Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 i ■ Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Francija na križišču q(} |re), strani na Barcelono
rmnp.neti nnr nmnn l/n>r ta nol.-n. Hm Irnm	^^^^ ^^^^	^^ ™ ^^^ ^ ^^	^^^	^^
Francoski parlament, kjer že nekaj dni traja zunanjepolitična debata, stoji pred usodepoluo odločitvijo, ki je tesno povezana z imenom — Španije. Iz Španije, ki je južna soseda Francije — kar nikoli ne smemo pozabiti — prihajajo poročila, da se pod udarci nacionalističnih armad državljanska vojna bliža svojemu koncu. Kakšna bo jutrišnja Španija, ki jo ho Francija imela za sosedo? To vprašanje je zadnjo dni planilo po zbornični dvorani, izzvalo izbruh nasprotujočih si političnih strasti in poslance razklalo v dve skoraj enako močni skupini. Ena skupina z veliko odločnostjo zagovarja stališče, da naj se Francija ne boji Francove Španije, čeprav je ob svojem rojstvu uživala močno podporo Italije in Nemčije, marveč naj čim prej z nacionalisti sklene prijateljstvo, ki bo bolj varovalo pirenejske meje, kakor utrjena črta iz železa in betona. To skupino vodita bivši ministrski predsednik Flandin in desničarski poslanec de Kerillis in jo zagovarjata z vsem genijem svojih govorniških darov kakor tudi z vso gorečnostjo svoje ljubezni do francoske domovine. Tej skupini nasproti stoji druga, po številu enako močna, ki zahteva, da mora Francija nemudoma na pomoč razpadajoči rdeči Španiji, da mora poslati orožja in ljudi, da se bo mogla ohraniti, pa naj francosko vmešavanje rodi kakršnekoli zunanjepolitične posledice. Voditelj in govornik te skupine je bivši socialistični ministrski predsednik Leon Blum, za njim pa stoji strnjena vsa levičarska fronta od komunistov do levega krila radikalnih socialistov.
Položaj sam bi ne bil toliko dramatičen, če bi k tej debati ne tvorili ozadja dve pomembni dejstvi. Prvo dejstvo je, da mora Francija v svoji politiki stalno voditi račun o stališču Anglije, brez katere ne sme samovoljno storiti nobenega koraka. Ne sme, kar je točno v toliko, da Franciji njeni življenjski interesi sami zaj>ovedujejo, da 6e v sedanjem mednarodnem položaju zvesto drži svoje angleške zaveznice, ker bi sicer pretila nevarnost, da bi osamljena stala nasproti težavam, ki vstajajo skoraj izza vseh obzorij. Francija se bo potemtakem odločila za pomoč rdeči Španiji, ali za priznanje nacionalistične vlade pač tako, kakor bodo rekli v Londonu. O angleški vladi pa vemo, da bi francoskega vmešavanja v obliki, kot ga predlagajo Blum~rn- pristaši,-Tiikoh' ne dovolila. Drugo dejstvo pa je slovesno službeno zagotovilo, ki ga je Mussolini dal Chamberlainu, da se bo Italija takoj popolnoma umaknila iz Španije, kakor hitro bo končana državljanska vojna, ker tamkaj nima nobenih teženj po kakšnih osvojitvah. Toda Mussolini je dodal svarilo, da bo Italija spremenila svoje stališče, če bi katerakoli druga velesila — misleč pri tem Francijo — hotela v Španiji posredovati z orožjem v roki. Mussoli-nijevo zagotovilo, dano Chamberlainu, velja tudi za Francijo, in si le težko predstavljamo francosko vlado, ki bi ga hotela prezreti, ko bo sklepala o končnoveljavnem stališču, ki ga bo zavzela do španskega vprašanja. Gonia Blumove skupine, pa čeprav se odeva z navidezno tako rodoljubnim suknjičem, je v luči omenjenih dveh dejstev zločinske narave in izhaja iz temnih virov, ki jih ne more prikriti noben še tako darovit patriotičen govor. Pripraviti Francijo, da se odloči za javno in odprto vojaško pomoč rdeči Španiji, je danes istovetno s poskusom, da se jo pahne — osamljeno — v vojno strašnih obsegov. O tem ne more in ne sme biti več nobenega dvoma.
Ob uri, ko to pišemo, francoski zunanji minister Bonnet, ki ima namen zaključiti zunanjepolitično debato z velikim govorom,_ še ni prišel na vrsto in še ni znano, kakšno stališče je spričo dveh taborov v parlamentu in spričo dveh političnih smeri, ki se za Francijo odpirata z ozirom na špansko vprašanje, francoska vlada uradno zavzela. Toda že v naprej smemo reči, ne da bi se zmotili, da bo zunanji minister v imenu vlade vsako vmešavanje, za katerega se komunisti in socialisti tako divje ženejo, odklonil, ne morda iz kakšnega strahu ali na kakšen zunanji pritisk, marveč po modrem preudarku, da Francija sebi in svoji kulturi, ki ima tako zavidanja vreden blesk po svetu, najbolj služi, če ostane Francija in dovoli Špancem, da po tako strahovitih preizkušnjah organizirajo državo, ki bo izključno — španska. Takšna Španija bo tudi najboljše jamstvo za varnost francoske meje, a tudi za varnost zapadne kulture, ki je svetovnemu komunizmu in svobodomiselstvu ni uspelo potopiti v potokih nedolžno prelite človeške krvi, in ki nosi zatorej v sebi poroštvo, da bo v bodočnosti še opravila veliko poslanstvo.
Od 23. decembra dalje so nacionalisti ujeli 40.000 rdečih Komunisti se hočejo izdivjati v novih grozodejstvih
Hendaye, 20. jan. dl. Z bojišč v Kataloniji poročajo, da so se izboljšale vremenske razmere. Zato so tudi z veliko silovitostjo oživeli boji. Na levem krilu Francove ofenzivne armade so čete, ki so preti nekaj dnevi zasedle važno cestno križišče P o n s , prodirale dalje po dolini reke Segre na eni strani in po cesti, ki votli p roti Manresi na drugi strani. Južneje od Ponsa so aragonske čete zasedlo silno važno cestno križišče C a I a f. To mesto leži na sredi ijied Cervoro in Manreso in je obenem križišče ceste, ki vodi iz Ponsa v Igualado. Mesto Calef leži že na obronkih mogočnega gorskega masifa Montserata, ki edini še od severozapadne strani zapira pot proti Barceloni. V središču so Francove čele že prišle tik pred Igualado, ki je važno cestno križišče in končna postaja železnice, ki vodi iz Barcelone po dolini reke Nove. Sodijo, da se Igualada, ki leži v podnožju Monserata, ne bo mogla dolgo braniti. Velik napredek pa zaznamujejo tudi marokanske čete, ki prodirajo ob obali. Dospele so v neposred-on bližino V o n d r e 1 I a , ki leži 30 km vzhodno od Tarragone (40 km od Barceloni') in ja važno cestno iti železniško križišče, število ujetnikov od 23. decembra dalje dosega 40.000.
Ve!ika premož Francovega orožia
Sovjetska letala so se izkazala neokretna in lahko ranljiva
Po teh uspehih sodeč sc zdi, da se tudi najbližja obramba Barcelone ne bo mogla dolgo držati pred osredotočenim napadom Francovih d i vizij. Poročevalci z bojišča govore o veliki premoči posebno Francovega topništva, ki prizadeva nasprotniku velike izgube in s presenetljivo točnostjo ruši močno zgrajene utrdbe, o katerih so vojaški strokovnjaki sodili, da bodo bolj odporne. Čuti se tudi velika premoč Francovega letalstva. — Letala barcelonske vlade so večina tipa ^Martin-Bomber«. To je ameriški patent, ki pa je izdelan v Rusiji. Ta letala so zelo hitra in dosegajo do 500 km brzine na uro. Toda konstrukcija je neokretna, zelo lahko ranljiva v bistvenih strojnih delih, in kar je najslabšo: kljub svoji velikosti morejo sprejeti le eno četrtino teže bomb v primeru z italijanskimi ali nemškimi letali. Zaradi teh pomanjkljivosti italijanski letalci v resnici sestrele veliko teh sovjetskih letal, ker se jako rada vžgo in ker je njihova vojna sposobnost kljub izvrstnemu stroju razmeroma majhna.
Orožje rdečih:
Strupeni plini
Po najnovejših vpoklicih pod orožje razpolaga Barcelona z veliko množino borcev. Njene obrambne sile cenijo na kakih 300,000 mož, ki.pa seveda niso izvežbani in bi bili za boj šele čez nekaj tednov spodobni. Zaradi tega je v vladnih barcelonskih krogih dvojno mišljenje: ena slruja je po-niirl.jivejša, ki bi hotela jiogajati se s Franrorn in se eventualno tudi predati, da obvaruje deželo pred uničenjem. Druga struja pa je bojevitejša. To so pred vsem komunisti, za katerimi sloje Sovjeti. Ti pridigujejo boj do zadnjega in so baje celo nasvetovali uporabo strupenih plinov. Torla verjetno je, da to mnenje boljše-vikov ne bo prodrlo, ker je preveč dvorezno in ker rdeča vlada še verlno razpolaga z nekaj velikih mest, ki bi po takem načinu boja bili predvsem prizadeti.
Zaradi Francovih pozivov po radiu na predajo so včeraj policijske oblasti zaplenile po vsej Barceloni radio-spr.gjemne »parate. Onim, ki ne bi hoteli oddati aparata, je zagroženo s smrtno kaznijo.
Iz krajev, ki so jih morali rdeči v naglici zapustili, poročajo sedaj o velikih grozovitostih, katere so zagrešili komunisti nad politično drugače mislečim prebivalstvom.
V Tarragoni na primer so takoj ob pri-žetku državljanske vojne komunisti zaprli 3000 oseb, od teh so jih 350 že v nekaj dneh postrelili, in sicer navadno kar s strojnico. V naslednjih mesecih pa so jih pobili še mnogo več. Vsega skupaj je bilo v Tarragoni za časa komunistične strahovlade poniorjenih nad 1500 ljudi. V Ren s u so nekaj ur, preden so morali rdeči mef>to zapustiti, postrelili nad 300 oseb. V Tarragoni in v Keusu so vse cerkve izropane in na neverjeten način oskrunjene.
Po zavzetju Tarragone ima Franco v oblasti od 50 glavnih pokrajinskih mest 38. Ozemlje, ki so ga v zadnjih dneh narodne čete zasedle, jo gospodarsko velikega pomena. Na n ioni se pridela 12% vsega španskega olja. V delti Ebra, ki jo zdaj popolnoma zasedena, se letno pridela okrog 70 milij. kg riža, to jo četrtino vse riževe produkcije v Španiji.
Lcrida, 20. jan. AA. Reuter: Nacionalisti so danes opoldne vkorakali v C a 1 a f. Z zavzetjem tega kraja je zelo ogrožena prva obrambna črta republikanske armade pred Barcelono.
Salamanca, 20. januarja. AA. (DNB.) Poročilo nacionalističnega poveljstva potrjuje vsa prejšnja poročila, ki govorijo o zmagovitem napredovanju nacionalističnih čet v Kataloniji: Poročilo našteva še nekoliko manjših krajev, ki so jih zasedle nacionalistične čete. Nacionalistične čete so ujele snoči 'K) častnikov in 1485 vojakov republikanskih čet. Na andaluzijskem bojišču so nacionalistične čete ujele 428 republikancev ter zaplenile veliko količine vojnega materiala. Sestreljeni sla bili tudi dve republikanski letali. Nacionalno letalstvo je bombardiralo več krajev, kjer so se vršile koncentracije republikanskih čet.
Reka beguncev
se vali v Barcelono
Pariz, 20. januarja, b. Z meje poročajo, da opažajo vedno večji dotok beguncev iz Barcelone in onega dela Katalonije, ki je še v rokah republikanske vlade. Begunci so zasedli barcelonske
l ,. > . ,• • - /. ^
, i topovi	(	,
ulice in komaj pridejo do hrane. Njihov položaj je obupen. Ujiajo, da bodo v teku dveh do treh dni njihovo stanje zboljšali, ker je na poti v Barcelono večja množina hrane. Splošna zveza delavcev je poslala nu delavske mase proglas, s katerim odobrava splošno mobilizacijo, ki jo jo predpisal generalidad, vendar pa v tem proglasu pozivajo vse delavske voditelje, naj dajo delavstvu zgled in naj se prvi javijo na fronto. Prav tako bodo morali iti na bojišče vsi oni iz ozadja, ki so se do zdaj znali spretno umikati in katerih ozadje več ne potrebuje.
Burjjos, 20. januarja. AA. Havas: Nacionalistični oddelki so zavzeli Cabcrio Sanelas, na sektorju Igualada pa Sampere. Na južnem odseku so tudi marokanske in navarske čete napredovale.
as iz ieSja
Jugoslavija ostane v sporih med velesilami nevtralna
Rim, 20. januarja. TG. Virginio Gayda, Id se nahaja sedaj v Belgradu, objavlja v svojem listu »Giornale d'11 al i a* zopet daljši članek o pomenu sestanka Stoja-dinovič-Ciano v Belju. V svojem članku posebno poudarja, da v Bel ju ne bodo podpisovali nobenega novega sporazuma, ker je pogodba, sklenjena dne 25. marca 1937 vsa vprašanja med Italijo in Jugoslavijo razčistila in vojno med njima za vedno izključila. Virginio Gayda piše dalje, da bo v Belju mnogo govora o Sredozemskem vprašanju in o sporu med Italijo in Francijo, v katerem bo Jugoslavija ostala nevtralna, kakor to zahtevajo njeni interesi. Jugoslovansko-italijansko prijateljstvo je omogočilo, tako zaključuje Virginio Gayda svoja izvajanja, ne samo pomiritev na Jadranu, marveč je postalo izhodišče širokopotezne pomirjevalne politike, ki bo vso to obsežno področje tja do sovjetske Rusije spravilo pod zastavo miru ne s kakšnimi vojaškimi zvezami., marveč s prijateljskimi pogodbami, ki od driav ne bodo ničesar drugega zahtevale, kakor da. druga drugo spoštujejo. Sestanek v Belju je temeljni kamen takšne velike mirovne stavbe.
Nadaljna poročila na tretji strani!
Pretep v francoskem parlamentu /
Sprejem grofa Ciana v Belju. Desno od njega dr. Stojadinovič
Pariz, 20. jan. c. Danes popoldne ob 15 se je nadaljevala seja parlamenta in razprava o francoski zunanji politiki. Desničarski poslanec H o r-riot je govoril jirvi in zagovarjal politiko zbliža-nja med Francijo in Nemčijo, zahteval pa je, da naj francoska vlada takoj odpove pogodbo s sovjetsko Rusijo.
Za njim je govoril bivši letalski minister in voditel j levice v radikalni stranki Pierre C o t, ki je začel svoj govor s tem, da je razlagal nemško propagando v Kvropi. Ko mu je neki desničar v padel v besedo in ga vprašal, fe se kakšna propaganda ne širi še iz neke druge države, mu jo Pierre Cot odgovoril: »Vidini, da ima nemška propaganda uspehe tudi v francoskem parlamentu!«
To je izzvalo ogromno razburjenje na desnici, nastalo je silno vpitje v zbornici in desnica je levičarjem vpila, da so »moskovski agentk, levica l>a desničarjem odgovarjala da so >noniški agenti«. Hrup je bil tak, da je moral Ilerriot za čelrt ure prekiniti sojo.
Ko se je seja parlamenta zopet začela, jo hote! Pierre f'ot nadaljevati s svojim govorom. Toda ni mogel do besede, ker so si sedaj skočil v lase nekateri desničarski poslanci in komunisti. Desničarji so Tzklikali, da je treba komuni-
Naval komunistov na desničarje - zaradi Španije
stično stranko razpustiti, ker je to stranka, ki je v službi tujine. Prerckanjo je doseglo višek, ko se je s svoje klopi pognal v sredino zbornice voditelj komunističnih poslancev T h o r e z ter hotel dejansko napasti desničarskega poslanca Dnplessissa. Ta so ga pa ni ustrašil in je skočil svojemu nasprotniku nasproti. Sluge so hitro napravile knrdon, toda oba nasprotnika sta hitro prodrla korilon. Na »bojišče« je moralo skočiti 12 poslancev, ki so oba razjarjena poslanca le s težavo spravili narazen.
Pierre Cot je le počasi prišel do besede in zahteval od Bonneta, da naj vodi politiko prijateljstva z demokratskimi državami. Posebno naj se obrne v VVashington in pa v Varšavo. P e s c t je govoril o Borko vem obisku pri Hitlerju. Zunanji minister Bonnet je segel govorniku v besedo in izjavil, da ga je Beck. preden je odšel v Berrhtesgadon, obvestil o tem obisku in mu obenem izjavil, da je franrosko-poljsko prijateljstvo ena izmed političnih osnov njegove vlade. Zunanji minister je dodal: To je tudi stališče frnncoske vlade. Nato je Posel izrazil zado-voljnost, da je slišal takšno izjavo.
»Seljačkl dom« o sklepih HSS
»Seljački dom« je 19. t. m. prinesel o sklepih hrvatskih poslancev pod predsedstvom dr. Mačka tole poročilo: »Sestanek in posvet hrvatskih narodnih poslancev pod predsedstvom vodje hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka jo bil v nedeljo 15. prosinca ter je hrvatsko narodno zastopstvo sprejelo žo znane sklepe za nadaljnje delo in boj. Obravnavali so vsa politična vprašanja ter so bila narodnim zastopnikom izdana navodila za čim boljše in živahnejše delovanje po vseh organizacijah hrvatskega seljačkega pokreta. Narodni zastopniki so poročali o stanju orgnnizarij in o razpoloženju med ljudstvom ter so podali tudi svoje predloge za nadaljnje delo. Hrvatski narodni zastopniki, ki jim je glavni volivni odbor priznal mandate, ne pojdejo v Belgrad v skupščino. Predsedniku HSS in vodji hrvatskega naroda dr. Vlad-ku Mačku je hrvatsko narodno zastopstvo izrazilo neomejeno zaupanje ter mu dalo popolno svobodo, da v njegovem imenu ukrepa potrebno v smislu sprejetih sklepov. Posvet je potekel v popolni slogi in soglasju ter so bili vsi predlogi, kakor tudi razglašeni sklepi sprejeti z vzklikom.«
»Hrvatski Dnevnik« o političnih 2 - zvezah
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik« v svoji številki od 20. prosinca v uvodniku polemizira s pisanjem »Vremena« in »Samouprave«, ki sta iz pisanja zagrebškega »Obzora« sklepala, da so vezi med HSS in srbijansko združeno opozicijo zrahljane. Med drugim pravi »Hrvatski Dnevnik«: »Kako se bodo končno zastopniki združene opozicije držali, to se bo šele videlo, kakor se bo tudi videlo, kako se bodo razmere in odnosi med posameznimi skupinami razvijale. Dejstvo namreč je, da je HSS v svoji resoluciji svoje stališče natanko določila. Ta resolucija je bila natanko znana samostojnim demokratom, ki so potem, ko je bila sprejeta, prišli na skupno sejo, kjer so bili izmenjani pozdravni nagovori. Potemtakem ni nastopila nobena sprememba v SDK, katero sestavljata dve stranki, ki sta stalno ohranili svoje strankarske posebnosti, ki pa sta vendar vodili skupno politiko«.	1
V drugem delu članka se list peča z belgraj-sko »Samoupravo« in njenim pisanjem na naslov dr. Mačka in njegovih resolucij, nakar pravi »Hrvatski Dnevnik«: »Iz tega pisanja se jasno vidi, da »Samouprava« tudi po zagrebških nedeljskih resolucijah zagovarja sporazum dr. Mačka in dr. Stojadinoviča. če torej ta resolucija po njenem mišljenju ni nobena ovira za tak sporazum, tedaj je logično, da ne more biti niti za združeno opozicijo in SDS ovira, da ohranijo dosedanjo zveze, ki niso bile niti za en hip prekinjene. To so dejstva, ki jih je treba imeti pred očmi, ko presojamo politično stanje in medstrankarske odnose. Ta dejstva pa smo naglasili iz informativnih razlogov, ne da bi se bili spuščali v ocenjevanje posameznih trditev in predpostavk.«
JNS nima nič povedati
Dne 18. t. m. je v Belgradu-fmnla JNS sejo svojega političnega odbora. O tej seji je bilo izdano kratko uradno poročilo, v katerem je bilo 1,1 ed drugim rečeno, da je seji predsedoval gospod Peter Zivkovič in da so obravnavali politični položaj. —• Kaj pa ti gospodje sodijo o političnem položaju, tega v uradnem komunikeju niso povedali, menda zato ne, da bi njihovo mnenje nikogar ne zanimalo, ker za javnost ni prav nič važno, kaj si med seboj pripovedujejo.
Mačkovski srbski poslanec prestopil v JRZ
Belgrajsko »Vreme« od 20. t. m. poroča: »Narodni poslanec g. Stamenko Stošič, izvoljen na listi g. dr. Mačka kot pristaš skupine g. Ace Stanoje-viča, jo pristopil k JRZ in se je včeraj vpisal v poslanski klub JRZ.« — Kakor znano, je ta skupina na Mačkovi listi-pri volitvah dobila dva poslanca, Stošiča in dr. Laza Markoviča. Sedaj je dr. Laza Markovič ostal sam, opozicija pa se je skrčila na 19 članov,
HSS opozarja na volivne imenike
»Hrvatski Dnevnik« je to dni prinesel pozive svojih zaupnikom, naj se sedaj brigajo za izpopolnitev volivnih imenilov. Kakor poroča »Obzor«, je tudi tajništvo hrvatske seljačke stranko razposlalo pozive te-lo vsebine: »Ker se meseca prosinca v volivne imenike vpisujejo novi volivci, se zato vsi predsedniki organizacij HSS pozivajo, da natančno pregledajo to imenike ter vse pomanjkljivosti popravijo. Pri zadnjih volitvah se je pokazalo ,da so mnogi imeniki bili premalo natančno sestavljeni in da jih je bilo mnogo, ki so sicer imeli vo-livno pravico, pn niso bili vpisani. Mnogo pa jih jo bilo v imenikih, ki so se že davno preselili drugam ali pa umrli. Zlasti je treba paziti na mladeniče, ki se prvikrat vpisujejo, oziroma so pri vojakih, pa bodo še lotos dovršli svojo vojaško dolžnost. Da bodo volivni imeniki ros natančni, za to so odgovorni predsedniki organizacij HSS.« — Dasi ima ta naš zapisek zgolj informativen namen, vendar bi pri tej priliki omenili, da bi bilo prav, ko bi se tudi pri nas zaupni možje za to stvar sedaj pobrigali. Pobrigajo pa naj se kajpada tudi ljudje sami, ker je tudi pri nas, kakor so volitve pokazale, še mnogo ljudi, ki niso vpisani. Kdor ni vpisan, ne more voliti.
Zoper pačenje hrvatske zgodovine
Zoper Grisogonovo predavan je o hrvatski preteklosti v Belgradu je nastopil tudi zagrebški »Obzor«, ki med drugim tako pravi: »Mogli bi omeniti celo vrsto moških in odkritih nastopov naših narodnih prvakov, ki zavračajo trditve dr. Grisogo-na. Dovolj bo, če pri tej priliki omenjamo moški odgovor Slrossmayorja Francu Jožefu v Belova-ru... Ker pa ta zgled ni osamljen in pa zaradi splošnega držanja hrvatskega naroda v boju zoper tujce, ne vemo, čemu jo dr. Grisogonu bilo Irelm tako nepravilno govorili o hrvatskem narodu. Ne verujemo namreč, da bi bil dr. Grisogono tako govoril zaradi svojih poslušalcev, ker je tudi mod njimi najbrže bilo ljudi, ki poznajo hrvatsko zgodovino in hrvatski narodni značaj. Naglasili moramo, da se že dalje časa ponavlja taka metoda o popisovanju hrvatske zgodovine in hrvatskega narodnega značaja, ko nam pripisujejo večkrat lastnosti, ki so pam tuje. In verjetno je, da se to dogaia zato. ker naša javnost večkrat take stvari prezre. Sodimo, da je to napačno. Zakaj, kdor molči, večkrat škodo trpi.< ,
Slovenski poslanci so ministru Cvetkoviču izročili spomenico o potrebah Slovenije '
Minister za socialno politiko je takoj nakazal I milijon dinarjev
Belgrad, 20. januarja., m. Zaradi pravoslavnih praznikov je večina poslancev odšla na svoje domove in v volivne okraje. V Belgradu pa so ostali poslanci tekom dneva opravljali posredovanja pri posameznih ministrstvih.
V Belgradu je ostalo tudi nekaj slovenskih poslancev, med njimi g. Tratnik, ki je bil danes dopoldne sprejet pri ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiši Cvetkoviču ler mu je ob tej priliki izročil spomenico vseh slovenskih l>oslancev. V spomenici slovenski poslanci znova opozarjajo ministra za socialno politiko na dejstvo, da je Slovenija glede prehrane in pridelovanja kmetskih pridelkov močno pasivna ter je potreben uvoz vsako lelo velikega dela življenjskih potrebščin. Ta uvoz hrane pa |>ostnne še večji v letih raznih vremenskih nezgod. Slovenijo so posebno lansko loto zadele vremenske nesreče. Po suši so bili prizadeti okraji: Črnomelj, Novo mesto. Lilija, Kočevje. Toča je za nekaj let uničila vinograde v brežiškem, šmarskem in ptujskem okraju. Skoda je znašala več deset milijonov. Ljudje so v teh krajih navezani edino le na dohodek od vina. Sedaj se nahajajo v težkem stanju, ker nimajo dovolj hrane in ne obleke. V
nekaterih krajih Slovenije je precej nezaposlenih, tako v dravograjskem okraju zaradi ustavitve dela v rudniku Leše in v kamnolomih v Ribnici na Pohorju. Težak položaj je v slovenskih rudniških revirjih.
Minister za socialno politiko je upoštevajoč
gornja dejstva nakazal že nekaj nad milijon dinarjev. Ta znesek pa nikakor no zadostuje ter zaradi toga slovenski poslanci apelirajo na ministra za soc. politiko, da da na razpolago v ta namen vsaj še dva milijona dinarjev. Socialni minister je predloženo spomenico prebral z vso pozornostjo ter dejal, da bo obljubljeno podporo tudi nakazal. Ves ta problem bo proučil z g. banom, s katerim bo imel prihodnji teden posebno konferenco.
