Naročnino
Dnevna UtflaJ«
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
zo inozemstvo
mesečno 35 Din nedei>sKa »zdela celote no v Jugoslaviji izo Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
e: V naši državi obstoja toliko meničnih zakonov, kolikor imamo pravnih področij, kar je zelo slabo vplivalo in motilo trgovski promet. Nadaljnji razlogi so trgovske zveze z inozemstvom. Odredbe, ki so v teh zakonih, so mednarodne in so se same prilagodile našim razmeram in običajem. Isto velja tudi za čekovni zakon.
Tudi zakon o državnih pravdnakih je v lesni zvezi z zakonoma o sodnikih in o sodiščih. Nujno je potrebno, da se tudi ta zakon čimprejc uveljavi. Po tem zakonskem načrtu se državna pravdništva ustanavljajo pri okrožnih sodiščih Ln pri kasacijskih sodiščih. Pri okrajnih sodiščih pa načrt ne določa te ustanove iz finančnih ozirov. Vendar jc pravosodnemu ministru dana možnost, da tudi pri okrajnih sodiščih poveri dolžnost državnega pravdnika enemu izmed članov tega sodišča.
Zakon o odvetnikih, ki bo veljal za celo državo, je pravtako nujen in splošno potreben za odvetnike, katero vprašanje mora država urediti z zakonom. Govori o vlogi odvetnikov v javnem življenju, katerih varnost jc pomembna v naši državi tembolj, ker je ljudstvo ponekod še nepismeno. Po navadi pade v roke zakotnih pisarjev, vsled česar prebivalstvo trpi veliko škodo. Pravosodni minister prosi skupščino, da sprejme zakone, kakor so predloženi.
Nato se je prešlo na glasovanje o meničnem zakonu. Zemljoradniki so podali kratko izjavo. Nalo je glasovalo za zakon 161 poslancev, proti 5. Zakon je bil sprejet. Nato se je glasovalo o zakonu o čekih. Zakon je bil sprejet, ne da bi se kdo javil k besedi, s 156 glasovi, proti 5. Tudi zakon o državnih pravdni-kih je bil sprejet s 156 proti 5 glasovom brez debate. Prav tako zakon o odvetnikih, proti kateremu je govoril Lazič (zemljoradnik).
Nato se je seja prekinila. Nadaljevala se bo jutri. Jutri je interpelacijski dan. Na dnevnem redu je interpelacija črnogorskih poslancev o sklepu zefske oblastne skupščine, da so premoženje bivše črnogorske dinastije odvzame državi in izroči oblasli.
Zastopstvo Prometne zveze pri dr. Korošcu
r Belgrad, 17. okt (Tel. »Slov.«) Danes je prispela v Belgrad deputacija krščanskih socialnih železničarjev iz Slovenije, ki so organizirani v Prometni zvezi. Oglasili so se v Jugoslovanskem klubu, kjer so predložili svoje predloge in želje. Z našimi poslanci so se posvetovali o najva-šnejših zadevah železničarjev v Sloveniji, Deputacija je pod vodstvom posl. Zebota obiskala predsednika vlade g. dr. Korošca. Predložila mu je svojo spomenico ter ga prosila, da jim v naj ožjih zadevah gre na roke. Predsednik vlade je deputacijo sprejel zelo prijazno in se podrobno zanimal za predložene predloge.
Novosadska vremenska napoved. Tiho, večji do! vedro. Brez dežja. Hladne v vseh pokrajinah. Slab mraz na severovzhodu dr-| zave.
I V Bofgariss te?e kri
Sofija, 17. okt. (Tel. ^Slov.«) Krvav boj med macedonskimi pristaši Protogerova in i Mihajlova divja naprej v vsej krvoločnosti. | Skoro v vseh krajih je prišlo do spopadov. Zdi se, da se bolgarska vlada nagiblje na stran Mihajleva in je odredila razorožitev Protogerovih čet. Po zadnjih poročilih je tudi voditelj Protogerovih pristašev, Trajkov, nu> I tev. Džumaja, Pelrič ter Čustendil so v rokah I pristašev Mihajlova in njegovih prijateljev, ki so dali po prekem sodu umorili vse, ki so v kaki zvezi s stranko Protogerova. Tudi armada je dobila povelje, da se stavi Miliajlovu na razpolago.
Zbornični predsednik Cankov je prejel od Mihajlova več pisem, da je obsojen na smrt. ker je podpira! pristaše Protogerova. Cankov že več dni ni zapustil svoje hiše, ki je najstrežje zastražena. Obe struji se pripravljati na odločilen spopad.
bi bila vsa naša pot, če bi se znašli na eni liniji z g. Žerjavom.
Iz slovenske zemlje je zrasel nacionalizem SLS, zato pa je tudi bistveno drugačen ko iz nemške tujine prinešen liberalizem" Naš i nacionalizem je gradllen, njihov dunajski libe- ! ralizem pa somo negativen. In na to razliko j
smo ponosni in zalo bomo poskrbeli, da bo še bolj vidna iu da bo na vse zadnje poznal ves slovenski narod nacionalizem dela. Liberalizem, ki ga Zirgo.: ..i dr.Žerjav, bo ostal v spominu zgodovino le oi nacionalizem fraze, kot neslovenski, ki je bil slovenskemu nn-rodu le v škodo.
Varšava, 17. okt. (Tel. »Slov.«) štraik v Lodzu traja dalje. Delavci so popolnoma trd-ni, induslrijci pa trdovratni in nepopustljivi. V okolici Lodza je prišlo do ponovnih spopadov med policijo in stavkujočimi. Policija je zaprla več odborov, ki so čuvarji štrajka. Počiva tudi cestna železnica. Splošni stavki so se pridružili brivci, čevljarji in poštni uradniki ter vrtnarji. Telefonski promet ureja vojaško osebje. V nekih krajih okolice Lodza jo delavstvo napadlo industrijske naprave, pa je bilo od policije odbito.
V generalni stavki v Lodzu se opaža gotovo ponehanjo napetosti. Splošno se nadejajo, da bo poravnalni poskus ministra zn javna dola imel uspeh. Zdi se, da ni več nevarnosti, da bi se stavkn razširila na vso Poljsko.
SCdo se boli volitev
Gosp. Pribičevič in drugi generali od centralističnega dela KDK silno radi govore, da vladne stranke nočejo o volitvah nič slišati, ker se jih boje. Kajti nove volitve bi prinesle KDK in seveda še posebej velikemu mojstru dnevnih izjav, g. Pribičeviču tako ve-Kk uspeh, da bi ta postal zopet odločujoč faktor v državi. Ni to prazno, z ničemur dokazano trditev g. Pribičeviča so dali sedaj esdeesarski listi na veliko lajno, ki jo gonijo s tako vnemo, da bomo kmalu še sami verjeli v njo.
Pa si oglejmo to dolgočasno trditev esde-esarskih listov malo pobližje.
Pred vsem treba ugotoviti, da šefi vladnih strank niso ni' dar a priori odklanjali novih volitev, temveč so samo izjavljali, da morejo biti samo za volitve, s katerimi bi bil narod postavljen pred konkretna vprašanja. Volitve so vedno apel na narod, da on pove svoje mnenje, zalo pa je treba postaviti volivcem tudi jasno določeno vprašanje. V sedanji atmosferi pa so volitve nemogoče, ker bi se vršile samo v zrcalu hujskanja in ščuva-nja in bi od tega imela samo država škodo. Za vsakega poštenega ministra — na to pa 6e v vladi dr. A. Korošca polaga važnost — pa je državni interes nad vsemi drugimi. Samo politik, ki ne čuti v sebi nobene odgovornosti, more predlagati drage volitve, čeprav ne ve, v kateri stvari bi apeliral na volivca. Če bi imela KDK izdelan načrt < reviziji ustave ali o kakem drugem važnem vsedržav-nem vprašanju in bi debata o tem vprašanju že tako napredovala, da bi se jasno izkristalizirali dve mnenji, potem bi vlada sama predlagala volitve, ker bi bile potem volitve nujne. Do danes pa ni KDK še predložila niti ene črke o svojem ustavnem načrtu in javnost niti ne ve, če je Pribičevičeva stranka za centralizem ali za federalizem ali pa za neki megleni decentralistični centralizem, kar je dejansko Pribičevičev slavni unitarizem. Kljub temu pa bi hotela KDK volitve. Ali ni že to najjasnejši znak, da bi hoteli gospodje samo hujskati? In za to hujskanje naj bi šli milijoni in milijoni državnega denarja, kar volitve vedno stanejo? Ali naj bo to recept slavn?'Ta štedenja g. Puclia?
Slabo državniško izpričevalo piše sebi g. Pribičevič, ko zahteva volitve in ne ve povedati, zakaj jih hoče! Še slabše izpričevalo pa si piše, ko noče razumeti, da so državni interesi nad strankarskimi. Samo to namreč pomeni njegova obnovljena zahteva po volitvah.
Najbolj prazna pa je trditev listov SDS, da bi se SLS bala volitev. Bi v resnici radi vedeli, zakaj bi se volitev bali! Še čisto v hujskaškem ozračju SDS po 20. juniju, so bile volitve v največji slovenski kmetski občini Šmi-bel Stopiee in kai je bil rezultat? — Dve tretjini vseh odbornikov je dobila SLS, dočim so idruženi liberalci ostali v ogromni manjšini. Vsa hujskarija ni nič pomagala, vse zabavljanje je bilo brez haska in SLS je zmagala in napredovala. Tako govore neovrgljive volivne številke in te pravijo, da se imajo bati volitev samo liberalci, ki poslušajo na komando dr. Žerjava.
Kajti slovenski ljudstvo ve le predobro, kaj mu je dala liberalna gospoda. Cela vrsta polomov in bankrotov, centralizem najhujše vrste, batinarstvo in persekucije, to so spomeniki liberalnega gospodstva, ki jih vrhu vsega ozaljšajo še spominski listi grdih de-nuneiacij in teptanja slovenske kulture in slovenske individualnosti.
Bi res radi vedeli, zakaj bi se mogel slovenski voliyec navduševati za stranko g. Žerjava? Morda zato. ker je zalezel g. Žerjavu strah pred klerikalci v kri in mozeg? Ali pa zato, ker je tudi g. Pucelj enkrat odkril svojo staro ljubezen do liberalcev in sedaj oba iz strahu pred SLS snujela nazadnjaško napredno fronto?
Takšnih nasprotnikov se SLS res ni treba bati, saj so to dokazale še vse volitve in bodo to tudi prihodnje. Že celo pa se ni treba bati volitev SLS, ki more pokazati na celo vrsto pozitivnih uspehov in na take uspehe, o katerih SDS ne more niti sanjati. Da naštejemo le par najvažnejših iz zadnjega časa. Da so se nehale persckucije, da je nastal v Sloveniji blagodejen mir, v katerem se more delati, je zasluga edinole SLS. Da je omiljena davčna praksa, da je odpravljena z novim letom dohodnina, je zopet zasluga SLS. še leta in leta pa bi tudi čakali na blagodejno delo oblasti, če ne bi SLS nastopila in preskrbela slovenskima oblastima tudi to pravico, da smeta izpreminjati celo deželne zakone.
Kak krik in vik je bil lani po časopisju SDS, da bo reducirana ljubljanska univerza in resnično bi se to tudi zgodilo, da ni to preprečil naš dr. Korošec. Samo, komur jo. zoprna resnica, more to tajiti.
Tn tudi to je uspeh in priznanje delu SLS, da je Slovenec predsednik vlade. Zerjavovcem je seveda to neprijetno, ker znajo oni pač samo opravljati Slovence po svetu, ogromna večina Slovencev pa ve, in se tega globoko zaveda, da je Sloveniji v čast in ponos, če je njen sin predsednik vlade. In sicer ugleden predsednik, ki ima trdno stališče, kakršnega
, n .— n..1 n*> nI i« no Kn imel ar. /.tnja» iimudi Hi -s. —~ —
Po vsem tem pa naj bi se SLS volitev bala! Samo gospodje na plan, da se pogledamo tudi pri volitvah in potem boste spoznali,
da misli vsa Slovenija tako, kakor so glasovali volivci občine Šmihel-Slopiče.
Še dolgo se ni nehala doba porazov za j
Zerjavove liberalce, temveč se je nasprotno j
ta doba šele prav pričela!
—.———_____ ,
Uad&em proti škofom
in irunciiu j
č Zagreb, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je j ing. Košutič napisal v izredni izdaji »Doma« dolg članek, v katerem ostro obsoja delo ka- j toliškega episkopata. HKS in Hrvatskega ka- j toliškega episkopata. HPS in Hrvatskega ka- j se ni sklicala skupna seja vsega episkopata i radi tega, ker sta tako hotela dr. Korošec in | HPS, ki nista želela, da bi prišlo na konte- ; renco večje število škofov, in da ne bi obso-dili dr. Kcrošeeve politike. Vse delo HPS in njeno izdajalsko politiko vodi tnjna organi:«- ' cija starešinstva, ki je naperjena proti lirvat- . skemu interesu. Episkopat je 1. -1919 pristal ! na starešinstvo in svečano izjavi), da bo podpiral starešinska prizadevanja in ustanove. , Glavni pomočniki starešinstva so med epi- ! skopatom splitski in križevaški škof in pape- j ški nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinetti, ki ! je zagrozil hrvatskim škofom, da jih bo vrgel ! v samostan, ako ne bodo pokorni.
Nadalje navaja pisavo frančiškanskega j lista »Nova Revija«, ki je napisala političen članek ob priliki smrti Stjepana Radiča in \ ostro napada cerkvene oblasti, kako so mogle dovoliti tako pisavo. Posebno ostro piše o j nunciju Pellegrinettiju in pravi, da je on v Zagrebu v škofovskem dvorcu izjavil, da ni- j ma hrvatski narod nobenih krepkih politikov. j Poleg napadov na Pellegrinettija ne pušča v : miru zagrebškega nadškofa. Najuglednejšega i škofa sramoti in se mu roga. .
Kakor se vidi, pozivajo radičevci hrvatsko ljudstvo, da bojkotira cerkve. Značilno je, da vse te napade, izmišljene in polne mržnje proti dukovništvu, ki ni v KDK, prinaša ves tisk KDK razen »Hrvata';.
V zvezi s temi napadi je pisava zagrebškega časopisja, posebno od »Tipografije«, ki v ogromnih člankih poroča o fal/.ifikatorski aferi, ki pa še ni popolnoma preiskana, da je v njej glavni činitelj neki Markovič, ki da je urednik »Orlovske straže« in »Orlovske misli«. Da je zloba tem večja, priobčuje Markovičevo sliko v obleki frančiškana in na ta način vzbuja mržnjo med širokimi sloji ljudstva. Markovič je bil v resnici aretiran. Markovič pa nima nobene zveze s frančiškanskim redom. Že dav-no je zapustil ta red, opustil je bogoslovne študije. On ni bil duhovnik, ampak samo pripravnik. Pravtako je podtikanje, da je Markovič urednik orlovskega glasila, saj je vendar splošno znano, da je urednik orlovskih listov dr. Ivo Protulipac, odvetnik in predsednik Hrvatskega orlovskega saveza, ki liste tudi podpisuje.
