Dolenjske Novico kîiujajo vsak jictcli ; ako ; : je tii (iaii praznik, dan pojirfj. : ; Cena jim je za colo loto (oil tiprilii do ajiriia) K. za jk)! leta 1*50 1Í. Naročnina '/.& Noitiřijo, Hosiio in dnifíe evropske države zriaiii ;i-r>0 K, /a Ameriko +•.>(> K. Mist ill (»liiasi se iiIiičHjuJ« miiirej. Vse i1(i;pts<^, iiaročiiiiio in o/.iiiiiiilii sin'ejpiiia tiskarna .1. [vnijcc nasi. Cena ppaseiom. Za pi-a.sct.il se zalitcvajo danes neverjetno visok« wiiie, tako da jc nioi'aia že oblast, vmes poseči, da sfi iia[iravi konec teiini iieopravifciieimi diaženjii. luikor je liilo čit.ii(i v Kinlnji številki tega lista, je bilo nckiij sliiilajisv že kaznovaiiiii. 'J'c visoke cene, ki /jiaSajo /a živo težo ])o 8 lio 1(J kron za kiiogi'ani živo teže in več, so za naše rejce v ilvojtiein ozifti previsoke. Prvič, ker si marsikdo s]iloli 11 (i more kii|iiti pra.set za tako visoko ceno in dnif^ii, ker bi se iiioi'aio lako (li'ago nakuiiljeiie živali nekaj mcseccv zastonj roditi, tla bi se povrnili tako visoki nakupni stro-ški. To oboje je pa na škodo našenni splošnemu gospodarstvu ! V javnem blagrii je, (ïa se icja prasct kolikor mogoče pospešuje, tudi v rokah na.šib manj imovitib rejcev, našib inalili in niaiij.šili posestnikov, da stí na ta način i/,rabi vsaka jjrilika za to rejo in da se izkoristijo vsa ni ogo ča k i' mila za rejo (cb živali. To je pa pri setlaiijib cenali nemogoče. , Y javnom intei'esn je pa tudi to, da Stí reja ])raset iz[)laČři od prvega početka napi'ej in da se ne tratijo krmila S prazno rejo, namreč s tako TP]0," Ivjer trena jio [-ar meseccV ("alintt, da |}ri(iejo živali do svoje nakupne vi'ed-iiosti. Pri sedaiijib cenab se pa prva reja, namreč reja v prvih inesecili, ne nioie izplačali. Zato je pa neopravičeno, da se zahtevajo (ako visoke cene in da se te cene tako nasanjajo! Na ta način si gospinlarji sami .sebi škodujejo, kar je toliko bolj obžalovati, ker sc s tem otežuje vsa pj-asičja-rcja, ki je lavno ya\. manj imovite sloje kinctskega stanu velikega naiodno gospodarskega pomena. T{. Apnov Apno se rabi v kmetijstvu za razne namene, med drugim tiidi za S k o p ] j e ri j e ( rt ali, boljše rečeno, za pripi'avijanje škropilne tekoĎiiie. Apno se izdeluje iz aimenca. Apnenec ali apneni kamen je spojina ogli-kove kisline in apna. Ako apnenec žgemo, oglikova kislina, ki je plin, uide v zrak in v peči ostane ajiiio, ki ga imeiuijeiiio života p n o. Gc i)oškropiino ali polijemo živo ajiiio z vodo, se ngasi, to je, navzame so vode in razpade v prah. Sto kilogramov apna vzame pri tem 3:i litrov vode vase. Ce jtustiino živo apno ležati, se iudi samo od sebe vgasi, kei' jemlje zračno vlago vase. To se seveda vrši bolj počasi. Će polijemo apno z vcčjo množino vode nego je treba, da so samo ugasi, dobimo mastno a i» n o. Tako aimo s'e pi'i nas največkrat pripravlja in hrani. Žalibog se pa brani večinoma prav slabo, tako da ni večki'at prav iiič vietlno. VgaŠcno apno se na zraku kvaj'i, to je iz zraka i)otegiic zopet oglikovo kislino vase in se s|itciiieni zo])et v a[)nenec. To vidimo najbolje na apneni vodi. Oe namreč i'aztopimo košček apna v vodi in pustimo imtem vodo nekaj ča.sa stati, se na njeni površini naredi tenka, svetla skorjica aii škrlup. Ta tenka skoi'jica ni luČ druzega kot tenka plast apnenca, ki .se je nai))'avil na ta način, da se je oglikova kislina, ki se nahaja v