G. poslanec Tratnik" je stopil v stik tudi z merodajnimi činitelji Privilegirane agrarne banke za po toči prizadete kraje. Do|>o'dne je nadalje g. poslanec poskrbel v železniškem ministrstvu za napravo obločnice za postajo Blanca. Popoldne je bil sprejet pri gradb. ministru dr. Kreku ter je pri njem posredoval glede rajhenburškega vodovoda ter preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo v nekaterih zapuščenih brežiških vodovodih.
Maščevalna roka iz groba...
Kaj je IRA? - Kdo je Piunkett?
Temna ozadja terorističnih atentatov v Angliji in na Irskem

London, 20. jan. TG. V »Evening Standardu« je izšel kratek popis IRA (Irish Republican Army — Irska republikanska garda), ki je osumljena, da je organizirala bombne atentate in eksplozije peklenskih strojev po raznih mestih Anglije, Škotske in severne Irske.
IRA je ostanek nekdanje irske tajne prostovoljske čete, ki se je borila za svobodo Irske. Danes jc Irska svobodna, toda tajna organizacija še vedno obstoja. Niti angleška tajna policija ne ve, kako močna je še ta teroristična skupina, kdo je njen voditelj in kje njen generalni štab. Na vratih katoliške stolnico v južnem Londonu 60 našli nabit razglas IRA, podpisan: Georg Piunkett.
Kdo je ta tajinstveni Piunkett? Ali je ta Georg brat Jožefa Plunkctta, katerega ime je bilo podpisano pod letaki v času irske revolucionarne vstaje med svetovno vojno? Ime Piunkett ima jekleni zvok v irski zgodovini. Grofi Piunkett so dolge rodove stali na čelu vse borbe proti angleški nadoblasti na Irskem. Ko ee je zrušil velikonočni upor 1. 1916., so ujeli tri brate Piunkett, Jožefa, Jakoba in Jurija. Vsi trije so bili na smrt obsojeni. Jožef je bil ustreljen, Jakob in Jurij pa sta bila obsojena na dosmrto ječo, a sta bila na koncu vojne spuščena na svobodo ter sta se vrnila k svojemu danes 80 let staremu oietu, poglavarju grolovske družine Plunkettov. Od takrat pa do, danes se o tem imenu ni govorilo in tudi nič slišalo. Ko se je pojavilo na tajinslvenih letakih in" razglasih, jc vzbudilo pretresljive spomine in ostaja vtis, kakor da bi se bila dvignila roka iz davnega groba in pisala maščevalne besede po angleških in irskih hišah.
Tajna organizacija IRA je dane« v boju na vse strani. Bori se proti irski vladi de Valere, bori se proti severni Irski, bori tudi proti Angliji. De Valera, nekdaj njen bog je danes njen najhujši sovražnik. Kako močna je IRA danes nikdo ne ve. Za časa velikonočnega upora 1. 1916. je štela okroglo 18.000 mož. Po vojni jc članstvo hitro naraščalo in 1. 1921 doseglo baje že 100.000 tajno organiziranih članov teroristične organizacije. Potem je hitro razpadla in izginila nekje v podzemlju, od koder sc od čas do časa pojavlja z bliskovito organiziranimi terorističnimi napadi, nato pa zopet izgine v nepoznanosti. Tako se je pojavila takrat, ko ie de Valera prevzel oblast na Irskem in se je zdelo, da je združitev severne in južne Irske gotova stvar. Takrat se je zbralo kar okrog 23.000 teh prostovoljcev, ki so v strnjeni črti napadli scverno-irsko mejo, požgali carinske hiše in nametal! bombe v kinodvorane, koder so kazali sliko angleškega kralja. Po 1. 1935 ni nikdo nič več slišal o delovanju IRA. Sedanji po vsej Angliji in Škotski skrbno organizirani bombni atentati pa so pokazali, da ta organizacija še živi.
Angleška policija si je postavila nalogo, da dožene, če še danes stoji za IRA istatuja sila, ki je z njeno pomočjo 1. 1916. na Irskem organizirala upor proti Angliji. V poučenih krogih trdijo, da bo to lahko dognati. Bombni atentati po Angliji bi potem imeli tudi zunanjepolitične posledice,
Policija z žarometi straži letališče in postaje
London. 20. januarja, h. Na Scotland Yardu (sedež policije) v pretekli noči zopet ni nihče spal. Nevarnost novih atentatov je prisilila Scotland. Yard, da vso noč vodi preiskave in da stori po-' trobne ukrepe, ki bi onemogočili nova teroristična dejanja. V loku noči so bili alarmirani bataljoni policije in dva bataljona vojske, ki so se. odpeljali s tovornimi avtomobili na letališče v Hcndon.
Scotland Yard je namreč snoči dobil informacije, da pripravljajo teroristi napad na to letališče in da hočejo pognati v zrak stavbe in razne bencinske rezervoarje. Policija in vojaštvo sta letališče enostavno blokirala ter nato preiskala vse, vendar pa nista našla ničesar. Z žarometi je vojaštvo razsvetljevalo okolico, toda našli niso nič sumljivega. Vse sumljive osebe so bile takoj aretirane in zaslišano. Neki Irci, ki so bili blizu, so bili odpeljani na policijo, kjer bodo v preiskovalnem zaporu tako dolgo, dokler ne ugotovijo njihove morebitne krivde.
V noči pa je policija prejela obvestilo, da nameravajo teroristi napasti tudi postajo Huston, kjer so se tamkaj v okolici pojavile neznane sumljive osebe. Policija se je takoj na motorjih odpeljala tja in aretirala nekaj oseb, vendar pa ni našla ničesar. Splošno vlada prepričanje, da so teroristi v pretekli noči nalašč dvakrat potegnili za nos člane Scotland Yarda, da bi jih pošteno zaposlili in med tem pripravili vse potrebno za atentate na drugem kraju.
London, 20. jan. A A. DNB: Bombni atentati, ki so posebno pogosti v severnih delih Irske, 60 obrnili nase vso pozornost policije, ki je izdala izredne ukrepe. Vsa policija v severni Irski jc v stalni, pripravljenosti. Mobilizirane so bile tudi rezervne policijske čete, katerim je bilo razdeljeno orožje. Na vseh važnih krajih 60 postavljene straže ter posebne patrole ponoči in podnevi čuvajo pota, posebno ona, ki vodijo preko meje. Po poročilih londonskih listov, je dobila angleška policija anonimna pisma, v katerih se napovedujejo atentati na letala, na radiopostaje in angleške lad;e, ki prenašajo pošto med severno Irsko in Anglijo. »Daily Telegraph« poroča, da je vlada 6everne Irske že pred več tedni sporočila angleškim oblastem, da se pripravljajo incidenti. Ministrski predsednik De Valera je naročil irskemu visokemu komisarju v Londonu, da se predsedniku angleške vlade Chamberlainu oprosti zaradi eksplozije v nekem hotelu, ki se je dogodila v trenutku, ko je tam bival 24 letni sin angleškega predsednika vlade.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josetova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Žalostna smrt inž. Ljubeča
Maribor, 20. januarja.
V sredo, dne 18. t. m. je ob 2 ponoči izginil iz svojega stanovanja na Ribniškem selu 1 28-letni inženir Anton Ljubeč. Pred odhodom je pustil na svojem stanovanju poslovilno pismo, ki pravi, da gre v smrt. ki pa ne bo nikoli pojasnjena ter ostala v večni tajni. Inž. Ljubeč je bil brez desne roke ter zelo bolehen ter sedaj brezposclcn. Dane« okrog 3 popoldne so v gozdu pri Betnavskem ribniku mimoidoči opazili na drevesu viseti mrtvo moško truplo in so o tem obvestili orožništvo, ki je v mrtvecu ugotovilo inženirja Ljubca. Ker iz poslovilnega pisma ni razvidno, kaj ga je gnalo v smrt, bo to ostala večna tajna. Ni pa izključeno, da ga je gnala v 6mrt brezposelnost in bolezen.
Belgrajske novice
Belgrad. 20. jan. m. Sestanek italijanskega zunajega ministra grofa Ciana s predsednikom vlado in zunanjim ministrom dr. Slojadinovičem na Belju je pritegnil nase pozornost vseli tukajšnjih političnih krogov ter so zaenkrat stopila v ozadje vsa notranja politična vprašanja. V Bolgra-du vlada pravo politično zatišje. Danes je imel od vseh političnih strank sestanek samo politični odbor JNS r predsednikom Zivkovičem. Navzoči so bili poslanci in senatorji to stranke. Na seji je bilo sklenjeno ,da bo JNS ostala še nadalje solidarna z vsemi političnimi skupinami, ki so se udeležile državnozborskih volitev skupno z njo na isti seji. Prav tako so bili sprejeti sklepi glede nadaljnjega zadržanja štirih poslancev te stranko v skupščini.
Belgrad. 20. jan. m. V soboto bo pričel voziti motorni vlak tudi na ozkotirni progi Slavonski Brod—Sarajevo.
Belgrad, 20. jan. m. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je bila danes dopoldne konferenca, na kateri so razpravljali o uredbi za izvoz konj. Na konferenci je bila sprejeta definitlvna redakcija te uredbe, ki bo prihodnje dni objavljena.
Trenja na Tihem morju
Otok Guam -
Zahvala kraljevskega dvora
Belgrad, 20. januarja. AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Tomislava je prispelo vse polno čestitk z najlepšimi željami za srečo in dolgo življenje kraljeviča Tomislava. Po najvišjem nalogu pisarne Nj. Vel. kralja nam je čast izraziti zahvalo za čestitke kakor tudi zahvalo vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige, (Iz pisarne Nj. Vel. kralja 20. januarja 1939.)
Zagrebški župan v Ljubljani
Ljubljana, 20. jan.
Zagrebški župan dr. Teodor Peičič se je z večernim brzovlakoin pripeljal v Ljubljano v spremstvu mestnega tajnika dr. Mira Majerja, da se z ljubljanskim županom dr. Juroin Adlešičem posvetuje o organizaciji poslovanja Zveze mest. Kakor je pričakovati, se zagrebški župan s svojim tajnikom udeleži tudi čajanke, ki jo jutri popoldne priredi župan dr. Juro Adlešič s soprogo ua svojem stanovanju ljubljanskim časnikarjem.
Konferenca katoliških škofov v Zagrebu
Zadnja številka sarajevskega »Katoličkega t jedil i ka« prinaša poročilo o škofovskih konferencah v Zagrebu ter pravi: »V torek, dne 24. t. m., se bodo pod predsedstvom prevzv. dr. Alojzija Ste-pinca začele plenarne škofovske konference. Pričakujejo, da bodo prišli vsi škofje ter so na dnevnem redu, kakor se zdi, zelo važne zadeve.« Drugi listi poročajo, da bodo jugoslovanski škofje med drugim obravnavali vprašanje prestopanja Judov v katoliško cerkev. V tem pogledu bodo sklenjene smernice, ki se bodo v prihodnje jjo njih ravnali vsi škofje enotno.
Pravoslavna in anglikanska cerkev
Iz Novega Sada poroča zagrebški »Obzor«: »Semkaj ee je vrnil pravoslavni episkop Irinej čirič. On je s srbskim pravoslavnim episkopom Dositejem in še z nekaterimi drugimi pravoslavnimi svečeniki bil v Sofiji, kjer je bil navzočen na konferenci »Zveze za mednarodno prijateljstvo s pomočjo cerkva«. V tej zvezi so zastopniki pravoslavnih in anglikanske cerkve. Na tistem sestanku je bilo sklenjeno, da bosta prirejena dva mladinska kongresa. Eden bo v Amsterdamu na Nizozemskem, drugi pa v Sremskih Karlovcih. Tega drugega kongresa se bo udeležila zgolj mladina pravoslavnih slovanskih narodov. Dne 20. t. m. pa bo episkop Irenej odpotoval v London k seji osrednjega odbora imenovane zveze. Kakor vele nekatera poročila, bi morala v kratkem priti v Jugoslavijo delegacija anglikanske cerkve pod vodstvom yorškega nadškofa, da bi delovala tukaj za zbližanje med srbsko pravoslavno in anglikansko cerkvijo.«
Sveti Sava in Bizanc
List »Južna Srbija« prinaša za pripravo na svetosavski dijaški ples, ki bo 27. t. m., članek o sv. Savi, kjer med drugim pravi: »Za časa svojega bivanja v Bizancu je imel sv. Sava priliko f>oleg drugih velikih in važnih vprašanj spoznati tudi prosvetno delo v tedanjem Bizancu, oziroma organizacijo tedanjega šolstva. Te prosvetne razmere v Bizancu so močno vplivale na sv. Savo, tako da je povrnivši se domov, ustanovil našo prvo šolo v manastiru Studenici, ki se je pozneje dvignila na stopinjo bogoslovne šole z višjo izobrazbo. Potem je sv. Sava ustanovil še mnogo takih in podobnih episkopskih šol. Ena izmed takih je bila na primer tista v manastiru v 2iči.<
Osebne novice • <
Belgrad, 20. jan. m. Odlikovana sta z redom
Jugoslovanske krone 3. stopnje Avgust Westen, predsednik KID na Jesenicah, in z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje dr. Adolf Golia, glavui tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani.
Belgrad, 20. jan. m. Na tukajšnji tehnični fakulteti je bila snoči akademija na čast znanemu profesorju in članu srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti dr. Bogdanu Gavriloviču.
12. februarja volitve v Karpatski Ukrajini
Praga, 20. januarja. AA. 12. februarja bodo volitve v parlament Karpatske Ukrajine. Rok za vložitev kandidatnih list poteče jutri. Volili bodo 32 poslancev. Mislijo, da je nemogoče, da bi bila predložena še katera druga lista razen vladne. Na tej listi kandidirata tudi po en Čeh in Nemec.
Chust, 20. jan. A A. DNB: Vlada karpatske Ukrajine je ponovno poslala predsedniku češkoslovaške republike dr. Hachi in predsedniku vlade Beranu brzojavko, v kateri je poudarjeno, da vlada v vsej karpatski Ukrajini veliko razburjenje zaradi protiustavnega imenovanja generala Prhale za tretjega ministra karpatsko-ukra.jinske vlade. Razburjenje in vznemirjenost je povzročilo zavlačevanje ureditve konflikta od strani Prage. Karpat-sko-ukrajinska vlada proei za spremembo ustave. Obenem so ministri karpatsko - ukrajinske vlade obvestili osrednjo vlado, da se sej ministrskega sveta v Pragi ne bodo udeleževali vse dotlej, dokler so ne vzpostavi pravno stanje, ki je bilo kršeno z imenovanjem generala Prhale,
Nova slovaška vlada
Praga, 20. jan. TG. Na predlog predsednika slovaškega parlamenta dr. Sokola je predsednik republike Haclia imenoval člane nove slovaške vlade. Ministrski predsednik in notranji minister je dr. Tiso. Minister za promet Turčanski, minister za pravosodje Vanco in minister za poljedelstvo Pruzinski. minister za prosveto Josep Si-vak, minister za finance pa Pave! Teplanski. Iz vlade je torej izpadel dosedanji prosvetni minieter Cernak.
ameriška trdnjava proti Japoncem
Tfewrork. 20. jan. AA. DNB. Tajnik predsednika Rooseveltn Eerly je izjavil glede na časopisne glasove o načrtih zastran utrditve otoka G u a m a in o ameriški politiki v Tihem morju in na Daljnem vzhodu, da je včeraj izšel članek znanega gospodarskega strokovnjaka Lippmana, istoveten s stališčem ameriške vlado. V tem članku predlaga Lippman naj kongres dovoli utrditev otoka Guama, da bo Tlada z grožnjo, da bo na tem otoku zgradila utrdbe, imela v rokah diplomatsko orožje proti Japonski. Zunanje ministrstvo bi moglo postati Japonsko, da prouči to rpraianje r luči svoje politike in v
vanje mandatnih otokov. Dalje izjavlja Lipp-man v tem članku, da se Amerika želi pogajati z Japonsko, nc pa vojevati, vendar Amerika nikakor nc misli bežati pred Japonci v lihem oceanu. Amerika želi prepustiti azijskim narodom, da sami urede svoje razmere do Japoncev. Kaj počne japonsko vojaštvo na Kitajskem, se Amerike ne tiče, pač pa je sa Američane velikega pomena, kaj počne japonska mornarica.
Na koncu izreka Lippman prepričanje, da mi-
isli Japonska ustvariti velikansko pomorsko državo,
ter izjavlja8 da Amerik iT V" "ol»nd«k° Inxdiio' nji teh načrtov,	ne bo pedala uresmčeva-
Ako bi Anglija morala v vojno...
4 milijone otrok mora na varno
Angleška vlada ze pripravlja prevoz otrok iz mest na deželo
Pozabljena sirota
Menda danainjl. syet ni na nobene itvar tako zelo pozabil, kakor na vest. V družinskem, sorodnem in prijateljskem krogu se ljudje ie po njej ravnajo, Čeprav tudi tu niso redki slučaji, da se mora glas vesti umakniti zahtevam strasti in koristi posameznega ilana. V poslovnem svetu pa je vest skoraj ie neznanka; kjer gre za denar, dobiček in moinost, da se pro-fltira, četudi bi bili nepošteno ogoljufani tisoči, tam vest nima več besede: hvalabogu, pa so tudi na tem področju ie nekatere izjeme. Čisto pred vrata so pa postavili vest v mednarodni in meddriavnl politiki. Driavniki se je spomnijo le takrat, kadar drugim očitajo, da te po njej ne ravnajo — kadar pa taliti driavnlk, ki drugega obtožuje, da je krili pravico, sam v svojo korist drugim krivico dela, mu je vesti toliko mar ko lanskega snega.
Predsednik Združenih držav S. A., Roosevelt, se je v svoji novoletni poslanici tudi v zelo lepih besedah spomnil vesti, ki bi morala biti driavnikom vrhovno merilo v mednarodnem življenju. Ves svet je zabeležil njegove besede, da je »vera, ki nas navaja k vestnemu ravnanju v vseh zadevah, podlaga državnemu življenju ter najtrdnejie jamstvo za demokracijo In po-itenost v mednarodnih odnoiajih, ker na* le ona uči lastnega dostojanstva In kako je treba zato spoitovatl tudi soseda«. Predsednik ogromne države, ki je protestant, ponavlja, kar ]e papež ponovno klical svetu z rimske stolice, in vsekakor Je razveseljivo dejstvo, da )e posebno evropska levica, ki sicer kaj malo d& na vero kot podlago driavnega življenja, te Roosevel-tove besedo podčrtala In jih moli »avtoritarnemu bloku« pod nos. Vsekakor bodo morale tudi »velike demokracije« svoje navduienje za kričanske odnoiaje med narodi v svoji lastni praksi uresničiti In načela demokracije, pravice in ravnanja po vesti dejansko izvajati tudi v svoji kolonljalni politiki na primer, pa tudi v evropskih zadevah in v svojih gospodarskih težnjah, da se ne bo delala krivica tlabejiemu v prid močnejiemu. Če bodo vse driave brez izjeme, ne izvzemil USA, tudi praktično dosledno pokazale, da jim )e vladanje moraličen problem in da mednarodna vpraianja tudi takrat, ko so prizadete njihove koristi, smatrajo za odvisne od tega, kar ukazuje ali prepoveduje vest — bodo naile Rooseveltove besede popolno vero in ne bo nihče sumil, da niso bile odkrite.
Katoliikl kulturni krog seveda ie davno ve, da je vest kategoričen vodnik tako v zasebnem kakor v javnem življenju. Sv. Tomai Akvlntkl, vrh katoliike filozofije, pravi, da je vest prva in zadnja Instanca vsega nravstvenega ravnanja in vsakega dejanja, če naj je nravstveno. Kar je proti vesti, je slabo, in vse, kar nI storjeno v skladu i njo, Je greh. Zakaj — tako pravi v nasprotju z nekaterimi filozofi tvoje dobe z nedoseino jasnostjo in točnottjo mojster krščanskega modrotlovja — »zahteva vettl nI ničetar drugega kakor očltovanje, poosebljenje boijega zakona v nas, njega prihod v naio duio« (De veritate, q. 17, a. 4, ad 2). Se nihče ni vettl In brezpogojnosti njenega zahtevka pottavil tako visoko kakor angeljtki učenlk.
le kričantka vest postavlja točno mejo med pravico ln dolinottjo, med tem, kar tmemo in tem, četar ne tmemo, In njen glat jo merodajen tudi za politično in mednarodno iivljonje. Kadar bo to zopet obveljalo, bo zagotovljen mir, dotlej pa bo vett le pozabljena tirota pred pragom!
mmmmmmmmmmmmmmmammmmm
Pariz, 20. jan. TG. V zunanjepolitični debati v parlamentu je imel bivši predsednik vlade Etien-ne Flandin govor, v katerem se je zavzemal za to, naj se Francija potrudi, da pride do znosnih odnošajev s svojima sosedama Italijo in Nemčijo. Z veliko odločnostjo je pobijal tudi gonjo tistih, ki hujskajo k vojni. Pri tem je razodel tudi »načrt, s katerim ti hirskači hočejo obkoliti Nemčijo«. Opisal ga je tako-le:
»Načrt, Ha se Nemčija obkoli, je čisto jasen. Francija, Anglija, Poljska, sovjetska Rusija, Romunija in Jugoslavija naj stopijo po zgledu 1. 1914. v zavezniško skupino. Belgija, Nizozemska, Švica, skandinavske države, baltske
London v januarju.
2e pekaj tednov je videvati tuje goste na škotski planoti v teh dneh, ko vendar ni tujskega prometa. Hodijo od hiše do hiše, od vasi do vasi in če dobijo na vprašanje, ali je še daleč do prihodnje vasi, odgovor: »O, to je pa tam daleč!« —, odvrnejo: »Tem bolje.« Kaj hočejo ti tujci? Videti jih je, kako izginjajo v hiše kmetov, kjer se usedejo, popijejo čašico čaja, in še preden jih utegne gospodar vprašati, kaj da bi radi, že pravijo, kar najbolj malomarno morejo: »Ali bi hoteli kakega otroka?« Pa ne da bi bil tujec kak trgovec s 6užnji! Saj ima izkaznico z državnim grbom, torej ima poštene namene. To sumljivo vprašanje je zastavil po naročilu zdravstvenega ministrstva, ki že nekaj tednev skrbno pripravlja velikopotezen načrt, kako bi v primeru vojne spravilo otroke kam na varno.
Strah pred vojno
Tistega usodnega 27. septembra 1938, ko se je zdelo, da ne bo moči prestati brez vojne, je vzkalilo novo podvzetje zdravstvenega ministrstva. Londonski vlaki, ki so vozili proti severu, na Škotsko, so bili polni preplašenih mož in očetov, ki so spremljali svoje žene in otroke izven meja nevarnosti. Kakšna je bila takrat panika, kako so po oddaljenih vaseh oddajali kmečke kamrice za take visoke najemnine, ki jih niti najdražje hotelske palače ne zahtevajo za razkošne sobe, s tem se bodo sodišča še bavila. Saj ie marsikdo v svojem strahu pred vojno plačal za skromno hišico na škotskih kmetih toliko najemnine, kolikor za kako londonsko stanovanjsko hišo. Pri tem 60 bili ljudje tudi prisiljeni, da so
Hitlerjevska delovna soba v novi
Belje, 20. januarja. Včerajšnji lov v gozdovih pri Malem Kneževu je trajal od 10.30—17. Udeležili so se ga italijanski minister zunanjih zadev grof Ciano, predsednik vlade dr. Stojadinovič ter člani njunega spremstva. Udeleženci lova so se vrnili oh 17.30 v Aleksandrov dvorec. Pred dvorcem se je zbrala zvečer množica ljudstva v pisanih narodnih nošah, ter vzklikala grofu Cianu in dr. Stojadinoviču. Ljudstvo je pred dvorcem plesalo razne narodne plese, ki jih je spremstvo grofa Ciana in dr. Stojadinoviča gledalo z balkona dvorca. Okoli 9 zvečer sta stopila iz dvorca grof Ciano in predsednik dr. Stojadinovič ter pol ure gledala narodno kolo in druge narodne plese ba-ranjskih kmetov. Večerji v Aleksandrovem dvorcu so poleg grofa Ciana in dr. Stojadinoviča prisostvovali člani njunih spremstev, ki so sodelovali pri včerajšnjem lovu. Lov so danes nadaljevali. Pred odhodom na lov ob 10.30 so lovci po stari navadi zatrobili lovsko molitev.
Na čast italijanskim časnikarjem, ki spremljajo grofa Ciana
Belgrad, 20. januarja. AA. Sef centralnega tiskovnega urada pri predsedstvu vlade dr. Kosta Lukovič je priredil snoči v hotelu »Srpski kralje večerjo na čast italijanskim časnikarjem, ki se mude pri nas v zvezi z obiskom grofa Ciana pri dr. Stojadinoviču. Na večerji so bili Virginio Gay-da, ravnatelj lista »Giornale d'Italia«, Guido Baroni, urednik »Stampe«, Rencesco Marate«, urednik >Me?»«aggera«, Ugo Dandrea, urednik lista »Lavoro Fascista«, di 1'aulo de Cristoforo, ravna-
države, Turčija, Bolgarija in Grška hi ohranile dobrohotno nevtralnost. Zedinjene države severne Amerike pa bi učinkovito pomagale. Kaj pomenijo takšni načrti? Nič drugega, kakor namen, da se Nemčija obkoli. Nič nimam proti temu, če se dela propaganda za te vrste vojaške zveze, toda zakaj in čemu prikrivati vzroke, odnosno ljudstvo varati. Ni nečastno na vojno pripravljati se. pač pa je nečastno, če narodu ne povemo resnice, kndar to zahtevajo vsedržavni interesi.« Flandinov govor je v zbornici in izven nje, posebno pa v inozemskih diplomatskih krogih vzbudil največjo pozornost,
sklenili pogodbe za več let; zdaj vsakdo, ki ga je omamila groza pred vojno, obžaluje svoje dejanje in toži na sodišču te oderuhe. Res je, da so mogli v septembru zapustit London in večja industrijska mesta samo ženske in otroci najbolj premožnih slojev. Kaj se bo pa v kaki morebitni vojni zgodilo z otroki srednjih in ubožnejših slojev? Ali bodo morali deliti usodo španskih otrok, ki jim je beseda »nebo« psovka, ker so odondod padale bombe?