Ti napadi izvirajo odtod, ker so politiki KDK mislili, da bodo škofje odobrili politiko KDK in obsodili HPS. Ko se pa to ni zgodilo, iz maščevanja napadajo vse katoliške ustanove in osebe.
Naivni Pežlegrinetti.ev infervfuvar
Svobodomiselni tisk se je te dni na vso moč trudil, kako bi iz škofovske konference v Zagrebu skoval čim več kapitala za despe-ratno politiko Svetozara Pribičeviča. Se preden se je konferenca vršila, je seveda ta žur-nalistika vedela natanko povedati, kaj se bo na njej obravnavalo in sklenilo. Sarajevski škof dr. Sarič bo z vso odločnostjo nastopil proti svojim tovarišem, da se bo obsodila politika SLS, oziroma HPS, da bo sploh rezultat konference nad vse senzacijonalen in pravi preokret v jugoslovanski politiki. Največ je seveda »Jutrovce« zanimalo, kaj bo rekel papežev nuncij Pellegrinetti, pa so enkrat ugibali, da se bo postavil odločno na stran g. Pribičeviča, drugič pa so pisali ravno nasprotno, da podpira dr. Korošca in da jc prav za prav škandal, da tuj državljan vodi tako važne politične konference v naši državi. Ko pa so gospodje izvedeli, da se konferenca sploh ni bavila z dnevno politiko, ki sploh ne spada v njen delokrog, oziroma da se papežev nuncij ni zavzel za politiko KDK, so bili hndo razočarani in zdaj svoje čitatelje morijo z raznimi abotnimi izmišljotinami, pa še z nekim intervjuvom z nuncijem Pellegrmetti-jem. Če bi bili »jutrovci« pametni, bi mtnei-jevega odgovora sploh ne objavili, ker se gospod nuncij očitno norčuje iz svojih naivnih intervjuvarjev. Vprašali so ga, če se cerkev vmešuje v politiko, pa jim je seveda povedal, da ne. Poiem jim je dal gospod nuncij tozadevno potrebno lekcijo v katoliški dogmatiki. O njihovih političnih senzacijah pa je gospod nuncij duhovito dejal: Svako čudo za tri dana. To velja tudi o politiki KDK. Cerkev pa gleda vse s stališča večnosti. To je vse, kar so gospodje KDK-reporterji od g. nuncija Pellegrinettija izvedeli, bilo pa je dovolj in tako krepko, cla jim bo sigurno koristilo.
JP»
k
Higrite časti Zeppelina
v New York, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Prva temeljita preiskava »Zeppelina« po prihodu v Ameriko je pokazala, da bodo poprave trajale dalj časa kot se je prvotno računalo, in sicer najbrže tri do pet dni. Obnoviti je treba vse omrežje na krmilu. Motorje pa bodo na novo pregledali monterji, ki jih pošlje njujorško zastopstvo podjetja. Polnitev plinskih tankov se je že začela.
Ameriški predsednik Coolidge bo sprejel dr. Eckenerja v petek.
Tudi New York je izkazal posadki »Zeppelina« razne časti. Včeraj je namestnik župana Mac Kee priredil slavnosten obed, katerega se je poleg zastopnikov vrhovnih oblasti udeležilo okoli 150 oseb iz njujpbrške družbe. Mac Kee je izjavil, da je polet »Zeppelina« preko ocnana mnogo prispeval k temu, da poslane prijateljstvo med Ameriko in Nemčijo še prisrčnejše. Dr. Eckener je odgovoril, da sodelovanje ameriškega in nemškega zra-koplovstva ni samo pospešilo rešitev proble-
ma medoceanskega prometa, temveč tudi aktualne probleme med dvema najkulturnej-šima narodoma sveta. Komander Rosendal se je zahvalil za gostoljubnost, katere je bil deležen v Nemčiji. Prebivalstvo New Yorka je ponovno prirejalo dr. Eckenerju in moštvu zrakoplova manifestacije. Včeraj je bila posadka »Zeppelina« gost njujorške City. Po kralki predstavi v gledališču Ziegfeld so se po polnoči peljali na Broadway, kjer so se v kapilolskem gledališču prikazovale uspele slike o sprejemu v Lakeliurstu. Danes dopoldne je posadka počivala. Nemško-ameriška trgovinska zbornica priredi nocoj enak obed v hotelu »Astoria«. Če bodo popravila gotova v štirih dneh, bo dr. Eckener začetkom prihodnjega tedna napravil poskusno vožnjo in obiskal Pittsburg, Acron, Detroit, morda tudi Cbicago in druga velika mesta v srednji severni Ameriki. Ali bo dr. Eckener poskusil vožnjo tudi do Pacifika, še ui gotovo. Dr. Eckener se mora vrniti v Evropo pred koncem meseca oktobra.
a'?l Hužabožerec« ali nekaj podobnega, morda še kaj hujšega, ga jc šiloma predno se je nadzornik zavedel, potisnil do ozadja iz borovega lesa, ki ga je rabil za metanje nožev. Nato je de Ville priče! metati vpričo vseh gledalcev nože, ki so se zadirali v les ob obeh straneh nadzornika, tako blizu, da so mu predrli obleko in odrgnili kožo. Tako trdno je bil pribit, da ga klovni niso mogli drugače oprostiti, kakor da so morali izvleči nože. Od tedaj jc veljalo čuvati sc de Ville-a in nihče ni bil več kot samo uljuden do njegove žene Bila jc sicer malovredna ženska, toda dc Ville-a so se vsi bali.
Le eden. Wallacc se ga ni bal Bil je levji krotilec in je tudi uporabljal trik, da je polagal glavo v levje žrelo. Tega sc seveda ni upal pri vseh, temveč samo pri velikem in starem Av-
I gustu, na katerega se je človek lahko vedno j zanesel.
Torej VCallace •— kralj Wallace kakor smo ga nazivali — se ni bal nikogar, ne živega ne mrtvega. Bil je v resnici kralj, o tem ni bilo dvoma. Videl sem ga, kako je šel nekoč, da bi dobil stavo, pijan v kletko k razdraženemu levu in ga pretepal brez palice, dokler se mu ni udal. Obdeloval ga je z golo pestjo po gobcu »De Ville-ova žena —« Za nama je nenadoma nastal glasen nemir in mož z leopardi sc je takoj obrnil. Za nama je bila večdelna kletka. Velik siv volk je popadel opico za prste, ki jih je vtaknila okoli vmesne stene, ki je ločila obe živali, ter jo vlekel za roko k sebi. Roka je popuščala ter se vedno . bolj iztegovala kakor debela elastika in tovariši nesrečneža so delali strašen vrišč. Ker ni bilo v bližini paznika, je stopil mož z leopardi h kletki ter udaril volka s tenko palico krepko po gobcu. Nato je zopet prišel z žalostnim smehljajem, kakor da bi prosil za oproščenje. in nadaljeval, kot da se ne bi bilo nič pripetilo.
» — je koketirala s kraljem \Vallacc-om in kralj NVallace ž njo; dc Ville pa jc metal temne poglede. Svarili smo Wallacc-a, a ni nič pomagalo. Norčeval se je iz nas, ravnotako kakor se je norčeval z de Ville-om. Da, potlačil mu jc glavo v lonec kleja, da bi mu dal vzrok za spopad- De Ville ie izgledal strašno, pomaga! sem mu, da se je očistil; ostal pa je popolnoma miren in tudi grozil ni. V njegovih očeh pa som opazil sve'likanje, kakoršnepa sem vide)
Veličasten sprefem maršala Franehet d'Espereya v Ljubljani
Ljubljana je včeraj z veliko radostjo in pristnim navdušenjem sprejela zmagovalca na solunski fronti pred desetimi leti in voditelja zavezniške armade maršala Franehet d' Espereya. Ze mnogo pred prihodom vlaka je peron glavnega kolodvora napolnilo številno občinstvo, kar ga pa ni moglo na peron, zlasti mladina, pa se je zbralo ua wgu pred kolodvorom in se strnilo v gost špalir do hotela Uniona, kjer je bilo pripravljeno stanovanje za visokega gosta.
Na kolodvoru smo op-ir.ili med zastopniki divizionarja generala Nedira, velikega župana dr- Vodopivca, predsednika oblastnega odbora dr. Natlačena, oblastnega odbornika in mestnega podžupana prof. Jirea, mestnega župana dr. Puca, zastopnika edseinega knezoškoia stolnega dekana dr. Nadraha in kanonika Sušnika, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Ro-gino, finančne, a delegata dr. Rnpnika, rektorja univerze dr. Vidmarja, policijskega ravnatelja dr. Guština, dr. Ravniharja in druge odlične zastopnike. Prisotna str, bila dalje francoski konzul g. Neuville in češki konzul dr. Resi. Orlovsko zvezo je zastopal oddelek članov z zastavo, ravnotako pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo.
Točno ob 13-52 je privozil posebni vlak in maršal Frarcbet d'Espcrey je med viharnim vzklikanjem izstopil. S Icratkimi prisrčnimi besedami so ga že takoj cb prihodu v francoščini pozdravili general Nedič, francoski konzul Neuville, veliki župan dr. Vcdopivec, oblastni predsednik dr. N,-ilačen, mestni župan dr. Puc, rektor univerze dr. Vidmar ter v imenu škofa stolni dekan Nadrah.
V spremstvu zastopnikov nsših oblasti in ob navdušenem klicanju občinstva je odšel maršal Franehet d' Fsperey v kolodvorsko čakalnico, kjer mu je veliki župan dr. Vcdopivec predstavil zastopnike posameznih oblasti, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, fin. delegata dr. Rupnika, železniškega ravnatelja ing. Kneževiča, predsednika francoskega insti-
tuta pesnika Otona Zupančiča, predsednika Orlovske zveze dr. Zitka in druge. Maršal Franehet d'Esperey se je v kratkem nagovoru zahvalil za lep sprejem in izrazil svojo radost, da je mogel obiskati Ljubljano, to lepo mesto. V svojem govoru je maršal izjavil tudi: Prišel sem v Slovenijo kot navaden pepotnik. Ko sem bil pri kralju, mi je rekel: »Ne smete izpustiti Slovenije, ki meni, moji soprogi in mojima otrokoma izk;uuje toliko ljubeznivosti!«
Po končanem sprejemu na ' olodvoru se je maršal d'F.sperey odpeljal z generalom Nedičem do hote!a »Uniona«, sledili pa so mu avtomobili z drugimi zastopniki. Vso pot si je moral avto z maršalom utirati pr> skozi gosto množico občinstva in mladine, ki je slovitemu francoskemu vojskovodji nepretrgano vrklikala in mu metala rože na pot. Vse hiše v mestu so bile v zastavah, domačih narodnih in tudi v franco-; skih. Pred motelom Unioncm so se zastopniki naših oblasti poslovili od maršala, množica pa se ni hotela rnziti in je še dclgo vzklikala dTspereyu, zavedajoč se velikih zaslug, ki si jih je ta mož pridobil za osvoboditev naše države.
Maršal d'Esperey je nekoliko počival, nato pa napravil več ob''sko>' raznih domačih oblasteh. Zvečer se je vršila na francoskem kon- | zttlatu recepcija, katere so se udeležili zastopniki oblasti. Danes si bo maršal ogledal mesto, jut-' pn odpotuje z avtomobilom v Kamnik, od tam pa skozi Kranj na Bled in Bohinj. V soboto zjutraj ob štirih odpotuje z Orient-ekspresom v Pariz.
« e mučita svojih otrok z ribjim oljem,
ampak riajaite jim
ki ima vsled tp<7a, ker vsebuje siad, veliko hranilno vred >o?t. je lahko prebavljiv in vzbuja tek Dotiiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih in velikih zaio ih.
Efubljana
!\oCna služha lekarn
Ncčno službo imajo: Bahovec na Kongres-nem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
* * »
0 Ob 7001etnem spominskem dnevu
ustanovitve črnomeljske župnije se je danes vršila v Križanski cerkvi, kateri je ta starodavna župnija vtelešena, slovesna zahvalna služba božja.
O Umrl je g. Srečko Gruber, uradnik finančne prokurature. Truplo bodo prepeljali v Litijo, kjer bo v petek ob štirih popoldne pogreb.
O Svetovnoznani čelist Gaspar Cassado
koncertira v Ljubljani v petek, dne 26. t. m. v veliki dvorani hotela Union. V vsakem mestu pomeni njegov koncert triumf koncertne sezone in prepričani smo, da bo v vsakem oziru uspel tudi v Ljubljani. Preaprodaja vstopnic za ljubljanski koncert je v Martični knjigarni.
© Razstava »Tisk« ima še vedno vsak dan veliko število obiskovalcev. Da se ust reže vsesplošnemu zanimanju, je vodstvo razstave sklenilo, da vrši vsak dan ob treh popoldne
Dr. Pavel Avramovič
se je vrnil ter zopet redno ordinira od 9—11 in od 2—4 popoldne
Aleksandrova cesta 7
vhod Beethovnova ulica 9-1
vodstvo po razstavi. Vodstva se lahko poslu-žijo tako šole kakor tudi posamezni obisko- j valci. Vstopnina na razstavo se je znižala tudi | za korporativne obiske organizacij. Organizacije, Id žele obiskati razstavo, dobe za svoje članstvo vstopnico po '3 Din pri blagajni. Treba se je izkazali s pooblastilom organizacije. Ta znižana vs.opnina pa velja seveda le pri skupnem obisku nad 10 oseb.
O Stanovanja v preurejeni Nušakovi vo-)ašnici je stanovanjski odsek v zadnji seji oddal-raznim prosilcem oziraje se na one, ki so stanovali v nehigijenskih stanovanjih, na bolezenske razmere, na brezstanovanjce in deložirance ter na gmotno stanje prosilcev. S tem so v tem poslopju oddana vsa stanovanja soglasno z obema večinskima strankam?..
O »Nevarnost na ljubljanskih stavbah«. Ker gradim stavbo Poštne hranilnice Vas vljudno naprošam, da blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: Pri zgradbi se prevaža opeka z motornim dvigalom; vsled nerodnosti delavcev so padli raz dvigala pri razkladanju 4 kosi opeke. Z istim dvigalom se je razvozilo do sedaj brez vsake neprilike 300.000 kosov opeke. Poročevalec, ki spravlja te 4 kose opeke v zvezo z gradbeno katastrofo v Pragi, ni pri pravi pameti. Pravilnost mojega popravka bode potrdila vsak čas Gradbena direkcija, ki stavbo Poštne hranilnice stalno nadzoruje. — Z odličnim spoštovanjem! Ing. Fran Tavčar.
