
53 17 2
si. svzb.
sljvzhod j slabjzahod
jasno
megla jasno
8red.-ija vcerstfftuja temperatura: 12 8 noi »al« Y6 6 . — Pad»*#ijia v mm 0 0
i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric gospod
KAREL ZUPAHČIĆ
trgovec in posestnik na Jnrjevici
dne 22. t m. po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 44 let preminul.
Pogreb dragega rajnkega se je vršil danes, čine 24. septembra ob polutreh popoldne iz Leoninuma k Sv. Križu. 3246
Bodi mu blag spomin.
Jurjevca-Ljubljana, 24. sept. 1907.
Žalujoči ostali.
Elegantno meblovane
sobe
cc
s kopaloo sobo in dobro brano se Oddajo s 1. oktobrom v narodni obi telji v Gradcu. — Poaebno ugodno za visoKoSolce. Več se izve p^d naslovom : H. K. v Gradcu, Rechbauer-strasse 45, II. nadstropje, desno.
Sprejme ae iiveiban
rezilu mir'
Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda". $23, -i
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom i S će službe.
Ponudbe caj se b'agovoLjo vpoalati pod naslovom „0. U.", Ribnica, poste rcatante. 3 n 2
Divji kostanj
kupujeta kakor vsako leto        324 >—l
po najviSjih cenah
B. Gtiniiut in sin v Gradcu I.
2 spretr^a.
VI v
(za ograje) se sprejmeta proti dobri plači v trajno delo.
K»e; pove upravnidtvo „Sloven 8kega Naroda". 3247-1
Lep pes
(bernhardinec)
1 leto star, ge radi odpotovanja takoj po ug dni ceni pruda. ?245—1
Na-jljv pove uprav. „SI. Naroda1*.
Dobro is:ig-rj« jih
prodajalka
vešča obeh deieln h ie« kov ieli službe
takoj ali pozneje Sprejme tudi rue-jto blagajnićarke. ?2U i
Bla^obotue ponudbe pod prodajalka 20" na uprav. „Slov. Narodau.
rozdia
betega in črnega, ima neka) vagonov aaproda} —
TO ^IP LOG-^lE
v Dinjanu (Istra.) bms-i
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodaj po jako ngodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierry v Sromljab pri Brežicah. 2722 - 18
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
Motorno dvokolo
Pack   O 7 Hft?»
z&dnji model, dvojna prestava s prostim tekom in z zavoro, z višnim tekom in z elegantnim usnjatim stranskim sedežem. To kolo je bilo na razstavi ter je posebno močne konštrokcije, malokrat rabljeno, tudi vozi ni ž a ve do 20% in se  proda  zaradi drnlinskih razmer.
Kupljeno za K 3600 se proda za K 2600. 8187—1 D piše sprejema „Autogaraga11 Otto Wenzel, Gradec, Wielandgs 15.
: slikar]!:
dube
vse potrebščine
združeni 8
trgovino a pisalnimi,
risalnimi ln slikarskimi potrebščinami
Jurčičev trt it. 3.
T\ J ■      ki je zmožen vo-
MDirflijnni q (*itj Daive^)e pgv*
M   8^e zoore Mta
JL U 1 U 1 UUlui  Sluibe v kakem ■J   /  večjem kraju. — Sprejel bi tudi kako postransko službo.
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda1*. 3194-2
80 liČe k parni žagi na deželi. 3242 i Ponudbe   naj   se   pošiljajo pod i,Št. 100" »a uprav. „Slov. Naroda".
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E« Predoviču, Ambrožev trg št. 7. 2714 12
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta It. 40. 1666—66
Ena ali dae. elegantno urejeni
sobii
*o<1<1zljo taUoj. Predilns ulice št 10, II. nadstr.
levo. Ogleda se labao od 1—3 ure (jop.
Wee
pomočnikov
3236-1
vajencev
se sprejme za kleparsko obrt.
FRAN lončar, kleparski mojster v Spodnji Šiški št. 66.
hiša z gostilno
v  Ljubljani   ali   kakem ljubljanskem predmestju. 3224-1 Pismene ponudbe pod ,,V. S.11 na upravnižtvo »Slovenskega Naroda".
Dbv^Ciren., lop
k o ni
Je naprod*i pri ^
Bratih Reininghaus
Blagajna
že rabljena in 3175 8 ■v
Ponudbe na upravništvo * Slovenskega Naroda" pod „Blagajna 200".
In. or^egra si98-»
učenca
sprejme takoj v trajno delo
Ivan Triller na Bledu.