Mobilizacijski listek za otroke
Zdravstveno ministrstvo se je zavedalo, da je treba pravočasno poskrbeti za to, da bo moči vsakega otroka v primeru vojne spraviti iz Londona, Birminghama, Manchestra in iz vseh mest, ki so posebno izpostavljeni napadom iz zraka, v tak kraj, ki je bil že prej pripravljen zanje v ta namen. Kakor ve vsak moški, ki mora na vojno, k^m mu je oditi, kadar je mobilizacija, prav tako bodo angleki otroci imeli kmalu svoje vpoklicne listke, na katerih bo, na primer: »Tom Clark, IV. skupina, se mora javiti na otroškem uradu postaja Victoria; dodeljen je družini Jonesovi, na kmfetiji Troll, v Turnbridge Wellsu, (Sussex)«
Kam skriti otroke
Takšna je torej naloga skrivnostnih turistov na Škotskem. Botrov iščejo. Vsakdo, ki je tako srečen, da že živi na kakem kraju, ki ga vojna vihra bržčas ne bo zadela, bo obveščen o tem. Sob v svoji hiši pa seveda ne bo oddal zastonj. Država mu bo za vsakega otroka plačala po 3 šilinge na teden, za vsako mater, ki pride z otro-
kanclerski palači r Berlinu.
teij lista »Popolo di Roma«, Guido Fuzzo, urednik »Tribune«, Giovanni Ansaldo, ravnatelj »Telegra-plia«, Gaetano Polverelli, urednik lista »Popolo d'Italia«, Franco Dionisi, urednik lista »Resto del Carlino, Giuseppe Cappelleto, ravnatelj agencije Štefani, Felice Belotti, dopisnik lisla »Giornale de Geneva«, Paolo Businari, dopisnik »Cecola«, Enrico Massa, dopisnik »Popolo d Italia«, Arnaldo Viola, ravnatelj »Vedette d'Italia«, Mario Nordio, glavni urednik »Piccola«, Raoul Zicola. belino-graf »Gazzette del Popolo«, Lamberto Lnziani, helinograf »Popola d'ltalia«, Carlo Bonnetto, be-linograf »Stampet.
Razen italijanskih časnikarjev so bili na večerji tudi gg. Gradimir Kozomarič, direktor agencije Avale, Mihajlo Svetovski, urednik »Vremena« Branislav Denič, šef odseka za tuji tisk, Miloš Crnjanski, .tiskovni ataše v Rimu in več drugih jugoslovanskih žurnalistov.
SPOMENIK A M ELI JI EARIIARTOVI
Tnm, kjer je nnjslnvne.jša nmeriška letnika, Ameiia Earhartova, odletela nn svojo pot, odkoder se ni več vrnila, so zdaj postavili spomenik. Na sliki je kipar Lambert Demelmans pred spomenikom, ki je njegovo delo.
kom, pa po 5 šilingov. Za otroka torej približno po 34 din in za mater po 56 din na teden.) Te vsote zares da niso velike, a največ posestnikov se je celo izjavilo, da bi imeli svoje varovance brezplačno pod streho. Nihče pa ne bo prisiljen sprejeti kakega otroka ali kako mater.
V mnogih primerih pa ne bodo dali otrok v zasebne hiše, marveč jih bodo imeli v velikih taboriščih, ki jih že zdaj postavljajo. Gradijo obširne šole na prostem, ki bodo imele svetle spalnice, prhe, telovadnice, delavnice, tako da nastajajo kar mladinska mesta- ki mogoče ne bodo nikoli imela kakega prebivalca, če bo uspelo odvrniti vojno vihro.
Mesto dojenčkov na škotskem
Te nove odredbe bodo zadele več ko 4 milijone otrok. En milijon jih jc samo iz Londona. Šolski razredi naj bi bili po možnosti skupaj; nekaj sto kilometrov od fronte naj sc nadaljuje vzgoja novih ljudi, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Vlada si najbolj beli glavo 6 tem, kam bi z majhnimi otroki, ki še ne morejo imeti plinske maske. Izdelala je poseben načrt za to, da bodo vse dojenčke iz Anglije spravili v velike kolonije, na katerih bo rdeč križ v opozorilo napadalcem. Tudi za to ima vlada skrbno sestavljene načrte, ki naj urejajo ta odgajališča najmlajših iz naroda, in poskrbljeno je za posebne materinske zavode in za nego do,jenčkov. Ali ni to naravnost uganka, ko bodo v kaki bodoči vojni odrasli ubijali drug drugega, hkrati pa bo tako natančno poskrbljeno, da bodo otroci obvarovani smrti? Naš bodoči rod bo mogel komaj razvozlati takšno nasprotje!
Najnovejše iz Španije
Pariz, 19. januarja. TG. Iz Saragose poročajo, da so nacionalisti na cesti proti Igualadi zasedli križišče Calaf, ki leži 15 km severno od glavne ceste iz Cerverc v Barcelono. Calaf jc zasedel general Garcia Valino, ki je s tem uspešnim sunkom prestrigel rdečim možnost umika drugam, kakor edino še v Pirenejsko gorovje.
Francoski list »Cyrano« javlja nocoj, da je iz Francije odšlo dne 16. januarja 5 tovornih vlakov, polnih orožja predvsem tankov, letal in več tisoč topovskih krogel, v Barcelono.
Iz Barcelone javljajo, da se je rdeča vlada odločila, da bo začela nekatera važna ministrstva seliti iz Barcelone v manj izpostavljene kraje. Ministrstvo za notranje zadeve in poljedelstvo pride v Albacete. Ministrstvo za promet in za finance sc preselita v Madrid. Negrin sam se še ni odločil, kam bo prenesel predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo. ^ ,,K ,	. ,. .
Lerida, 20. januarja. AA. Havas: Nacionalisti 90 danes zjutraj nadaljevali z napadi v štirih smereh, in sicer v smeri proti Manresi, Igualadi, Vilafranci del Papadcs in Vcndrellu. Zdi se, da ta štiri mesta predstavljajo močno utrjeno obrambno črto, pod katere zaščito računa sovražnik, da bo mogel postaviti spet na noge neorganizirano vojsko. Danes so nacionalisti že 23 km proč od Manrese, 10 km od Igualadc in 8 km od Vedrella.
Schacht odstopil
Funk naslednik
Berlin, 20. jan. A A. DNB. Hitler je poslal dr. Schachtu tole pismo: Porabljam priložnost, ko odhajate s predsedstva direktorja nemške Narodno banke, da se vam kar najiskreneje zahvalim za vse velike usluge, ki ste jih na tem mestu zmerom znova izkazovali v dolgih in težkih letih Nemčiji in meni osebno. Vaše ime bo za zmerom zvezano s prvo dobo ponovne oborožitve našega naroda. Veselim se, da vam bom na vašem mestu kot ministru ra.jha mogel poveriti nove naloge. — Hitler je imenoval dr. VValterja Funka, Gospodarskega ministra, za predsednika nemške Narodne banke in ministra za narodno gospodarstvo. Dr. Schacht ostane še nadalje minister.
Praga, 20. januarja. AA. Na osnovi sporazuma med voditeljem nemške manjšine na Slovaškem Karmasinom in slovaško vlado, je bilo izdano dovoljenje za delovanje organizacije »Freiwillige Scliutztruppe«. Organizacija jo organizirana podobno kakor Hlinkova garda.
Prijeti tatovi
Radovljica, 19. jan.
17. januarja se je posrečilo radovljiškim orožnikom aretirati triperesno tatinsko deteljico, in sicer Franca Vodnika, rojenega 1913, pristojnega v Ljubljano, Ivana Vidmarja, rojenega 1917, pristojnega v Kočevje, in Slavka Kralja, rojenega 1912, iz Štepanje vasi, ki je pravkar prišel iz šestletne ječe. Vsi so bili že prej kaznovani. Priznali so sami 31 tatvin, med drugim tudi tatvino na Plavškem Rovtu, kjer so iz svinjaka odpeljali prašiča na sankah, ga zaklali, spekli in se z njim mastili. Vidmar ga je klal s sekiro in z nožem, Vodnik pa je bil na straži. Slanino so scvrli. Vlnm-ljali so tudi v nabiralnike pri znamenjih in kapelicah. Tako so na primer okradli tri znamenja v tržiški župniji. V enem so dobili 24 din, v drugem 90, tretji pa je bil prazen. Plen so delili. Vodnik je materi svoje ljubice na plesu zmaknil 800 din. Zavetišče so imeli pri Krivcu na Hru-šici, kjer so jih tudi zasačili. V Ljubnem pri Tinčku so nakradli na božično noč kokoši. Nameravali so tam vlomiti in so se dogovarjali tudi o roparskem umoru starega očeta, pa so jih pregnali ljudje, ki so se vračali od polnočnice. Precejšen plen, obstoječ iz obleke, perila in čevljev, čaka sedaj na svoje lastnike pri radovljiškem sodišču.
Dunajska vremenska napoved. Zjutraj megleno, sicer menjaje oblačno, zjutraj mraz, čez dan milo.
Zagrebška vremenska napoved. Nekoliko hladneje, lokalno oblačno in megleno.
Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno z nekaj dežja v zahodnih krajih, delno oblačno in megleno drugod Temperatura ho še nekoliko padla. Najnižja toplota dne 20. januarja ZajeČar —5, največji Slavonski Brod 22 stopinj.
NEMČIJO OBKOLJUJEJO..
Svarilen glas francoskega državnika
Uspešen lov v Belju
GaApCrdcMtVjO
Ljubljanski proračun za 1939-40 123 milij. - Povečanje za 5 milij. din
Ljubljana, 20. Januarja 1939.
Dane« dopoldne je župan ljubljanski g. dr. Juro Adlešič zastopnikom listov izročil osnutek proračunskega predloga mestne občine ljubljanske za 1939-1940 ter je ob tej priliki podal tudi krajši pregled o novem proračunu ter o delu mestne uprave.
Ugotovil je, da znaša osnutek proračuna, ki bo v soboto razgrnjen ljubljanskemu prebivalstvu na vzogled, skupno 122,857 043 din dohodkov in prav toliko izdatkov. To pomeni, da je novi proračun večji od dosedanjega za 5,035.995 din. Vendar pa povišanje proračuna ne pomeni povišanja dajatev, ker ostanejo davčne stopnje neizpremenjene. V tej ■skupni vsoti pa niso vštete tudi potrebščine, oziroma dohodki skladov, katerih je 11 in katerih proračunska vsota znaša 9.820.221 din. Pri vsem tem pa se naloge občin, kakor jih nalaga mestnim občinam zakon o mestnih občinah, nadalje še številni drugi zakoni in uredbe, zelo množ.e. Vkljub vsestranskemu varčevanju in skrbni sestavi proračuna ni bilo mogoče proračunskih izdatkov skrčiti. Čeprav je novi proračun višji od sedanjega, vendar še daleč ne izkazuje vseh kreditov, ki bi bili primerni in potrebni za vedno večje potrebe razvijajočega se mesta Ljubljane. Najmanj 10—15 milij. din več bi moral znašati sedanji proračun, če bi hoteli zadostiti vsem potrebam in vpoštevati vse razne stavljene predloge iz raznih mestnih okrajev.
Izdatki
Poviianje prejemkov niljih uslužbencev.
Od skupnega povišanja odpade na administrativni proračun 2,964.900 din, na podjetja pa 2 milijona 071.035 din. Povišanje izdatkov v administrativnem proračunu je pripisovati predvsem dejstvu, da namerava mestna občina ljubljanska delno izboljšati prejemke nižjih mestnih uslužbencev, in sicer onih, ki niso še pragmatično nastavljeni. Osebni prejemki se bodo povišali tudi zaradi napredovanj mestnih uslužbencev po pragmatiki. Zvišanje se bo nanašalo predvsem na nižje mestne uslužbence, kjer bo zvišana najmanjša plača od sedanjih 800 din za dekleta na 900 din, za moške od 900 na 1000 in za oženjene od 1.050 na 1200 din.
Gradbeni izdatki.
Pri stvarnih potrebščinah mestne uprave so se najbolj zvišali proračunski izdatki za gradbeno stroko: za 1,272.725 din. Nekaj več kreditov jo določenih za vzdrževanje cest, obnovo vozišč, vodnih zpradb (prispevek občine za prvi obrok za jez na Ljubljanici), čiščenje mesta itd. Nabavljen bo nov škropilni avtomobil, vneseni so krediti za tlakovanje karlovškega mostu, za tlakovanje pristopnih rest na Celovško cesto, za tlakovanje križišča Sv. Petra in Jegličeve ceste, za gradbo novega stranišča in za prehod čez Gruberjev kanal v Streliški ulici.
Nadalje je morala občina zvišati prispevek za upravo policijo od 0.9 na 1.1 milij. din. Povečali so se tudi krediti za nujna popravila v mestnih stanovanjskih hišah za 257.107 din.
Podjetja.
Proračuni mestnih podjetij so 6kupno povečani za 2,071.085 din, v glavnem zaradi potrebnih nekaterih novih naprav. Tako namerava med drugim zgraditi ljubljanske mestna plinarna naprave za katranizacijo, kar bo velikega pomena tudi za mestne ceste. Ceste namerava polivati namreč cestna uprava s tem v Ljubljani proizvedenim katranom in tako bo odpravljen prah na cestah, kar je dalo že toliko povoda za pritožbe. Med izdatke za podjetja je vsekakor računati tudi višje prispevke mestne občine Splošni maloželozniški družbi. Ta prispevek se je zvišal od 1,200.000 din leta 1938-1939 na 2,497.188 din v letu 1939-1940. Vidi se, da je vzdrževanje tramvajskega prometa na sedanji višini težko breme za mestno občino, ki pa se temu bremenu ne more izogniti, če hočejo imeti Ljubljančani moderen tramvajski promet.
Izdatki za Jinanlno stroko.
V letu 1938-1939 je odplačala mestna občina ljubljanska obstoječi dolg pri Obrtni banki, Kmet-ski posojilnici za ljubljansko okolico, pri Družbi sv. Cirila in Metoda knkor tudi eno posojilo pri Pokojninskem zavodu. Zaradi tega se je proračun izdatkov finančne stroke znižal. Tudi je občini uspelo znižati vsoto obresti pri Poštni hranilnici, kjer je občina že odplačala velik del svojega dolga. Zaradi povečanja prispevka tramvajski družbi je skupna vsota izdatkov finančno stroke povečana za 0.6 milij. din.
Osnutek proračuna za 1939-1940 izkazuje tudi že anuitete nekaterih posojil, katere šele namerava občina najeti. Tak.i namreč namerava najeti za dovršitev meščanske šole na Viču 3 milij. din,
Valorizacija zlatega zaklada Madžarske narodne banke
V torek dne 17. januarja je bila bilančna seja uprave Madžarske narodne banke, na kateri je bilo sklenjeno valorizirali zlati zaklad banko z ozirom na sedanji sistem deviznih premij. Knjižna vrednost zlatega zaklada bo povečana za 50%, vrednost deviznega zaklada pa kolikor znašajo premije pri dotičnih devizah. Odslej bo vrednost zlata ocenjena na podlagi 5700 peng8 za 1 kg čistega zlata.
Valorizacija zlatega zaklada in deviz je že izvedena v izkazu za 15. januarja. Zlati zaklad je izkazan s 124.06 milij. pengo, devizni pa z 92.35 milij. pengo. Znesek, ki ga dobi Madžarska narodna banka, se izloči iz zaklada in se odkaže raznim aktivam, ki so v izkazu za 15. januar narasla v primeri z izkazom za 8. januar za 64.96 milij. pengo na 328.8 milij. Na drugI strani pa so se tudi pasivne valutne obveznosti banke zaradi valorizacije povečale za 33.0 na 1)9.05 milij. pengft za izdane blagajniške zapiske.
nadalje posojilo za zgradbo delavskih stanovanj v znesku 3 milij din in posojilo za zgradbo kafilerije (sežigalnice za j>se in živali) v znesku 910.000 dinarjev.
Na splošno pa se vidijo prizadevanja mestne občine reorganizirati administracijo, ki je že v preteklem letu pokazala lepe uspehe.
Pregled izdatkov.
V naslednjem navajam v milij. din pregled proračunov izdatkov mestne občine ljubljanske za proračunska leta 1937-1938, 1938-1939 in po predlogu za 1939-1940. Vpoštevati pa je treba, da je to šele predlog, ki bo moral iti še skozi finančni odbor, nato skozi mestni svet, končna instanca pa je finančno ministrstvo. Vsi izdatki so navedeni v milij. din:
1937-1938 1938-1939 1939-1940
osebni izdatki materialni izdatki: obče upr. oblastvo osebna in imov. varnost narodna prosveta finančna stroka gradbena stroka narodno zdravje socialna skrb trgov., industr., turizem občinsko gospodarstvo vrtnarija itd. štipendije in podpore razni izdatki izredni izdatki izdatki podjetij proračunska rezerva skupno
Izdatki skoraj vseh skupin so se povečali, zmanjšanje pa je izkazano n. pr. pri trgovini, industriji, obrti in turizmu, to pa zaradi tega, ker je osnovan poseben sklad za pospeševanje tujskega prometa, kamor se stekajo davščine iz tujskega prometa in od koder se plačujejo izdatki v 6vrho pospeševanja tujskega prometa. Poleg tega sklada sta bila ustanovljena še dva nova sklada, in sicer sklad za obvezno telesno vzgojo naroda in veterinarski sklad. S tem je število posebnih skladov, oziroma posebnih proračunov naraslo že na 11, večinoma s prav znatnimi vsotami dohodkov in izdatkov. Ti skladi eo nujna posledica zakonitih
21.0	23.7	26.2
8.18	4.0	4.1
1.7	1.46	1.67
1.66	2.7	2.54
11.25	12.25	12.84
9.73	10 32	11.6
1.38	1.38	1.16
6.12	7.13	7.2
0.4	0.66	0.26
3.9	5.05	5.32
0.7	077	0.83
3.71	4.8	4.8
1.14	0.86	0.8
144	0.4	0.06
31.07	40.9	42.4
0.6	0.9	1.0
99.03	117.82	122.86
predpisov, ki se vedno bolj ogrevajo za razne sklade in so sploh skladi velika moda v državni finunčni politiki. Potrebščina, t. j. proračunski izdatki vseh 11 skladov znaša 9,820.221 din. Če še to vsoto prištejemo k proračunskim izdatkom, dobimo, da znaša ves proračun mestne občine ljubljanske za 1939-1940 veliko vsoto 132,677.682 din.
Dohodki
Kot Rmo že navedli, ostanejo davčne stopnje pri raznih mestnih dajatvah tudi v proračunskem l>redlogu za 1989-1940 neizpremenjene, torej na dosedanji višini. Izpremembe so pa le pri občinski trošarini, odnosno uvoznini, kjer bodo vpeljane nekatere korekture v besedilu pravilnika in dane nekatere olajšave, kakor n. pr. pri sladkorju itd. Naslednja tabela nam kaže pregled proračunskih dohodkov za zadnje tri proračune (v milij. din):
1937-1938 1938-1939 1939-1940
doklada na državne
neposredne davke takse in pristojbine trošarina in uvoznina naknadni predpis troš. odkupnina za oseb. delo navrlalna dela dohodek od imovine narodno zdravje socialno skrbstvo finančna stroka dohodek mest. podjetij ostali dohodki nepričakovani dohodki dohodki iz prejšnjih let blagajniški prebitek skupno
Podjetja.
Dohodki posameznih mestnih podjetij so naslednji (v milij. din):
1937-1938 1938-1939 1939-1940
klavnica
elektrarna pogrebni zavod plinarna zastavljalnica priprega tramvaj
Toda v teh dohodkih je n. pr. pri tramvajskem podjetju že všteta dotacija mestne občine v znesku 2.5 milij. din, dočim je znašala prejšnje leto 6amo 1.2 milij. din.
Ker ostanejo stopnje za občinske davščine neizpremenjene, računa mestna občina torej na izboljšanje dohodkov zaradi splošno izboljšanega gospodarskega položaja. Bog daj, da bi bila konjunktura tudi v času trajanja proračuna za 1939-1940 dobra I
844	838	8.95
20.35	20.43	21.4
24 13	24.25	25.14
—	0.5	0.7
0.2	0.2	0.2
0.3	0.23	0.2
6.7	8.3	7.08
0.43	0.49	0.45
0.24	0.26	0.3
0.22	1.62	1.15
34.56	47.85	49.93
3.4	3.8	4.7
0.03	0 03	0.2
—	1.47	2.0
—	—	0.5
99.03	117.8	122.86
Borze
4.27	4.37	4.27
20.57	22.25	23.8
22	2.04	2.03
5.74	6.4	6.47
0.35	0.35	0.35
143	1.46	1.7
—	10.97	11.3
Donos kmetijskih pridelkov 1.1938
Leto 1938 j« bilo za kmetijsko proizvodnjo na splošno dobro do prav dobro.
Zgodnje žitarice (pšenica, ti, lofžiaa, jefimen, oves) so sicer ponekod slabo prezimile in ostale redke, spomladi so bile mestoma močno poškodovane in deloma uničene po poplavah, v poletju po toči i. dr., vendar so dale v celoti prav dobre, tu in tam tudi odlične pridelke, ki so bili — po občinskih odnosno okrajnih podatkih za kmetijsko statistiko, (ld pa za leto 1938 še niso končno veljavno potrjeni in objavljeni od ministrstva za kmetijstvo) — v celoti primerjamo z onimi iz leta 1937 za okroglo 27%, (oves) do 38%, (pšenica) povprečno 34.5%, primerjano s povprečnimi pridelki petletke 1933/37 pa za .24,7% večji.
Pozne žitarice (koruza, proso, ajda) sicer niso toliko boljše obrodile kakor zgodnje, vendar so bili njih pridelki v primeri s pridelki leta 1937 v skupnem za 18.6% in v primeri s povprečnimi pridelki zadnjih pet let za 6.9% večji,
Tudi krompir je dal primerjano 6 pridelki zadnje petletke nadpovprečen, z letom 1937 pa za okroglo eno četrtino večji pridelek. Pravtako so bili v primeri s prejšnjim letom večji pridelki: zelja za nad 100%, repe za 22%, korenja 8.5%, krmne pese 27.9%; v primeri s povprečjem let 1933/37 pa so bili manjši: pridelek zelja za 15.1%, korenja 2.8%, pese 2.7%.
Sadno drevje je močno trpelo zaradi hudih slan in mraza v mesecu aprilu ter neugodnega vremena ob cvetju, zato so bili tudi pridelki, poseb-'
Vabilo društvom ln organizacijam. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrodelna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah, konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo 6voje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Ljubljanski velesejem bo letos od 3. do 12. julija. Uprava velesejma vabi društva in organizacije, da prelože svoje za leto 1939. nameravane prireditve v ta čas.
Izkoriščanje naftinih terenov. Iz Belgrada poročajo, da so pogajanja, ki jih je vodila družba Panonij8 d. d. iz Belgrada, z zastopniki nemškega kapitala, uspešno zaključena. Družba Panonija bo zvišala glavnico od 6 na 10 milij. din e sodelovanjem nemškega kapitala. Nemška skupina bo dobila velike ugodnosti od nemške vlade pri svojem delu. Pravijo, da bo nemška vlada nosila 50% vseh stroškov za vrtanje na terenih, kjer je nafla Poleg tega bo družba Panonija imela posebne olajšave za izvoz svojih proizvodov v Nemčijo. — Družba Panonija sama pa ima namen zgraditi v bližini Maribora rafinerijo za predelavo 6urove nafte, ki bi izdelovala samo polizdelke.
Prenos sedeža is Zagreba v Belgrad. Rudarska družba Minero. ki je bila osnovana leta 1922 v Zagrebu, bo prenesla svoj sedež iz Zagreba v Belgrad in bo ob tej priliki zvišana glavnica družbe od 250.000 na 1,000.000 din.
Nova preselitev v Belgrad. Kartel livaren v naši državi, ki ima svoj sedež v Zagrebu, se namerava po vesteh zagrebških strokovnih listov preseliti iz Zagreba v Belgrad. Preselil bi sc s koncem februarja, tako da bi začel v Belgradu poslovati dne 1. marca 1939.
no: hruSk, sliv, črešenj in orehov izredno majhni. Na splošno, v celi banovini so dale: i>v—	▼ primeri
z letom 1937
v primera a petletko 1933-37: 71.1% manj 37.4% več 61.2% manj 55.9% manj 35.8% manj 19.9% več 26.0% več
slive 54.2% manj "jabolka 1.7% manj hruške 65.5% manj orehi 73.6% manj črešnje 34.8% manj marelice 37.3% več breskve 36.8% več pridelka sadja.
Kakor sadno drevje, eo tudi vinogradi močno trpeli radi poznih 6pomladnih slan; ponekod jih je toča močno, mestoma tudi popolnoma opusto-šila, vendar so dali v skupnem, primerjano s povprečnim pridelkom zadnjih pet let za 23.5%, z onim leta 1937 pa za 38.8% večji pridelek, ki je tudi glede kakovosti zadovoljiv, če tudi je bilo ob zorenju in spravljanju grozdja vreme le deloma ugodno.
i ■ ■ ■
■ •
2386.-2424.—
1766 12—1783.88 742.50— 754.50
995.--1105.—
205.70— 208.90 4375.50—4435.50 115.85—118.15 150.75— 152.25 231 45— 234.55
Dne 20. januarja 1939.
Denar
AngleSkl funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizprenfenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na vseh naših borzah na 13.70—1390, nadalje so na zagrebški borzi beležili: za konec januarja 13.80 denar, za sredo februarja 13.70—13.90, za konec februarja 13.69 do 13.89.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.985 denar, v Belgradu 37.40—38.10.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,990.063, v Belgradu 6,532.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu vsoto 1,157.000 din.
Ljubljana — t <> { a j i s p r i m o m r Amsterdam 100 hol. gold. Berlin 100 mark , . , Bruselj 100 belg . , , Curih 100 frankov ■ ■ London 1 funt , , > ■ Newyork 100 dolarjev ■ Pariz 100 frankov Praga 100 kron Trst 100 lir . .