O Avtobusna vožnja Vič—Jezica. Pravkar
smo brali, da podjetja zn prevažanje z avtobusi prav lepo uspevajo, tnko ljubljansko novo podjetje, ki vozi od Viča do Jezice, kakor tudi zasebno avtoprometno podjetje Št. Vid—Ljubljana. Če so dobički res sijajni, bi bilo želeti le, da mestno podjetje cene zniža in jih določi tako, kakor jih ima šentviški podjetnik. Te so
f. dr. Tvmte Mls
ordinira od 17. oktobra dalje no Poganski cessl St. I6 (Josefinum) od 2. do pol 4. ure popoldne
namreč ravno polovico nižje, kakor pri mestnem podjetju. Ru/.dalja od Figovca do cerkve v Št. Vidu jc natančno ista. kaltor od ljubljanske pošte do Ahlinove gostilne pri črnuškem inostu in vendar stane ta vožnja 6 Din, vožnja v št. Vid pa le 3 Din. Vožnja do št. Vida je z avtom cenejša kakor z vlakom, ki stane 3.50 Din, (ločini je vožnja z avtom na Jezico zlmtno dražja, kukor z vlukom, ki stane tudi 3.50 Din. Res, da ima šentviški avtobus večji promet, a res je tudi, da bo narnstel promet mestnega podjetja, kakor hitro zniža cene. Želeti bi bilo, da se mesto zadovolji z istim dobičkom, kakor zasebnik, nli celo /. manjšim, zato naj bi bile tudi cene isle do ježice, kakor so do Št. Vida. Sedaj je za delavstvo mestni avto predrag in si ga zuto privošči le v slučaju slabega vremenu, saj nekatere mlajše delavke ne zaslužijo dnevno dosti čez 12 Din. To bi bilo ravno za avto v mesto in uuzaj in ostalo bi morda še za par žemelj.
0 Prosvetni oddelek pri mestnem magistratu zaradi preselitve v nove uradne prostore v Gradišče 2, pritličje (prejšnji prostori okrožnega urada) dne 18. in 19. oktobra za stranke ne bo uradoval.
0 Požar v stanovanju g. Petra Kozine. Nn Bregu je včeraj pet minut pred eno popoldne izbruhnil v stanovan ju industrijalca g. Potra Kozine požar, ki je povzročil prav znatno škodo. Stanovanje g. Kozini! je v prvem nadstropju, tik nad tem pa je bivše stanovanje narodnega poslanca ing. Serneca. To stanovanje je sedaj prazno ter so ga včeraj mizarji in tapetniki popravljali in preurejali. Pri delu so zakurili v stanovanju peč. Stanovanje pa že dolgo ni bilo kurjeno in so se tla pod pečjo kmalu vnela. Plamen se je najprej pojavil v dimniku, nato pa je objel vsa tla, oziroma strop nad stanovanjem g. ko/ine. Poklicani so bili mestni gasilci. Ti so najprej z motorno brizgalno pogasili ogenj, nato pa prebili strop med obemi stanovanji ter odstranili vse tleče trame. Po dveur-netu delu je bil ogenj pogašen in nevarnost odstranjena. gasilska straža pa je ostala na mestu.
0 Nehvaležnost za gostoljubje. Pred kakimi tremi, štirimi dnevi je privandral v Drav-Ije ubog popotnik. Z milim glasom je prosil pri Peterccvih za prenočišče in ga tudi dobil. Zjutraj se ga je usmilila domača hči Ivanka in mu dala zajutrk. Mož se je ves hvaležen poslovil, toda že naslednjega dne so ga domači zopet opazili, kako leze iz hleva, ne da bi prosil kogi za prenočišče. Neznanec je urno zginil za bližnjim oglom. Ivanki se je to malo čudno zdelo in je v strahu šla pogledat, če ni tujec kaj po-basal. In res je s tujcem zginila zlata zapestna ura, dolga zlata verižica, dve zlati broški, dvt kratki zlati verižici in en par zlatih uhanov, bratu Francetu pa je dolgoprsti tujec odnesel boljše čevlje. Petercevi so svoje gostoljubje prav drago plačali, kajti vrednost vseh pogrešanih reči znaša nad 3(k)0 Din.
O Fini sladki sromeljski mošt se toči v renovirani gostilni Mencinger na Sv. Petra cesti 43. Odprto do polnoči.
Damske p,eščc izgofavlfa
naimodernele atcSjc
mnogokrat pri zvereh. Sel sem k Wallace-u, da bi ga posvaril. On pa se je smejal, vendar ni več toliko gledal za Ville-ovo ženo.
Minilo je več mesecev in nič se ni dogodilo. Zdelo se mi je, da je nastopil mir in da ni več nobene nevarnosti. Takrat smo bili na zapadu in dajali predstave v San Frančišku.
Nekega dne sem šel med popoldansko predstavo — veliki šotor je bil poln otrok in žena — iskat rdečega Dennya, vodjo naše skupine, ki je bil nekam odšel ter vzel s seboj moj žepni nož. Prišedši do šotora za preoblačenje, sem pogledal skozi luknjo v platnu, ali ni morda notri. Ni ga bilo, a pred menoj je stal kralj Wollace v trikoju in čakal, da pride na vrsto s svojim levom. Zabaval se je ob prepiru med dvema artistoma na trapecu. Vsi v šatoru so bili zaposleni razen de Ville-a in opazil sem, kako je gledal Wallace-a z neprikritimi sovražnimi pogledi. Wa11ace in ostali so bili tako zaverovani v prepir, da niso opazili, kaj se je tedaj zgodilo.
Jaz sem pa videl to skozi luknjo v platnu. De Ville je izvlekel svoj žepni robec in naredil z roko tako, kot da bi »i hotel obrisati pot z obraza — bil je vroč dan — šel istočasno ob Wallace-u in stopil za njega. Vendar se ni ustavil, ampak je šel dalje proti izhodu in mahal pri tem z robcem. Ko je stopil iz šatora, se je skrenil z glavo in hitro pogledal nazaj. Njegov pogled me je vznemiril, ker sem videl v njem ne samo sovraštvo, temveč tudi zmagoslavje.
De Ville se hoče postaviti kje na prežo, sem si mislil pri sebi, in kar prosteje sem zadihal, ko sem ga videl oditi iz cirkusa na električno železnico, s katero se je odpeljal v mesto Nekaj minut za tem se mi je posrečilo izslediti rdečega Dennya v velikem šatoru. Kralj Wal-lace je izvajal svojo točko in publika je bila kar brez sape od same napetosti. Bil je posebno zloben in je divje podil živali, da so že renčale, to se pravi vse razen starega Avgusta, ki je bil predebel, prelen in prestar, da bi se sploh razburjal.
Slednjič je udaril \Vallace Avgusta s palico po kolenih, da se je postavil v lego. Stari Avgust je dobrodušno pemigal z očmi, odprl žrelo in NVallace je nanj utaknil svojo glavo. Kar naenkrat pa so udarile čeljusti skupaj, nekaj je zahreščalo in nič drugega.«
Mož z leopardi se je mirno in zamišljeno smehljal in v njegovih očeh se je zopet pojavil običajni izraz. »To je bil konec kralja VCalla-ce-a«, je nadaljeval s svojim mirnim, žalostnim glasom -Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, sem porabi! priliko, se pripognil do Wallace-ove glave ter povonjal V istem trenutku sem moral kih niti.«
»Bil... bil je. setn silil vanj, je jecljajoč od napetosti.
»Tobak za iiosianje, kaieregH mu jc nasul de Vilic na glavo v šatoru za preoblačenje. Stari Avgust ni naredil namenoma Samo kih-nil je.«
in se dobrika!e lonetiču, ki je fejst plačeval, da se je vsa družbica pošteno opijanila. KmetiČ ni slutil nič hudega. Posebno mu je prirastla k srci Barbca. Ko se je kmetič naslednjega dne prebudil je spoznal, da je ob 5500 dinarjev, uro znamke »Ornega« ter zlato verižico, vredno 2000 dinarjev. Kmetič je ves skesan prisopihal na policijo, kjer je vse izpovedal po pravici in resnici. Barbco so takoj izvohali in našli pri njej večji del ukradenega denarja. Pravijo, da podpira dotična gostilničarka tajne prostitutke s tem. da jim daje prenočišče Mi pa pravimo opetovano: »Drava« je padla; naj padejo še druga zaketna gnezdišča!
□ Takoj dobijo delo pri tukaišnji Borzi dela: 2 vrtnarja, 1 krojač in 1 ključavničar za orodje.
□ Z dvovprefcno kočijo po svetu. Zopet majhna senzavija za Maribor. Sredi Glavnega trga staro-veška kočija spredaj dva lepa mlada vranca. Na sprednjem delu je kočija lepo okrašena ter opremljena z nebroj zastavicami. Kočija vozi svetovna potnika iz Nemčije preko Dunaja v Rim in nato naznj. V notranjosti kočije je lepo prirejeno ležišče. Originalni jxi so včasih ti svetovni romarji.
□ Iz nezgodne kronike. Pri [»pravilu poslopja št. 25 nn Aleksandrovi cesti je 37 letnemu delavcu Petru Rančanu padlo na glavo z višin« 15 m škripfevje, težko 1 in pol kg. Peter Rančan je dobil na glavi, ki je bilo takoj vsa v krvi, težje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. — 30 letnemu skladiščniku Francu Lorberju iz Kamnice j« padlo pri delu 3C0 kg težko železno kolo na desno nogo in mu io strlo.
□ Razpis. Mestni magistrat mariborski raz-pisuie natečaj za napravo idejnih načrtov za zgradbo kopališča na Feberjevem otoku. Določene so tri nagrade in sicer: prva 15.000 Din, druga 11.000 Din in tretja S000 Din. Več glej v inseratnem delu.
Dr. fvan Hufeatl, zobozdravnik
v ŠKOFJI TV>KI zopet ordinira od 20. X. dalje.
Celfe
□ Narodni poslanec Franjo Žebot je odpotoval v Prago na posvetovanje češkoslovaških in jugoslovanskih poslancev. V Pragi ostane do začetka novembra,
□ Zborovanje mariborskega učiteljstva.
V torek je imelo mariborsko učiteljstvo važno zborovanje. Med drugim se je razpravljalo tudi o uvedbi nemščine na tukajšnjih osnovnih šolah. Zbrani učitelji so se v pretežni večini izrekli proti nemščini. Tudi je bilo na zborovanju govora o U. dekliški osnovni šoli, ki v nobenem oziru ne ustreza več predpisanim pogojem. Glede morebitne nove šolske stavbe smo že v nedeljski številki povedali svoje mnenje.
□ Stanovanjske naprave v Mariboru. Od društva stanovanjskih najemnikov smo prejeli v objavo: Prvega januarja 1928 je bilo v Mariboru 7319 družili; stanovanj je bilo v istem času vsega skupaj 6575. Poleg stanovanja je bilo torej 744 družin. Od januarja do 30. septembra 1928 so si hišni lastniki osvojili, oziroma preuredili v poslovne prostore 120 bivših družinskih stanovanj. Poročilo se je v teh devetih mesecih 180 parov. Povečana industrija, obrt in trgovina je prived a v Maribor v tem času 85 družin. Tako je torej v Mariboru sedaj brez stanovanja 11)3 družin. Sezidalo se je v tcin času okoli 350 stanovanj. Ostane še vedno primankljaj 863 stanovanj. Poleg lega je v Mariboru ondi 700 nezdravih stanovanj. I'ako bi Maribor še rabil 1563 stanovanj, da bi za mogla biti vsaka družina v svojem zdravem stanovanju. Največ fiovoda za primanj-kanje stanovanj in za nezdrava stanovanja daje industrija, ki za svoje nameščence nič ne zida ali pa zelo malo. Značilno je tudi podraževanjc stanovanj; hišnim lastnikom sc znižajo davki — hišnonajemnin-ski davek in pridobnina, oni jm povišujejo najemnine na dvakratno zlato pariteto Tako so se kljub jiovišaiiju najemnin hišnim jx>ses1nikom davki zvi-žaii; najemodajalcem pa so se naložili novi ne glede na jx>višano najemnino. Razen tega so najemojemalci fKjpolnoma izročeni na milost hišnih posestnikov. — Za pravilnost Statistike uredništvo ne odgovarja.
□ Zakurjeno mariborsko gledališče. Ker je parni kotel, ki je po nesreči počil lik pred otvoritvijo sezone, zojiel popravljen, bo od danes dalje gledališče zopet zakurjeno.
□ Umrli sta 35 let stara delavka Marija 2i-gert in Ana Kovačič, soproga pekovskega pomočnika, stara 22 let. Pogreb danes ob 15 na Pobrežju.
□ Zgodba o sumljivih dvorjankah. Zadnje čase se j?onavljajo zgodbe o oskubljenih kmetičih, ki prihajajo v mesto po opravkih. V beznice zaidejo z denarjem iz beznic pridejo — brez ficka. Pred par dnevi je prišel v Maribor neki posestnik iz Kamnlce. Nekoliko že vinjen jo naravnost ubere v neko gostilno na Koroški ccsti; tukaj je napravil
: sijajno poznanstvo z družbico lahkomišljenin ter I izprijenih ženščet, ki so zakotni -paj eliu« njihova eksistenca. Prijazno in kakor za stavo so dvorjanile
& Pri državnem pravdništvn v Celjn so v
naprej urejene uradno ure sledeče: ob delavnikih od pol 8 do 14, ob nedeljah od 9 do 12, ob praznikih od 8 do 12. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8 do 13, ob nedeljah od 9 do 12, ob praznikih od 8 do 12.
& Mestni občinski svet ima jutri, 19. oktobra, ob 18 svojo redno plenarno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
-S" Zastonjkarska potnica je brezposelna Ivanka tam od Ptuja nekje. Včeraj zjutraj okoli ene se je pripeljala v Celje in vlakovni revizor jo je na kolodvoru izročil službujočemu stražniku, ker se je vozila od Pragcrskega dalje brez vozovnice. Ivanka pravi, da sc je že trikrat peljala zastonj in ie niso nikdar iztaknib, pa si je mislila, da bo šlo še v četrto. Hotela sb jc peljati brez vozovnice kar do Zagreba. Tam je namreč bila okoli dve leti, pred šestimi tedni pa so jo bolno odposlali v ptujsko bolnico, odkoder so jo predvčerajšnjim odpustili. Iz Ptuja do Prugerskega je šla peš, na Prager-skem pa je vstopila v vlak, da bi šla spet v Zagreb, kjer da ima svoje stvari. Namesto v Zagreb pa je Ivanka romala v zapor.