Roncegno
Jntno Tirolsko na Valsuganskl
ielez.,  V, ure Od Tridenta,
535/»nad morjem.
nejmočnejši orienovoželezpl vrclei.1
porabljtv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krme, ionsko, tlvčne in kotne bolesni Itd. Naprodaj po lekarnah.
.Grand hiitel des Bams in,ParkhoTer
kopallika etoblissementa prve vrste
z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 8176—6
•
3127
5940
Gospodična
zmožna slovenske in nemške stenografije in pisanja na stroj 3220—9
se sprejme v odvetniško pisarno takoj.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda4* pod šifro .Stenografija1. |
Oprtem* MTaroTAnJ* U«OJ» po tuJr&iDOTritaajftik kMUru^ih pod tako ugodnimi pogoji, ko druga imTarofroiraiom   Zlasti jo Mvorovoojo   mm   oothrergo krt ■■rpiojo^urai m
Vuk  ftlrtn trna po
pravio© do divtdoaAo.
„SLAVU A-
vsajamns isva? i M,14a.0?4Tft It P* tmUknmi drug«
um prromi«otae p*oOJ po aojuitjtk —mmm. kt BSJkolosta«^o. lflt+o   BOJSona   otovoo, k*c^r poalmj«.
Doto||o|o ki podpor« ▼
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd.
Kdor hoče imeti trpežno in dobro  idočo uro,  naj kupi samo znamko „UNION".      - ■
Jr. Čuden,
urar in trgovec v Ljubljani.
Piešemove "uJLice.
Cenovnik zastonj In poštnine prost.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod Iz LJubljane faz, ieL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
'•OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
505   predpoldne.   Osebni  vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) ^•40 pred poldne. Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. :-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. £.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo,
Kočevje.
7"30"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
;0*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v LJubljano J ni- iel.:
8.37 zvečer.   Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. a-45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta. ii-BO ponoći. Osebni vlak iz Trbiža~Ce-lovca, Beljaka,  Gorice drž. žel.,-Trsu drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega.
11-15 pred poldne. Osebni vlak iz 'Trbiž: Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka. Gorice drž. žel., Trst« drž. žel.
6*80 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.}
Odhod iz LJubljane drl. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7iO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponodl. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Linbltano drl. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 1009 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, o io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. b 53 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjo evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta,
P
i
-G> (O-
Poslano!
Slav. občinstvu,   staršem, Šolski   mladini  ter uradom
dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št. II moderno prozidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti  in  sicer na  vse  papirnate   izdelke,   pisalne in
risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko.
Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo poseČalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
2989—11
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo«
2
TJh< m
9
9
rja
9 e
T
Najboljši
ta aajate4erae|šl
KLOBUKI
t v natfcoga-tejil izberi pegL 1-20 in Tite
I   w lijubljaul pri
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Sprejmejo se takoj
2 čevljarska pomočnika,
eden za fino, eden pa za bolj trpežno delo ter dva poštena
Vse po dogovorn. Josip   Kerševan,   čevljar v Idriji štev. 92. 8177-3
Št. 35841.
3195—2
Pri mestnem magistrata je izpraz njeno eno megto Marije Pavškove usta nove za sirote v letnem znesku 40 K.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljani rojene sirote do dopolnjenega 15. leta.
Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta je vlagati dO 15. Oktobra letos pri podpisanem urada.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. septembra 1907.
SUKNA
in modno 28;f blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Jfutupolcu
na Češkem. Tvorni*ke cene.    Vzorci Iranko.
pozor! pozor!
Proda 8^
pr-hiša
in pet krasnih
na zelo pripravnem lepem kraju, pripravno za vsakem obrt. V hiši je ve6 stanovanj. — Plača se samo 1500 kron, vse drugo se labko vknjiži.
Kje, pove upravništvo 77Slov. Naroda". 3169-3
A. ilorins
priporoča
otroSke oblekice, plaUt, vrtat jopice, pelerine, - -predpasniki, avbice, - -kapice Itd. v Milki Izbiri.
Priznano najboljše nogavice: paj-eolanaste, sukančeve in volnate.
Nogavice vseh debelosti se lepo in trdno podpletajo.
UinskI mošt
domač pridelek sladek, pristen rdeč in ramen
točijo v
Sodnijskih ulicah št. 4. in na Rimski cesti št. 5
Br. Novaković
vinorejci v Dalmaciji.
3220 2
Štev. 35 842.
Ustanove za invalide
Pri mestnem magistrata v Ljubljani je izpraznjenih 5 mest ustanove za kranake Invalide po 63 K na leto.
Pravico do te ustanove imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe nesposobni za delo in so ubogi ter lepega vedenja. 3233 i
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o starosti, stana, uboštvu, lepem vedenja in o vojaškem službovanja ter jih je vložiti do 20« oktobra L L pri mestnem magistrata, ozir. pri pristojnem c kr. okrajnem glavarstva.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. septembra 1907.