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6975, London 20.735, Newyork 442.6875, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 240.50, Berlin 177.20, Stockholm 106.75, Oslo 104.20, Kopenhagen 92.55, Praga 15.16, Varšava 83,50. Budimpešta 86,50. Atene Š.SO, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel&ingfore 9.14, Bue-nos Aires 101.75.
Vrednostni papirji Vojna Skoda
v Ljubljani 471.75—473.75 v Zagrebu 472 denar v Belgradu 472 —472.50
Ljubljana. Drž, papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25—100.25, agrarji 60—61.75, vojna škoda promptna 471.75—473.75, begluške obveznice 88.50—98.50, dalm. agrarji 88—89, 8% Blero-vo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 90.25 do 92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% 6tab. posojilo 96 50 denar. — Delnice: Narod« na banka 7800 denar, Trboveljska 185—190.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 100.50 den., vojna škoda promptna 472 den,, begi. obv. 89.50 do 90.50, dalm. agrarji 69—89.50, 4% 6ev. agrarji 60 den., 8% Bler. pos. 97 den., 7% Bler. pos. 90.50 den., 7% etab. pos. 98. 50 den. — Delnice: Trboveljska 185—190, Gutmann 85—45. Isis 28—35, Osj. sladk. tov. 100 bi., Osješka livarna 175 bi., Jadranska plovba 320 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% lnv. po«. 100 den., agrarji 60.25 den., vojna škoda promptna 472 do 472.50 (472.50, 472), begi. obvezn. 89.75—90 (90, 89.75), dalm. agrarji 89-89.50 (89), 4% severni agrarji 59-60, 8% Bler. poe. 97.50—98.50 (98), 7% Bler. pos. 91—91.50 (91). — Delnice: Narodna banka 7.800 bi., Priv. agr. banka 228—230.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah, dne 9. ja' nuarja 1939, Dogon: 150 govedi, prodanih cirka 35%. Cene: Voli I. 5 din, II. 4, III. 3 din; telice I. 4.50, II. 3.50, III. 2.50 do 3 din; krave I. 4, II. 3.50, III. 2.50; teleta I. 5.50, II. 4.50; prašiči špeharji 11 din in prašiči pršutarji 9 din za kg.
KINO SLOGA, telefon 27-30 ob 16., 19. in 21. uri i Veličastna tilmska revija temperamentne vsebine in razkošne izvedbe. V gl. vi.: La Jana. Vera Bergmann. Ernst Fritz Fiirbringer
Razkošen balet, divni plesi, očarujoča glasba in izvrstni slagerii' Sodelnle nad SO nrtznanih filmskih umetnikov, sloveči R, Hitlerjev balet in mnoge druge svetovne artistične skupine!
11 ZHRJI SLR1IE
Trgovina s svinjskimi kožami in usnjem
V prejšnjem članku o izvozu surovih svinjin, oziroma izvozu svinjskega U6nja smo pustili odprto pojasnitev načina kupovanja svinjskih kož.
Svinjska koža, ki je po svoji strukturi najbolj podobna človeški koži, je bila že od nekdaj cenjen predmet za neke galanterijske predmete kakor: sedla, kovčege, torbice, knjige itd. Je pa ta koža zelo občutljiva proti vsem mogočim ranam zaradi tega, ker so ščetine, ki jo pokrivajo, tako redke, da pustijo lice kože izpostavljeno vsakršnim praskam oziroma ranitvam. Zato so svinjske kože, ki padejo od svinj, zaklanih na klavnicah, kamor so bile svinje na kraišem ali daljšem potu transportirane, manj vredne, ker so vedno polne ran In brazgotin.
Nasprotno pa so kože svinj, katere eo bile rejene v hlevih in tudi na domačem kmečkem dvorišču zaklane, vedno dobre, ker je bila tu možnost ranitve kože najmanjša. Zaradi tega so ravno kmečke svinjske kože za nek odstotek več vredne kakor pa mesarske, v kolikor jih je obdeloval vešč klavec, ki ni delal zarez ali lukenj.
Do pred 2 ali 3 leta nazaj je bilo zbiranje svinjskih kož v rokah razmeroma omeienega števila profesionalnih trgovcev s kožami in usnjarjev, kateri imaio v tej stroki tako potrebno strokovno znanje, obrtni list in higiensko, varnostnim predpisom odgovarjajoče urejene prostore za konzerviranje kož. Računati jc namreč vedno treba, da pridejo med kože zdravih svinj tudi take bolnih na kužnih boleznih, vsaj je notorično znano, da konjači že skoro nobenih bolnih ali poginulih živali ne dobijo Temu legalnemu stanju, ki je v vsaki pravni državi edino pravilen in dopuščen, je v zadnjih 2 ali 3 letih napravila konkurenca med edinima usnjarskima tovarnama, ki se z strojenjem svinjin bavita, konec na ta način, da je bila legalna trgovina s strani ene teh tovarn popolnoma bojkotirana in nastavlja tvornica v vsa-
Monumentalnl film - biser frnnc. produkcije 1
Kneginja Tarakanova
KINO UNION
Telef. 22-21
PREMIERA! Danes ob 16.. 19. in 21. uri - Najeanljivejši ljubavni roman preteklosti 1
Kntnrtn« Vnuku, najmočneje ruska oarica .te iz ljubosumnosti obsodila na »mrl grofa Orlova — svojega ljubimca
In |ppn	Tnrnkunnvn —	rlvnllnjo
kem, še tako majhnem kraju zbiralca za svinjske kože, ki včasih ni imel niti pojma o surovini, še manj pa primernega prostora za zbiranje, da ne govorimo o kakem obrtnem dovoljenju. Lahko se trdi, da v letošnjem letu legalna trgovina ni dobila niti 10% svinjskih kož. Kake posledice bo to imelo sedaj ko smo ravno v dobi nevarne epidemije živinskih kug (slinavke in parkljevke), bo pokazalo prihodnje poletje, smatramo pa lahko, da je bila toleranca takega načina kupovanja surovih kož zelo lahkomiselna. S tem, da so bili zaradi pojava kuge, in slinavke na eni strani omejeni ali docela prepovedani živinski sejmi, na drugi strani pa so dovolili, da so nekvalificirani zbiralci kož hodili od hleva do hleva z možnostjo, da prenašajo od hiše do hiše vse mogoče živinske bolezni, je ugotovljen paradoks.
Ze v lanskem letu je bila banska uprava opozorjena na nevarnost takih poslovanj, ki so v protislovju t vsemi higijenskimi predpisi, še bolj kot pa obrtnoprometnimi. Ugotovljeno je letos stanje, ki je nevzdržno tako za usnjarja kakor tudi za trgovca z kožami, istočasno pa tudi za oblasti, v kolikor naj se odredbe pozitivnega zakona spoštujejo.
Eventuelno mogoči ugovori, da na ta način dobi kmet za svinjine loljšo ceno, morejo držati, ker se je že po vojnih letih izkazalo, da tak umeten dvig cen, kakor je bil letos, ima za posledico vedno še hujšo reakcijo, od katere nima nobeden koristi. Svetovno in domače gospodarstvo so povezani med seboj tako, da se ločiti ne dajo. Mali procent zaslužka, ki ga pri običajnem zbiranju kož zasluži obrtna trgovina, je gotovo odtehtan zaradi higijenske varnosti na eni strani in na plačanih davščinah na drugi strani. Dalje pa tudi ne smemo prezreti momenta, da so ljudje ki se začno baviti z takimi priložnostnimi kupčijami, dostikrat odvrnejo od rednega poštenega in produktivnega dela In prav zato najdemo danes v vseh strokah toliko šušmarjev, kateri živijo večinoma od nevednosti podeželskega ljudstva.
Zato bi bilo vsekakor umestno, da banska uprava skliče ob priliki anketo prizadetih lak-torjev, da se na tem polju napravi red, ki naj bi bi! koristen tako usnjarju kakor tudi trgovcu, mesarju in predvsem kmetu.
I7-	_ >SI/WENEC<, dne 21. januarja 1939.
Slovenska mladina ima krepko politično organizacijo
V zadnji veliki volivni borbi de je v Sloveniji posebno izkazala mladina. Njen svež in urejen nastop je presenetil lako prijatelje kakor nasprotnike. Mnogo važnih uspehov je treba pripisati delu mladine. Zanimanje za mladinsko politično delo je silno naraslo, zato smo hvaležni gosp. Rudolfu Smersuju, voditelju mladinske JRZ, za naslednje podatke.
Pri zadnjih skupščinskih volitvah smo v vrstah naše stranke poleg starejših, preizkušenih borcev, opazili tudi nove obraze, mlade obraze — slovensko mladino, ki se je z neverjetnim elanom in borbenostjo vrgla na delo, ki je bilo nato kronano s tako krasnim uspehom.
Ni bilo sedaj prvič, da je mladina sodelovala v političnem boju. Mladino je politično delo vedno zanimalo in se je na tem polju tudi rada udej-stvovala, zlasti pri volitvah, dalje pri večjih shodih in zborovanjih. Toda, kar je za zadnje volitve značilno, je to, da je mladina sedaj nastopala enotno in urejeno, po nekem čisto določenem načrtu, nastopala disciplinirano in strumno, tako da je bilo takoj videti, da imamo opraviti 7, neko organizacijo, z nekim vodstvom, ki vse to delo vodi. In resnično, vse to mladinsko politično delo je bilo organizirano in se je odvijalo po točno določenem načrtu. Ta organizacija pa je ostala za širšo javnost skrita, delala je tiho in neopazno. Edino njena zborovanja smo videli in iz teh smo mogli zaslutiti, da ima slovenska mladina krepko in disciplinirano politično organizacijo. Zlasti je veliko pozornost vzbudilo veliko mladinsko zborovanje v Ljubljani, katerega se je udeležilo preko 3000 fantov in na katerem je govoril naš voditelj dr. Anton Korošec.
Mladina na straži
Naraščaj naše stranke je organiziran v »Mladini JRZ<. Ta organizacija obstoja v Sloveniji komaj poldrugo leto, pa je prodrla že skoraj v sleherno slovensko občino in pokazala toliko lepih uspehov, da smo jo resnično lahko vsi veseli. Politična zborovanja naše stranke so po zaslugi mladine postala drugačna, kot so bila nekdaj. Po vsej deželi in tudi v mestih se je čutilo novo življenje. Zlasti pa sta bila v znamenju mladine dan pred volitvami in dan volitev samih. Na ta dva dneva smo doživeli skrbno pripravljeno mladinsko ofenzivo, tako pripravi jedo. da so se vse akcije nasprotnikov razblinile v nič.
Eno moramo pa še posebej podčrtati. Naša mladina je bila pri teh volitvah do skrajnosti dostojna. Tudi na težka izzivanja nasprotnikov ni odgovarjala z nasiljem, ampak je nasprotno vedno in povsod pokazala in dokazala, da je kulturna, tolerantna, dobro vzgojena in dostojna — pa kljub temu pogumna, samozavestna, odločna in neustrašna.
C I S T E K
Pismo iz Francije
0 Slovencih in slovenski šoli
Tucqucgnieux, 18. januarja.
Slovenska šola v Franciji jc formalno lc učenje verouka med našo izseljensko mladino. To je tudi nekaka raison d'etre naše šole na Francoskem.
Pri učenju verouka pa se za podlago vzame materinščina, ki se ji doda še narodna zgodovina, zemljepis, matematika, risanje, petje in telovadba. Zato je poleg kateheta potreben še učilelj-laik, in sodelovanje obeh tvori slovensko šolo med našo izseljensko mladino.
Nastane pa vprašanje, do kod sega območje delovanja duhovnika, in na drugi strani laika-uči-telja. Tega zaradi tehničnih avir v praksi ni moči točno opredeliti. To namreč ni šola v tistem pomenu besede kot pri nas doma, kjer pride ka-tehet po parkral na teden v razred poučevat izključno verouk. Tu je duhovnik dostikrat primoran poučevati mladina petja, telovadbe in se ba-viti z dramatiko, vse to seveda v veliko škodo prvotnega namena: dušnega paslirstva in vodstva Katoliške akcije med našimi izseljenci. Toliko časa, dokler bo imel duhovnik delo, ki n? »p»Ha » njegova področje, oe mor« biti govora o šolanju
Mladini
je politična izobrazba potrebna
Ko so nekateri videli mladino na političnem polju, so zmajali 7. glavo in rekli, da mladina ne spada v politiko. Moramo reči, da la nazor danes ni več sodoben in da je mladina vseh narodov v Evropi pokazala, da je nujno potrebno, da se politično izobrazuje in da posega tudi v politično delovanje.
Če bi bila jxilitika res nekaj bistveno grdega in podlega (pravijo: politika je vlačuga; nemški pregovor pravi: Politisch Lied, ein garslig Lied), potem bi politika res ne bila ne za mladino in sploh za nikogar. Toda politika jo javno delo za ljudstvo, delo za državo, delo za bližnjega. Če ima danes beseda politika včasih lako slab zvok, ga ima zaradi slabih, nejK»štenih in sebičnih jx>-litikov, ki uporabljajo politično delo in politično moč v svoje temne in sebične namene. Naloga naše mladine je, da zopet visoko dvigne prajx>r |x>Mtike. Mladina odklanja v politiki vsako nepošteno sredstvo. Zato zavrača kot sredstvo poli-tičnega dela: laž, intrigo, podtikanje, obrekovanje, |>odkupovanje in korupcijo v kakršnikoli ohliiii.
Seveda se način političnega dela pri mladini in zlasti v mladinski politični organizaciji bistveno loči od dela pri starejših politikih. Miadina se ne bavi še s konkretnimi političnimi vprašanji (kdo bo župan ali j>oslanec.. kako naj bo sestavljen proračun, katera cesta naj se tlakuje, kdo
Gibanje
Ljubljana, 20. januarja.
V Sloveniji imamo trenutno okoli 23.000 vsega tekstilnega delavstva, ki se koncentrira v glavnem okoli Maribora in Kranja, v zadnjem času pa tudi v raznih manjših drugih krajih, kakor v Št. Vidu. Škofji Loki in drugod. Zp poprej je bilo mnogo tekstilnega delavstva v Tržiču in v Litiji. Razen Maribora, Litije m Tržiča je skoraj vse tekstilno delavstvo tako rekoč mlado, doma z dežele, s kmetov. Stanovska borbena zavesi pa se je pri tem delavstvu kaj hitro pojavila in 1. 1930 smo doživeli veliko borbo tekstilnega delavstva, ki pa je imela žal mnogo politične primesi. Agitatorji, ki so tedaj delavstvo zavedli v nepremišljeno borbo, niso računali, da bo delavstvo s tedanjo stavko prav za prav več izgubilo, kakor pa je pridobilo.
Oblasti so postopale tedaj objektivno in so pritisnile tako na delodajalce kakor na delavce, naj se sporazumejo, kar se je po dolgem prerekanju res zgodilo. Sklenjena je bila kolektivna pogodba, ki je obsegala 13.800 delavcev ali približno 58% vsega tekstilnega delavstva. Bila je to največja kolektivna pogodba v Sloveniji in v državi.
Kakor smo pa že poročali, so delavske organizacije z dne 31. decembra to kolektivno pogodbo
elitnih čet za opravljanje apostolata, o organiziranju socialnih krožkov med mladino, ne more biti govora o tvorbi jedrnih, udarnih, discipliniranih skujjin, ki jih vsak duhovnik, vsak župnik bridka potrebuje v svoji fari tako za preosnovo krščanske družbe, kakor tudi za preosnovo krščanskega življenja med našimi izseljenci, ki žive v industrijskih krajih, kamor najprej in najmačneje pro-dro veri in nravnemu življenju nasprotne doktrine, kjer je javno in zasebno življenje najbolj pobarvano s socialističnimi in komunističnimi, nauki Ker pa naš izseljcnec po večini ni proletarec v jrravem pomenu besede, in mu jc delo v rudnikih le prehodnega značaja, nekaka sredstvo za čim hitrejši povratek k lastnemu koščku zemlje, so mu razne prekucuške ideic dokaj tuje.
Kljub temu pa ostane pri vsem tem, če že ne nasproten, vsaj brezbrižen za katoliška načela, kar dokazuje razmeroma majhno število moških pri maši ob nedeljah. Mislim namreč, da se nivo krščanskega udejstvovanja v kaki fari ne meri po tem, koliko žensk in majhnih otrok sedi ob nedeljah v cerkvenih klopeh, temveč po tem koliko mož in fantov ima pogum ob vsaki priliki javno manifestirati svoje katališko prepričanje. Računati moramo s tem, da sc ti ljudje po večini enkrat vrnejo, in da je le majhen procent tistih, ki se doccla izgube v svetu.
Nekako središče slovenske šole je od Metza 45 km oddaljeni Aumetz, precej obsežna in nc posebno lepa industrijska naselbina, ki ja sestavljajo po večini za rudarje sezidane kolonije, raztezajoč se okrog dokaj velike, lepe gotske cerkvc, kjer se ob nedeljah zbirajo Slovenci pri slovenski službi božii. ki io med petjem slovenskih cerkvenih pesmi daruj« »lovenski duhovnik g. Švelc. V
naj dobi podj>oro, kakšna naj bo trgovinska ]>o-
godba s sosedno državo itd.). Mladina se na politično delo predvsem pripravlja, njo zanimajo politične ideje.
Naloge mladinske politične vzgoje
Tudi naša mladinska politična organizacija si je nadela to nalogo, zbrati mladino v disciplinirano, urejeno in strumno organizacijo, to mladino pridobiti in navdušiti za veliko naše politične ideale, dalje vzgajati jo in pripravljati jo za fiolitično delo, ji širili obzorje in jo seznanjati tudi s politično-teoretičnimi vprašanji (kaj je država, demokracija, diktatura, ustava, stranka, kakšni so odnosi med državo in politično stranko, kaj je javno mnenje, način volitev, kaj je parlament, kaj senat, kaj sla federacija in avtonomija itd.).
Tako jiojinovanje politike in taka priprava na politično delo, kot smo jo zgoraj orisali in kot jo vrši naša mladinska politična organizacija, mora roditi dobre sadove in mora vzgojiti novo generacijo, ki bo svoje naloge pravilno razumela in jih tudi pravilno izvrševala.
Mislimo, da je želja vse naše politične javnosti, da naj naša mladinska organizacija krepko raste in napreduje, tako da bo lahko vedno pripravljena braniti koristi našega naroda in naše države in boriti se proti vsakomur, kdor bi hotel te koristi ogrožati.
delavcev
odpovedale in ker je odpovedni rok enomesečen, poteče pogodba z dnem 31. januarja. Delavske organizacije zahtevajo splošno povišanje mezd za 15% ter nova pogajanja o splošnih določilih pogodbe. Industrijci pa so odgovorili prav tako, da so pripravljeni nekoliko zvišati mezde slabše plačanemu delavstvu, da pa odklanjajo povišanje plač kvalificiranemu delavstvu. Doslej se stranki nista sporazumeli in tako je verjetno, da se bo tekstilno delavstvo, oziroma njega pretežni del znašel dne 1. februarja v ostrem mezdnem boju ali pa bo ostalo na delu. toda brez kolektivne pogodbe.
Iz Rtienos Airesa r>oročajo 18. januarja: V Argentini je mnogo pokrajin |x>d vodo. Vse reke so narasle, najhujša pa je reka Colorado, ki zdaj niti- ni več plovna. Na več krajih se je utrgal oblak in (Kitoki in reke so naraščale in so spreminjale v jezera.
Ifi vasi je voda odnesla
Ko so se nasi|ii in jezovi podrli, se je voda razlila po različnih, vzdolž brega vodečih avtomobilskih restah in je tudi avtomobile odnesla s seboj. Število mrtvih še ni bilo moči dognati, kakor sploh še ni mogoče dobiti kakih natančnejših podatkov o vsem neizmernem obsegu jx>vodnji. Kaka reševalna dela so skoraj nemogoča.
Valovi reke Colorado sn gnali s sebnj velikanske množine stavbnega lesa, ki je ležal na bregu, in še podrtije porušenih poslopij. Vsemu temu navalu ni bil kos steber mostu fei reko, ki se je podrl. Tračnice sn kar na prosto visele v zraku med tistim delom mostu. Oez kake pol lire nato, ko se je porušil steber mostu, pa je prihrumel vlak. Pet vagonov z ljudmi je treščilo, valeč se rlrug fer, drugega v divje razpenjene valove reke Colorada.
Z raznih strani so se takoj odzvali klici na pomoč. Rešilni avtomobili, ki so prihiteli na r>o-jx>moč, niso mogli do ponesrečenega vlaka, le težki gasilski avtomobili so zmogli ovire. Gasilci so j>o-skusili nekaj posebnega, kar se jim je tudi jiosre-čilo. Pojx>lnoma so raztegnili gasilsko lestev in vrvi, ki so jih privezali na most, so držale konec lestve, ki so jo nato počasi spuščali preko vode. Tako so imeli jmnesrečenci. ki so znali večidel plavati, vsaj nekaj, česar so se oprijeli; prav tako so si opomogli z njo potapljači, ki so se spet in sjiet spuščali na dno, da so prinašali mrtvece iz reke.
Vlak je bil posebni vlak, ki je vozil večidel same železniške uradnike. Valovi reke so bili že odnesli mnogo plavačev s seboj. Ti pač niso mogli zaradi divje razburkane vode priti k obrež-
tem kraju prebiva okrog 400 Slovencev, ki imajo svoje društvo, žensko Katoliško akcijo, cerkveni pevski zbor z izvrstnim organistom, dramatski odsek in izvrstni tamburaški zbor.
Šola je, naravna, v tem kraju še najbol] razvita. Tu je največje število šolskih otrok, okrog 70. Pri delu mi pomaga tudi pomožna učiteljica gdč. Levart, ki s požrtvovalnim delom veliko pripomore k uspehu.
Druga močnejša sloveska rudarska naselbina, ki spada v področje moje šole, je v Tucquegnicxju, ki je 12 km oddaljen od Aumetza. Tu je naseljenih okrog 300 Slovencev, ki sc prav tako radi udejstvujejo v društvu, dramatiki, pevskih, tam-buraških in citraških zborih ter v raznih socialnih krožkih. Tu preživi vsai štiri dneve v tednu. Slovensko maša bere v tem kraju dvakrat v mesccu g. Švelc iz Aumetza, ki z majhnim avtom meri kilometre po lepo asfaltiranih podeželskih ccstah, jninašajoč v slovensko domačnost verske gorečnosti in tople slovenske besede.
Slovenski pouk v tem kraju se vrši v eni izmed prostornih sob slovenske kantine (kjer pre-bivaja naši rudarji-samci) v skupinah za mlaiše in bolj dorasle otroke, ki jih je vseh skupaj začasno okrog 40. Tu jc znatna pomoč pri učenju druga pomožna učiteljica gdč. Zupan, ki iz ljubezni do slovenske besede in iz idealizma seznanja naše najmlajše s slovensko knjigo. Tu sc pa-zn»jo in so še sadovi vzorne organizacije izseljenskega učitelja g. Jankoviča, ki deluje zdaj v Mer-lebachu, ki si jc za svojega službovanja v Tticquc-gnieux-ju veliko prizadeval, da vsaj deloma da izšolati v Ljubljaii par mladih izseljenskih fantov ali deklet, ki naj bi po vrnitvi pomagali pri pouku materinščine.
Spomenik angleškega kralja za Liverpool.
Londonski kipar, sir William Goscombe, kleše v svojem londonskem ateljeju velik kip angleškega kralja Jurija V. To bo spomenik, ki ga bodo v juliju slovesno odkrili v Livcrpoalu.
Neumestna burka v mrtvašnici
Iz poljskih Kiclc poročajo: V mrtvašnico mestne bolnišnice v Opatowem se je ponoči prikradel umobolni brczposclncž Anion Muha. Ulegel se jc na mrtvaško nosilnica, na kateri je ležalo že dva dni neko truplo in se je pokril z mrtvaškim platnom.
Drugo jutro je mizar Jachnicwicz prišel v mrtvašnico je vzel mero Muhi, pri čemur ga je zbudil. Ko je odhajal iz mrtvašnice, se jc Muha razodel in zavpil:
»Kaj, meni si mero vzel, temule pa ne?«
Jachnievvicz se ic obrnil in ko je zagledal dozdevnega mrliča sedečega, se je tako prestrašil, da je omedlel in sc zgrudil na tla.
Čez uro nato je prišel grobar v mrtvašnico in je videl nezavestnega Jachnicwicza na tleh. Spravil ga je v bolnišnico, kjer ga je skušal zdravnik spraviti k zavesti. A ubogi mizar si je od strahr tako poškodoval živce, da so ga morali dati v od delek za živčne balezni.
ljudi je utonilo
ju. Zatorej se je dozdevalo, ko da so izgubljeni in da jih ne bo moči rešiti, ker tudi ladij ni bilo nikjer nobenih. Slednjič se je pa le j>osrečilo spustili gasilski čoln po reki navzdol, ki je mogel rešiti vsaj 30 ljudi, ki so se borili z valovi. Pri tej železniški nesreči je 21 oseb utonilo v reki.
Poslednje vesti poročajo, da je 10.000 glav živine poginilo v deročih valovili. Na tisoče ljudi se je skušalo rešiti s tem. da so splezali na drevesa, s katerih pa jih je zdaj nemogoče rešiti. Ker se oblaki nikjer več ne utrgajo, upajo prebivalci, da se bo povodenj skoraj unesla.
Katoliška redovnica — častnik častne legije v Franciji
V teh dneh jc katoliška redovnica v Franciji dosegla izredno čast. Sestra Lujiz.a, ki deluje zdaj v bolnišnici v Nancyju, je poslala »častnik lran-coske častne legije«. Hrabra redovnica je bila žc med svetovno vojno odlikavana s francoskim vojnim križcem, s hrabrostno svetinjo m še z drugimi odlikovanji. Maršal Foch ji je svoj čas osebno podelil križec častne legije s temle posvetilom: »Od izbruha sovražnosti dalje jc sestra Lujiza pod najtežjimi pogoji in sredi najhujših nevarnosti izvrševala svojo dolžnost spričo ranjenccv in bolnikov. S tem je podala nailepši zgled hrabrosti, hladnokrvnosti in samozatajc. Sestra je živ zgled krščanske ljubezni do bližnjega in pristne ljubezni do domovine. «
V Avstraliji zmeraj več katoličanov
Leta 1938 sc jc število katoličanov povečalo za 6000 duš. Sezidali so 56 novih cerkva. Prišlo je 114 novih duhovnikov in 180 redovnic v katoliška misijonišča. Števila katoliških šol se je dvig-nlo od 1458 na 1483. Bogoslovccv je pa 4%.