©opisi ,
Brežice ob Savi
Občinski proračun. Proračun za mestno občino za leto 1929 je sestavljen in vsakomur skozi 15 dni na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni.
Katastrski donos Generalna direkcija katastra je poslala na občino spis o spremembi čistega katastrskega donosa. Spis je vsakomur na vpogled in je morebitne ugovore prijaviti tekom 15 dni.
Oddaja prevoza pošte Sromlje-Brežice. Dne 30. oktobra se bo vršila pri županstvu v Sromljah javna ustna licitacija za oddajo prevoza pošte Sromlje-Brežice za leto 1929. Početna vsklicna cena znaša 7000 Din, varščina 350 Din. Potrebna pojasnila daje županstvo in pošta.
Novost. Po vzg'edu velikih mest si je tukajšnji lekarnar Drago Mihelič nabavil specijalno osebno tehtnico, ki je odjemalcem vedno na razpolago
Selca nad ŠKofjo loko. V nedeljo. 21. oktobra priredi Sadjarsko društvo sadni ogled v Krekovem domu, ki bo trajal ves dan. Popoldne ob 15. pa se bo vršilo še zanimivo predavanje o sadnih vrstah, ki bi bile najbolj primerne za selško dolino. Ljubitelji sadjarstva se vabijo ua ogled, trgovci s sadjem pa dobe lahko informacije za eventuelen nakup.
Slovenska Krajina
Slovenska krajina — Prekmurje?! Čudno
se nam zdi, da so nas tostran Mure nazvali ob osvobojen j u za Prekmurce. Kdor je prvi našo krajino uazval za Prekmurje, gotovo ni bil »Prekmurec«. S tem je dotičnik le pokazal, da našega ljudstva, da naše Krajine ni poznal. Takrat sc temu nazivu nihče ni protivil, kajti imeli smo drugih skrbi in težav več ko preveč. Čudno sc nam le zdi, kako je sploh moglo priti do takega naziva. Seveda, čc se postaviš nn desni breg Mure. smo gotovo mi prek-Mure. A to te vse šc od daleč nc opravičuje, da rečeš, da je krajina na levem bregu Prekmurje. Isto pravico iinamo potem tudi mi, du se postavimo na levi breg Mure in pravimo, da je vse, kar je na desnem bregu, jPrekmurje«. Kaj ne? Isto-tuko imamo potemtakem dvojne >Prekdravcc«, sPreksavce« itd. Nezmisel, da večjega ni! Če drugih tako ne imenujete, čemu bi pa neki nas? Ni nobenega razloga, da se naša Krajina imenuje »Prekmurje«. Naše ljudstvo se žc tega tudi izogibl je, zlasti pa naša mlajša domača inteligenca. Ža »Slovensko Krajino« pa imamo mnogo razlogov. O teh pu drugič. Za danes samo prosimo naše urade, da se tudi oni poslužujejo naziva »Slovenska Krajina«. Naša krajina je Slovenska Krajina in tudi ostane. Njeni prebivalci so pa le Slovenci in tiič drugega. Prosimo tudi časopisje, da se tega nazivanja poslužuje.
Radovljica. V torek je lepo pripravljena v Gospodu mirno zaspala splcSno znana gospa Minka Hrašovec, rojena Ilomann v 59 letu starrsti. Po svoji materi-vdovi Leopoldini, je leta 1909. prevzela obsežno posestvo ter staro, ugledno trgovino in vee samostojno vodila do smrti. Poročena je bila z Izidorjem llrašovcem, sinom v Gradcu umrlega okrajnega sodnika in zavednega Slovenca dr. Franca Hrašovca. Svetovna vojna je pu porušila
Chtc Parlianko rabilo
Cendre de rose aii Rose Corail
Bturiula — Par Is
RADIO
DETEKTOR APARATE
za sprejemanje koncertov Domžalske Radio oddajne postaje nudi uajkulantneje
IVAN BOGATAJ
trgovina z e!ei.trot«hDlčnim1 predmeti
Kongresni trg št 19, poleg nunske cerkve
srečno zakonsko zvezo: snprog Izidor je padel kot podpolkovnik 17. pešpolka v hudi bitki pri Pre-mislanili dne 81. avgusta 1914. Tedaj je bil tudi pc-vzdignjen rod Hrašovec v plemstvo z nazivom H> mannsgiilt. Neutolažena pa bridki izgubi moža, se je popolnoma posvetila domu in zlasti skrbni negi bolehnega slna-edinca Francija, ki je pa tudi letos v aprilu podlegel srčni hibi. Vsi li udarci so zlomili njeno sicer močno naravo Ko je skrbela edino le za sina, je pozabila nase in tako je bilo mogoče, da se je prikrita bolezen (carcinr mn) smrtonosno razvila. Od bližnjega sorodstva zapušča v Gradcu živečega, bivšega trgovca v Radovljici, brata Otona s sinom zdravnikom enakega imena in brata dr. Alojzija, odvetnika na Dnnaju.
S smrtjo gospe Minke izgubi naše mesto odlično osebo z izrednim gospodarskim intelektom, pa tudi zgledno krščansko ženo in mater, naši re- : veži pa svojo veliko dobrotnico Pogreb ranjke go- j spe se vrši danes ob 16. uri 30 minut na mestno pokopališče.
Sirsort
Radio
K prvenstveni tekmi Ilirija : Primorje. Kakor rloznavumo, je z ozirom na nepovoljna časopisna poročila o poteku prvenstvene tekme ASK Primorje : SK Ilirija odbor ASK Primorje povabil SK Ilirijo na prijateljski matcli, ki naj bi se vršil v nedeljo 21. oktobra. Siccr nam do danes še ni znano, ali se je SK Ilirija odzvala temu vabilu, vendar smo prepričani du bi športna javnost prijateljsko tekmo med imenovanima kluboma z zadovoljstvom pozdravila.
SK Jadran. Drevi ob 20 obvezen sestanek za vse redno članstvo v Narodni kavarni. Jutri, ▼ petek, trening od 16 naprej nn igrišču SK Ilirije. — Tajnik.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
Rekordno zmago je v prvenstveni tekmi do-segla sarajevska Slavija. Zmagala je nad Olim-pijo z rezultatom 24 : 0. Take zmage inendu še ni bilo v prvenstvenem boju.
Nn svoji zadnji seji je JNZ odložila sprejem 16 novih klubov, ki so jih prijavili BLP, ONP in SNP. Borba za vodstvo JNZ je dobila s to odklonitvijo jasnejše obrise. Na isti seji so potom žrebanja izpadli sledeči odborniki dr. Puj-nič, Segedinski in Stunkovič kakor tudi vsi ko-optirani odborniki.
Kakor smo že poročalo, je več naših izbor-nih igralcev zapustilo našo državo iz raznih razlogov. Tako je n. pr. T. Bonačič, leva zveza Ha j-duha, kuteri je naš državni reprezentančni igra-lcc, odšel pred meseci v Mnrseille v svrho stu-diranju. Prijavil se je k tnmošnji Olimpiji, katera je že več let prvak Francoske. Pri neki tekmi z FC Nimes je zmagala Olimpija z 7 : 2; od katerih je Bonačič sam zabil štiri. Kritiko gu zelo hvalijo. Ravno isto je z brati Gazzari orl Hajduka. Ti so odšli v Trst. Italijanski zvezni kapetan hvali njihove izredne sposobnosti. »Jutarnji list« pravi, da je lepo, da naše igralce hvulijo v inozemstvu, vendar bi za nas bilo najboljše, da pridejo nazaj k matičnemu klubu. Posebno sedaj za tekmo s Češko in Poljsko bi Bonačiča rabili.
Kakor poroča Pesti Šport Hiirlap, pripravlja FC Barcelona večjo turnejo izvrstni angen-tinski reprezentanci. In sicer naj bi igrali po dve tekmi v Barceloni in no Dumi ju, po eno pa v Budimpešti, Pragi, Berlinu in Hamburgu. Če se te tekme dosežejo, bo brez dvoma zanimiv boj, kajti na Olimpijadi so sodelovali samo amaterji, ki na vsak način veliko zaostajajo za profesionalnimi moštvi Avstrije in Češke. V.
NURMI IMA 13 REKORDOV.
In sicer sledeče: 1 angleška milja (1609.33 m) 4 10.4, 2000 m 5:24.6, 3000 m 8:20.4, 3 angl. milje 14:.08.4, 5000 m 14.28.2, 4 angl. milje 19:15 6, 5 an-
§leških milj 24:06.2, 6 angl. milj 29:07.2, 10.000 m 9:06 2, 15.000 m 46249.6, 10 angl. milj 50:15, Pol ure 9.957 km, Ena ura 19.210.838 km.
V Berlinu bi bil zboljšal tudi rekord na 20 km, Ce bi bil tekel naprej. Manjkajo mu še rekordi na 20, 25, 30 in 42.2 km (maratonska razdalja)). Poleg tega še nekaj vmesnih rekordov v angleških merah, kar ie pa brez pomena. Nurmi je dejal, da bo starlal 1. 1932 za Finsko v Los Angeles v maratonskem teku; ta namen nam pravi da to hotel zboljšati tudi rekorde na 20, 25 in 30 km. Tako bi imel, če se mu še maratonski tek posreči, vse rekorde od 1 angl. milje do 42.2 km. Niti daleko ni še kdo doslej kaj podobnega dosegel. Poleg tega ima Nurmi še tri olimpijske rekorde: 1500 m 3:52.6, 5000 m 14:28.6, 10.000 30:18.8.
REKORD V TEKU NA ENO URO.
Davno že so se zanimali, ko'iko more preteči človek v eni uri. Sredi preteklega stoletja se je vse čudilo Indijancu Deerloot, ki je pretekel v 1 uri 18 km in 589 m. Anglež W. Oeorge je tekel leta 1824 samo 34 m manj. Deerfoot je bil amater, in celih 41 let ga ni dosegel noben drug amater. L. 1897 je dosegel profesional Fred Bacon 18 km in 839 m, a tekel je za kolesom. Tekli so nato še Shrubb, Long-boat i. dr., a niso mogli dosti opraviti. Nato je prišel znani Francoz Jean Bouin, podrl je rekord za rekordom in ie lela 1913 hotel zboljšati tudi »rekord 1 ure«. Tekel je v Stockholmu, čudovito enakomerno. Za 15 km ie porabil 47:18.6 in je pretekel v eni uri krasno razdaljo 19 km in 21.9m. Ta rekord je obstojal do pretekle nedelje, Nurmi ga je zboljšal na 19 km in 210.8 m, torej skoraj za 2C0 m. Napravil je v 3600 sekundah 10.700 korakov, skoraj tri korake na sekundo, vsak korak 1.75 do 2 m dolg. Na sekundo je prišlo 5.33 m, torej polovica sprinterske hitrosti, in to skoz vso uro! Bomo še povedali, kako je tekel. Sedaj bo šel nad druge rekorde, vse gor do maratonske razdalje 42.2 km! Človek ie na res čudovit stroj; 20 km je od I.jub'jane po železnici do škofje Loke. Nurmija bo en sam premagal, in »icer — Nurmi.
Programi Hadfo-Cfublfana
Četrtok 18. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Laščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: O elektronkah, predava prof. Andree. — 20: Cello-solo koncert koncertnega mojstra prof. Šedlbauerja, učit. na Glasb, Matici v Ptuju: 1. Ed. Lalo: Concert d-moll (Preludio-Allo maestoso Intermezzo-Allo presto-Allo vivaco; 2. Jos. Suk, op 3: Balada; — op. 3: Serenada; 3. A. Dvofak: Gozdna tibota; 4. Cesar Cui, op 86: Can-tabile; 5. Al. Glasunov, op. 20: Serenage espn-gnole; — op. 71: Chant du Mens strel. (Vmesne solospeve poje g. Mirko Pugelj: 1. škerjaneo: Počitek pod goro; — Vizija; 3. Mozart: Arija iz Don Juana; 4. dr. A. Dolinar: Romanca; 5. Savin: Predsmrtnica; 6. Čajkovski: Arija Gremina iz »Onjeginac; 7. Gounod: Rondo iz »Fausta«. — 21.30 Poročila.
Petek, 19. oktobra: 12 Reproducirana glasba in borzna poročila; 19 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben; 19.30 Slovenska ljudska plastika in umetna obrt, predava dr. Stane Vurnik; 20 Koncert godbe Dravske div. (Lahka gasba). Vmesne točke poje g. Gostič; 21.30 Poročila.
Rabite
Tungsram
barlum-eiektronkc
;Drugi programi
Petek, 19. oktobra.
Zagreb: 17.30 Lahka glasba. — 19.30 Prenos koncerta z Dunaja. — Breslau: 20.15 Koncert romantične glasbe. — 21.10 Redke dogodbice. — Pra?a: 16.30 Koncert komorne glasbe — 19 Zabaven spored. — 20 »Knez«, sluhoigra (Dvofak). —- 22 30 Lahka glasba. — Leipzig: 20 Simfoničen koncert klasične glasbe. — 21 Dialogi iz svetovne literature. — Stnttgart: 16 Orkestralni koncert,—
20 Simfoničen koncert. — Bern: 17 Orgestralua glasba — 19 Koncert. — Katoviee: 18 Koncert iz Varšave — 20.15 Prenos filharmoničnega koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20 Simfoničen koncert, prenos iz Stuttgarta — Brno: 19 Večerni koncert. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 20 Orkestralna glasba. —
21 Trata in gozd v prozi in glasbi. — Berlin: 16.30 Zabavna gl?sba. — 19.30 »Don Cnrlos«, opera v 4 dej. (Verdi). — Duraj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 16 Orkestralna glnsba — 17.30 Glasbena akademija kvarteta. — 19 30 Komorni koncert. Scliubert: Oktet: godalni kvartet, G-dur; nato plesna godba. — MUnt-hcn: lč-30 Popoldanski koncert — 20 Koncert sodobne glasbe — Mi'an: 20.50 Simfoničen koncert. — Budapest: 12 Komorni koncert, — 17.30 Jazz band. — 19.35 Koncert pesmi. —• 21.15 Vijolinski koncert. —■ 22 Orkestralni koncert.
Ako ste se odločili za radio, pojdite k Iv. Bo-
naču, zastopniku „Balti c-Radio-Stockholm"
Z njegovimi aparati bodete uživali vsak dan.
Vi rabite samo eno kremo za kožo, ker
Nlvca-Crcme
je krema za dnevno in obenem notno porabo.
^odnovi varuje pred škodljivimi vplivi slabega vremena. Ona pro lira — v uasproiju z mastnimi :,'old-kremanii — popolnoma v kož«, pa ne zapušča za seboj nika ega bleska.
Ponoti deluje Eucerit kot sredstvo za varstvo kože, pomlajuje, krepi in neguje celice.
Samo Nivea-erema vsebu:e Eucerit in v tem tiči njeno ne losežno delovanje.