Gremij trgovcev v Ljubljani.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se prične
pouk na sremijalni trsavsni šoli
v nedeljo, 29. L m. ob desetih dopoldne;
isti dan ob sedmih zjutraj se vrše ponavljalni izpiti za one učence, ki imajo samo v enem predmetu nezadosten red.
Vpisovanje učencev se vrši dne 25-, 26., 27. in 28. t. m. in sicer v gremijalni pisarni od treh do šestih popoldne pri ravnateljstvu šole pa od devetih do enajstih predpoldne in od treh do štirih popoldne.
V LJubljani, dne 23. septembra 1907
32? G
Jfačelnik.
Razglas.
Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegonci pri Rudollovem,
nedaleč od novomeškega kolodvora, kakih
300 hoj ali smrek, in sicer po kosili
katera drevesa so za prodajo že zaznamovana.
Raspisuje se v to svrho javna ustmena dražba oa dan
16. oktobra 1907
od 11. do 12. ure dopoldne v mestni pisarni.
Tudi pismene ponudbe se sprejemajo do 16. oktobra 1907 do 11. ure dopoldne.
Tem ponudbam je priložiti 10" e varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih.
Vsakdo, ki hoče dražiti, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim Čuvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegonci.
Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti vseh okolo 300 dreves.
Mestna občina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo
do I. novembra 1907
kar se ima v ponndbi omeniti. 3ž3d Pogoji glede vplačevanja kupnine,  in  kdaj   je spraviti les iz hoste, kakor tudi drugi pogoji se izvedo v mestni pisarni v Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponndbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže. Rudoltovo, 16. septembra 1907.
jVtestno županstvo.
Cesarja Franca Jožefa I.
licej.
V Ljubljani, Bleiweisova cesta. Novo poslopje.
Šolsko leto 190118 se pridne dne 4. oktobra s slovesno službo božjo.
Za I. razred nanovo ustanovljenega liceja bode vpisovanje dne 27. septembra od 9. do 12. ure dopoldne.
Deklice, ki hočejo vgtopiti, naj se osebno zglasijo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevatom. Za sprejem se zahteva prvič, da so že dopolnite 10. leto, drugič da napravijo sprejemno izkušnjo po določilih, ki veljajo 7a srednješolske učence slovenskih vzporednic. Sprejemna izkušnja bode 28. septembra ob 8. mi. Pri vpiso
vanju je plačati 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila.
Za I. letnik višje dekliške šole bode vpisovanje dne 28. in 29. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Oglasiti se je osebno v spremstva roditeljev aH njih namestnikov ter izkazati z izpričevalom (šolskim naznanilom) za 8 razred ljudske! ozir. 3. razred meščanske šole in s krstnim listom o dopolnjenem
14. letu. Vplačati je 8 K spreiemniue m prispevka za učila.  Za dcKl.ce, ki še
nimajo dovolj Sol, bode sprejemna izkušnja dne 30. septembra.
Za II< in III. letnik ae Je osebno zglasiti doe 30. septembra ter
plačati 4 K prispevka za učila. — Ponavljalni izpiti se morajo opraviti do dne 2. oktobra.
Za pedagoški tečaj, namenjen izkljaČno le absolventinjam višje dekliške šole, se je oglasiti dne 30 septembra dopoldne
V trgovski tečaj se bode vpisovalo dne L oktobra od 9.—12. nre. Sprejemajo se v prvi vrsti absolventinje višje dekliške šole, v drugi pa tudi deklice z dovoljno šolako izobrazbo, ako so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. — Sprejemni izpit bode dne 2. oktobra.
Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 3109-3
V Ljubljani, dne 13. septembra 1907.
RovnoteUstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške Sole in dekliškega liceja.
UTV
33
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena lota 1854.
priporoča slavnemu obČinstn in spoštovanem gostilničarjem svoje fjaar1- izborno
4012 131
Številka telefona 210.
marčno pivo v sode i h in steklenicah
____ ■ -
■
zidake
se dobi v poljubni množini
Ž705-7
v parni opekarni JOS. LAVRENCICA v Postojni.
v od c. kr. deželne vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje obie
se vrsi s 1. septembrom 1907.
Marija Nachtigall-Slavčeva.
3234 - 1
Istotom se sprejmejo sosplce z dežele no stanovanje in hrano.