Tretji važnejši kraj, kjer je ludi nekaka podružnica moje šole, jc od Aumetza 7 km oddaljeni Audun-le-Tiche, ki sc razteza po precei valovitem terenu, posejanem z rudarskimi kolonijami, iz katerih se tu in tam dvigajo mogočni jaški (šahti) železovih rudnikov. Ta kraj jc tik ab luksembur-ški meji. Tu je naseljenih okrog 160 naših ljudi, med katerimi jc tačsano izredno nadarjenih, za šolo doraslih otrok.
Zato, ker so kraji, v katerih prebivajo večje skupine Slovencev in v katerih je večje število šalskih otrok, precej oddaljeni drug od drugega, nastanejo tehnične ovire, ki iih dostikrat ni moči premostiti Ob izredno slabem vremenu n. pr. je težko drdrali po cestah iz kraja v krai z mo-tornm kolesom (moje prevozno sredstvo). Zata je slovenska šola v poletnih mesecih, v času velikih počitnic, v največjem razmahu iz dveh razlogov: ker so vrata francoskih šol zaprta in ima mladina več prostega čas na razpolago, in ker ie vreme poleti boli primerno za moic pogoste »izlete in odlcte« z motornim kolesom,
Naj se ob tej priliki zahvalim šc vsem številnim našim prijateljem iz raznih šol v domovini, ki so se ab priliki izseljenskega tedna s prisrčnimi pismi spomnil tudi naše mladine na Francoskem. Kaj hočete — mladina potrebuje ljubečih src, in še tisočkrat bolj naša izseljenska mladina.
Šlibar Tone, izseljenski učitelj.
— Pr' zaprtju motnjah v prebavi vzemil«-zjutraj na prszen želodec kozarci naravne »Fran? Josef« grenčice.
tekstilnih
Vlak zdrevil v reko
Most čez reko Colorado so narasli valovi porušili — 24
ie novice
Koledar
Robot«, 21. januarja: Neža (Janja), devisa-
muieniea.
Nedelja, 22. januarja: Tretja nedelja po raz-glašenju gospodovem. — Vincencij in Anas'azij, mučenca.
Novi grobovi
■f* V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Ana Kranjc rojena 1'uc. Pokojnica je bila zelo znana Ljubljančanka. Bila je vdova po žel. »prevodniku in jo svoj čas dolgo vrsto let vodila znano gostilno svojo svakinjo ge. Angelo Češnovarjevo pri »Starem Tišlerju« v Kolodvorski ulici. Slovela je kot velika dohrotnira revežev in revnih dijakov, ki jih jo vneto podpirala. Pogreb pokojnice bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Pražakovi ulici 12. Pokojnica zapušča tri hčerke, ki so poročene in v uglednih položajih. Žalujočim sorodnikom naše Iskreno sožalje! Blagi pokojnlci pa naj sveti večna luči
■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala v 50. letu starosti ga. Amalija Koutny roj. Leo-pold-Povše, soproga trgovca. Pokopali jo bodo v nedeljo, 22. januarja ob 4 popoldne. — V Kla-dezni ulici je umrl g. Frane tirabljevec, posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Loč a h pri Poljčanah je umrla ga. Marija Lah, žena železniškega zvaničnika v pokoju. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 10 dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše Iskreno sožalje!
KASTEL D.D. ZAGREB
DOBIVA SE V VSEH APOTEKAH Reo.br. 1542&/30
—	Novi korani denar bomo kmalu dobili. Popolnoma je končan že znaten del novega denarja, ki so ga nakovali na podlagi zakona o kovanju denarja v kovnici Narodne banke, in ga l>odo v kratkem času dali v promet Isločasno pa bodo vzeli iz prometa odgovarjajoče množine sedanjega denarja. V promet bodo izročeni novci po 2,
1, 0.50, 0.25 in 0.10 din, ki so kovani iz aluminijeve mešanice, nato kovanci po 10 din, ki so iz niklja, in kovanci po 20 in 50 din, ki vsebujejo 75% osrebna 'in 25% hakra.
—	Skoraj 8000 ljudi je dobilo zaslužka pri obiranju hmelja leto« v Savinjski dolini. Prav zanimiv članek v zadnji številki Slovenskega hmeljarja, ki izhaja v Celju, ko podaja nazorno oliko in pregled, odkod je prišlo največ obiralcev in kateri kraji v Savinjski dolini so dali največ zaslužka. Ti številni delavci, ki so prišli iz najbolj siromašnih krajev v Slaveniji, so odnesli iz Savinjske doline 3,450.000 din. Obiralci so nabrali letos približno 2,300.000 mernikov hmelja. Največ obiralcev je prišlo iz šmarskega okraja (1706), nato sledi Savska banovina (1514), iz ptujskega okraja 1195, iz mariborskega okraja 437, iz krškega okraja 730. iz kamniškega 198, iz konjiškega 271 ter šc iz številnih drugih krajev v Sloveniji. Največ obiralcev je zaposlil Žalec (2454), Braslov-če 1321, Sv. Peter v Savinjski dol. 1061, Sv. Pavel pri Preboldu 696, Gomilsko 564, Petrovčc 448, Polzela 428, ostale pa drugi kraji v Savinjski dolini. Ti statistični podatki nazorno dokazujejo, da s<\ koristi savinjskega hmeljarstva velike za vso Slovenijo.
—	Kmotsko-gospodinjski tečaj v Sv. Juriju pri Celju, ki ga jo priredila Mladinska kmečka zveza, je v splošno zadovoljstvo uspel. Otvoritve tečaja se je udeležil tudi svetnik Kmetijske zbornico polzelski župan g. Turnšek, ki je imel na fante govor o reformi ljudskega šolstva, o kmečkih vprašanjih in kmečkem stanu. Nato je poročal tudi o delu Kmetijske zbornice in njenem programu po zadnjem zasedanju. Za njim je go-
dCcJj Jph&viJb&t
Zveza akademsko izobraženih žen objavlja o raznih listih protest zoper oceno, ki jo je prinesel ».Slovenski delavec« n knjigi >Spol in uso-da< Angelc Vodetove. Akademsko izobražene /ene zavračajo način, s katero kritik osebno žali pisateljicot ker to niža naš kulturni nivd in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvut. — Nočemo zagovarjati kritika, ki je Angelo Vodetovo grdil osebno, namesto dn bi ocenil njeno knjigo, ne moremo pa prihraniti kritike tudi '/.vezi akademsko izobraženih žen. če so se namreč akademsko izobražene žene čutile dolžne, da okrcajo Angelinega kritika, ki je žalil žensko čast, pa sn vsekakor pozabile braniti žensko čast in dostojanstvo pred puhlim lznanstvom* svoje sestre Angele Vodetove, kar bi bilo vsekakor še bolj važno. Pisateljica pogreva davno ovržene teorije liebla in diugih takih lažiznanstvenikov n spolskih zadevah, ki se naslanjajo na čisto neosnntiane predstave o primitivnih narodih in dobah ter n razvoju spolskih zvez, kar je sodobno narodoslovje, kulturna zgodovina in veroslovje izkazalo kot gole izmišljotine in fantazije. Primitivni narodi so imeli in imajo o spolskem in zakonskem življenju neprimerno čistejše in nravstveno višje predstave, kot jih imajo kalni viri, iz katerih jc črpala Angela Vodetvva, ter na splošno tudi dejansko n tem pogledu žive na visoki nravstveni ravni. Marksistični ideologi so svoje lastne materialistične nazore o spolskem življenju primitivnim narodom in razmeram podtaknili oziroma jih sami povzeli iz trditev prosvctljcnskih filozofov, ki to se tudi opirali na bajke in nekritične potopise in o vise tujih narodov. Kur pa se tiče drugih stvari ki jili Angela Vmlctnna širi kot neko novo spolsko moralo, jc tn gola marksistična propaganda za tiste vrste svobodno ljubezen, kakor sn jo skušali uresničiti v bnljšeniški Rusiji in Španiji v polnem nasprotju z doslv-janstvom žene in v pogin vsakega skupnega duhovnega življenja in tistega vzvišenega pomena, ki ga zakon za človeka in človeštvo ima. /veza akademskih žen bi bila storila le svojo sveto dolžnost, rla hi bila protestirala proti temu. da sc pri nat širijo take vrste nazori, ki uničujejo temeljne osnove našega kulturnega sožitja in zakon ponižujejo n gnln paritev — pa tega ni storila. Saj menda akademsko izobražene žene ne stojijo na ravni lake lažiznanosti, ki resnično izobraženega človeka ni vredna.
voril še župan g. Stanko Gologranc o potrebi izobrazbe kmečko mladine. Naslednji dan je bilo predavanje o travništvu, ki ga je imel ravnatelj kmetijske šole g. inž. Rado Lah, In predavanje g. Inž. Preglja o poljedelstvu. Tečaja se jo udeležilo nad 60 fantov. V četrtek popoldne sta predavala tečajnikom gg. inž Koprivšek o živinoreji in inž. Pregelj o poljedelstvu. Prihodnja predavanja bodo vsak ponedeljek ln četrtek od 2 do 6 popoldne v ljudski šoli.
—	I*ipn napela božičnica na severni moji. V nedeljo, 15. januarja |e priredilo upraviteljstvo ljudske šole pri Sv Križu nad Mariborom na skrajni severni meji vsakoletno običajno božičnico z obdaritvijo revne šolske mladine. Po kratkem primernem nagovoru šolskega upravitelja v navzočnosti vsega učiteljstva In predsednika šole, |e bilo 08 revnih šolskih otrok obdarovanih z obutvijo, obleko, perilom in raznimi pleteninami. Vsega skupaj se je razdelilo med revno deco raznega blaga v skupni vrednosti nad 2000 dinarjev. Upraviteljstvo šole izreka tem potom v Imenu revne obmejne šolske dece ln njih staršev najlepšo zahvalo vsem dobrotnikom In podpornikom te dobrodelno akcijo. K prireditvi in obdaritvi so prispevali' kralj, banska uprava, Ciril-Metodova družba v Ljubljani In nje ženska podružnica v Mariboru, Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Ma-ril>oni, tovarna Poctor in drug, Maribor, zakupniki občinskega lova pri Sv.. Križu gg. Gustlnčič, Adolf Šoster in Irgovec Ivan Trpin in končno občina Sv. Križ. Bog plačaj! Končno še hvala uči-teljstvu šoli Sv. Križ za ve« trud, ki ga je imelo s prireditvijo.
—	Razstavo naravnih krasot Tržiča in okolico t fotografijah je napravila podružnica SPD v Tržiču v nedeljo v Mestnem domu. Razstavili so sami amaterji in želi so splošno občudovanje in priznanje. Tudi mnoge povečave so bilo zelo posrečene. Razstavo jp ogledalo v enem dnevu nad 800 obiskovalcev. Prav hi bilo, če bi ostala odprta več dni. Občudovali smo zlasti slike gg. Salbergerja, Štora in povečave g. Zaletela. Kaj podobnega naj r.am prijatelji naših krasot še oskrhijol
—	V »Službenem listn« kraljevske banske uprave dravske banovine od 18. t. m. je objavljen »Ukaz o prenosu sedeža občine Bloke iz kraja Nova vas v kraj Fara«, dalje »Uredba o ustroju dentistično-tehnične zbornice«, »Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa * devizami in valutami«, »Odločba o prekategorizaciji avtobusne proge Loški potok (Travnik)-Žlehič-Ribniea«, »Konvencija glede vojaških ranjencev in bolnikov in glede vojnih ujetnikov«, »Udeležba Birmanije« in »Telefonski promet r. Nemčijo«.
LEPA NAMIZNA JABOLKA
bobovec, ananas, čebular, gambovec v veliki izbiri od 4,50 naprsj. Jabolka za kompot 3 din. Pri odjemu nad 5 kg znižane ccne.
FR. KHAM. KONGRESNI TRG 8 _
—	Redni letni občni zbor odseka zveze Maistrovih borcev — Sv. Bolienk pri Središču. Odsek Zveze Maistrovih borcev pri Sv. Bolfenku vabi 6Voje člane na redni letni občni zbor, ki bo na Svečnico 2. februarja 1939 pa rani sv. maši v prostorih narodne šole. Zaradi zanimivega izčrpnega poročila o dosedanjem delovanju in pomenu ZMB zlasti o priznanju dobrovoljstva, ki ga boda podali delegati centralnega odbora Zveze Maistrovih borcev iz Maribora prosimo naše člane, da se polnoštevilno udeleže našega občnega zbora in obenem pripeljejo s seboj tudi one naše borce, ki šc nisa člani tega odseka in želijo pristopiti v našo organizacijo.
—	Zaradi poneverbe obsojen na 15 let ječe. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bila razprava proti Nikoli Kapetanoviču, ki je bil pogodbeni jtoštar v Prošnjakovcih. Lani se je vozil s svojim avtomobilom, pa mu je v Murski Soboti avtomobil popolnoma zgorel. Med preiskavo pa se je dognalo, da je avtomobil Kanetanovič sam zažgal, da hi dobil zavarovalnino. Poleg tega so sezonski delavci, ki so se vrnili iz Nemčije, povedali, da njihove družine niso dobile denarja, ki so jim ga poslali iz Nemčije. Na podlagi teh prijav je poštno ravnateljstvo odredilo revizijo, ki je ugotovila 65.000 din primanjkljaja. Nikola Knpetanovič je pobegnil, pa ga je policija v Novem Sadu izsledila in aretirala. Priznal je vse in je bil obsojen na 15 let ječe. Oškodovanim pa je država povrnila Škodo.
—	Ukradeno kobilo prodal. Cigan Hudorovič Ivan je prodal nekemu posestniku v 1'angeršicl pri Golniku na Gorenjskem rjavo kobilo, ki ima na čelu belo liso. Cigan je, kakor so orožniki ugotovili, kobilo nekje ukradel in ponaredil živinski list. Htidoroviča zasledujejo orožniki.
—	Pogrešana delavka. 10-lotna Ana Hriber-nik. delavka v tovarni »Intex< v Kranju in doma v Zapogah pri Smledniku, je že pred dnevi izginila. Preden je šla od doma. je dejala, da si bo končala življenje. Hribernikova je precej močne postave, širokega obraza, črnih las in oči. Če b| kdo kaj o njej vedel, naj sporoči orožniški postaji v Kranju.
—	Vlom v Vojnlkn pri Celju. Eno preteklih noči je bilo vlomljeno v prostore finančne kontrole v Vojniku. Vlomilci so odnesli samo nekaj malenkosti. Denarja pa niso našli. Zadnji Čas je bilo v vojniŠki okoliri že več vlomov.
—	Dober start ni potreben samo v športu, ampak tudi v borbi za življenje. Borba za obstanek zahteva od Človeka, da je zdrav, odporen in dobrih živcev. Tisti, ki pokaže večjo odpornost v borbi z vsakdanjostjo, ta zmaga. S primerno prehrano se veča odporna moč organizma in povečava volja za delo. Zaradi lega je treba vzeti za zajtrk In južino 1—2 skodelici preizkušene kre-pilne hrane Ovomaltine, katera krepi organizem in zagotovi telesu zdrav razvoj in odpornost.
—	Umno rejo malih živali v Nemčiji oblast zelo podpira. Rejec prejme za vsakega enodnevnega pi-čanca 2.50 din podpore, m nakup jarčic 8.50 din podpore Za povečanje kurnicc, ali prezidavo nakloni oblast za vsak kvadratni meter plaskve po 22din Za gradnjo novih ktirnic pa dobi za vsak kvadratni meter din 42. Za nakup umetne kokljc prispeva oblast polovico kupne cene. Za nakup plemenskih kuncev prispeva oblast 60%. Prav posebno propagira oblast rejo angtv*kih kuncev ter daje podpore že pri nakupu trimesečnih angorskih samic po 42 din, z« petmesečne pa celo 70 din. Prav posebno te zanimajo ohlasti za gradnjo kozjih hlevov, za katere prispevajo tudi do 2000 din. Ns raastavah sodelujejo nt t« način, da dele nai-boljšlm rejcem denarne nagrade v zneskih po 800 400, in 200 din. V letu 1938 je Nemčija izdala samo za pospeševanje umns reje malih živali 4 milijone 900 tisoč dinarjev.
ZZD za brezposelne sezonske delavce
Z novo uredbo o podpiranju brezposelnih delavcev se je ureditev brezposelne podpore postavila na bolj moderno stopnjo. Prispevki so sicer večji, ampak zato so se zvišale tudi podpore in dolgost njih trajanja. Vendar je sedaj praksa pokazala, da vsebuje nova uredha pomanjkljivosti, ki postanejo posebno v Slovenji precej občutne In to zlasti za sezonske delavce, ki si zaradi nizkih plač za zimo ne morejo ničesar prihraniti in tudi nimajo možnosti preživljanji za čas brezposelnosti, kakor je to pri delavcih v južnih kra-jh. Prej so imeli sezonski delavci pravico do podpore tudi v mrtvi sezoni. Člen 74. nove uredbe pa predvideva za sezonske delavce to podporo le v času od t. aprila do novega leta, kar naše stavbince, opekar-niške delavce in druge to eimo zelo občutno prizadeva.
Zveza združenih delavcev je takoj razumela, da je potrebna nujna pomoč in zato napravila vlogo na g. ministra socialne politike Dragišo Cvetkoviča, naj brezposelnim sezonskim delavcem takoj priskoči na pomoč in v to svrho dovoli izredni kredit pri Osrednji upravi borze dela v znesku 2 milijona dinarjev, da se na ta način rešijo naši brezposelni sezonski delavci lakote in bede, dokler se uredba definitivno ne pri-lagod1 potrebam vsega slovenskega delavstva.
miniiBin««^^
*	Pomlad v Dalmaciji. Toplo vreme zadnjih štirinajst dni je povzročilo, da so že začeli cveteti mandlji. Ljudje se hoje, da bo zaradi tega letošnja letina mandljev slaba, ker bo gotovo še nastopilo mrzlo vreme in bo mraz uničil cvet ali sad. Tudi v Bosanski krajini je tako toplo, da so začele cveteti višnje, pa tudi jablane imajo že popke.
*	Pol milijona v dobrodelno namene je zapustila 73 letna Milica Smoljanovič, ki je te dni umrla v Šiheniku. Rajna je bila samica in je vse svoje premoženje, ki ga cenijo na pol milijona dinarjev, zapustila dobrodelnim društvom.
*	Istrani gradijo v Zagrebu svoj dom. V Zagrebu živi okrog 6000 Istranov. Največ jih stanuje na Trcšnjevki, zato so tam začeli graditi »Istrski dom«, ki naj bo središče njihovega življenja in kulturnega dela. Dom je že pod streho, manjka pa denarnih 6red6tev za dokončanje in notranjo ureditev doma.
*	Spomenik Pilsudskcmu. Na dvorišču umetniške akademije v Zagrebu stoji popolnoma dovršen spomenik poljskemu maršalu Pilsudskcmu, ki ga je izdelal znani hrvatski kipar Anton Augu-štinčič. Spomenik je vlit iz brona in prestavlja maršala Pilsudskega na konju. Visok je 5 m 20 cm, podstavek pa bo visok 11 m in pol, taka da bo ves spomenik visok okrog 17 m. Spomenik bo 6tal na velikem trgu v Katovicah.
*	Domače stratoslerno letalo. V Zemunu sta dve tovarni za letala, ki sta se v zadnjem času zela razširili, posebno tovarna »Ikarus«, ki se po svoji ureditvi lahko meri z vsemi evropskimi tovarnami te vrste. Poleg tega ima Zemun tudi tovarno letalskih motorjev — in tako je sedaj Ze-nuin središče naše letalske industrije. Zadnji čas so izdelali lovsko enosedežno letalo. Pojzkusi so uspeli odlično. Letalo je doseglo hitrost 527 km na uro. Dvignilo se je 10.000 m visoko, kar je že stratosferska višina. Letalo je težko 2400 kg in ima motor za 900 konjskih sil. Letalo ima tudi radiotelegrafsko postajo in posebne aparate za dihanje v višinah.
*	Oče dvaindvajsetih otrok. Te dni so rojenice prinesle Juriju Flegarju v Scgnu pri Varaždinu dvaindvajsetega otroka. Oče je star 62 let in je drugič oženjen. Od dvaindvajsetih otrok jih še živi štirinajst.
*	Šofer pobegnil i avtomobilom svojega gospodarja. V Krlževce se je pripeljal z avtomobilom neki trgovski potnik iz Zagreba. Šel je po svojih opravkih, šoferja z avtomobilom pa je pustil pred kavarno. Ko se je pozneje potnik vrnil h kavarni, ni bilo ne šoferja ne avtomobila. Prvi hip je mislil, da je šel šofer po bencin, ker pa se le ni vrnil, mu je postajala zadeva sumljiva in se je obrnil na policijo. Šofer Ivan Markožič je enostavno pobegnil. Najprej se je peljal do vasi Iva-nec in se tam v gostilni spoprijateljil z nekaterimi vaškimi fanti. Ko so se vsi skupaj napili, so se odpeljali v Sokolovac in se tudi tam ustavili. Med potjo do Sokolovca so pometali iz avtomobila vse potnikove stvari, ki so pa policiji pokazale pot, ki jo je ubral šofer. V Sokolovcu so vso noč lum-pali, drugo jutro so jo pa mislili mahniti proti Koprivnici, pa se jim je pokvaril avtomohil. Šofer je izročil avtomobil nekemu trgovcu in pobegnil v neznano smer, njegovi pijani prijatelji so so pa peš podali domov.
*	Morskega nosoroga so ujeli. Bratje Janku-liči z otoka Mljeta so ujeli tri metre in pol dolgo ter 360 kg težko ribo. ki je priplavala za nekim angleškim rušilcem. Ker se je občinstvo za to ribo zelo zanimalo, »o jo bratje Jankuliči pripeljali v Sarajevo. Riba, ki je morski nosorog, ima štiri vrste zob, jezik pa velik kakor dva volovska, na glavi ob strani ima pet škrg. Na hrbtu ima tako oster greben, da z njim lahko prereže čoln.
*	Iz strah« pred prijatelji šel v smrt. V Zagrebu se je obesil na kljuko na oknu v svoji sobi upokojeni tajnih državnih železnic Oskar C.rgič, star 59 let. Ko ga je žena zagledala, se je tako ustrašila, da je planila iz sobe in klicala sosede na pomoč. Ko je prihitel sosed, je Grgiča snel in mu skušal z umetnini dihanjem rešiti življenje, toda bilo je že prepozno. Grgič je bil živčno bolan ln si je domišljal, da ga preganjajo njegovi prijatelji in aa hočejo popolnoma uničiti.
*	lz bolnišnice pobegnil na pokopališče. V Sarajevu so ljudje pozno zvečer, ko so šli mimo pravoslavnega pokopališča, slišali neko zdihova-nje. Postali so pozorni, vendar nihče ni imel poguma. da bi šel na pokopališče gledat, kaj se tam godi šele drugi dan »o zapazili, da med grobovi leži neznan človek. Policija je takoj odredila, da so najdenega Človeka prenesli v državno bolnišnico Bil Je to kmet Stajič. ki so ga pred nekaj dnevi pripeljali v bolnišnico. Imel je hudo vročino Ležal je nezavesten, zvečer pa je nenadoma skočil iz posteljo, tekel do okna in skočil skozi. Bolniški strežniki so takoj hiteli za njim. pa ga niso mogli nikjer najti. Našli so ga šele druci dan na pravoslavnem pokopališču.
Anekdota
Skupina kapitalistov v Bostonu je kupila vrelec mineralne vode v Kanadi in je vse potrebno pripravila da vpelje zdravilno vodo v Združene države, ko je nepričakovano nova carinska tarifa naložila na mineralno vodo carino 24 centov za galono. Bostonski kapitalisti so bili v veliki zadregi. Pri tako visoki carini ni bilo misliti na izkoriščanje vrelca in zdelo se je, da je kupnina tu vrelec Izgubljena. V tej stiski no se obrnili do nekega odvetnika za pomoč Po kratkem premisleku je odvetnik vprašal, če bi zdravilno učin-
Ljubljana, 21. januarja
Gledališče
Drama. Sobota, 21.i Upniki — na plan! Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 22., ob 15: Pikica ln Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 Hallywood. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 23.: zaprto. — Torek, 24.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Hollywood).
Opera. Sobota, 21.: Roxy, Izven. Globoka znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 22. ob 15: Pod to zeleno goro. Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Manon. Gostavanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven,— Ponedeljek, 23.: zaprto.
Radio Ljubljana
Sobota, 21. januarja: 12 V venčku na ploščah lahki napevi ab zvočniku vsakem veseli odmevi
—	12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V venčku na ploščah lahki napevi ob zvočniku vsakem veseli odmevi —- 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sclma Lagerlofs: Kako je Niels Holgersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) gdč. Manlca Komanava — 17.50 Pregled sporeda 18 Delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. Fr. S. Finžgar) — 20 O zunaj! politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog:
Sonce se v znamenju kozla sprehaja, luna pa svoje zemljo zafrkava, črna nas veda v skušnjavo zavaja, kogar ni strah, naj se z nami zabava.
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna, igra Radijski orkester. Pisan večer izvajajo člani rad. igr, družine. Sestava in vadstvo Jožck in Ježek.
Drugi
programi
Sobota, 21. januarja: Belgrad: 20 Operne arije. 20.30 Pisan večer. — Zagreb: 20 Zupanov koncert. 20.30 Jazz. 21 Zabavna glasba. 22.20 Plesna glasba,
—	Praga: 19.25 Pisan večer. 21.10 Vojaška godba. — Sofija: 19 Mandoline 19.30 Pevski konc. 20 Beethovnove skladbe. — Varšava: 19.55 Valčki. 21 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.50 Igra. 21.50 Ork. konc.