&ev&l£€M szvessa
Vsem okrožjem smo poslali okrožnico ■/, natančnimi podatki o slovesnosti desetletnice obstoja našo države dne 28 t. m., ua kateri sodeluje P. Z. s petjem »ri sv. inaši in popoldne s koncertom sedmih okrožij v veliki dvorani LTniona. Pcvci naj sn natančno držijo navodil v okrožnici naznačenih. predvsem glede točnosti pri skušnjah. Sv. maša sc vrši na Kongresnem trgu, v slučaju neugodnega vremena v stolnici. Popoldanski koncert bo oddajala naša ljubljanska oddajna postaja, ki se ta dan slovesno otvori. Zato še enkrat opozarjamo gg. pevovodje, naj dobro naštudirajo, da bo izvajanje brezhibno. Vožnja bo polovična, morda ludi četrtinsku. Drugi dan 20. t. m. se v Ljubljani vrši redni občni zbor P. Z. v Unionu, na kar opozarjamo okrožne delegate.
Nassnanila
Ljubljansko gledališče
Začetek ob 20. Drama:
Četrtek, 18. okt. KRCG S KREDO (C). Petek, 19. okt. Zaprto.
Sobota, 20. okt.: Zaprlo. (V opernem gledališču proslava gospe Avguste Danilove.)
Opera: Začetek ob pol 20.
Četrtek, 18. okt. BOCCACCIO, Premierski abonma. Petek, 19. okt. SALOME Za lanske C abonente. Sobota, 20. okt.: STVAR MAKROPULOS (ob 20. uri. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja gospe Avguste Danilove. Izven.
Mariborsko gledališče
Sreda, 17. oktobra ob 20- GEJŠA ab. B. Knooni. Četrtek, 18. oktobra ob 20: MOJ OČE JE IMEL PRAV ab C. Kuponi.
lanske abonente reda C opozarja gledališka uprava, da imajo v petek, dne 19. t. m. za lanski abonma zadnjo predstavo in sicer vprizoritev Straussove ?/Salomec, ki se koncem lanske sezone ni megla odigrati za vse abonente Lanske abonente roda C prosimo, da prinesejo s seboj lanske članske izkaznice in se z njimi izkažejo pri bilje-terjih. Izrecno pa opozarjamo one p. n. abonente, ki so se letos na novo vpisali v ta abonma, da za nje petkova predstava ne velja.
Gospa Avgusta Danilova, ena najzaslužnejših članic slovenskega gledališča praznuje v soboto 20. t. m. 40 letnico svojega umetniškega udej-stvovanja na slovenskem odru. Ob tej priliki se vprizori Čapkova »Stvar Makropulosc, v kateri ima slnvljenka eno izmed glavnih vbg. Predstava so vrši v soboto 20. t. in. ob 20. uri v opernem gledališču in je izven abonmaja. Predprodaja se še vrši pri dnevni blagajni v operi.
t
Prireditve in društvene vesti
Orlovski odsek v Tremerjih priredi v nedeljo 21. oktobra ob pol treh popoldne šnlolgro »Babilon«, to jc petdejauka s petjem. Vabljenil
Gasflrd. «s!at$st"ka S!ovenife
(K publikaciji zbornice za TOI.)
V zapisnikih plenarnih sej objavlja zbornica za TOI redna poročila o gospodarskem položaju zlasti v Sloveniji. Za leto 1026 je izdala zbornica publikacijo: »Pogledi na gospodarsko leto 1926.« Za leto 1927 pa zbornica ni izdala po vzgledu zbornic pregleda o gospodarskem lotu 1927 in o svojem poslovanju, saj to vsebujejo že zapisniki plenarnih sej. — Zato je zbornica popolnoma umestno izdala knjigo: »Prispevki k gospodarski statistiki Slovenije«, katero je uredil zbornični glavni tajnik dr. Fran \Vindischer.
Vsebina knjige je nasleduja: Uvod; dr. Albin Ogris: Delniške družbe po bilancah 1926; dr. Albin Ogris: Regulativne hranilnice (slede statistične tabele); Davčna statistika za Slovenijo; Trgovinski in zadružni registri; Pregled o potrdilih in svedoč-bah, katere je izdala zbornica leta 1927; Seznam delniških družb v Sloveniji.
Uvodu sledita dve razpravi dr. Albina Ogrisa, izmed katerih smo razpravo o reg. hranilnicah že v izvlečku priobčili. Druga razprava pa obsega bilance delniških družb, nojmočnejši obliki podjetništva, za leto 1926, za 1927 je še premalo bilanc na razpolago.
Pregled o donosu posrednih in neposrednih davkov in taks v Sloveniji za 1927 kaže, koliko je davkov plačala Slovenija v letu 1927 in kako se ti delo na posamezne davčne vrste. Podatki kažejo, da je Slovenija v davčnem pogledu izpolnjevala svojo dolžnost, da lahko prenaša primero s katerokoli drugo pokrajino. Neposrednih davkov jo plačala Slovenija lani 227.8 mili. Din ali 13.4% (na enega prebivalca 216 Din, edino v Vojvodini več: 2&1 Din).
Pregledu gibanja v trg. lil zadružnem registru sledi statistika potrdil in svedočb, katere je izdala zbornica leta 1927; skupno število 4172 priča o velikem delu zbornice, ki je nevidno. Vidimo, da gro slovenski izvoz v najoddaljenejše kraje sveta: južno Afriko, Japonsko, Avstralijo, Urugvaj, vzhodno Afriko. Kitajsko, Indijo itd.
Končno vsebuje publikacija podatke o delniških družbah v Sloveniji, prvo one, ki imajo sedež v Sloveniji, nadalje tuzemske s podružnicami v Sloveniji in inozemske s podružnicami v Sloveniji. Seznam je urejen alfabetično in vsebuje podatke o sedežu centrale, podružnic, obratnem predmetu, dnevu protokolacije, začetni in sedanji glavnici ter opombe.
Izvrstna publikacija so dobi pri zbornici in stane samo 21 Din.
Produkcij oremoca
V mcsecu avgustu t. 1. je znašala produkcija premoga v slovenskih premogovnikih 146.662 ton napram 146.267 tonam v juliju in 171.000 tonam v avgustu lani. Običajni sezonski dvig produkcije letos ui nastopil, deloma tudi radi pomanjkanja vagonov, ko rudniki niso mogli odpraviti vse produkcije in so morali tako deloma praznovati.
Ker je poraba znatno presegala produkcijo so naravno padle tudi zaloge. Oddaja je od julija na avgust narasla za nad 6.000 ton. Premogovniki so oddali (v oklepajih podatki za julij): železnicam 76.005 (72.725), brodarstvu I '547 (528), industriji 62.447 (61.884), raznim strankam 12.069 (9.917), izvozili so v inozemstvo 5.092 (4.656), sami so porabili 8.501 (8.414), skupilo je znašala oddaja 164.661 (158.(24) ton. Iz povečane oddaje se vidi, da se že delajo zaloge za zimske mesece. Zaloge so v mesecu avgustu t. 1. padle od 89.200 ton na 71.201 tono.
Število delavstva je znašalo: 8,052 (v juliju 8.055), uradništva 258 (263) in pazništvu 245 (245).
Skupno je v prvih osmih mesecih t. 1. znašala produkcija 1,180.000 ton napram 1,208,000 tonam v isti dobi lani.
Itorsza
17. oktobra 1928.
DENAR
Devizni promet je bil srednji. Med izpremem-bami v tečajih je omeniti edino učvrstitev Dunaja. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Newyork le v manjših zneskih, ostale devize pa je dala Narodna banka.
Devizni tetali na ljubljanski borzi
17. oktobra i«2\
povpraš oon. srednn sr. 16 X.
Amsterdam _ 2282.75 — —
Berlin 1334.25 1357.25 1355-75 1355.75
Bruselj — 791.49 — —
BudimpeSta — 993.18 — —
Curih 1094-10 I097.P 1095.61 1095.61
Dunaj 799.04 802.04 S00.54 800.37
London 275.81 276.61 276.21 276.21
Newyork 66.84 57.04 56.94 56.93
Pari* — 222.38 — 222.25
Praga 168.37 169.17 168.77 168.77
Trat 297.- 299.- 298— 298,—
Zagreb. Berlin 1354.25-1357.28, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 799.04—802.04, London 275.81 — 270.61, Newyork 56.818—57.018, Pariz 22158 do 228.38, Pragn 168.37—160.17, Trst 2B?.»1 '>00 20
Belgrad. Amsterdam 22.79— 22.85. Berlin 135125-13.5725. Budimpešta 9.91-9.94. Curih 10.94.10—10.97.10. Dunaj 7.9904 -8.0240. London
276.81—276.71. Newyork 56.82—57.02 Pariz 221.38
—223.38. Praga 168.37—169.17. Trst 297.10—299,ia
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.71, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.14, Dunaj 73.02, London 25.2025, Newyork 519.C0, Pariz 20.295, Trst 27.22, Proga 15.8975, .Sofija 3.16, Varšava 58.25, Madrid 84.—.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7 odst. inv. pos. zaklj. 85.50, Celjska 158 den., Ljublj. kred. 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den. Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. — Eksekutivno prodano 125 delnic Ljublj. kreditne banke po 128.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 438.50— 439, kasa 438—439, termini: X. 440—440.50, XI. 444- 446, XII. 449 -450 (449), II. 1929. 457- 460. 7% inv. pos. 85.50—86 agrari: 55.50—56. Bančni pap.: Hipo 58-59. Po'jo 17.50-18. Hrv. 85 d. Kred. 85. d. Jugo 88-S8.50 (88.50). Lj. Kr. 126 d. Medjun. 57.50 d. Nar. 7000-7100. Prašted. 920-925 (920) (12.930-950). Srpska 151-152. Zem. 130—140 (140). £tno. 160-180. Kat 36 d. Obrt 38—39. — Ind. pap.: Guttmann 200—205. Slavonia 6—6.25 (6— 6.50-6) 12. 5.75-6.50 (5.50). Slaveks 100-103. Danica 150—160. Drava 550—590. Šečerana 480—440. Osj. ljev. 185—200. Brog. vag. 80—85. Union 295 -320. Isis 21-30 Ragusea 478-480 (470-480). Trbovlje 492.50-497.50 (495). Vevče 111—112. Nar. šum. 20 d. Piv. Sar. 280 bi.
Bclsrad. Narodna banka 7050. Voina odškodnina 437.50, nov. 442.50, dec. 447.15. Izvozna b. 1080. Belgr. zadruga 7000. 7% invest. jx>soj. 85.50. Agrari 55—55 50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.60. Živno 125. Alpine 43.85. Lev kam 9.50. Trbovlje 61.20. Kranjska industr. 33. Belgrad 12.50. Dinar 12.455.
Žitni trg
Položaj za pšenico jo prijaznejši deloma radi višjih notacij v Budimpešti, deloma pa radi tega ker so producenti po deževnem vremenu, ki jc vladalo zadnji čas, zopet pri delu ua ]X)Iiu, ter so izostale ponudbe. Baške pšenice izpod 255 ni mogočo dobiti. Zanimanje v naših krajih je zopet manjša Laplatska koruza se ponuja za termine in za prompt po dosti ugodnih cenah. Moka se drži še vedno na isti višini, prometa je malo. Krmilu so slejkoprej čvrsta.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. jx>st., dob. prompt., plač. 30 dni); pšenico bač. 78—80 kg 2% 802.50—805, okl. 302 50—305, nov. 907.50— 310, moka Og vag bi. fko Ljubljana 430—135, rž 78—74 kg, uzančna 295 -207.50, oves bč. zdrav rc-šetan 285—290. koruza a 307 50—370. .amer. 317.50 —320. ajda zdrava domača 300—305, iečmen bč. 70-71 kg. 315-317.50.
Zaključek 4 in pol vagona moke. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bč., gor. bč. pol. sr. 252.50 —355. bn. Vršac 247.50—250; ječmen 255—2G0, pol. 285—290, pol. bar 295—300; oves bč. si. 250— 252.50; fižol 830-850; koruza dec.-jan. 260—265. marec-april 287.50—292.50, april-mnj 292.50—295, v storžih 170—175; seno freo. post. 115—117.50, in bos. post. 102.50—107 50, moka Os 357.50 — 367.50, 2 337.50-817.50. 5 317.50—327.50, 6 270— 280, 7 350- 260, 8 205-215; otrobi bč. 182.50— 187.50, bn. 180—185. Promet 35 vag. pšenice, 51 koruze, 14 ovsa, 8 moke; skupaj 108 vagonov.
Budimpešta. Tendenca- omahujoča. Pšenica: old. 26.06-26 04. zaklj. 26.02-26.04, marec 28.74— 28.64, zaklj. 28.62—28.64, maj 29.44—29.32, zaklj. 29.32-29.34. Rž: marec 27.42—27.30, zaklj. 27.30-27.32, inai 27.74—27.70, okt. 25 22—25.18, zaklj. 25.20-25.22. Koruza: rraj 29.70-29.66, zaklj. 29.64 —29.66, julij 30.26—30.18, zaklj. 30.16- 30.20.
Lesni trg
Na ljubljanski borza je bilo zaključenih šest vagonov drv. Tendenca je neizpremenjena.
Živina
Nn ljubljanski spjem 17. oktobra t. 1. Je mašiil dogon (v oklepajih dogon 8. okt.): konj 166 (195). volov 37 (39), krav 67 (66), telet 25 (17) in prašičkov za rejo 240 (215); prodanih pa je bilo: konj 25 (20), volov 20 (36), krav 35 (25), telet 18 (15) in prašičkov za rejo 150 (115). Sejem je bil slabše obiskan, cene pa so ostale neizpremeujene; le nekaj najboljših volov je bilo prodanih po 9 Din za kg žive teže. Notirali so: voli I. 8.50, II. 7.50, III. 6, krave debele 5—6, klobasarice 8—4. teleta 11—12 Din za kg žive teže. konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti.
Nn d u n a j s k f prašičji sejem jp znaSal dogon 15.204 kom., od teh iz Poljske 9716, iz Jugoslavije 2150, iz Romunije 1731 in iz Msdjarske 1505 glav. Špeharji so se pocenili za 5 grošev, mesnati prašiči so ostali v ceni neizpremenjenL Notirali so: špeharji 1. 2.30—2.40, angl. križani 2-20—2.40, kmrtski 2.10—2.35. stari 2.05-2.20, mesnati 1.70—2.80 (izjemoma 255) šilinga za kg žive teže.
Cene na milanskem trga so v splošnem stalne, vendar izkazujejo čvrsto tendenco. Notirali so: voli I. 4.50-5.20, II. 3.70-4.40, III. 2.80-3.60, krave 1. 3.90-4.70, II. 3-3.80, III. 2-2.90, biki I. 3.80 do 4.30, II. 3—3.70, teleta iz Jugoslavije (275 glav) so dosegla 6.20—6.70 lir za kg; prašiči notirajo 7.40 lir za kg žive teže, 8.50 za kg mrtve teže.