zi'aku, .spojila z apnom, raztopljenim v vodi. JS'tikaj jKxíubiiegíi íí(3 godi, če loži ngaseiio a])no v odpiti jami na zraku. Tu se siireminja polagoma v apnenec, seveila ne takoj v cele kamne, ampak le v droban apnenčev pesek. Tako ai)no postaja, kakor pravimo peščeno in s tem manj ■ vredno. Zato je treba, da apno pred škodljivim učinkom zraka zavarujemo. To storimo najbolje, če ga tako dobro zakrijemo, da ne more zrak d» njega. ňlanjše množino apna sjíravljamo na primer lahko v stare sode z vratcaini, ki jili dobi'0 zaiiremo in postavimo v klet, (hi se ne j-azsušijo. Večje množine vgašenega ajma pa najboljše spravimo v jann;. Jama naj bodo obzidana ali vsaj z dilami obita, da se apno 7, zemljo ne meša in ne maže. liadai' apno v jamo napolnimo, zakrijemo jamo z dilami in te zasujemo z zemljo, ki apno najbolje varuje pred škod- ljivim učinkom oglikove kisline v ziaku. Ôe ajjtio l abimo, odki'ijcmo nekaj desk in ko ai)no iz jame izvzamemo, ga zopet z deskami in zemljo dobro zaki'ijenio. Tako se (dirani apno lahko leta in leta sveže in v dobrem in porabnem stanu; Če se pa pnst.i apno v odprti jand ležati in če se presuši, potem postane kmalu slabo. Slabega apna je treba za napravo škropilne tekočine vzeti več kot dobrega. Vsled tega postane ta tekočina bolj gosta, težje se ž njo Škropi in Ški'opilnice zamaši, zlasti pa tudi zaraditega, ker ima shibo apjio obilo diobiiega piiska v sebi. Vinogradniki, nc jiušČajte tedaj apnc-nih jam odprtili, temveč jih takcij, ko vanje apno napolnite, zakrijte in vselej, kaač mogli. Izmed junakov na bojišču smo izgubili, kot so že poročale „Novice", Četovodja IMiko SLarešiniča, ki je padel i)red enim letom pri Jablordd v Galiciji. Padel je tudi dtm 14. junija lanskega leta ob Dnjestru iliko Jîalkovec, star '62 let, vesten in marljiv gospodar. Jie dolgo časa se nahaja v ruskem ujetništvu četovodja Iiliko Starešliiič, posestnik iz domače vasi. Tudi iliko Ćemas in Franc Stai'ešinič, oba iz Zilj, sta zašla med ujetnike. Pogreša se prejšnji ceikvenik Peter Kadovič. Stal je jvroti Rusom. IVcj jc vedno domov insaril, a že kakili devet mesecev ni glasu več od njega. Bil je vesten eerkvenik, zelo pošten mknienič, priljubljen pri vseh. Njegov brat Jožef, ki jc bil ranjen od laškega šrapnela na roki in se zdravil v (Jakaturnu na Ogi'skeni, je bil prišel za en teden na dopust. Marsikaj zanimivega nam je jiovedal iz vojske. V Temesvarii na Ogrskem se nahaja v bolnišnici obČ. odbornik Miko Gcrdnn, ki se je naleze! nevarne bolezni v boju proti Srbom. — Brati smo tudi začeli. Letos prihaja k nam IS „Dol. Novic", dosti za našo malo žui)nijo, 24 „Domoljubov" in 14 „Bogoljubov". Tudi število moborskih udov se je več kot podvojilo. Treba s časom napi'ej ! Iz Adlešič. d(>. felir. Kako dolgo rabi v sedanji vojski pismo iz Ruskega na Kranjsko, kaže nam ta-le slučaj. 20. sept, lani jiisal je naš vojak Ivan Grabrijan iz Adlešič lu št. 25. svojemu očetu vojno dopisnico, na kateri mu sporoča, da je (m.1 12. sepl.embra v ruskem ujetništvu. Piše tudi Šc: (i dni smo mai'širali, zdaj gremo pa na vlak. Druzega ni pisal razun da je gratuliral oCe(u za god za dan svetega Mihaela. In to dopisnico so dobili šele včeraj, t. j. čez več, kakor 5 mesecev. Iz tega se j-azvidî, da se bo gotovo še marsikateri Slovenec oglasil iz ruskega ujetništva, o katerem se gotovo misli, da je že med mrtvimi, ko ni o njem veČ mesecev nobenega glasu. 