—	Trst-Milan: 21 Igra, nato pisana glasba. — Rim-Bari: 21 Opera »Šaloma«. — Dunaj: 20.10 Plesni večer. — Stuttgart: 20.10 Valčki in koračnice, — Ostale nemške postaje: 20.10 Različni zabavni programi. — ^eromiinster: 20.15 Simfonični koncert.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima v torek, 24. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na svojem XXXI. prosvetnem večeru zanimivo skioptično predavanje dr. p. Romana To-minca »O tajnosti špiritizma«, s poskusi spremlja Edvin Pleničar. Ker vlada za to vprašanje vsesplošno zanimanje, zlasti kaj je resnice na špiri-lizmu, obeta biti ta večer za vse zanimiv. Pred-prodaja vstopnic po enotni ceni din 3 v pisarni Pax et bonum. Člani popust!
Lutkarski odsek Československe Obče v Ljubljani, ki pod veščim vodstvom mojstra Skrušnega že polnih 15 let uspešno deluje na polju lutkar-stva, in ki je bil med prvimi propagatorji te svojevrstne umetnosti v Ljubljani, bo priredil v nedeljo, 22. t. m. ob 15 v Narodnem domu igro Robinson Crnsne. Zelo lepa oprema, učinkovita inseenaclja in realistična igra bodo sigurno zadovoljile kakor malega tako odraslega gledalca.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 6 pop. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o temi: Slutnja in intuicija. Predaval bo g, dr. Hrovat Emil. Vstop proet.
Ljubljana-Dravlje. »V kraljestvu Dolomitov« je naslov predavanju, ki ga bo imel v nedeljo g. prof. Janko Mlakar ob pol osmi url zvečer v cerkveni dvorani. Predavanje boda pojasnjevale skioptične slike,
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 zabavni film »Ona je moja«. Za dodatek zvočni tednik. Cene najnižje.
Lekarne
Nočno službo Imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosiposvetaka c. 4; mT. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova ul. 18, telefon 36-24.
Poizvedovanja
607 din v rjavi denarnici je zgubil ubog delavec na kolodvorski mitnici. Ker bi moral siromak ta denar odslužiti z dvomesečnim delom in ostati ta čas brez vsakih sredstev, lepo prosi poštenega najditelja, naj prinese denar v podr. Slavenca na Miklošičevi cesti 5.
kovanje vode kaj utrpelo, ako bi jo izpremenlli v led. Naredili so poskus, ki je pokazal, da zdravilna moč vode ostane prav ista, če jo tudi spremene v led. S tem so bili kapitalisti rešeni, ker na led ni bilo carine. Vrelec je tekel naprej in voda je prihajala v obliki ledu čez mejo. Kapitalisti so se veselili, najbolj pa odvetnik, ki je bil bogato poplačan.
m,

»Moj oče )e z* eno glavo večji ko tvoj!« »Moj oče je pa za en trebuh debelejši ko tvoji«
Pustolovec Tonček krade pri natakaricah
LJubljana, 20. januarja.
Dober mesec je tega, kar smo poročali o dveh tatvinah, ki sta bili izvršeni na enaik način. V neko gostilno v Kolodvorski ulici in v drugo na Tyrševi cesti se je splazil mlad fante, naročil šilce žganja, nato pa se je vtihotapil v sobico, kjer sta spali natakarici. Fantič je kar izvohal, da imata ženski nekaj denarja, ki je v omari ali v predalu nočne omarice, ter je ta denar pobral. Pri tatvini v Kolodvorski ulici je nadebudnega dečka zasačila natakarica sama, ga prijela za ušesa in ga odvedla k stražniku, nakar je bila pojasnjena še tatvina na Tyrševi cesti.
Fant je sitair 22 let ter je bil pred kratkim izpuščen iz zapora. Komaj pa se je znašel na svobodi, že je poskušal z enako tatvino. Odšel je v Šiško ter se je pojavil tam v Martinčevi gostilni s kovčegom. Nekaj je pripovedoval natakarici, da misli ta kovčeg spraviti v gostilni. Natakarica je za nekaj minut odšla iz gostilne, ta čas pa je fant že izmaknil natakarici listnico z okoli 1000 din. Ko je natakarica prišla, je opazila, da nima več listnice ter je fanta trdo prijela, češ naj ji vrne denar. Fant se je izvijal na mile viže, Češ da ni ničesar ukradel, toda natakarica je skočila po gospodinjo, da bi skupaj obvladali fanta. T& je pa naglo pobegnil, vendar pa so bili stražniki o pravem času opozorjeni in so tatu prijeli. Denar so pri fantu še dobili. Fant bo moral najprej na sodišče, potem pa najbrž v prisilno delavnico. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob polsedmih.
1 Povcem »Ljubljane«. Danes zapojemo v zadnje slovo pokojni ge. Ani Kranjc. Zberemo se ob tričetrt na 4 pred hišo žalosti v Pražakovi 12. — Pevovodja.
1 Umrla je zvesta članica ga. Ana Kranjc, vdova železniškega sprevodnika. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Pražakova ul. 12, k Sv. Križu v Ljubljani. Člani in članice vljudno vabljeni, da se pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev.
1 Kontumac psov in mačk ukinjen. Ker je od časa, ko je bila ugotovljena steklina pri psu neznanega lastnika, minulo že 3 mesece, in se do dane« v področju mosta Ljubljane ni pojavil noben nov primer stekline, ukinja mestno poglavarstvo v Ljubljani z 21. januarjem 1939 na podjagi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in tozadevnega pravilnika kontumac psov in mačk, ki jo bil odrejen dne 21. oktobra 1938.
1 Osnutek ljubljanskega mestnega proračuna za 1. 1939/10 je od danes dal je do vključene srede 25. t. m. na osnovi določila § 177 zakona o mestnih občinah med uradnimi urami razgrnjen v vra-tarjevi sobi v pritličju mestnega poglavarstva. — Vsak ljubljanski občan ima k osnutku proračuna pravico staviti svoje pripombe, ki jih je treba predložiti mestnemu poglavarstvu v dnevih, ko je proračun razgrnjen.
1 V počaščenje t očeta prof. dr. Antona Doli-narja je namesto venca na njegovo krsto daroval učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije 260 din. učiteljski zbor in gojenke gospodinjske šole> »Mladika« pa 250 din zft reveže v cukrarni. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli!
i Železniškim upokojcneem-članom Imlniškega fondal Zaradi revizije članstva pri bolniškem fondu državnih prometnih ustanov pozivamo vse železniške upokojence, ki so zavarovani pri bolniškem fondu, da se javijo pri svojih edinirah. S seboj je prinesti članski list bolniškega fonda. Za otroke stare nad 18 let, ki se šolajo, šolsko potrdilo odnosno dijaško knjižico. Termin za postajo Ljubljana je od 23. do 28. januarja 1939. Obenem sporočamo vsem upokojencem, ki naročajo režijski premog v računski pisarni na kolodvoru v Ljubljani, da pri naročilu prinesejo s seboj odre-zek o prejemanju pokojnine.
1 Za najrevnejše v enkrami je podaril stavbenik g. Emil Tomažič 2000 din. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
1 Mirko Rupel govori danes ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe (Šelenburgova 4, dvorišče) o Janezu Svetokriškem.
1 Češki kamgarn za moške obleke, Hubertiis, loden v vseh cenah, Jeločnik & S i ino n č i č , Pred Šenklavžem, Ljubljana.
1 Kdaj je bil odkrit radij. V našem včerajšnjem članku o zavodu za raziskovanje raka in zdravljenju rakastih bolnikov, se je pripetilo nekaj stilističnih pomot, ki jih sedaj popravljamo. Sleherni namreč ve, da element radium ni bil odkrit pred desetimi leti (pisec je mislil pred desetletji), temveč pred štiridesetimi leti. Sleherni ve tudi, da ta zavod z rentgenskimi aparati ne pregleduje bolnikov, temveč jih obseva. Tudi aparat Schofer-Witte ni namenjen porodnicam, temveč služi za obsevanje ženskega raka in zdravljenje drugih ginekoloških obolenj. V tem smislu je treba naše poročilo razumeti.
Seniacl|a!!l Junaki med nabom la zeml|ol
Največji letalski film v zgodovini kinematografije! Clark Gable - Myrna Loj - Spencer Tracjr
Premiera KINO MATICA tel. 21-24
1 V Stritarjevi ulici H. 6 ▼ Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, »e sedaj nahaja optik in urar F r. P. Zajec, torej ne več na Staram trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Žive meje in drevje ob cestah. Zaradi zaščite cest in varnosti prometa mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse posestnike v mestu na člen 1-1 iz naredbe o zaščiti javnih cest, ki se glasi: Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže kot 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati višje nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo odsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, dalje ob cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih ne sme zastirati preglednost križišč in ovinkov. Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javni cesti. Drevje in vejevje, ki visi na zemljšče javne ceste, ovira promet ali zastira pregleti, se mora brez poziva odstraniti.
1 Poštena revna družina, ki je v širokih krogih znana, ima izmed šitirih otrok enega, najmlajšega, ki še v svojem petem letu ne more hoditi, ker je bolan na sklepni jetiki. Seveda potrebuje nege, predvsem pa svežega zraka, mora pa noč in dan ležati v vlažnem stanovanju. Gotovo se bo našla usmiljena družina, ki bi darovala otroški športni voziček in bi to sporočila uredništvu »Slovenca« v III. nadstropju Jugoslovanske tiskarne.
1 Slab ribji trg. Čudno je, da Ljubljančani v .	. .
nasprotju s prebivalci drugih mest kažejo pozimi posestnik v Dravljah udaril z vilami svojega zelo majhno zanimanje za ribe. Morda je vzrok ' 26 letnega «ina po glavi in ga ranil.
Vragi neba
Danes ob 16., 19. in 21. nri
tudi v težavnem dovosu iz Dalmacije, ki ribe po-dražuje, pa tudi v cenc»bi mesa, katerega je v Ljubljani v izobilju. Včeraj jc bil ribji trg v Ljubljani zelo slab. Največ je bilo še tune, ki sa jo prodajali po 32 din kg. Prav za prav so pripeljali na ljubljanski trg samo tuno male vrste, lakozvano palamino Bilo je tudi nekaj sardelic, ki so jih prodajali po 12—16 din kg in ki so tudi pošle. Pošli sa tudi krapi, ki so bili po 16—20 din kg. Ščuk in postrvi pa včeraj ni bilo, pač pa je bila na razpolago večja množina polžev. Vse pa kaže, da Ljubljančani nimajo francoskega okusa in da jim polži ne gredo v tek, čeprav moreš v Ljubljani dobiti zgodnje pomladanske, in sicer prav taiste polže, ki se še niso prebudili iz zimskega spanja, kar po 15 do 20 kosov za 1 din. Prodajalcem so polži povečini ostali.
1 Dva poškodovanca. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali dva poškodovanca. Prvi je 19 letni posestnikov sin Jožef StTmec iz Sel-Sum-berka. Neki čevljar ga je med prepirom ustrelil v levo nogo. — V rodbinskem prepiru pa je neki
Uboj v Radvanju pred sodniki
Nenavadna vožnja mrliča v fijakarski kočiji
Maribor, 20. januarja.
Danes 90 obravnavali pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča o spopadu, ki se je dne 9. decembra lanskega leta dogodil v Radvanju ter je povzročil nenavadno vožnjo mrtvega fijakarja iz Radvanja v Maribor. Zagovarjal se je 30 letni čevljarski pomočnik Josip Topolčnik zaradi uboja. Dogodek se je takole odigral:
Dne 9. decembra zvečer je odpeljal mariborski izvošček Franc Šumandl od večernega ljubljanskega vlaka trgovca Smoleta na njegov dom v Radvanje. Dospela sta tja okoli 11. Ko je Šumandl dobil plačilo za vožnjo, se je kljub temu, da je bil že precej vinjen, podal v gostilno, kjer je naročil četrtinko vina. Prisedel je k čevljarskemu pomočniku Topolčniku, ki je sam sedel v gostilniški sobi. Šumandl je začel takoj siliti v Topolč-nika, dasi temu ni bilo za pijanega gosta. Ponujal mu je, naj pije njegovo vino in ker je Topolčnik to odklonil, je Šumandl vzrojil ter mu začel groziti. Gostilničarka je spravila nato oba gosta iz
m Maribor dobiva nove ulične in hišne napise. Nekaj let se je vleklo vprašanje novih uličnih napisnih tablic in hišnih številk. Sedaj pa je stvar urejena in včeraj so začeli te tablice nameščati po mestu. Prvo je na vrsti Koroško predmestje, in sicer se opremlja z novimi hišnimi številkami iti uličnimi napisi sedaj kolonija vil ob Vrbanovi ulici, kjer mnoge vile sploh do sedaj še niso imele hišnih številk. Delo je precej zamudno ter bo trajalo dalj čnsa, saj bo treba v Mariboru izmenjati okrog 2300 hišnih številk ter okoli 600 uličnih tabel. Nove številke in tablice so iz močne emaj-liifine pločevine, z belim dnom ter rdečim napisom, oziroma številko z robom. Imele bodo prednost prod sedanjimi črnimi, da bodo številke dosti bolj vidne. Ulični napisi so v skladu s tozadevnimi sklepi komisije za preimenovanje mariljorskih
HOTEL »OREL«
vsako soboto in nedeljo koncert — najboljša vina — izborna kuhinja — zmerne cenel
m Strahote spiritizma bomo videli drevi pri Špureju v Studencih ob pol 8 zvečer, jutri pa ob 5 v dvorani na Aleksandrovi 6. Kogar zanima, kako kličejo spiritisti duhove z drugega sveta s posebnimi obredi in kakšne so posledice, si mera to dramo ogledati. Oskrbite si vstopnice v pred-prodaji v Cirilovi knjigarni, ker se bodo pred predstavo težko dobile.
m Prosvetno društvo na Pobrežju priredi danes, v soboto, ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu na Aleksandrovi cesti 48 predavanje o zgodovini slovenskega naroda. Predava šolski upravitelj Janko Živko. Vstopnine ni.
m Avtobusna proga Studenci se zaradi slabe Ruške ceste preloži z današnjim dnem zjutraj tako, da vozi avtobus z Glavnega trga čez Kralja
gostilne ter zaklenila za njima vrata. Na cesti pa je Šumandl Topolčnika naenkrat napadel ter mu primazal tri zaušnice. To je napadenega tako razjezilo, da je potegnil čevljarski nož ter dregnil z njim Šumandla v prsi. Šumandl se je opotekel, dasi pa je bil zadet naravnost v srce, je vendar imel toliko moči, da 6e je spravil na kozla svoje kočije, potegnil odejo s konja ter ga pognal. Med vožnjo pa je mrtev omahnil nazaj, tako da so mu noge ostale na kozlu, telo pa je ležalo v kočiji z glavo na zadnjem se'dežu. Fijakerski konj je tako mirno krevsal z mrličem iz Radvanja proti meslu ter bi bil pripeljal svojega gospodarja naravnost v domači hlev, da ga ni prej opazil stražnik na ulici ter ga pred kavarno Orient ustavil. Mislil je, da je izvošček pijan zaspal, ko pa ga je hotel prebuditi, je videl, da je ves krvav in inrtev.
Topolčnik je danes svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom in veliko razburjenostjo, ki so jo povzročile klofute. Obsojen je bil na 3 ieta strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic.
Novo smučarsko jadralno letalo,
Berlinski graditelj jadralnih letal, Jorg Schuckart, je setavil tale aparat, 5n se kani z njim dvigniti
D .. . ' ' x_i___cv,„*;k K; /Inhi nntrebni notfon za dvig. — Na sliki ie Schuckart sam
v ozračje, z, brzu <u«'j" -.....r- ..7 V	j- n i__
s svojo iznajdba, ko se vadi v Dolomitih,
Petra trg po ValvazorJevI, Smolefbv!, Tvorniški rn Krekovi uliei ter naprej po stari progi. Postajališča so naslednja: Kr. Petra trg, Ruška cesta, Frankopanova - Valvazorjeva, Rajčeva - tovorno skladišče, kolodvor - Studenci, Cankarjeva - delavnica. Postaje na ostalem delu proge do konca Studencev ostanejo kakor do sedaj.
m Občni zbori. SK Železničar ima občni zbor dne 4. februarja ob 19 v svojih klubskih prostorih na Tržaški cesti. — Kolesarska podzveza v Mariboru bo zborovala dne 5. februarja ob 9 dopoldne v hotelu »Zamorc«. — Mestni aeroklub ima občni zbor 26. t. m. ob 20 v kavarni Jadran. Oblastni odbor Aerokluba ho zboroval 12. februarja v jx>-svetovalnici Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici. — Društvo nižjih uslužbencev denarnih zavodov in velepodjetij za mariborsko oblast bo imelo občni zbor 2. februarja ob 9 v gostilni »Pri lipi« v Gregorčičevi ulici.
m Umrla je v Mlinski ulici 11 66 letna zasebnica Antonija Sonenwald. — Naj počiva v miru.
m Društvo združenih gojiteljev malih živali v Mariboru ima svoj občni z!x>r jutri, v nedeljo, ob 14 v restavraciji Šenica v Tattenbachovi ulici.
m Poostreni predpisi za čiščenje hodnikov. Zadnje dni ob nastopu južnega vremena se je opazilo, da lastniki hiš ne upoštevajo določil o čiščenju hodnikov ter posipanju poledenelih poti. Sna-ženje hodnikov, ki jih je zapadel sneg, in posipanje mora hiti končano vsako jutro najmanj do sedme ure. Z dvorišč spravljen sneg se ne sme odkladati na cesto, temveč ga je treba zvoziti v Dravo. Sneg, ki zdrči ali se pomeče s strehe, mora hišni lastnik na svoje stroške zvoziti s ceste. Mestno jx>glavar-stvo je izdalo tozadevno poostrena določila, pa bodo hišni lastniki, ki jih ne bodo upoštevali, strogo kaznovani.
m Čudne vžigalice. Gospod, ki je potoval iz Ljubljane v Maribor z brzovlakom, nam je prinesel pokazat škatlico vžigalic, ki jo je kupil v jedilnem vozu. Vžigalice so namreč »Stiilmarkine*. Kako pridemo do tega, da se na našem teritoriju prodajajo inozemske vžigalice pa res ne vemo.
m Veliko skrivališče tihotapcev odkrito. Na finančni kontroli v Mariboru so že dolgo časa sumili, da mora biti pri posestnici Pepci Standeker na Pobrežju skladšče tihotapskega blaga, ker so opazovali razne sumljive osebe, da se tam shajajo. V četrtek popoldne jo izvršila finančna kontrola v omenjeni hiši preiskavo. Dasi pa so vse prebrskali, vendar niso našli ničesar. Zaradi tega so se postavili finančni stražniki zvečer v zasedo, proti jutru pa so priredili novo hišno preiskavo. To pot pa so dosegli popoln uspeh. Odkrili so dve skrivališči, eno na vrtu pod straniščem, drugo pa v hlevu v zemlji, pod kuponi gnoja. V obeh so našli zakopano tihotapsko blago, in sicer so spravili na svetlo 133 vžigalnikov, 3 kg kresilnih kamenčkov, 4 kg saharina ter 30 zavojčkov igralnih kart. Kakor pa kažejo sledovi, se je nahajalo v teh skrivališčih še dosti več tihotapske robe, ki pa so jo razni »švercarji« že rnznosili. Odkritje tihotapskega skrivališča je vzbudilo na Pobrežju veliko zanimanje.	„ .
m Tri kolesa nkrnjlena. Tatovi koles v Mariboru se zopet pridno gibljejo. Francu Krepeku so ukradli 1500 din vredno kolo izpred hiše št. 14 v Ciril-Metodovi ulici. Janezu Oaiserju 600 din viedno kolo izpred hiše št. 5 na Slomškovem trgu. Mizarskemu mojstru Francu Iršjču pa kolo znamke »DUrkopp« iz veže neke gostilne v Vetrinjski ulici. Za tatovi ni nobenega sledu.
m Eden oproščen, drugi pa pet let ječe. Pred malim senatom mariborskega sodišča sta se zagovarjala včerai 24 letni Franc Horvat iz Ciglen-cev ter 21 letni Stanko Dvoršak tudi iz Ciglencev zaradi obtožbe, da sta ubila dne 30. oktobra v Ci-glencih posestniškega sina Petra Tepeha. Omenje-
nega so našli nezavestnega v bližini hiSe posestnika Franca Goleta v Ciglencah. Prepeljali so ga v
bolnišnico, kjer je podlegel jx>škodbam, ki so mu bile zadane s kolom po glavi, ni pa mogel izdati napadalcev. Orožniki so potem ugotovili, kdo mu je zadal usodne udarce. Oba obtoženca, ki sta Be včeraj ponovno zagovarjala, ker je bila prva razprav zaradi zaslišanja prič preložena, sta zopet tajila. Razprava se je končala tako, da je bil eden oproščen, drugi pa obsojen. Horvat je dobil pet let robi je in j>et let izgube častnih pravic. Dvoršak pa je bil oproščen.
m Nevaren padec. 38 letni skladiščnik tvrdke Pinter in Lenart Friderik Nerat je zdrsnil in padel po stopnicah ter si je zlomil levo roko nad komolcem in zadobil notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Gledališče
Sobota, 21. jan., oh 20: »Kralj na Retajnovi«. Znižane cene. Delavska predstava. — Nedelja, dne 22. jan., ob 15: »Boccaccio«. Znižane cene. — Ob 20: »Pokojnik«. Znižane cene. Zadnjič.
Celje
c Tajko Jnstinove zadnja pot. V četrtek ob 3 popoldne se je pomikal skozi mesto po Prešernovi ulici sprevod, ki je spremljal na zadnji poti tako nesrečno umrlo Tajko Justinovo. Nad 2000 ljudi jo čakalo na ulicah in se priključilo ej>revodu do Glazije. Pogreba so se udeležili vsi gg. profesorji drž. trgovske šole v Celju z ravnateljem g. Ma-rinčkom na čelu, priljubljeno Tajko pa so spremili tudi vsi učenci in učenke trgovske šole. Tajko so z avlofurgonoin peljali v Griže, spremljal pa jo je z avtobusom 2 dekliški razred drž trgovsko šolo in še dva avtobusa občinstva — Ob 4 se jo zbralo na farnem pokopališču v Gr;žah okrog 1500 ljudi. Pri odprtem grobu jo spregovoril le|>e besede domači g. župnik, v imenu sošolk pa so je poslovila od Tajko dijakinja gdč. Kočar Magda. Naj bo dobri Tajki žemljica lahka, Bog pa usmiljen sodnik!
c Krajevna organizacija JRZ v Celjn sporoča vsem svojim članom, da se bodo sedaj pričeli redni mesečni sestanki. Prvi sestanek bo že jutri, v nedeljo, ob |>ol 9 dopoldne v Domu v Samostanski ulici.
c Za 8% so zvišali plače delavstvo. V Štorah
so se pred dnevi začela jx)gajanja med zastopniki delavstva in Samotno tovarno zaradi delavskih plač. Delavstvo je zahtevalo 10% poviška, na kar pa podjetje ni pristalo. Po daljših pogajanjih se je posrečijo, da je jKKljetje pristalo na 8% jioviška. Sedaj, ko je vse tako drago, bo to delavstvu veliko fioniagano.
c Ekspozitura Okrožnega urada za zavarova-delavcev v Celju je štela 18.000 Članov. Zaradi odpusta delavcev, predvsem pa zaradi odpisa številnih sezonskih delavcev, zaznamenuje sedaj 3000 članov manj.
c Ptujski in celjski dijaki prirede jutri v nedeljo ob 2 popoldne v celjskem mestnem gledališču koncert kromatičnih harmonikarjev za šolsko mladino, ob 4 pojx>ldne pa za vse občinstvo.
c Strokovno tečaje priredi Gasilka za je dni ca v Gasilskem domu v Celju od 24. do 28. janunrja.
c Redna letna skupščina Prostovoljne gasilske čete bo drevi ob 8 v Gasilskem domu.
c Požeg Antonija — oproščena požiga. Pred velikim senatom okrožnega sodišča sta se včeraj do|x>ldne zagovarjala posestnica Požeg Antonija in delavec Doberšek Jakob iz Pečovja pri Teharjih zaradi požiga. Avgusta meseca je namreč zgorela Hiša Požeg Antonije in je bila obtožena, da je zažgala sama, da je tako prišla do zavarovalnine in si prenovila hišo. Pred sodiščem pa je bila oproščena. Letos pa je državno tožilstvo ponovno tožilo Požeg Anlonijo in ji očitalo jx>log požiga tudi to, da je ogrožala življenje 3 svojih otrok. Ti olror.i so namreč spali na senu na podstrešju hiše, ki je zgorela, in so se komaj rešili. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki pa so vse izpovedale olajševalno za Antonijo, tako. da jo je sodišče oprostilo.
Jesenice
Predavanje o svetovnem evharistlfnem kongresu v Budimpešti v sredo zvečer v Krekovem domu je privabilo lepo število poslušalcev. Predavatelj, ravnatelj Prosvetne zveze g. Vinko Zor, nam je v poljudnih besedah orisal potek mogočnega kongresa in s številnimi skioptičnimi slikami živo predočil vso veličino evharistične slovesnosti. Prikazal je tudi sliko veličastnega kongresa Kristusa Kralja, ki je bil lansko leto v Poznanju na Poljskem in povabil Jeseničane na letošnji kongres, ki bo v poletju v Ljubljani.
Najlepše darilo za god je lepa knjiga, ki ima trajno vrednost. Naročnikom je bil dostavljen na dom katalog krasnih knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne. Naknadno je knjigarna dovolila obročna odplačevanja in dala priliko, da si jih vsakdo lahko kupi. Naročila sprejema podružnica »Slovenca«, Krekov dom.
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja film »Kraljica ledu« v soboto 21. jan. ob 8 zvečer, v nedeljo 22. jan. oh 3 pop. in ob 8 zvečer ter v ponedeljek 23. jan. ob 8 zvečer.
Kranj
»Narobe svete je naslov komediji, W nam jo bo drevi in v nedeljo popoldne zaigralo naše Prosvetno društvo.