Na praški sejem 15. t. m. ie znašal dogon goveje živine 830 glav, od tega iz Jugoslavije 60, Id so
notirali za kg žive teže (brki) 6.15—7 10 Kč, nadalj? 7022 prašičev, od teh h Jugoslavije 4.38, ki so notirali 11.70—13 Kč. Cene prašičev so se napram prejšnjemu tednu učvrstil*
Atletova poroka
bvetovni atletski mojster Gene Tunney je ob svojem prihodu v Evropo temeljito razočaral svcje navdušene častilce. Menili so, da si bodo do mile volje napasli svoje oči na njem in njegovi nevesti, čitali njegove intervjuje itd. Toda Tunney je rekel: Ne boš! in pri tem je tudi ostalo* — Tunney je prišel par dni preJ svojo nevesto v Evropo, da je pripravil potrebno in si kot katoličan izposleval potrebni dispens za poroko s protestantinjo. Govorilo se je, da se bo poroka vršila v Sorrentu, v nalašč za to zgrajeni kapeli. Radovednost je bila izredna. Toda Tunney tej radovednosti ni vrgel niti ene drobtinice, da bi jo napasel. Sprejeti ni maral žive duše, a pred fotografi se je skrival, da niso videli nikdar niti konca njegove suknje. Nastanil se je bil v Hotelu de Russie, kjer so poslej prežah nanj reporterji in fotografi, kakor rečeno zaman ''"i t o so pa s svciimi aparati n^madali
Carica Marija Feodorovna, vdova carja Aleksandra 111. in mati zadnjega ruskega carja Nikolaja 111 _
ki je te dni umrla v Kodanju, stara 81 let
vse tujce velike postave '.a letali po rimskih ulicah za vsakim novim ameriškim avtomobilom. Športniki so prišli pred hotel in zahtevali, naj se Tunney pokaže na balkonu, da ga bodo pozdravili. Tunneyu kaj takega še na misli ni bilo. Ko pa klici »Tunney na plan!« le niso ponehali, je Tunney poslal svojega manažerja in dal povedati, da pride takoj sam doli, ako ne bo brž miru. To je pomagalo, vročekrvni italijanski športniki so se takoj tiho izgubili izpred hotela. Ko se je pripeljala Tunneyeva nevesta Mary Lauder, hčerka newyorškega miljarderja, v Ne-apelj, je Tunney istotako poskrbel, da jo je pritajil fotografom in filmskim operaterjem. Sedaj so se radovedneži zanašali, da bo kaj videti vsaj v Sorrentu. Pa jih je tudi ta nada varala. Tuiney se je v vsej tihoti poročil v Rimu- Da je bil varen, je najel celo nadstropje v hotelu in nosil ključe v lastnem žepu. Novoporočenca sta nato odpotovala; iz hotela sta se odpeljala pri zadnjih vratih, da ju zopet nihče ni videl. Radovedna javnost nikakor ni prišla na svoj račun; maščevala se je z raznimi dovtipi. Tako pripovedujejo, da je Tunnev vrgel po stopnicah celo velikega hotelirjevega bernardinca, ker je sumil, da je to maskirar fotograf.
Otroka podvrgla
V Bratislavi je 22-letna soproga nekega in-ženerja, ki je zaposlen v Pragi in prihaja domov le dvakrat na teden, pred kratkim vprizorila komedijo, kakor da je povila otroka. V ta namen je odkupila od neke služkinje 14 dni starega do-jenca, ne da bi bila povedala svoje ime. Inžener ki se je bil že hotel ločiti od svoje žene, ker ni bilo otrok, je bil silno vesel. Toda prava mati je bila prišla med tem v velike stiske, ker je oblast zahtevala od nje, da pove, kam je dejala otroka. Nezakonska mati je povedala resnico, toda niso ji hoteli verjeti- V tem so dobri sosedje opozorili inženerja, da mu je žena otroka či3to gotovo podvrgla. To je potrdila tudi babica, ki so jo bili poklicali, ko je bilo že - vse gotovo-? in so jo enostavno odposlali. Vso stvar je zamislila in vodila mati inženerjeve žene. Inžener jc nato ovadil svojo ženo sodišču, ki je pri zasliševanju priznala, da je otroka kupila od neke služkinje. S tem se je pojasnila tudi zadeva glede izgino-iega dojenčka. Inžener je vložil tožbo za ločitev
žanr V-
Operni pevec pri volitvah
Pri zadnjih švedskih volitvah je doživel neki stockholmski operni pevec, ki ni več mlad in se mu je začel glas že krhati, zelo neprijeten pripetljaj. Ko ie prišel na volišče in povedal svoje ime, jo volilni predsednik dolgo brskal po volilnih imenikih, slednjič pa rekel pevcu: »Vi ne morete voliti.« — »Zakaj neki ne, če smem vprašati?« — »Nimate glasu.« — Zadet na najobčutljivejšem mestu, se je pevec obrnil in šel. Prijatelji so ga zastonj čakali na dogovorjenem sestanku pri dobri kapljici; slednjič so ga šli iskat in ga našli vsega pobitega v n«ki majhni gostilni. — >Zaboga, kaj pa je s teboj?« — so ga vprašali. — »Pustite me v miru,« je rekel in si podprl glavo. — »I, pa bi vendar zaupal prijateljem, kaj te je zadelo, lažje ti bo.« Tako so dolgo silili vanj in končno je povedal: »Na volišču so mi odrekli volilno pravico, ker da nimam glasu.«
Namesto žganja, krema za čevlje
V Ameriki jc tihotapstvo z alkoholnimi pijačami eden najbolj razširjenih pridobitnih poklicev in če ti kdo s pomembnim pogledom ponuja v nakup kremo za čevlje, takoj veš, da se pod tem imenom skriva *whisky«. Vendar pa se sam zlodej spoznaj na vse zvijače ameriških zlikovcev — nazadne te opeharijo tudi na račun te tvoje prebrisanosti. Tako sc je minule počitnice po raznih newyorških pisarnah, katerih šefi so se nahajali pa potovanju v Evropi, telefonično oglasil »krmar Bradley<. parnika »Equinoctia« in naznanil, da pošlje po naročilu šefa zaboj kreme za čevlje — tiste znamke, ki je gospodu šefu najljubša. Račun za 370 dolarjev prilaga in prosi, da se takaj poravna. Po vseh klicanih pisar-' nas so obvestilo takoj umeli in radi sprejeli ; »kremo za čevlje«, dobro vedoč, da sc pod tem imenom skriva — whisky. Ko sc se go-I spodje šefi vrnili s svojega potovanja in bili obveščeni, da je zaboj *kreme- srečno dospel, so se deloma jezili deloma pa veselili: vvhis-kyja niso bili naročili, toda če je že v hiši — tem bolje. Ko so pa odprli zaboje, so našli v ! njih resnično — kremo za čevlje.
V dve& Ire^ vrsta&
Skalovje na železniški progi. Med postajama Pettneu in Flirsch nu arlberški železnici se je utrgalo do 2000 kub. metrov skalovja in zgrmelo na progo. Električna napeljava je pretrgana, proga poškodovana in za promet zaprla. Začasno vozijo vladi preko Salzburga i —Mtinchena—Lindaua.
Ženski oddelki pri bankah. Neka amsterdamska velebanka je po ameriškem zgiedu uredila poseben oddelek za ženske interesente, ki ga vodijo izključno ženske moči'
Svoje pravo ime jc povedal. Wessely«, ki je ogoljufal razne barke za 80.000 mark, sedi sedaj v dunajskih policijskih zaporih. Mož se piše Hans Friedl&nder, rojen na češkem 1. 1895, po poklicu uradnik in oženjen. L. 1920. bi bil imel priti pred sodišče zaradi verižništva in goljufije, a je pobegnil in živel poslej pod tujini imenom.
Kdo odgovarja za »Undino«? Francoska javnost očita mornaričneniu ministrstvu, da podmornikn ; I i
oSiVT*_ *«».«»»»»»».._'< • -
[Kap Hatter&s " J nn
Prci.uottaiiaiia pet »Grola Zeppelina«. Ker je vinar raztrgal /rakoplovovo levo stabilizacijsko ploskev. je bilo otežkočeno krmarenje, vendar jc Zeppelin srečno dospel na svoj cilj, dasi z veliko zamudo. Na naši sliki je s pikami označen tudi svoječasni prekooceanski polet ZR III.
Niko Kuret:
TeCaji „A!Hance Francaise"
(Koner.)
Konccm obeh mesecev se lahko polaga izpit, ki je dvojen: z« dosego izpričevala usposobljenosti za poučevanje uporabne francoščine v inozemstvu (C e r t i f i c e t d' apti-tude a renseignement dn frnncais usuel) ali za dosego višje diplome (Diplome supe-rieurj. Oba izpita sta pismena in ustmena. Pismeni izpit za Certificat traja 3 ure in obsega prosti spis ter odgovore na gramatiknlna vprašanja, ustmeni pa izpraševanje iz besed-nego zaklada, iz slovnice in iz izgovarjave. Pismeni izpit za Diplome pa je dvojen: literarna naloga (3 ure) in slovniska naloga (2 uri), ustmeni obsega razlago kakega frane teksta (17—19 st.), vprašanja iz francoske književnosti, preizkus izgovarjave Nobeden teh izpitov ni baš najlažji. Tako ie diplomo v avgustovem te-čuju delalo od preko 200 vseh udeležencev tečaja le 12 slušateljev(ic), a z.a spričevalo usposobljenosti je delalo izpit nad 100 slušoteljev(ic), izdelalo pa jih je komaj 54 (med njimi ena Slovenka in dva Slovenca).
Jasno je, dn je družba na teh tečajih kar najbolj internacionalna. Mnogo je Nemcev in Poljakov, dosti Italijanov, Madžarov in Romunov; Angleži seveda ne zaostajajo ktikor tudi ne Kitajci in Japonci. V avgustovskem tečaju letos smo bili tudi Slovenci častno, oziroma morda relativno najčastneje zastopani: bilo nas je devet (osem Slovencev in ena Slovenka).
Tečaj sani ni baš najcenejši. Vpis in šolnina znašata za en inesec M0 frankov, zn oba meseca skupaj 250 frankov. Taksa za vsuk izpit posebej še 40 frankov.
Vsakemu slušatelju je na ruzpohigo čitalnica in knjižnica v lepem poslopju »Allinnce« na Boulevurdu Raspoilu. Tu sc vrše v dveh velikih dvoranah vsa predavanja in v posebnih učnih sobah praktične vaje.
Živiš ob primerni skromnosti razmeroma po ceni. Najbolje je, da si dobiš privatno sobo, ki zanjo plačaš 200—250 frankov na mesec. Hrano računaj (če se ne izogibaš prix. fixom n 5 frankov) povprečno 15 frankov dnevno. Vse drugo dodaj še po vrhu: izlete, podzemeljsko itd.
Komur je na tem, da v čim krajšem času čim bol j obogati svoje znanje francoskega jezika, književnosti, umetnosti, kulture sploh in dn se vsaj malo približa francoskemu človeku in Franciji, mu je samo priporočati, do se tega pariškega tečaja udeleži. Morda ni samo lokalni patriotizem, čc ti na tečaju vsi, posebno pa profesorji fonetike iu izgovorjave dopovedujejo, da ne hodi na tečaje v provinco. Dejansko jo kot edino pravilni francoski govor priznan pariški govor. Pa tudi sieer drži v vsakem pogledu, da je Pariz Francija...
Ostali tečaji.
Prav je, rlu kdo širšo slovensko javnost opozori nu te teča je. Vendar so, ko že omenjeno, ti tečaji lc del delovanju »Alliance« Zato še nekaj besedi o njenem delu med šolskim letom.
Letos je »Alliance Fram;aise< otvorila deveto šolsko leto svoje »Praktične šole francoskega jezik a.< Ta šola ima šest različnih oddelkov, ki so namenjeni različnim slušateljem, predvsem pa tujim študentom.
t. »P o p o 1 u i tečnj francoščine« je namenjen študentom, ki francoščine ne obvladajo popolnoma in sc jc hočejo v enem letu priučiti toliko, da se v naslednjem že lahko upi-šejo na Sorbonno. Obstoja zimski (5. nov. do koncu febr.) iu poletni (t. marca do 30. junija) tečaj, katerih vsak je izčrpno posvečen izgovorjavi, slovnici, književnosti, zeinljepisju in francoskim uredbam. Deli se prav tako na predavanja in nn praktične voje iu more se polagati izpit za r Diplome člčmentoire« in sDiplomc supčricur«.
2. j. D e 1 o v n i krožki« so možni vzporedno s tem in z ostalimi tečaji uli pn obstojajo samostojno pod vodstvom profesorja, če se lc javi 5 oseb. Posvečeni so predvsem konver-zaciji.
3. »Priprava na fakultetni i 11 visokošolski študij v F'rane i j i« je. zlasti važna za študente, iii hočejo nadaljevati svoje študije v Franciji. Ta tečaj traja od
1. septembra do 31. oktobra. Vsak mesec je tudi celota zase. Poleg praktičnih vaj obsega nad vse zanimiva in zu novinca naravnost mentorska predavanja o življenju v Franciji, o študiju na univerzi itd. Naj navedem samo nekaj preduvanj iz letošnjega tečaja- francosko okolje (stanovanje, hrana, trgovine; družabno iu družinsko življenje; politično življenje in časopisje), Šolski in vseučiliški sistem v Franciji, Duševni in umetnostni viri pariški (knjige, knjižnice. muzeji, razstave, teatri, koncerti). Dalje
Iireduvanja o sodobnih smereh v francoski književnosti, filozofiji, znanosti, o francoski provinci, o kolonijah, o frane. zgodovini in zemljepisu. Vključeni so tudi obiski francoskih industrijskih obratov in umetnostnih spomenikov.
Na to izborno pripravo na življenje in študije v Franciji noj takoj na vezem 4. »Pripravo za .Certifikat d'£tudes frnngaises de 1'Universite de Pariš'«. Tu »Certificat« izdaja filozofska fakulteta pariške Sorbonnc samo inozemskim študentom, ki so vpisnni vsaj leto dni. Izpit za ta Certificat obsega pismen in ustmen iz.pit. Pismeni sestoji iz t. prevoda iz kakega tujega, od kandidata izbranega jezika na francoščino.