'Letošnja silna draginja se kaže tudi liri drvib. Sežfitij drv stal je letošnjo zimo v Metliki, kakor se govoi'i, óí) K. Neka žena iz Karlovca pa je pisala svoji so-rodiiici v AdlešiČe, da naj ji pošlje na kak način, četudi po železnici, seženj div, da bi ji poslala za nje rada 5)0 K. Da se jnibližuje jiondad, kaže nam tudi to, da so se vrnili k nam izmed ptic-sclilk -ž« škorci. IS. ťebr. sem videl prve 4. Tako zgodaj se k nam še niso vrnili. „Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem. LISTEK. Pravljica o Kurentu. Marsikdo še ni veliko slišal o Kurentu, o njegovem značaju in življenju. Zares, tudi sedanji resni čas ni primei'en za premišljevanje o Kurentu toda, ker ima j'avno letošnje leto nenavaden dolg predpust in je v torek pusta god, i)iineseiiH) vkljub temu male črtice iz bivanja Kurenta na zemlji. Je pa tudi ilobro za človeka, da saj nekoliko ti'enutkov pozabi sv(itovni bol, ter se saj za malo razvedri od trpečib in nuičnili skrbi. ňe pred rojstvom Kurenta je jirosila njiigova mati lioga, da bi podaril rijenenni otrok u I ri dobrote : Naj bi bil otrok v tisti umetnosti, ki ga bode najbolj veselila, pravi mojster, kakršnega še svet ni videl ; drugič, naj bi ga ljudje -povsod radi spi'e-jcmali in tretjič, naj ))î v svojem življenju vsaj toliko dobrega sl,oril, da bi prišel v nebesa, četudi o.stane samo za vrati, Ku- l'entovi materi so se zares vse tri ]irošnje izpolnile, kerjetakozeló jiobožno nmlila. — Kmečki stan zdel se je Kurentu pi'c-težaven; tedaj sc je izučil i-ajši za kovača. Postal je ob enem pijane(;. Smrdelo mu je vsako delo, tudi kovaško. Tedaj se je pa naučil tudi na gosli igrati. (îodel je tako lepo, da je svet strmel. Živel je lahko brez truda, ker so ga povsod radi imeli in ga vabili na vsako veselico. To je bil direndaj, kjer so pele Kiirentove go.sli! Kdor je to njegovo godl)o le od daleč zaslišal, je začel plesati, naj je bil mlad ali star. Iti če tuili ni hotel, jc nmral ph-sati, kiir so mu začele noge kar same drencati in poskakovali . . . Tako nmč je imel Kui'eiit v svojih goslih ! Ali dostikrat je pa ljudem t.udi nagajal in jim delal kvar in sramoto, da so ga budo preklinjali. Ženske so nesle v mesto v ko-šarnah jajca na prodaj, Kurent pride za njimi in jim zagode. Babe začuó radosti vriskati in plesati, košariie jim pa popadajo na tla, da řse jim pobijejo vsa jajca. — Pastirji so iskali po trnju in grmovju tičjih gnezd. Kurent: se prikaže in jim začne gosti. Ubogi past irji skačejo, se vrte in premetavajo po trnju, da so bili kmalu vsi razpraskatn in krvavi. — Tlačani so spravljali grajsko mrvo. Ko se oglasijo Kurentove gosli, začeli so plesati in so plesali brez oddilia, dokler piivrši nevihta in jim premoči vso mrvo. Gospoda to izve in napove koscem hudo kazen, Tlačani {tokličejo v svoji nesreči na pomoč Kurenta, krivca najxivedane kazni. Kurent jih usliši, se |>ribliža gospodi in ji zagode, tjiaščak zgrald svojo gospo, njegovi sinovi svoje sestj-e in šlo je hop na okoii po tiavtnkul (lospôdi se pridružijo tudi tlačani in Še mnogi ilrugi Ijiidji^, ki so [irišli gledat in lioslušat. — V ne(ieljo je duhoven ljudi ostro svaril, ila naj se skrbno ogitdjejo hudobnega Kurenta. Kurent to izve, pa hajd v cerkev! liila jc |iolua cei'kxv ljudstva. Zač(d je gosti. Ljuilem popadajo knjige na tla in vsa cerkev se sjiremeni v jilesišče. Duiiovtiii