Gasilska četa v Kranju je Imela svoj občni zbor. Predsednik g. Mavricij Mayr je po pozdravu podal daljše in zanimivo poročilo o delovanju čete, iz katerega posnemamo le najvažnejše. Gasilska četa je nastopila lani pri 9 jnižarih. in sicer pri 3 v mestu in 6 v okolici. Število jx>ža*ov je v primeri z letom 1927 padlo za 25%. Skupna škoda vseh fiožarov v Kranju in okolici v 1. 1938 znaša 106.600 dinarjev; obvarovana škoda pa 995.000 di i Agil-no delo beleži v lanskem letu tudi samarijanski odsek, ki je izvršil skupno 173 prevozov. Število transportov je napram letu 1937 padlo za 28%. — Gasilska četa je imela v minulem letu 10 večjih gasilskih vaj, in sicer 3 redovne in 7 orodnih vai. Poleg redovnih in orodnih vaj so bile vsak teden preizkušnje vseh motornih hrizgaln. Četa ce ,;e udeležila tudi dveh vaj v obrambi proti napadom iz zraka. G. predsedniku easilske črte Mavrici ju Mayrju so se člani na občnem zboru zahvalili za njegov veliki trud.
KULTURNI OBZORNIK
Razgovor s pisateljem Fr. Bevkom
Kdor ga pozna, skromnega, z dobrohotnim nasmeškom pod precej grivasto in Črno glavo, bi ne dejal, da je to France Bevk, naš najplodovitejši pisatelj, čigar sloves je šege i i i dokaj preko domačih mej.
Pri nas na Primorskem in v Sloveniji je občinstvo že vaieno, da mora dobiti vsako leto nekaj njegovih novih knjig. Snov ima vedno novo, domislice izvirne, slog vedno bolj izrazit in izdelan. Marsikdaj je kdo sodil: to je pisatelj »na tekočem traku*, ki »dela< prav po ameriškem načinu. Prav ta sodba me je nagnila, da sem sklenil stopiti na bivšo Solkansko cesto v dolgo hišo, »kjer je Mati s Svete gore narisana« (tako povedo, če kdo išče Bevka). Sicer se dostikrat srečujeva po njegovem opoldanskem kavarniškem obisku z. listi pod pazduho, "a on ima dan točno razdeljen: kavarna, listi, kosilo, sprehod, ob mraku pa luč na mizo in sedem do osem ur rednega dela. Tu ste že razbrali skrivnost njegovih številnih izdanj.
Tako-le ob mraku, preden se je še prav lotil pisanja, sva kramljala v njegovi prijetno urejeni »pisarni«. Okoli in okoli so police s knjigami, risbe naših umetnikov. Na sredi sobe miza, obložena s spisi, osnutki, rokopisi, knjigami in — s cigaretami. Bevk sicer ne kadi. pri delu pa se zavije v oblak dima. In črna kava!
Oboje je del na mizico, da so se misli kar same pletle.
»Toliko piše* in že z mlada. Pisateljevanje Ti je v krTi? Kdaj si se prvič oglasil?« »O tem sem že nekaj pisal. Moji prvi poskusi v pisateljevanju segajo že v ljudsko šolo. Med svojim štirinajstim in šestnajstim letom sem oblegal s svojimi »proizvodi« uredništva vseh revij. Odgovorila mi je tu pa tam le Zofka Kvedrova. urednica 'Domačega prijatelja», ki mi je zaradi tega v najlepšem spominu. Prva moja priobčena črtica «Vstajenje», zelo solzava stvarca, je bila Iz tiste dobe in je izšla v tržaškem »Družinskem prijatelja*.«
»Kako jo pa šla tvoja pot od pesnika do prozaika?«
»Menda je le redek pisatelj, ki bi ne bil v svojih zgodnjih letih tudi pesnik. Jaz sem sprva pisal hkratu verze in prozo. Kako je potem šlo, da je nadvladala in premagala proza, ne vem. Menda me iz tega ali onega razloga bolj zanimajo snovi, ki jih je mogoče obdelati le v nevezani besedi. Vendar pa čutim — to je pogosto razvidno tudi iz proze — da ni čisto umrl pesnik v meni. Toda za pesem je treba miru in časa, da dozori iz prvotnega občutja v umetniško obliko. Tega miru in časa pa nimam. Menda je tako. Lahko pa se tudi motim.«
»Saj ne bo zamere, ?e pobaram, kako fistvarjaš; anti veš. da kak negodč - kritik kar na releni obsodi pisatelja, ki dosti piše: «Dela prenaglo, saj mora snov ponavljati!»« »Življenje nam vsak dan nudi snov. Tiste, ki Vi me zanimajo in bi prišle v poštev za umetniško obdelavo, si na kratko zapišem. Vselej izberem tisto, o kateri sodim, da je najbolj dozorela v mojih mislih in najbolj odgovarja trenutnemu duševnemu nastrojenju. Včasih se tudi zmotim. Ne gre in ne gre, ni potrebnega navdiha, tedaj delo odložim. Pozneje, morda čez eno leto mi gre delo gladko izpod rok, kakor da je ves ta čas samo ob sebi nastajalo v spodnji zavesti. Trdijo, da naglo delam. Bo že tako. To je v moji naravi. Svoje
Vodnik po ljubljanskem mestnem muzeju
15. septembra 1937 — ob priliki dvajsetletnice ljubljanske deklaracije, s katero je vsa Ljubljana pristopila k borbi za majniško deklaracijo, je ljubljanski župan dr. Adlešič otvoril mestni muzej ljubljanske občine, ki ga je nato prevzel v upravo načelnik kulturnega oddelka dr. Mole, ki je tudi vodil vse predpriprave za ustanovitev tako potrebne institucije. Gradivo za ta muzej pa je urejal in zbiral ravnatelj državnega muzeja dr. Mal, ki je ob tej priliki imel tudi strokovni govor o vrednostih muzeja ter njega značaju in nalogi. Gospod župan pa je tedaj poudarjal, da naj bi ne imel naloge samo zadoščati radovednosti obiskovalcev, temveč naj bi tudi vzgajal občinstvo v okusu raznih dob ter nudil tako naši umetni obrti novih pobud in načinov, in to zlasti pri oblikovanju notranjih prostorov meščanskih hiš in njihovih komfortov. Te misli jo vodstvo zvelo za vodilo ter jo tudi po tem načrtu urejena vsa zbirka, bogata s kulturno zgodovinskim gradivom, pa tudi in še posebno bogata na spomenikih notranjega razvoja ljubljanskega meščana tekom dolgih stoletij. Tako malokdo ve. kaj hrani mestni muzej, ki ima svoje prostore v nekdanji Auerspergovi palači v Gosposki ulici, zato je zdaj mestni muzej založil lepo priročno knjižico Vodnik po ljubljanskem mestnem muzeju, ki ga je sestavil ravnatelj državnega muzeja dr. Mal.
V uvodu dr. Mal poda najprej historint ljubljanskega mestnega muzeja, nato pa preide na opis razstavljenega zgodovinskega gradiva po dvoranah. V prvi razstavni dvorani so predmeti iz gotske dobe, Urlelkl mizarskega in tesarskega značaja, celo kipec nekega škofa itd. Druga dvorana ima predmete ljubljanskega pohištva iz renesančne dobe, tretja in četrta dvorana vsebujeta še vedno spomine na renpsanro v Ljubljani ter na ornamentiko tega časa, na peč itd., ki pa prehaja že v zgodnji barok. Peta dvorana je v celoti posvečena spominu 8, marca 1885 umrlega Viktorja Smoleja, nečaka Andreja Smoleja, ki je zapustil velik del svojega pohištva muzeju, da izpopolni njegov obrtni del. Ta soba je pravi posnetek sobe ljubljanskega premožnega meščana iz prejšnjega stoletja, dasi je pohištvo deloma renesančno, deloma pa baročno. Slike so kopije baročnih umetnin, izdelal pa jih je Ferdo Vesel. Šesta dvorana kaže ljubljanski pohištveni barok, sedma regence slog, ki prehaja v rokoko (fotelji, gobelini, tapete itd.) in napolnjuje tudi osmo dvorano. Deveta pa že prehaja iz rokokoja v mirnejši klasicizem francoskega sloga, v empirizem. ki je predstavljen v deseti dvorani. Enajsta predstavlja izdelke kmečke obrti, meščansko- avbo, no^o, folklorno pohištvo (pohištvo iz zapuščine barona Žige Zoisa). Dva-naista vsebuje značilni bidermajer praktičnih, solidnih, dasi včasih okornih oblik. Trinajsta pa kaže
najboljše stvari sem z največjo naglico vrgel na papir. -Seveda pri tem ne štejem oblikovne plati. Tako naglo, koi si nekateri mislijo, namreč to tudi ne gre. Zadnja leta prepišem vsako delo najmanj dvakrat, nekatero poglavje tudi po trikrat. To je pot preko surovega zasnutka do konca oblike.«
»Kajkrat se čujejo pritožbe, da današnji rod ni za pero. Ni več mlajših pesnikov, še manj klenih pripovednikov.« »Kolikor poznani naše slovstvo — ne pride mi vse v roke — trdim, da tisti, ki govorijo o literarni suši, nimajo prav. Ako se ozremo nazaj, bomo opazili razdobja, v katerih smo bili neprimerno revnejši, kot smo danes. Seveda so bile tudi dobe, ko smo bili glede umetniške vrednosti del dokaj na boljšem. Literatura vsakega naroda ima svoje dvige in padce. Le poglejmo, kako je v tem pogledu z nekaterimi močnejšimi narodi. Prav nič se nam ni treba sramovati. Vsak cvet ne rodi sadu, mnogo obetov je bilo neizpolnjenih, vendar mislim, da se po tem, kar je ostalo, ni treba bati za bodočnost.«
»Vendar pravijo, da je izvirnega premalo. Naše založbe nudijo večinoma prevode, nekatere celo izključno te.«
»Ako naj se držimo načela, ki je edino pravo, naj prevajamo le najboljše, so nam založniki res nudili obilo povprečnega. Na splošno pa pozdravljam prevode. Zavidam današnjo mladino, ki se jim nudijo znamenita dela svetovne literature v materinščini; mi smo se morali mučiti s tujimi jeziki, ki jih niti nismo dobro znali. Nekatero delo bi nikoli ne mogel brali, ako bi se mi ne nudilo v prevodu. Tudi ugovor, da prevodi dušijo domačo literarno proizvodnjo, ne bo držal dobesedno. Na splo-no tudi srednje dobra knjiga danes mnogo laže dobi založnika, kot ga je dobila pred vojno in prva leta po-vojni. Včasih se morda zgodijo tudi izjeme. Posebno v nekem pogledu naše izvirno založništvo očitno šepa. Po naših revijah je raztresenih in napol pozabljenih obilo dobrih del, ki bi jih kazalo izdati v knjigi, a bi le težko našle založnika.«
Prešla sva na domače razmere. Koliko pozabljenih biserov in koliko je in bo neizkopanih talentov, ker se nimajo kje pripravljati. »Trenutno smemo govoriti, že vzamemo Primorsko kot skupino, le o našem prejšnjem kulturnem donosu k skupni kulturni zgradbi.«
Pisatelj se je nasmehnil, oči so zastrmele. Tehtal je misel:
»Ta donos ni maihen, posebno ako se ozremo na preteklost. Kdo bi se upal trditi nasprotno? Kdo si upa podcenjevati našega Gregorčiča, ako tudi je po zli krivici nekoliko pozabljen, da ne navajam dolge vrste drugih imen! Tudi danes še žive pisatelji in pesniki, da bi nastala v našem slovstvu občutna rrzel, ako bi izločili tista njihova dela. ki so nastala še v ozki povezanosti 7, rodno zemljo. Vendar pa — krivulja gre navzdol. Krivda ni le na nas.«
»Kar jih je, ti morajo dati najboljše in vsi, da nas ne bodo sodili po krivici. Načrtov imaš nemara dovolj?« »Pravkar sem dovršil ljudsko zgodovinsko povest <Pravica> in komedijo 'Partija šaha». Pišem povest ^Domačija* za <Dom in svet». Potem pride na vrsto mladinska povestica, ki ji še ne vem naslova. Več pa niti sam ne vem. Ako upoštevam, da bom vmes napisal še vrsto stvari, je to več kot dovolj, preden nastopim — dopust in poto-va nje.«
Pepelnjak je bil zvrhan, kave tudi ni bilo več. On se je hrepeneče oziral k mizi, v pisalnem stroju se je že svetila bela pola.
Spremil me je iz vrha hiše dol in skozi dolgo vežo pred vrata. Grgarec je razpihaval oblake preko Livade. >Zračni pritisk je odjenjal, dalo se bo delali,« je pripomnil ob slovesu. R. B.
topografijo ljubljanskega mesta po fotografijah in starih zemljevidih, ter zanimive slike iz zgodovine Ljubljane iz časa kongresa in pozneje. Štirinajsta dvorana pa je »dvorana ljubljanskih županov«, in sicer slovenskih županov od Ambroža do Rav-niharja. V tej dvorani so tudi razne zgodovinske insignije ljubljanskega mesta ter zanimive osta-line (roka pravice) iz srednjega veka. Tam je stol, na katerem je nadvojvoda Karel I. 1564 sprejemal poklonitev ljubljanskih stanov itd. To bi bil pregled vsebine muzejskih razstavnih dvoran. — V drugem nadstropju pa je tudi mestni arhiv ter študijska soba za študiranje mestne zgodovine. Dr. Mal karakterizira posamezne važne listine, ki so v tem arhivu ter poudarja tudi njihovo vrednost. Najstarejša listina je iz I. 1320. Prav tam je ohranjen tudi aktovski arhiv (starejša in novejša registratura), ki obsega vse spise od 1. 1364 do 1. 1890.
To je vsebina tega Vodnika, ki je vestno napisan ter dobro označuje, kaj je v ljubljanskem muzeju ler tudi poudarja, česa se vse lahko nauči ljubljanski in slovenski umetni obrtnik iz ljubljanske zgodovine. Zlasti sobe iz vseh dob in slogov bodo našim šolam kakor tudi obrtnikom in meščanom nudile obilno poučnega užitka. Vsem pa, ki so postavili Ia muzej in ga oskrbujejo ter izpopolnjujejo, bo Ljubljana in ljubljanski meščan, katerima je namenjen, vedno hvaležna. Id.
Odhod profesorjev v pokoj v Pragi. Novi vladni ukaz. da stopajo vseučiliški profesorji v pokoj s 63 leti, bo globoko odjeknil v vrstah praškega vseučilišča. S Karlove univerze odide zato letos v pokoj 15 profesorjev, s tehniko pa 11. Med njimi so tudi znanstveniki, ki so dosegli svetovni pomen. Nekaterih kapacitet sploh ne bo mogoče nadomestiti.
Razstavo likovnih umetnic Male Zveze so
odprli sedaj v Pragi v Občinskem domu. Prej jo bila že v Romuniji in Jugoslaviji. Obenem z njo bo tudi razstava čeških umetnic XIX. stoletja.
Nagrada poljske 'akademije za književnost, in sicer za mlade pisatelje, je bila podeljena mlademu pisatelju Juriju A n d r z e j e w s k e -m u za roman »Mir srca«.
Uspešna slovaška drama. Slovaški dramatik in igralec Janko B o r o d a i je spisal igro >F a 11 • t j e na straži«, ki se godi na koncu svetovne vojne, opisujoč zverstva madžarskih žandarjev in junaštvo slovaških kmetov. Ta igra je bila igrana v Bratislavi na dan prvega zasedanja slovaškega parlamenta kot slavnostna igra. Zakaj pri nas še nismo videli nobenega dela slovaške dramatike, ki se lepo razvija?
Knjižira dr. Grivra »Sveti SaTa in Rim«, o katere srbskem prevodu smo na tem mestu že obširnejše govorili, je izšla tudi v posebnem slovenskem ponatisu ter velia 3 din Vsem šolam in dijakom sploh, kakor tudi izobražencem jo toplo priporočamo.
Kraljica Farida s svojim otročičem. Egiptovska kraljica Farida (nalevi), ko je prispela v Kairo. Na desni njena dvorna dama e hčerko
kraljevsko dvojice.
Mesto mrličev pri Anziu
V Anziu, lepem pristaniškem mestecu in kopališču na italijanski obali, kjer imajo, kakor v klasični dobi, Rimljani svoje vile in morska kopališča, je prišlo na dan veliko presenečenje; rimsko mrliško mesto, ki leži izven meje sedanjega mestnega dela z vilami. Sicer ie bilo najti v Anziu zmeraj mnogo izkopanin in starin. Zc od zdavnaj slavne vile Aldobrandini. Borghesc in Albani so okrašene z antičnimi marmornimi izdelki, ki so vzidani v obzidja ali pa so slikovito razpostavljeni po vrtovih in hodnikih.
Toda tiste umetnine, ki so jih bili doslej izkopali, so bile skoraj vse iz nekdanjega Antiuma, iz dobe rimskih cesarjev. Zdaj so pa odkrili izkopanine v Anziu, ki so še iz predrimske dobe. V vasi »Alberoni«, ki meji na novo mesto vil, kjer prehaja obala že v močvirnato,, z grmičjem poraslo divjino ondotne rimske »Kampanje«, so nedavno nenadoma razkrili vhod v podzemsko jamo. Ko 60 začeli s krampi kopati, se je odprla prostorna jama, ki se končava v klinasto zaviti hodnik. Delavci so postali radovedni, pa so začeli iti po hodniku, in — kako so se začudili, ko 60 videli, da so prišli v pravo pravcato mesto samih mrli-čevl Na obeh straneh hodnika in v treh naslednjih
odsekih so našli tako zvane »Locule«, ta je, tiste
majhne stenske in zidne grobove, ki so nam ohranjeni tudi še iz krščanske rimske dobe. V teh grobovih so ležali izborno ohranjeni človeški okostnjaki. Takoj so poklicali iz Anzia oblasti in strokovnjake in našli so številne majhne, lepo izrezljane svetilke različnih vrst in še druge majhne, dragocene predmete.
Najstarejše mesto sveta
Damask, prestolnica Sirije, francoskega mandatnega ozemlja, ima to čast, da je najstarejše mesto sveta, ki je še dandanes obljudeno. Orientalski značaj zgodovinskega mesta, ki ima zdaj več ko 250.000 prebivalcev, je zaradi številnih novih 6tavb in električnega tramvaja pač precej popačen. Vendarle je v tem mestu, kjer je doma umetnost izdelovanja orožja in ki je rojstni kraj aamaščanke, še mnogo spominov na njegovo zgodovinsko preteklost, ki sega prav nazaj v sivo davnino kralja Salomona, ki je imel v mestu Damasku svojega najhujšega sovražnika. Pod Haza-selom je bil Damask v 8. stoletju pred Kristusom na višku svojega političnega pomena, ki je kasneje, pod vlado Asircev, Babiloncev in Perzijcev zmeraj bolj pojemal.
ŠPORT
Po športnem svetu
Svetovni smučarski prvak premagan
Za najboljše finske smučarske dolgoprogaše, ki so zbrani na športni šoli v Vierumaki, so priredili tek na 12 km, katerega rezultati so bili presenetljivi. Svetovni prvak Pavel Pitkanen je zaostal za 2 minuti za dvajsetletnim S. Rytky-jem, ki je porabil za to progo 49:17 minut, medtem ko je Pitkanen potreboval 51:08 minut. Tretje mesto je zasedel T. Sollo v 52:00 min. Stil, s katerim je Rytky zmagal v tem teku, je napravil na vse strokovnjake velikanski dojem.
Švedov ne bo na svetovne tekme v hokeju na ledu
Švedska jc telegrafično obvestila prireditelje v Švici, da se nc udeleži svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Tako bo sedaj tekmovalo v Cu-rihu in Bazlu 14 narodov. Žrebanje skupin in igralni program bodo napravili v soboto v Bru-selju.
Zimske olimpijske igre od 4.-12. februarja 1940
Švicarski olimpijski odbor je že potrdil razpise za pete zimske olimpijske igre, ki bodo v času od 4. do 12. februarja prihodnjega leta v St. Moritzu. V razpisu so od smučarskih panog samo patruljni teki za vojaška moštva, ker 6e ostale smučarske panoge zaradi amaterskega vprašanja ne smejo vršiti. Poleg tega se bodo vršila samo kot nekaka produkcija tekmovanja v skijoringu in drugo.
Odlični uspehi ameriških atletov v zaprtem prostoru
O priliki tradicionelne slavnosti Kolumbovih vitezov v Newyorku so atleti dosegli tri odlične uspehe. Donald Lash je zmagal na 3000 m v 8:28 proti Dekkardu in San Romani-ju. Glen Cunnin-gham je na 800 m prisilil do kapitulacije Gene Venzke-ja in Ch. Beethama z neverjetno končno hitrostjo v času 1:53. Na 500 m je postavil Leslev \Vallace s časom 1:04,4 nov amerikanski rekord v zaprtih prostorih.
Krasni uspehi inozemskih smučarjev
Svetovni smučarski prvak Finec Kalle Jalka-nen je zmagal v Villmanstrandu v teku na 20 km v izrednem času 1:12:27.
Odličen uspeh je jx>kazal šele 15 letni norveški hitrostni drsalec Ivar Lofter, ki je zmagal v Trondheimu na 1500 m v času 2:49.9.
Nov rekord na skakalnici v Hammarby je postavil najboljši švedski smučarski skakalec Sven Erikson s 46 m.
Lahkoatletski dvoboj Nemčija : Francija v Monakovem
Nemški strokovni urad za lahkoatleliko je odločil, da se bo letošnji lahkoatletski dvoboj med Nemčijo in Francijo vršil 2. julija v Monakovem.
Sorensenova je postavila nov svetovni rekord
Preteklo sredo se je vršila v Kopenhagenu plavalna tekma, pri kateri se je |x>srečilo mladi danski plavalki Inge Sorensen postaviti nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m. Omenjeno progo je Sorensenova preplavala v času 6:16.2 min. Prejšnji rekord na tej progi ie branila od 7. marca dalje Marta Genegen. ki je tudi v Kopenhagenu postavila dosedaj veljavni rekord s časom 6:19.2. Vmesni časi najnovejšega rekorda Sorensonove so tile: 100 m 1:27.8, 200 m 8:03.3 in
za 300 m je porabila 4:41 min. Drugo mesto je zasedla Nizozemka Joppie \Valberg, svetovna rekorderka na kratke proge, ki je porabila za 400 m progo 6:24.3 min.
Štiri tekme za zimski pokal
V četrtek so odigrali štiri tekme za zimski pokal, ki so takole izpadle:
BSK : Slavija (0) 6 : 1 (3 : 1).
Jugoslavija : Radnički 4:0 (0:0).
Jedinstvo : Zeniun 0 : 0.
Grarljanski (S) : Bask 3 : 2.
Skakalna šola v Planici deluje
Smtiška skakalna šola v Planici redno obra-kU,v J,OTledeliek .iR Prišel iz vojaške službe Albin Jvovsak na dopust in je takoj pričel s treningom. Kljub južnemu snegu so skakalnice skrbno urejene in dnevno vežbajo naši smučarji na njih. Kakor vsa prejšnja leta, tako ,e tudi letošnje leto udeležba za vsakogar brezplačna in priporočamo smučarjem, da izrabijo sedanje ugodno vreme vsaj za trening v skokih.
Smučarski klub Ljubljana: Zakaj-Palme ni skakal na ll.zletu GZSP?
*?£e™ik >Jutro« ie v svoji Športni rubriki z one 18. t. m. prinesel ta-le članek-
,^^ranc Palme član Smk. Ljubljana, ki ga preteklo nedeljo m bilo na zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori in Planici, je prav takrat skakal - zaradi treninga - na tako imenovani J-ichtensIeinschanze na Semmeringu« ild.
Ker je namen Članka delati nerazpoloženje v javnosti proti Smučarskemu klubu Ljubljana in deče- "asenlu clanu R' Fr- 1>alnetu, izjavljamo sle-
Palme se mudi zaradi študija na Dunaju ter je preko svojega kluba zaprosil pri JZSZ za licenco, da sme v Nemčiji slarfati za našo državo.
»■ r	T Ze'°, d0bri formi' sta mu klub kot
tudi .l/^SZ dala rada to dovoljenje.
Ce on poleg svojega poklicnega dela najde še čaš za športno udejstvovanjo in pokaže pri tem uspehe, je to po našem mnenju samo priznanje za njega in v čast našemu smučarstvu in naši državi
Radi namigavanja o izletu gor. smučarjev izjavljamo, da se je izleta udeležilo 31 tekmovalcev našega kluba in tudi večje število funkcionarjev kluba, ki so se izletnemu odboru stavili na razpolago, kar nam bo gorenjska zimsko-šporfna pod-zveza gotovo rada potrdila.
Smučanski klub Ljubljana.
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromctnih tm v Ljubljani in boru, SPD „, JZSZ z dne 10. ja,,arja 1939 Kranjska gora s,o ,„.. 2. delno oblačno, Ž cm
južen, mirno	'
Ratefe-Planica HT0 m: 7. delno oblačno, 2« cm
južen, mirno, Planica Slalna 9S0 m,- 1, delno ohl„ 3fi Cm snega Plan,rc..Tamar nnsm: 2 delno obl„ 40 cm sneca Pcč-Pclchnirk 1410 ni. 2. delno obl , 30 cm snega,' Pokljuka I3DH m: 2. delno oblačno, 4.. cm snega Dom na Komn i lS!0m: 2, oblačno. ,V) o m snega' mtrr.o.	'
Onrjušr m'O m: 3, oblačno 2:1 cm snega, južen. Men,na planina tm m: -2, delno oblačno, 50 cm
Mari-
snega,
snega,
jnžen. južen, južen, južen, južen,
mirno, snega.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
bo
r Zg. nednit
vega odbora in raznoterosti. Vsi člani Oorjanske podružnice SPIl so vabljeni, da sn polnoStevilno udele-zijo navedenega občnem zhora.
SK Ljubljana ohve**. MarejSine ia podporne člane, K? redni Jetn! nhčni r,W kluba v ponedeljek 33. in-nuar.ia ob 20 v salonu f.ri Sestiei . — Zaradi važnih vprašanj prosimo za polnošteviluo udeležbo
Proseče stegne Crt svoje roke k Gozdanu: >Mogočni gozdni duh. Prosim te, oživi kra-ljično Marjetico.« A Gozdan zmaje z glavo in reče: > Marjetica je kaznovana radi svoje giz-davosti, a jaz zdravila za njeno spanje ne poznam. Pohitita k začarani vili Odmevki. Morda ga vama ona pove.<
Dolores Vieser:	30
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Zdaj pritegne Lenart čisto rahlo njeno roko k svojim ustnicam:
»Bodite zdravi..., draga sestra!«
Hema mu prikima še enkrat z. žarečim obrazom, se tesneje zavije v plašč in odide v sonce.