2. francoske naloge iz dveh razdobij francoske literarne ali politične zgodovine, ki ju kandidat lahko izbere. Ustmeni izpit pa obstoja v t. izpitu iz francoske zgodovine uli zemljepisa, 2. razlogi in komentarju kakega francoskega teksta, 3. izpitu iz kateregakoli izmed pretla-vanj nn fakulteti, ki si ga izbere kandidat. Sorbonno ni v pripravo na tu izpit določila nikakih posebnih predavanj, kor tujim študentom pri polaganju izpita za Certificat povzroča težave. Temu je odpomogla dogovorno s Sorbonno »Allinnce froneoise« s to specielno »pripravo«.
Naj h koncu še omenim 5 »Praktične vaje« zn vse študente Sorbonne (inozemce) ter 6. »V e č e r n c t e č a j e«, namenjene inozemskim uradnikom in drugim, ki se po dnevu tečajev ne morejo udeleževati.
Sicer pa trudil oživeti dolge, negibne scene z gibanjem. Težje pa je izreči pohvalo kulisam. Iti so bile prazno šab'onske. Treba dati to stvar v roke umetniku, pa bo ustvaril arhitektonsko umetnino v okvirju odra z istimi, čeprav skromnimi sredstvi. Tudi čisto zunanje moti površnega opazovalca v I. dej gotika, v 2. pa renesansa in fantastična kombinacij. Isto ie ? nošami. Ženske XIII. stoletja, vitezi v II. dej, XVI. in Jitka XVII.! Kdor se je kdaj vsaj nekoliko zanimal za te reči, ga taka površna sestava malo moti.
V ostalem je bila predstava v glasbenem in igralskem oziru vredna, da je otvorila novo sezono. Da b. le Kaj kmalu čuli še kaj čisto sodobnega!^
• »PEVEC« št. 9 in 10.
September-oktobcrska številka objavlja uvodoma dr. A. Doiinarjcv življenje —• in de.opis skladar telja Ignacija Hladnika. ki je 1.1925. praznoval šest-dcsetictnico rojstva, 45-letr.ico organistovanja in 40 letnico skladateljskega delovanja. Zaslužnemu skladatelju in glasi enemu delavcu — čeprav malo pozno — tudi naše iskrene čestitke. Tehten jc — eden najtehtnejših člankov, kar so jih prinesli naši glasbeni listi zadnja leta — članek M. Tomca o dr. široli-nem oratoriju »Poslednja pričest sv. Jeronima«. Čeprav v članku ni uiti ene misli, ki je še pri nas nismo čuli, je članek eminentno moderno — vzgojen in je deloma na pravi poti Avtor so zavzema za mednarodno moderno, kakršno vidi v novi polifoniji in usposabljanju starih oblik XV.—XVII. stoletja in trdi pravilno da je ta konec »čustvena« romantika. Stvar je še vse globlja. Tu je konec zapad-ujaškega individualizma, materializma in naturali-zma zadnjih 200 let in začetek nove evropske miselnost!, ki sc povrača k idealizmu in je zaenkrat dosegla realistično fazo. Polifonija ni vzrok, nego posledica drugačnega umetnostnega hotenja, idca istič-nega, zato se danes oziramo k starim, zato uporabljamo njihovo umetnest za berglje na poti k novi, naši dasi zelo 3orodui tvorbi. Materializem iz duš, konec ušesne, pa začetek idealistične, duhovne umetnosti. To je razkol v duši današnje Evrope. Pomagajmo razvoju naprej z vsemi močmi! Slovenci sc silovito leno udeležujemo velikih duhovnih pokretov velike Evrope. Zato nas ona nc vpošteva. Zato smo vedno zadaj. Hrvati so danes Evrof>ejci. genialno so ugedali pravo ztno in sc refoimirah. Širola, Gr-
foševič, Odah... še cela vrsta. In mi ? Mi smo še alečl
Kar se tiče »čuvstva«, tega tudi moderni ne manjka. Je pa med romantičnim naturalističnim, mehkužnim »občutjem« in med modernim, miselno-čustvenim izrazom razlika, celo kvalitativna. Jeli mogoče hujša razlika kakor je med božanjem sebe in med »izrazom« ideje?
Človek naj bere vsak in s temile dopolnili sc mu bo marsikaj novega odkrilo.
Fr. Kramar nndajuje s seznamom napevov, katere je zapisal med Slovenci. Sledi Vestnik P. Z., pregled Novih skladb, Razne vesti in popis Festivala vsenemške P. Z. na Dunaju. Priložena je slika mladinskih pevskih zborov v Trbovljah.
Priloga prinaša nadaljevanje Adamičeve Alen-
čice in Železnikovo Legendo o svetu, mešan zbor. *
Slovenska relitriozna lirika se dobi samo še v broširanih izvodih po 20 Din. Komur je za duhovno čtivo v zbranosti tihih ur, naj si knjigo naroči. Naroča se v upravi »Križa«. Ljubljana. Miklošičeva 5.
Nova knjiga. V za'ožbi profesorskega zbora jur. fakultete v Ljubljani je pravkai izšel VI. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 10 tisk. pol s sledečo vsebino: Univ. prol. dr. Al. Bilimov ič: Nove metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza. Unlv prol. dr. Metod Dolenc: Zločinec iz prepričanja. (Prinos k vprašanju o smo-treni določitvi kazni). Univ. prof. Mihail lasinski: Iz istorije Kastavskog statuta. Univ. prof. Aleks. Maklecov: Zmanišana vračunljivost v načrtu za edinstveni kazenski zakonik kra'jevine Srbovs Hrvatov iu Slovencev. Univ. docent: dr. Albin Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1026. Univ. prof. dr. Janko Polec: Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletia. Univ. prof. dr. Oioruie Tastič: Jesu h ministri činovnici? — Cena 45 Din. - Pobi in nn;oča r,e pri dekanatu omenjene fakultete in v vseh ljuo-Ijanskih knjigarnah. ^
Knjige Srbske književne zadruge. Srbska književna zadruga v Belgradu izda s 1. novembrom XXXI kolo svojih knjig. Za letošnie leto izda zadru-da sledeče kn!ige: 1. Trenuci i razpo'oženia, pesme od Danice Markovič, 2 Cudan svet. roman od Jakova lematoviča. 3. Prirovetke od Brani-lava Nu-šiča 4. Dva carstva, roman Branimira Cosiča. 5. Rustem i Suh-ab cd Firdusiia, 6 Stvaranje za;edni-čke države Srba. Hrvata i Slovenaca od lov. M Jo-vanoviča in 7. Naši ratovi za oslobodienie i uje-dinjenie — Srpsko-Turski rat od Mi utina D. La-zareviča. — Vseh serl-m kniisr ie tiskanih na lin papir in so vezane v platnu. Celo kolo 7 knjig stane 100 dinarjev in se ga namoči nri poverieniku Srbske književne zadruge g Vladimiru Kravosu, palača Delavske zbornice, stranski vhod. prH«**, desno. Naročnino je poslati do najpozneje 1. novembrba t. I., ker izideio knjige že s 1. novembrom. Povejo jeni k ima tudi spisek vseh ostalih publikacij te zadruge, ki se lahko še dobijo.
V odgovor
glasilu irne državnih nameščencev za Slovenije »Naš glas«
v Ljubljani.
Podpisana sekcija trgovcev s sadjem etc. v Ljubljani prisiljena je vsled napada v glasilu »Naš Glas« št. 28 z dne 10. t. m. podati v naslednjem potrebna pojasnila cenj. javnosti predvsem pa pro testirati proti navedbam, katere temelje na nepo-znanju razmer ali pa na zlobnem natolcevanju.
Vedno in povsod se napada prodajalce živil, predvsem pa branjevce, kateri naj bi po mnenju pisca članka »V boj zoper draginjo« v zgoraj omenjeni štev. glasila pred očmi oblasti brez vsake prave kontrole in brez vsake kazni naravnost odirali.
Da more vsakdo sam presoditi, kakšen je zaslužek pri raznem blagu, navajamo sledeče:
Bosanske sveže slive stanejo v Brčki
sedaj Din 8.— za kg
pakiranje, embalaža, dovoz na kolodvor, dalje nakladanje vagona, voz-nina do Ljubljane „ 1.—
mestna užitnina in dovoz in kol. etc. ., 0.50 kalo. provizija in drugi stroški pri razprodaji na debelo „ 0.75
n » )! »
skupno torej Din 5.25 za kg
Prodaja se torej to blago na debelo po 5.50 dinarjev za kilogram.
Branjevec pa prodaja isto po 0.— do 6.50 Din sa kg v najboljšem slučaju. Računati je treba, da se blago ne proda v enem dnevu, ter se nekaj istega sigurno pokvari, kar blago zopet podraži. Pri prodaji na drobno se zasluži pri slivah največ in v najboljšem slučaju Din 0.50 pri kg, to pa je brutto zaslužek. Ako bi vsak prodal dnevno po par sto kilogramov, bi bilo seveda precej, a proda se 20 do največ 40 lig dnevno. Sodimo, da to ni zavidanja vreden zaslužek, še manj pa odiranje.
Drug zgled: Smederevsko najlepše namiz. grozdje stane v vinogradu od 4 do 6 Din za kilogram, vzemimo Din5,— za kg
Jiščonje embalaža, dovoz na postajo „ 1.— „ „ voenlna do Ljubljane in užitnina „ 1.40 „ „ kalo, provizij« in drugo pri rnzpr. na debelo „ 1.70 „ „
skupno torej Din 9.10 za kg
Prodaja se to blago na debelo po 8.— do 10.— Din za kilogram.
Branjevec, kateri to blago kupi, mora isto prebrati in očistiti, pri čemer ima najmanj 10 cd-■totkov odpadka, nadalj. 8 do 10 > dstot. odpade na •mbalažo, tako da ga stane najmanj Din 11.—. Grozdje take kvalitete, za kakršno je napravljena
rajšnja kalkulacija, se prodaja na drobno po - Din kilogram.
Upoštevati je treba, da se je vzelo v kalkulacijo blago, katero pridne redno v Ljubljano, to je brez zamude. Ako pa se blago na vožnji zamudi za 2 dni ali več, kar se je že letos večkrat dogodilo, potem se mora računati na najmanj 15 ali pa še višji odstotek pokvarjenega blaga, katerega se vrže proč, kar podraži zopet zdravo blago. Koliko se pri razprodaji na drobno razvaga, ve le, kdor poskuša sam.
Iz zaslužka, kakršen je zgorajšnji, je treba tedaj kriti najemnino za stojnico, dalje dnevno
tržnino, razno davke, razsvetljavo ter seveda tudt poleg vsega preživljati sebe in družino.
Na podlagi navedenega si vsak lahko sam izračuna, kak-o brlljantne dohodke imajo branjevci. To je zelo dobro razvidno tudi iz dejstva, da tiče malone vsi v dolgovih, kljub skromnosti in šted-lfivosti.
Z dokazili, kakršni so navedeni, in s kalkulacijami za drugo blago, bi lahko postregli vsakomur ter jih v slučaju potrebe podkrepili z originalnimi dokazili.
Toliko o zaslužku.
Primer, kjer se navaja, da je nekdo izmed branjevoev kupil grozdje od vojvodinca po Din 4.— za kg in isto brez vsakih stroškov prodajal po 16.— kilogram, je naravnost iz trte izvit, in bi bili p. n. piscu omenjenega članka jako hvaležni, ako nam navedenega branjevca označi imenoma. Za trditve je potreba tudi dokazov, in te naj nam pisec doprinese.
Ako misli pisec omenj. članka, da se da toliko zaslužiti, ga prosimo, da si dobi dobavitelje, kateri bi mu blago dnbavljali ceneje, kakor ga naši nam, in začne sam prodajati, ker mu niti najmanj nismo nevoščljivi tako ogromnega zaslužka. Isto stori lahko tudi zveza drž. namešč. za Slov. ali pa mestni magistrat sam. Vedno in povsod smo zastopali stališče, da je potrebno v dosego znižanja cen življenjskih potrebščin podpirati zdravo konkurenco in iti vsakomur kolikor je mogoče na roko, pa bodisi da je domačin, vojvcdinec ali pa kdo drugI.
Zvezi drž. nameščencev in gospodu, kt je našel pri branjevcih tako ogromne zaslužke, in ki dolži predvsem branjevce navijanja cen, oderuštva itd., poleg tega pa navaja vojvodince in druge kot zgled, najbrže ni znano, da je bilo med raznimi prodajalci sadja po mnogo nižjih cenah polno težkih kriminalnih tipov, o čemer bi jim policijski zapisi vedeli mnogo povedali. Ni težko prodajati blago, katero si nekdo prisvoji po nepošteni poti ceneje od mega, ki zadosti vsem svojim obveznostim v redu.
Tudi najbrže ni znano omenjenemu gospodu, da ti prodajalci po večini niso producenti, pač pa le prekupčevalci, ki niso po poklicu trgovci, ter vsled tega ne plačujejo nikakih davkov, pn štorov itd. Da z zdravstvenega stališča is! o ta k o niso povsem neoporečeni, mislimo, da ni potrebno poudarjati, treba je samo, da se jih pogleda.
Kdor pozna tržni red in predpise, mora vedeti, da se ravno z ozirom na higijeno največ zahteva od prodajalcev živil in se ti predpisi ravno tu najstrožje izvajajo, kur je povspm na mestu.
Ugotavljamo to le. ker se predb"civa mest. trž. nadzorstvu nekakšno izvajanje protekcije pri branjevcih. Kdor je zadostno informiran o redu na našem trgu, ta ve, da se ne daje od strani mest. trž. nadzorstva nam običajno nobene prednosti
Sicer pa je stvar trž. nadzorstva, da reagira na napade nanj, omenili smo to le, da tudi to trditev piščevo ovržemo in dokalemo njeno neosno-vanost.
Nesmiselna je tudi trditev, da se pusti branjevcem diktirati cene živil, ker imajo oblasti priliko, da zahtevajo znižanje istih, če se jim zde previsoke, oziroma navijalce kaznujejo.
Nikogar pa niti zakon, niti kdo ne more siliti, da bi delal zastonj, kar najbrže tudi gospodje od zveze in pisec članka ne bi hotel.
H koncu ugotavljamo še, da je pisec, članka »v boj zoper draginjo« o vsem zelo slabo informi-
Tako prožno je
pristno Gillette-rezilo
Da se skoro v polkrog vpogniti in šine zopet kvišku kot pero v prvotno obliko, dokaz, kako izborno je jeklo in kako brezhibno Gillette kalitev. Kakovost jekla in kaljenje ▼ zvezi s popolnimi metodami brušenja povzročijo, da se
. Vsa* o pristno GM1etle-r««flolm»
zamorete s pristnim Gillette rezilom vtisnjeno Slov<:nca« pod št. 10.130.
Nagrobno s ve Sliko
lepo, poceni prodam. Poizve se na Karlovski cesti št. 11, po stopnicah, dvorišče, od eol 3 do 4 popoldne.