je liot-cl ljudi karati, tudi njemu šine ples v noge in se je začel vrtiti na vso moč. To je bilo strašno pohujšanje,! Kurent ni bodil rad v ceikev in še zihij, ko je prišel, bi bilo bolje, da bi ostal doma. — V i)e.klu30se hudobe že naprej veselile, da bodo dobile med-se takega umetnika. l'o.slale so k nJemu svojega jirvaka, tistega zlodja, ki šveplje na eno nogo. lludiČ pozdravi Kurenta v imenu vse peklenske družine in mu i)ove, s kakim veseljem ga čakajo v jiekhi. Kurent prime gosli in veli: kdor je vesel, naj tudi jileše! Začel je gosti in jirvak vseii zlodjev je moral plesati. Za švejiasto nogo to ni majbna reč. Undoba prosi ICurenta, da bi prenehal ali poredni godec .se ne da tako brž pi'eprositi, HiidiČ je javkal in tulil, da jc liilo groza. Godba in ples sla trajala ves teden. Kurent je I»ozabil na jed in pijačo, tako silno ga je veselila ta kratkočasnica s liudobcem. Izpustil ga ni luej, dokler mu niso omahnile trudne roke. V peklu so se ga zdaj manj veselili. Noč in dan so premišljevali hudobci, s kakimi strahotami ga bodo trjiinčili in nu'cvarili, kadar jim jiride v pest. Zdelo Vojna maska rad a. Kaj to buči, kaj to boljni, kaj stresa se, l'jovi, hropí, ko lia oiïroOjc bi svetli Stí s bi'ijpoiii rušilo Jia tla! Ta i)laiiien velikanski, ta bajni žar nc/nanski, ki z jjrozo tiie navdaja — o, povej, povej Uli, kaj je to? rrc(l])u.stMo ti je to VJTeiijc, kot ga doslej ne vé življenje. Le noter pojdi, kar napi-cj, pa niaskarado si oglej. — Kaj ~ kaj je to? O bog ti moj, vanij nesreče nie nocoj ! Otnoten stopim na plesišče, svetovnili čudov jiozorišče. Zamaknen obstojím, zijani, li mrtev sem, li živ, ne znam. Da dvignejo prii'editve slavo, izbrali so redko si I'azsvetljavo, raket, reilektoi-jcv žarni svit po vsej dvorani je razlit, Pa iiaka glasba, „donna santa", nikjer ne vidiš muzikanta, pa vendar ti povsod brni in piska, tuli in gromi. Ùiij, puške, granate, šrapneli pojó, ki vzdi'aniljajo vrsto za vrsto hrupno. Brezkončna je dvorana plesna, kjer innožica vrvi kot besna, ves svet se suČe tu, še Ćrnei grdi, hu! Zuave, Gurke, iiidijane in Seiiegalce vidiJii zbrane, med belokožce silijo ill strašno rogovilijo. In polno tudi je živali — našemljeni ljudje so, kali. Pi'elesten ženski svet je tu, ao pač kraljevskega i'odu. Ponosno dvigajo ti glave in korenjaške so postave. Krog njih se muza par in par, da lep ])oglcd dobil bi v dar.-- Hatia, lej lej ga kavalii'ja, kako nerodno semkaj diija, po tleh peruti vleče, ho, zapleta vanje se z iiogó. Kikeriki! — Kaj češ pa ti V Germaniji dvori ta duša, za se jo pridobiti skuša; zlat prstan vzela mu nekoč, za njim Z(iaj joče dan in noč. „Daj, (laj, najlepša krasotit;a, razvedri zopet moja lica, pa daj, kar moje jo, nazaj, hvaležen bom ti vekomaj." Germanija se šali: „Si li ob pamet, kali, kar moje je, tega ne dam, poišči si ti prstan sam ! Kaj vitezu storiti, ti nioia znano biti, pogumen paČ junak dobi to svoje vsak." Ob strani se prikaže Jarec, bla/iran, krivoiiosi staj-ec, s taktiiko se v i'oki nemaino igrá, prav viižtiega iiekaj KokotU sušijá. V pogovor se vtakne baiiati Anglež, namazan mu jezik je, vsti'ajen in svež, „Oj, kaj pa ti bi rad od mene, za tebe ne najdeni stvarce nobene." „Pač, pusti čez nioj-ja vsa meni oblast, za tebe in mene največja bo čast." In ii.0 naiirej se govoii se ljubosumnost že rodi, Francoz, že poln bodoče sreče, Germaniji