C. In kr. dvorni založnik
F
I
Papežev dvorni založnik
J
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke;
IVI A lin A V eirun najskrbneje prirejen iz aromanških gorskih malin, je Izredno ITI° lflUT oirMp, čis| ildeleki neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da prijetno in žejo gaseeo pyaco. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K HH», zaboj s 25 steriliziranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 130 iz Ljubljane Poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina E 6*—. Razpošilja ae tudi v sodčkih po 10,      40 in 1 U kg. 1 kg
stane 1 krono.
Tinktura za želodec j^JXe«S
tek vzbnjaioče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 2u vinarjev.
*g Naročila se točno izvrše proti S  * pOVZetjU. 1943
16
Zeleznato vino
vsebnie za slabokrvne in nervozne osebe, blede in sla-OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami . E 6'60 franko g    I *zaboi in poštnna.
Blagajničarka in prodajalka
se sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Oton Homann v Radovljici.
Ponudbam naj se prilože prepisi izpričeval. 3206- 2
Zlata svetinja
Berolln, Parfc, Rim itd.
3( 02 - 6
Najbolje kozm. čistilo za zobe
Izdelale: O. Seydl
Stritarjeva ulice 7.
Pisarna
za informacije
o oseh uoltiklh upra!an]lh,
potrjena od pristojne oblasti, daje vsa potrebna navodila, zadevajoča vojaške posle, napotuje in jemlje v popolno oskrbo in pouk one mladeniče, ki bi*se radi po § 65 brambnega zakona usposobili
za enoletne prostoooljce.
NataDČaejša  ustmeoa  in pismena navodila daje v Zagrebu
M. Minić 3141~7 Kapucinska ulica štev. 1L
JV(ademoi5elle
S^ndree Prevot *
(varifiennej Jnsiituiriee breveiee, donne des lecons de Tran^ais cc partir du t. Octobre. (Cours svecial pour les enfantsj '3143-3 S adresar che$ Srfadame Wessei, WoI/ove ulice ši. t., I nad$ir.
I Vljudno se priporoča 1
trgovina
Ivan Podlesnik mL
v .1
Ljubljana,
M
juri ts Jtcv. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 361*-     Cene zmerne. ic4
Otvoritev gostilne.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da nem kot večletni
m gostilničar „pri Koruzniku" Hi
------- prevzel in o tvoril -------
gostilno „Vodnikov hram"
- v Igriških ulicah štev. 1 -
katero sem popolnoma moderno uredil in kjer bom si. občinstvu vestno postrezal  s pristno  pijačo in okusno jedjo. Zahvaljujem   se  vsem,   ki  so mi  izkazovali  svoje  zaupanje v prejšnji gostilni .,pri Koruzniku" na Rimski cesti in prosim, da me počaste tudi na sedanjem mestu, v Vodnikovem hramu" Z odličnim spoštovanjem
Ivan in Frančiška Ogorevc.
321.9 2
S tem vljudno naznanjam, da sem svojo dosedanjo mesnico na Mestnem trgu preselil
u LinsoricuB ulice ^'iL^L^iLsi1^
Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim naročnikom ter se vsem ter občinstvu sploh priporočam za nadaljno naklonjenost z zagotovilom vedno vestne postrežbe.
Josip Toni,
Z odličnim spoštovanjem
3i3i
mesar.
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste.
Inventurna prodala
dokler t>o kaj zaloge
po silno znižanih cenah.
Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in manset daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju.
Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snaiijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam vse iamstvo
Obilega obiska prosi 2 odličnim spoštovanjem
/foton Sare.
3058- 8
Svilnato blago, bariuni. p lisi in tančice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baršunasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvica, resice, krepince in vrvice za tapetnike.
Krepi ln nori za žalovanje.
Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.—
Šerpe Iz svile, oipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačko, otročje perilo In odele
Oprava za novorojenčka^ posteljne podloge
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke ln vloikl.
Pajčolani za neveste, m i rtov I venol.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 8
Modrci in potrebščine za modrce.
Olaoe rokovloe In rokovloe za unlformlranoe, platane, letne In zimske rokovloe. Kopalno perilo, dišave, »Ho hi ustna voda.
Krtače ta obleke, plavo ln lose. ..
rt-----* 15
■
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki In žepne rute
Pravo Jšgrovo normalno perilo, srajce Trlcot, Jopice in hlače.
Mreiaste in potne, jopice, srajce, čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete«
Za lovce: telovniki, nogavice, rokovlce in dokolenice.
Ogrevmlcl za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in sastave, narodne Čepice, torbice in fjasnf k- tagl Jiemači narodni jidelki Itd, itd.
Gospodi Čitajte novosti, ker ae za Vas vaine in koristne. Raz po* ili »m po postnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobre spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno briaalbo, izvrstne naramnice, 3 dobre topne robce, vse v eni škatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno pošto. Za -nongajaločo povrnem
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".