Lenart zre za njo. Čisto mirno gre čez polje v sivem plašču, izpod katerega ji gleda modra obleka.
Gre z jerbaščkom in vrčem čisto tiho in krepko čez ravnn, kakor je hodila svoje dni gospa Hema s Krke, ki ji danes pravijo svetnica.
Ob lesi, ki se pride skoz njo s travnika na gladko shojenih tleli, suma pu gleda z urnimi, barje, stoji stara Suza. Vreteno ji pleše za plahimi očmi zduj na barje, zdaj tja čez. na tuline pod leskov grm in popotniku, ki se hoče kmetijo. Kudar pride kdo po kolovozu, se po-drzniti na nevarno pot proti Velesnm, reče:
»Ne smete čez barje? Ne hodite čez most, je trhlen. Pojdite rajši tam mimo brestov.«
Vedno okrogleje pleše vreteno in vedno bolj boječe grestn očesci stari Suzi sem in tja. Sonce hoče žc zatoniti za gozdove.
Tedajci sc zasveti v rjavem (rstju. V sivo-beli, težki platneni obleki prihaja Alenka po ozki stezi. Gre kakor v sanjah, plavajoč, zibajoč se, z žarečimi lici in blišeečimi sc očmi. Suza odpahne leso.
»Brž. brž, Alenka! Koliko sem pretrpela strahu! Tako dolgo — Alenčiea, tako dolgo!« iepeče očitaje. Hlastno natakne verigo od vrat.
»Pojdi zdaj brž domov!«
Vendar Alenka se nasloni na steber.
»Ne še, Suzn, prosim, prosim, mamka! Saj ■i tako modra!«
vzeti zn ženo! Ne morel Kaj bi ljudje rekli? In gospodar. In Jnnko, ženini Gospodarica, ljuba, ljuba gospodarica, daj se izprositi, nc hodi nikdar več k njemu I Reci mu, naj nikar več ne pride! Povej mu — —«
Alenka dvigne roko. Oči ji ta trenutek popolnoma počrne:
»Oče! Janko! — Če hočeš, Suza, tako jim povej, da ljubim Podkrnoškega. Saj me lahko potem tepo ali vržejo v Živo Blato, toda srca mi ne morejo vzeti!«
»Ampak Alenčicn,« beblja starka, »kako si moreš le misliti, dn bom knj povedala? Ampak tesno mi je pri srcu, tako tesno, dcteccl Ne vem, kaj je, nekaj obla/nje ponoči hišo. — — Srčcee, ne hodi predaleč od doma — — kako nevarno jc vendar barje!«
Alenku nežno ovije roko okrog nebogljene staricc in jo poljubi na lice. Suza se blaženo smehlja:
»Pojdi zdaj, gospodarica. Ne smeš hoditi po megli.«
Korakate počasi čez travnik proti dvoru. Vsaka prede svoje misli. Pri vodnjaku ju jire-strašijo hlapci, ki stoje okrog pastirčka.
»Kaj jc?« vpraša Suza.
»Sem pokaži, lialekl« veli veliki hlapec.
Rjavi fantinn ponosno stegne roko:
»To sem našel; ko sem šel za lisko na barje,« zakliče zvonko in kaže nenavadno veliko podkev.
Suza mu jo hoče vzeti.
»Maha,« se zahilictu,« »podkev pomeni irečo.«
Rada bi si vtaknila železo pod predpasnik, pa gibčni llalek ga nc izpusti.
»To ti mora biti norec, kdor s tnkim kon jem jezdari čez barje,« meni konjar Mirko in obrača podkev na vse strani. Pri tem meni po-mišljaje se:
»Če me oko ne vara, jo je krivil podkrnoški kovač. Mu poznam roko.«
»Ti pn že ne boš starosti delni od same prebrisanosti,« mu oponesc Suza. »Konj jc konj
Starka jo pogleda. Srce ji je težko.
»Oče bo vprašal, srčecc,« reče v skrbeh.
Alenka je ne sliši.
Tedaj počene starka na kamen. Je bolje tako. Stara pesem ji pride na misel.
»Zakaj so ti lica tako rdeča, tako rdeča, jurjeviea?«
»Ah, oe, od divjih jagod, verjemi mi, oče!«
»Zakaj so ti lica tako vroča, tako vroča, jurjeviea?«	.....
»Ah, oče, od lepega sonca, verjemi mi, oče!«
»Zaka j so oči ti...«
»Si ga videla, Suza?« vpraša deklica in hipoma poklekne k starici.
Suza prikima:
»Videla sem ga, ko je jahal mimo. Je jako lep, dctece.«
»Kakor svetli Beli bog je!« klikne Alenka pridušeno.
»Kakor Beli bog,« ponovi za njo starica. »Ampak — jurjeviea — kaj pa bo iz tega?« vpraša potem vsa zaskrbljena.
Alenka dvigne vroči obraz.
»Ne vem,« reče in sc nasmehne, da starka vztreneta zastran tega smehljaja.
»Ne vem ničesar. Vem samo, da sem bolna, kndnr ga ni, in da kopnim od sreče, kadar pride.«
»Alenčicn — — —«
Deklica prižme lice dekli ob suho ramo:
,|n — Suza — si moreš misliti — on me ima tudi tako radi Veš, kaj mi je danes rekel?«
»Kaj, dctccc?« iztisne Suza i/, sebe in bi vendar rajši prav ničesar nc vedela.
»Rekel mi je, Suza, dn je bil prejšnje čase >čcstokrat močno žalosten. Močno žalosten, veš, Suza, tako, kakor si človek sploh misliti ne more. Brala sem mu na očeh. Zdaj pa misli zmeraj samo nnmc in zdaj jc močno srečen, ker ga ljubim.«
Stara Suza pogladi deklico po razpletenih
»Rada verjamem, gospodarica,« šepne v grozi. »Ampak srčccc, on tc vendar nc more
in kovač je kovač. Kdo ve, koliko časa že leži tamkaj.«
Čez dvorišče zazvizne nenadoma žvižg.
Glave se okrenejo. Na hišnih vratih stoji Samo, gospodar, v dolgi halji iz ovčje kože, z bičem v jiasu.
»I Inlek!«
Dečko sc potuhne in skoči z dolgimi skoki čez borjač.
Hlapci pobite vsak na svoje delo.
Suza stoji z Alenko sama na dvorišču. Deklica se smehlja čisto rahlo, vendar Suzi trepetajo stari udje.
»Svečo zn cerkev v Kamen in sveto palico k sveti lipi,« se zaobljubi, če pojde le še to pot nevarnost mimo.
»Gospodar bo Ilaleka vprašal zastran krave, ki jc zbczljalu,« se tolaži sama sebe.
»Meniš, da jc zdaj že pri l)rnvi?< vpraša hrepeneče Alenku v njeno premišljevanje.
Lennrt sedi v temni proštijski sobani, na pol naslonjen nazaj v neprilični, svečani naslonjač, na čigar naslonjalu čejii sokol, in raztreseno prislužkujc okorni govorici vaškega starešine z Brega.
Stari mož, ki je pred temi revnimi časi imenoval svojo last lepo kmetijo, zatočeno kmetico in rešto zdravih otrok, stoji pred milostljivim gospodom in prosi, da bi mu iz-pregledol desetino. »Nisem mogel vsega obdelati, vaša gnada. Stara jc žc čisto pri kraju, odkar sta pueba zibnila. Imamo komaj življenje zn zimo. Ne moremo plačati, gospod —,« prosi hripavo. Pot mu stoji na čelu. Svoj živ dan mu nikdar ni bilo treba prositi, »če bi nam pomagali — mi na Bregu sc vsi zanašamo na njih, so nam bili sami obljubili, gnadljivi gospodi«
Stari kmet dvigne motni pogled v Lenarta
in se prestraši. Ne glednjo hudo, gospod? .— —■ Sveta Mati božja, kuj jc prišel zlo uro j
Slovenj Gradec
Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolniSnici je
po daljšem mučnem trpljenju umrla 4t letna ga. Frančiška Zvonar, sodarjeva soproga in po-sestnica v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Po-kojnica je zapustila devet nepreskrbljenih otrok. Bila je dobra krščanska mati in vneta čitateljica naših katoliških listov, zlasti pa »Slovenca«. Pri odprtem grobu se je od pokojnice poslovil domači g. župnik Horvat Štefan. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
Zadruino-gospodarski tečaj je bil v sredo, dne 18. januarja t. 1. dopoldne v Zadružnem domu. Tečaja so je udeležilo nad 70 naših najboljših kmečkih mož in fantov, ki so z zanimanjem sledili predavateljem. Predavali so zadružni revizor od Zadružne zveze g. Anton Urbani,ja iz Maribora, okrajni kmet. referent g. Ivan Stropnik in zastopnik Kmečke zveze g. Fine iz Ljubljane. Tečaja se je udeležila tudi osnovna šola s svojimi učenci višjih razredov. To je bil en del tega tečaja. Drugi del tečaja pa bo v sredo 8. februarja.
Konči Ahačiž:
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Po pisanem filmskem svetu
Škofijske dneve za film in radio bodo obhajaj! po vseh francoskih škofijah januarja in februarja. Organizacija teh dni obstoji v zborovanjih, predavanjih, predvajanjih dobrih filmov. V Parizu bo veliko zborovanje za dober film 29. januarja. Govoril bo na njem kardinal Verdier sam.
Vrhovni ameriški odbor za nadzorstvo nad filmi, v katerem imajo 6voje zastopnike razne verske, kulturne in literarne organizacije, je kot najboljši ifm sveta lani o,znadil francosko vojno dra-Ino »Velika iluzija«, katero je rcziral Jcan Re-noir. Od amerikanskih filmov sta med najboljšimi deli kot, prva navedena »Robin Hood« jn pa »Demonska žena«, poleg »Sncguičice« in še nekaj drugih manj znanih filmov.
Ameriške filmske trojčice, sestre Lanejeve od katerih smo dve videli tudi pri nas v zanimivem »Hoitelu Hollywoodu«, igrajo glavne vloge v no-,vcm delu režiserja Kertesza »Štiri hčere profesorja Lempa«. Film jc narejen po slovitem romanu velike ameriške pisateljice Fannie Huistove, ki je s pretresljivo preprostostjo znal prikazati življenje in trpljenje ameriške ženske.
V propagando za oborožitev Združenih držav se je vrgla nekdaj zelo znana igralka Mary Pick-fordova, ki po.tuje po državi in ima vsak dan najmanj po eno reklamno predavanje. Zato propagando jo je najelo vojno ministrstvo.
»Poslednje povelje«, je naslov novemu mogočnemu ameriškemu filmu iz svetovne vojne. Dejanje 6e odigrava na francosko-nemškem bojišču leta 1916 in obravnava v pretresljivi obliki problem vojnega tovarištva, edine človeške vrednote, ki je vojni vihri ohranila svojo veljavo in obdržala ljudi, da ni6o čisto podivjali. Film jc zanimiv tudi po tem, da v njem igrajo samo moški, med njimi
Zahtevajte povsod naš list!
Lord Halifax v Angleškem kolegiju v Rimu
močna karaktema igralca Eroll Flyn« in Basil Rathbone. Ameriški tisk poroča, da je delo imelo velik U6peh, kar je razumljivo 6pričo razburjenega razpoloženja, ki 6pct zajema svet in mu vojno približuje.
Podoba brez besed.
Vrhnika
T sredo o polnoči je umrl g. Mihael Opeka, tajnik Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, v 59. letu starosti. Kdo ga ni poznal? Bil je vedno v sprednjih vrstah zavednih katoliških mož, prosve-tar z dušo in telesom in dober igralec, saj smo se mu še na sv. Štefana dan od srca nasmejali v njegovi zadnji vlogi. Pridno je tudi širil katoliško časopisje na Vrhniki. Ohranimo zavednega katoliškega moža in prosvetarja v častnem spominu! Družini naše iskreno sožalje.
Brežice
»Narodni kino«. Kakor izvemo, je »Narodni
kino«, ki je začel v Brežicah s predstavami pred enim letom, prešel sedaj v roke novega lastnika, in sicer g. Kraglja Franca, zidarskega mojstra iz Brežic.
Signalna sirena. Tukajšnje prostovoljno ga-feilno društvo si je pred kratkim nabavilo električno signalno sireno, ki je montirana na vodovodnem stolpu in katero bo uporabljalo ob požaru ali drugih nevarnostih. Te dni bo društvo sireno večkrat preizkušalo. Pozneje pa jo bo uporabljalo eamo ob požaru ali kakšni drugi nevarnosti.
Prenapolnjene cerkve v Moskvi
Kakor poroča list »Ost-Express« iz Moskve, so bile med letošnjimi pravoslavnimi božičnimi prazniki ki 60 bili 7. in 8. januarja, vse cerkve v Moskvi in po deželi prenapolnjene z verniki. Brez-božniška propaganda, ki je bila doslej zmeraj najhujša vprav v praznikih, ni bila letos toliko opazna. Zato pa sovjetski listi jako obtožujejo boreče brezbožnike, jim očitajo brezbrižnost in zahtevajo, naj z večjo gorečnostjo nastopajo zoper vero in Cerkev.
Belgijska vas na lovu za levom
V občini Slcwens-Wolurce so imeli te dni razburljiv lov na leva. Zaradi poškodbe motorja so morali odpeti cirkuški voz od vlaka in so ga pustili na cesti. Ponoči pa je nastal tako hud vihar, da je odneslo streho s vagona, tako da je lev, ki je bil v tem vagonu, nenadoma zavohal prosto pot v svobodo in se s prostostjo tudi okoristil. Drugo jutro je neki 56 letni kmet delal na polju blizu ceste. Ko je zagledal žival, ki se mu je dozdevala ko pes, je začel lučati kamenje v renčečo žival. A koj nato je planil nanj lev in gn skoraj do smrti ogrizel. Vse cirkuško osebje in policija ter oboroženi vaščani so zdrevili na lov iu čez nekaj časa so z lasom ujeli nevarno zverino.
Crt in Jakob se kar hitro odpravita iskat Odmevko. Dolgo, dolgo sta hodila in majhni deček je le stežka lovil korake velikega kralja Črta. Kmalu je bil tako utrujen, da ni mogel več naprej. Tedaj si ga Črt naprti na ramena in z njim drvi kar deset dni in deset noči neprenehoma, da bi čim prej dospel do začarane Odmevke, ki bi mu pomagala rešiti ljubljeno Marjetico.
V angleških tvornicah za živila se zdaj žertiske vadijo v tem, da bodo lahko nastopile za obrambo domovine, če bo treba. — Na sliki so delavke y posebni obleki, s plinsko masko in jekleno čelado, ko gasijo požar na vežbanju.
Drugi dan svojega bivanja v Rimu je angleški zunanji minister lord Halifax obiskal ondotni Angleški kolegij. Sprejel ga je msgr. Godfrey, ki je bil šele nedavno imenovan za apostolskega delegata v Angliji. Lord Halifax je sporočil opro-ščenjc ministrskega predsednika Chamberlaina, ki zaradi obiskov po drugih krajih Rima ni bil mogel priti v kolegij.
Nato 6i je lord IIalifax ogledal tudi cerkev 6v. Petra.
Zobje odbijajo svetlobo kakor zrcal
uSt&ca
pa jim daje
IBBS
GIBBS
jiajpopolnejše sredstvo za hegOi IM osnovi mila ,
topi
ffi&sfne' »cstavine*fe^5
neutralizirat
kisline v ustiht
p o lir a
zot>e, ali tako, da jih ne &VarL
UTRJUJE,
dlesni
osvežuje
dih.
Sredstvtrfa	CTBBS se prodajajb O
elegantnih,čistih in nepokvarljivih škatlicah* kakor tudi v velikih in malih tubah ŠkatliceI GIBBS-a se izdelujejo v 6 barvah in sm iahku-jieilctuliratma^vlnijo z.vložki milaL
MALI OGLASI
v malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vtstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Perica in likarica
poštena, z dobrim spričevalom, lščo službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 471.	(a)
Mesarski pomočnik
vajen VBeh del, vojaščino prost, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 637.	(a)
\luzbodobc
Izurjen pletilni mojster
ln mehanlkar se takoj sprejme v stalno službo Ponudbo upravi »Slov« pod St. 877.	(b)
Trgovska pomočnica
verzlrana v vseh strokah, želi službo takoj aH pozneje v mestu ali na deželi. Naslov povo uprava »Slovenca« pod St. 496.
Prodajalka
Izučena v trgovini meS. blaga, pridna in poStena, želi premcnltl mesto. — Voljna tudi gospodinjskega dela. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 409. (a)
Mlad fant
z lastnim motornim vozilom ln Šoferskim Izpitom Išče službo trgov, sluge, raznašalca ali kaj slišnega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. B00. a
Iščem službo
skladiščnika, oskrbnika na posestvu aH kaj po-dobnega. Sem vajen vsakršnega dela, trgovskega ali poljedelskega; pošten, trezen, oženjen. star 50 let. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 575. a
Dekle
pridno, pošteno, » večletnimi dobrimi spričevali, vajeno kuhe ln vsega gospodinjstva - lščo slu ' 'O. Prednost Imajo vdovski	samski go-
spodje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 745. a
Pouk
Nemščino poučuje
po 6 din na uro Smre-l<ar, Suvoborska 35. (u)
Služkinjo
vestno, pošteno, po možnosti vajeno kuho, sprejmem k manjši družini na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 872. b
Pisarniška moč
z večletno prakso, s per-fektnlm znanjem nemške korespondenco, lščo službo za takoj aH pozneje, ovent. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja«
Služkinjo
vajeno gospodinjskih del ln kuhe, pridno, snažno, pošteno, sprejmemo, toda samo z najboljšimi spričevali in tako, ki se dolgo drži ene hiše. Po možnosti predložiti priporočilo. Nastop takoj ! Predstaviti se: Christof, Pov-šetova ulica 33 a, Ljubljana, Kodeljevo. (b)

Glasba
Gramofonske ploSIe
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem -amo Din 30-—
stare vzamem v račun.
Krojaški stroj
»Slngor«, otroški voziček, železno peč, žensko kolo proda Zore, Marenčičeva ulica 3, Moste.	(1)
Šivalni stroj
nov, pogrezljiv, počen! prodam. Hermes, Stari trd št. 21-1.
Nov šivalni stroj
prodamo za polovično ceno ter pol leta učimo brezplačno š!vat obleke. »Ju-lijana«, Gosposvetska 12.
Širite »Slovenca«!
Najnovejši model
Zastopnik:
LUDOVIK ŽITNIK
Ljubljana - Kolodvorska ulica 26
Telefon 34-23
Vzajemno posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, HikloSICeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Pozor!
Pozor!
Zaloga se bliža koncu
zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabriela .	, Sv. čistost . .
Samec: Za naše male • ■ , ■	■
Vole: Roka božja
Turšič: Izgubljeni raj . . . • ,	•
Sardenko: Dekliške pesmi . . ■	•
Scharsrh:	Spoved malih grehov	■ ,
Potočnik:	Dobri pastir, 1. del .	.	,
Potočnik:	Dobri pastir. 11. del	.	,
Potočnik:	Dobri pastir, lil. del .	.
Teraš: Za visokim ciljem .... Teraš: Pri studencih zdravja In moči Teraš: Po stezah resnične popolnosti
Vole: Otrok, I. del . , • a . > ■ Vole: Otrok. II. del ......
din	10-
din	6.-
din	8.-
din	10,-
din	10.-
din	18,-
din	25,-
din	38,-
din	40,-
din	40,-
din 24,-din 24,-din 24.-
dln 25-din 24-
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa 6aino
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
I
Automofor
I
Motor B. S. A.
poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 841.	(f)
mm
Karfiole
vsak dan svežo — nudi Cufiek, Vodnikov trg — LJubljana, tel. 42-25. (1)
Štedilnik
malo rabljen, naprodaj. Jesenovec Frane, Vnanje gorice 50, Brezovica, (i)
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo itd. Prosker, Sv. Petra costa 14.	(1)
Tračnice
za poljsko železnico in dva vagončka prodam. A, Jer-ko, Črnuče.	(1)
Prodam
ca. 8 m' bukovih In ja-vorjevih plohov in 25 prm. drv cepanic, suho blago. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 532. (1)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
I
Pohištvo
Spalnice
I
kuhinje, posteljne mreže in drugo pohištvo, najceneje Andlo*«, > Komenskega 34.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-no, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudo« Radovan
tapetnik i Mestni trg 18 Ugoden nakup morske trave, žime In cvllha za modroee ter blaga za prevleke pohištva.
Stavbna parcela
na lepem kraju blizu postaje šk. Loka, ugortno naprodaj. - Informacije: Suha št. 21 — p. škofja Loka.	(p)
Vnajem
ODDAJO:
Žago
(venecljanko) na električni pogon oddam takoj v najem. Informacije Suha št. 21 — p. škof ja Loka.	(n)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
z vsom komfortom, odda s 1. majem t. 1. v Ciga-letovl ulici »Salus« d. d., Ljubljana.	(č)
Obrt
Jager
Franc
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-42
Velika zaloga vseh vrst žlmnie, otoman, najmodernejših couch-zof. . V za'-~l vedno vseh vrat žima, gradi za modroce, blago za provleko pohištva Itd. - Solidno delo t Točna postrežba I Konkurenčne cena I
»Slovenčevi« naročniki dobe za primer smrtne nesreče socialno podporo
10.000 dinarjev tudi v letu 1939
Čl. I. Smrtne nesreče, za katere izplačuje konsorcij »Slovenca« podpore, so:
1.	Nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtih in v industrijskih obratih in oodjetjih.
2.	Nesreče na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesreče zaradi strele, ognja in povodnjl
5. Nesreče zaradi strupenega pika.
Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 din, ki se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora se n e izplačuje za te-le smrtne slučaje:
Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, aH nastanejo zaradi trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče zaradi pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij: pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izvenpoklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi.
Č. II. Pogoji, pod katerimi se podpora izplača, so:
1.	da je bil ponesrečenec redni naročnik »Slovenca«.
(Za rednega naročnika »Slovenca« se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.)
2.	da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se fe smrtno ponesrečil, imel naročnino že plačano;
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in še tudi ni ponesrečil v dušni zmedenosti;
4 da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kof nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih v čl. L tega »Pravilnika«.
Čl. III. Pri zahtevah podpore je treba uvaževati tole:
1	Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti sprejmejo pogoje tega »Pravilnika«.
2	Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konsorciju »Slovenca«.
3. Prošnja naj razjasni, kakšna je bila smrtna nesreča in ali so pogoji v čl. II. tega »Pravilnika« izpolnjeni Prošnji je treba priložiti potrdilo župnika onega kraja, kier je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki ;e ugotovil vzrok smrti.
4 Ali je ponesrečenec umrl na posledici izmed nesreč, naštetih v čL I, tega »Pravilnika«, in ali so izpolnjeni pogoji v čl. II. »Pravilnika«, ugotovi konsorcij
5. Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konsorcii enega, tretji pa ie dr. Miha Krek v Ljubljani
6 Podpora se izplača v celoti (10.000 din) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovi
Čl. IV. Upravičenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica aH spremembe »Pravilnika«.
Sodna dražba
DVEH DVONADSTROPNIH HIŠ Z MANSARDO IN VRTOM V LJUBLJANI, Streliška ul.. It. 22 in 24, 19 stanovanj, trgovina in gostilna, bo dne 9. iebruarja ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v sobi št 16.
Posestvo je sodno cenjeno na 2,371.315 din, najmanjši ponudek znaša 1,185.658, potrebna kavcija 237.132 din.


»SlovenCeva" podružnica
L|ubl|ono, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Konrad GOlOgmC
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne javne in industrijske zgradbe solidno in po-' ceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Zapustil me je za vedno moj dobri soprog in stric, gospod
Franc Grabljevec
posestnik
dne 20. jan., po kratki, mučni bolezni, previden s tolažil: sv. vere. Pogreb bo v nedeljo, 22, jan. 1939, ob 2 pop. iz hiše žalosti Kladezna 11, na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, 20. januarja 1939.
Globoko žalujoča žena Doroteja
Oblastveno koncesionirano mizarsko in
pogrebno podjetje M. Gogala na Bledu
ima v zalogi vsakovrstne lesene in kovinaste krste z vložki, od preproste do najfinejše izdelave. "Obenem Vam nudi vse zraven spadajoče potrebščine, dekoracijo sobe i. t. d. po znatno znižanih cenah.
V slučaju potrebe klitite telefon it. 352 in zahtevano se Vam v najkrajšem času dostavi na dom.
Postrežba točna, plačilni pogoji ugodni.
Dotrpela je naša mama, stara mama, pramama in tašča, gospa
Marija Lah
soproga železničarskega zvaničnika v pokoju
Pogreb nepozabne bo v nedeljo ob desetih dopoldne.
Loče pri Poljčanah, 20. jan. 1939. Žalujoči soprog Martin in otroci.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsecn prijateljem in znancem, da je naš dobri nad vse ljubljeni mož, oče, svak in stric gospod
Franc Lisjak
kurjač državnih železnic in posestnik
danes ob 7 po kratki in mučni bolezn;, previden s tolažili svete vere preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. januarja 1939, ob 2 p cm. iz mrtvaške veže spi. bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana 20. januaria 1939.
Žalujoče družine: Lisjak, Ličen, Gvardjančič
Vseh muk je bila nocoj rešena in se je po tridesetletni skupni življenjski poti od mene za vedno poslovila moja ljubljena ženka in uajzvestejša tovarišica, gospa
AMALIJA KOUTNY
ROD. LEOPOLD-PO VŠE
Spremili jo bomo k Sv. Križu od mrtvaške veže sanatorija Leonišče na Stari poti, v nedeljo, dne 22. januarja 1939, ob štirih popoldne.
To grenko vest naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, in jih prosim tihega sožalja.
Ljubljana 20. januarja 1939
ODON KOUTNY, SOPROG, IN SORODNIKI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor toniM