Prosim vsakogar, ki ve, kje je čevljar, pomočnik
Karel Hojker,
da mu pove, naj pride i takoj tu-sem, kjer ga ča-Jkajo zelo važna pisma, ozir. naj sporoči svoj naslov na Ob!as'no deško vzgajaliS^e v Ljubljani.
Branjevci, pozor!
Lep in debel domači kostanj, vsak dan svež, kakor tudi zimske hruške in drugo sadje, nudi in razpošilja v poljubnih množinah po najnižji ceni Franc Modic, Tolstivrh. pošta Št. Jernej. Naslov za brzojavke: Modic, St. Jernej.
Glavne zastopnike
in organizatorje sprejmem proti visoki proviziji, ev. plači. »Orgamzaciono ode-tenje«, Mojstrana.
Parcela
300—500 m3 sv. Krištof-Posavje, se kupi. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Parcela« 10,098.
Hiša
enonadstropna, s 6 stanovanji, nova, z vrtom, lep kraj na periferiji Ljubljane, je za ceno 127.000 Din naprodaj. Stanovanje takoi na razpolago. Ponudbe na upravo pod šifro »Lep« lega« 10.142.
Vsled preureditve obrata se proda cirka
5 km tračnic
65 mm visokih, 7 kg po t. m. težkih, 1.5 m dolgih, dalje strol za rezanje , lat in paralelno obrezovanje desk. Vse v dobrem stanju. - Vprašanja na ing. Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju.
Motorno kolo
dobro ohranjeno, s prikolico, proda za 7000 Din A, Čeh, Kamnik, Šutna 10.
Premog
v kosih in kockah, tudi »Pcklenica« in rjavi. Bukove in mehke cepanice, okroglice, kolobarji, vse dobre kakovosti, ter žaganje drv po zmerni ceni pri M, Seilried, Maribor, Gregorčičeva 1.
Mlinsko orodje
različno, ter stroji, se po-ccni proda: valjčni stroj, stroj za čiščenje zdroba, kamna, jermenice in razno drugo orodje. Poizve sc v Ljubljani, Stari trg 32. Zorman ali Studa 24, pri Domžalah, mlin Zor-
Nagrobne svetilke
vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Jos. Oiorepec, Za Grrsdom 9 (ob koncu Streliške ul.).
Ki, proso, ajdo In jofmei. kupite uničeno le pri
A. VOLK, OaJBUANA
veletrprovln« žita In moko
( ene'>e iCi nn
RAZPRODAJAH
S' tlob. osuh .vrstni manu/altiurno b/ag- somi, ••• i ZA/-/A, MAk/BOh, Ulaom trg iei>. li
Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje ie zdrava, nova
kmu u storžih
Dobi sc po zelo nizki ceni pri tvrdki
A. VOLK, Ljubljana,
Reslieva cesta 24.
Zahtevajte ponudbe.
a briketi
(škzijski), kakor livarski, kovaški tn kurilni
kokster
angleški kovaški premog, se dobi pri
Mejovšek, Maribor, iTaltcnbschova St. 13, I tel. 457.
vi
5M ujdC!9
Pri konfekcijski tvrdki Drago S c b w a b se nahajajo krojaški pomočniki v stavki. Zato opozarjamo krojaške pomočnike, nai med tem časom ne ižčejo dela pri tvrdki Drago 5chwab.
Stavkujoči krojaški pomočniki.
O
.5*
ir&ov*ne
z
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl trgovino z usnjem v lastni hiši v Ljubljani, Florjanska ulica štev. 3.
Dobro usnje, nizke ccnel
Alojzij Mohorič.
rm sn mmm M
ajisil
za moške obleke se dobi v specijalni trgovini sukna pri
Franc Bedič
razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 38.
VU7
I Hf
i&Sfl
V revirju Brezova reber, odd. 15 in 27, razpi* sujemo dražbo 3S00 mB bukovega uporabnega lesa
na paniu. — Cenj. pismene ponudbe je vložiti do 4. novembra 1923 do opoldne pri podpisanem uradu, ki daje vse potrebne informacije.
Gozdni urad K. Auersperga, Soteska,
pošta Straža, via Novo mesto.
od 18 cm srednjega premera naprej in 1 m dolžine dalje v vseh mno?innh ali tudi cele gabrove gozde kupimo.
Ponudbe na
„P O S AVI NA" K. O.
za trgovino in industrijo V ZAGREBU, MESNIČKA UL. 17
Itapig
Gradbeni odbor za zgradbo ccste Sv. Jurij oh juž. žel.—Rcbrc—Sv. Rupert—M. Dobje razpisuje mesto GRADBENEGA DELOVODJE za zgradbo nove ceste Sv. Jurij—Rebre. Išče sc prvovrstna moč, izvežhana v vseh gradbenih, zlasti tudi betonskih delih. — Kvalificirana spričevala in proš-fije naj kč vluZijo uajualie uu 25. oktobra 1928. • Nastop službe takoj.
Gradbeni odbor za zgradbo cest« Sv. Jurij ob jtiž. žel.— Sv. Jakob — Rebre — Sv. Rupert t Sv. Jurju M> Juž, žel. — Alojz Plausteiner, predsednik.
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Mestni magistrat mariborski. Štev. 14.429/1608—1928.
Maribor, dne 10. oktobra 1928.
Razpis
(pazite, pri kupovanja, da se ta mak nahaja, 7ia zavitim v pomarančasti ali modri oarvi. -Sss^HlIllilfiilllHIli ■^^TiMrTM' liililiUIT
Mestni magistrat mariborski razpisuje natečaj za napravo idejnih načrtov za zgradbo kopališča na Felberjevem otoka v Dravi pri Maribora.
Pravico do udeležbe imajo vsi inženjerji in arhitekti brez izjeme.
Člani razsodišča so gg.: izmenoma dr. A. Jnvan, župan in dr. F. Lipold, podžupan v Mariboru, ing. J. Foerster, nniv. profesor v Ljubljani, ing. A. Poženel, namestnik direktorja mestnega gradbenega urada v Ljubljani, ing A. Černc, Sel mestnega gradbenega urada v Maribora, dr. L Novak, mestni iizik v Mariboru in namestnik ing. J. Vanek, ing. A. Dolenc, ing. J, Baron in dr. A. Wankmiiller, vsi r Mariboru.
Določene so tri nagrade, in sicer: prva 15.000 Din, draga 11.000 Din in tretja 8000 Din.
KazsodiSče ima pravico, da po lastnem preadarku izpremeni Število in viSino nagrad v okvirju vsote zgoraj navedenih.
Osnutke je oddati v mestnem gradbenem aradu v Maribora najkasneje dne 22. decembra 1928 do 12. are. Natečatelji izven Maribora morajo svoje osnutke do označenega dne predati poŠti in o tem brzojavno obvestiti mestni gradbeni urad.
Program s pripomrčki se dobi v mestnem gradbenem uradu v Mariboru proti plačilu 100 Din, ki se natečateljem vrnejo po izrrSenem dela razsodišča.
Župan: Dr. Juvan s. r.
kamnoseški mojster
v mm, Rešiva c. 3,
priporoča
bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plešee za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih eenah
Zahvaa
Povodom smrti našega nepozabnega
Mirka
mm
v našem dnevniku.
- . > v: • -v«;: ■ :■>&*- :■"-•.
Naznanjamo bridko vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, soprog, stric
Fraaic Gorianc
železničar v Logatcu
po kratki in mučni bolezni preminul.
Pogreb bo v četrtek 18. t. m. popoldne na tukajšnje pokopališče.
Žalujoča rodbina.
Poslužujte se ga ob vsakt priliki
se podpisana najprisrčnejSe zahvaljuje prečastiti duhovščini za častno spremstvo in v srce segajoči govor, pevcem za ganljivo petje, darovalcem cvetja in vsem ostalim za ob tej priliki nam izraženo sočutje. — Bog plačajl
PaSka vas, dne 16. oktobra 1928.
Rodbina Josip Mihelec.
v;..-: :A
.i^v"; -j.- ->.">■*»-
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Vsemogočni Bog poklical k Sebi naSega nad vse dobrega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Srečka Gruierfa
uradnika finančne prokurature
ki je danes po kratki, mukepolm bolezni, previden s sv. zakramenti, v 44. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu.
Nepozabnega pokoinika bodo v petek 19. t. m. blagoslovili v mrtvaSnici splošne bolnice ob pol 12 ln od tam prepeljali v Litijo, kjer sc bo vrSil pogreb ob 16 na tamošnje pokopališče. Sv. maše se bodo brale v Ljubljani in v Litiji.
Ljubljana, dne 17. oktobra 192S.
Žalujoči ostali.
mm
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko ost. da jc naš dragi soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
H nt on
rva
trgovec in posestnik, obč. svetov, in bivSl Snpan ca Vačah ter upravitelj trSkega zastopa
dne 17. oktobra po daljšem bolehanju mirno odšel v holjSo bodočnost.
Pogreb predragega bo v petek dne 19. oktobra ob 9. uri na tukajšnje pokopališče Na Vačah, dne 17. oktobra 1928.
Frančiška Mrva roj. Pavlin, soproga. — Franc, Ignac, Ciril, Metod, sinovi. — Franc Mrva, brat. — Rozalija, Jožefa poroč. Rogelj, hčeri. — Jožefa roj. Učakar, snaha. — Anton Rogelj, zet. — Vnuki in vnukinje.
Občinski odbor na Vačah naznanja, da je nenadoma izgubil dolgoletnega svojega člana in bivšega župana, gospoda
Antona Mrva
posestnika in trgovca na Vačah.
Pogreb visoko cenjenega tovariša bo v petek dne 19. oktobra. Ohranimo mu trajen spomin. Na Vačah, dne 17. oktobra 1928.
Občinski odbor ua Vačah.
Vsevolod Ivanov:
Povratek Buddhe
(Povest.) t i
Profesor Safonov je slišal ta obisk. In je govoril, a ne zaradi tega, z jeznim glasom:
Jaz lahko razpolagam sam s seboj kakor hočem, Ce sem želel iti k Anisimovu, ali ne morem iti? In razven tega me jezi vaše večno laganje. Nič več vam ne zaupam.^
»Vitalij Vitaljevič! Pred vsem zapnite se bolj tesno: neprestano prihajajo vojaki, prehlajenju smo izpostavljeni. Ali se sme reči, da ne smete razpolagali s seboj... Seveda, o vladika Sakija-Muni! Vse se stori v vašo korist, vsak korak — to je moja neprestana skrb, in nisem kriv, če jo odklanjate. Jaz sem vajen potovanja, — čemu bi se vi izpostavljali nepotrebni nevarnosti? Ali hočete iti k roparskim boljše-vikom, jesti in piti njih hrano? Saj šo vas nasilno poslali na pot, ki je polna smrti, vojne in lakote!... Jaz pa skrbim... Imate hrano, toploto in poučen pogovor.
Profesor gleda v strop:
Slaba gledališka deklamacija ... Mongolski bi to bilo veliko boljše, Vitali j Vitaljevič... skoraj pe-«f-m . Tmnmn moder pregovor: ne jezi so nikdar nu sopotnika.«
Profesor trka s prstom v peč. Mongoli se uležejo
spat: radi bi pili čaj, toda sirova drva slabo gorijo. Pa pljuvajo počasno in piskajoč.
»Radi revolucije bodo azijski narodi ravno prav tako prezirali Rusijo, kakor so se je prej bali. To je podla poteza, Dava-Dorčži. Razen tega ste globoko pokvarjeni od civilizacije, in Vzhod vam ne pristoja.<*
»Razdraženost poostri opazovanje.«
»Vi radi rabite poceni izreke!... Da, vi ljubite modrost... Ha ... Saj se pripeljete, Dava-Dorčži, tudi sami, brez mene ...«
>Ce bi bil sam, bi mi rekli, da sem tat, Anisimov se ne vrne, kaj bi hotel pri nas? ... Njemu je ukazano podirali, mi pa ustvarjamo in utrjujemo, kakor se vam poljubi razumeti.«
-Skoz in skoz sem se vas naveličal, Dava-Dorčži, če mi je tudi hudo, da vam moram reči.. .«
Profesor Safonov se usede. Nemara radi tega, ker se ziblje voz, se mu tresejo ustnice. Dolgo predbacivo gigenu in mu našteva prestane krivice. Dava-Dorčži leži na hrbtu s prekrižanimi nogami. Grabi po svojih dolgih, kakor ločje trdih laseh in zelo pazno posluša. Mongoli spijo. Diši po vlažnem dimu.
Ko konča govoriti, se profesor prav tako kakor Dava-Dorčži uleže na hrbet. Oba dolgo molčita. Gigen se vzdigne, da priloži drva v peč. Usede se pred pečjo in zloži noge v podobi lotosa.'
»Ce že moji ljudje... Ali veste, kaj mi pravijo? Da se je treba peljali v Mongolijo in delati kakor bolj-ševiki... Meni še pustijo za sedaj moje črede, ker
1 Tako navadno sedijo budrlhistovski menihi. Lotos jo sveta cvetka in sedež samega Buddhe.
sem jim pomagal odtod pobegniti. Oni slabo razumejo ruski, a kažejo očitne uspehe... pravtako kakor v v mongolskem, profesor... Odločili so se, da črede drugih gigenov in lam razdelijo med seboj kakor so jih razdelili v Rusiji.' Če meni ne verujejo moji ljudje, kako bom mogel prepričati vas, profesor.«
Njegove ustnice so pepelnate kakor ugašajoče oglje. Vojaška srajca je odpeta in vidijo se napete žile: zelo je suh. Profesor bi se rad oprostil, toda molči.
»Jaz bi lahko prišel v amjak Tušulu-khana sam, brez ljudi in brez burbana Buddhe... sam bi bil že tam. Toda brez tega smrekovega zaboja ne smem ... Med tem ko sem sc bojeval z Nemci, so se polastili mojih čred in šotorov.«
»Kdo?«
»Tam ... različni... Buddhi bodo povrnili. Ti, ki ležijo poleg naju, ne verujejo več. Pravijo, da lahko dobijo boljšoviki z rdečo zvezdo veliko več čred in šotorov.«
»Torej tri tisoč plav /ivine niso vaše?«
:'So moje, toda njih mleko prijejo tudi ljudje, s katerimi nisem niti v sorodu.«
•Kje pa boste vzeli petsto glav, da plačate bolj-
ševike?«
Ko pride Buddha, se boste vi peljali z menoj in potem ... jim boste rekli, da je Buddhn ob meji.«
Nepričakovano široko odpre usta in kriči:
ntuski kmetje so izrabiii revolucijo in si razdelili vse premoženje graščakov (razen zemlje tudi živino in dr.) ne da bi Jim izplačali kako odškodnino.
lElfls
=111=111
Za JuCoslov«n»ko tiskarne v LjuMmnt; Karel Ce£
Udalateli di Fr. Knlovec
Urednik: Franc TcnegUm