na uho šepeče: „Anglež jc lopov, ne veruj niu, iti nič iireveč ne obljubuj niu." Anglež odrine Franca ])roč, Germaniji pravi, hinavski jo zroč: „Le niene slušaj, Franc falot je, kjer laž doma je, tam povsod je." Naposled je bila sklenjena stvar, brez plesa da tukaj ne bode nikdar. Kdor pleše do najskrajnib sil, ta lovor venec bo dobil. — Na novo se glasba je pričela, dvorana cela je strmela. Francoz, Anglež spustita se, po tlaku divje podita se, podita se, potita se, v vrtinec najhujši spuslita se, Germanijo da bi utrudila, a njej Jiajtiianjsa ni Se sila. Že težko sôpeta oba, Germanija jima se smehlja, Najtenjata zadnje Še moči — sedaj pa Že ujta ni. Oba se stegneta po tleh, iji sôpeta kot počen meh. Kikeriki pred kuruik svoj se splazi, bridko toži, joj! Naš Jarec pa bleje: „IJ", „U", kam naj zdaj na varno se podani V Sram ju je pred Osmanijo, pred Avstrijo, Bolgarijo. Galipolj, Dardanelo še uiso izzvenele, ušesa pač Še polna m spominov na Macedonijo, V Solunu ])a še čaka strah, Če bo tako, bo vse šlo v prah. Germanija jja tu oh strani kot sokid gleda t« dvoi'ani, približa se ji Avstrija, piijateljsko ji roko dá. To vidi Medved, strah zverine, ]ia jHiccdijo se mu sline, Zakaj bi ncV Poskusimo, da kremplje si nabriisinio. Kar skoči tja, obe objame, ha, ktiče strastno, to je za-nte! — En sunek, pa že Stric leži, vse Štii'i bolestno od sebe moli. Vi obvezano zdaj l>učo hodi, ter 1)0 dvorani širni blodi, o Mazurih sanja, Gorlicah, jjuvsod je tepcn, da je strah. Ivo pa zagltjila Jarca brala, ježi se iiučtmi tjiu kosmata: „l'o kostanj si me ti poslal, kei' sam si o])eklin se bal. le čakaj, tudi ti boš dal, kar gre, ko svet bo plačeval."-- Ilo, kdo pil tamkaj bniude kuje, nad svetom bridko se buduje? Pa morda vendar im! — Se vé, kraljički trije tam čepe. Kako so osamljeni ti revčki za))u.Ščeni! Spustili so se kar na tla Kralj Bertelj, Pero, Nikita. Preveč .so ])ili ga, so polomili ga, domov bi radi šli, nikjer pa doma ni. Pi'cgrenka mit je kupa, lažiijiveu kdor zaupa. — — O jej, o jej, poglej, poglej, kaj (am-le skače, sirotno Mače I Groliot buči po vsej dvorani: „Oj Maček, Maček ti zasj)ani. Kje pa si bil do slej, da te ni bilo prej ?" „Iniel seiu svojo bando, sem čakal na komando, sem krempeljčke osti'il si, hotn skušal, da dobil si bi solnčiiato Goi'ieo, lo nežno devojčieo, pa če bo še kaj veČ — saj slaviin jc moj meč," Na tilnik skofii Avstriji, globoko kremplje zasadi in praska, grize in se muci, dobi pa take koj )>o buči, da „njamma mia!" zakriči, raziiiršen ves po tleh zleti. Va zavezniki se posvetuje, srdit načrte nove kuje. En iihis samo še, iki bo šlo, poskus le prej je bil, no, no! Najboljše si nabral je Mačke, jtripravil dobro jim je tačke, naval je grozen bil, a glej, ostal je Maček tam, kot prej. Še tretjič in četrtič skuša prodreti verohmnia duša, kozolce pievrača, se zvija kot kača, oči so strupene, iiogé pa lesene, ne pride naprej, le trska : lej, fej ! se jini je sploh nemogoče, da bi utekla njegova duša tijihovim k l'en ip ljetu. Nekoč sta pi'išla h Kurentu Kristus in sv. Peter. Kurent je bil sieer velik gre.šnik, toda kar jc imel, ilal je iz si'ca rad svojeimi bližnjemu. Pogostil je vi.soka gosta, kar je najbolje znat in mogel. Ki'istus ga vpraša, če hoče za plačilo nebesa. Kurent se lepo zahvali in veli: Nebesa mi itak ne odidejo, daj mi natnesto tijîh i'ajši tri druge darove. Daj mi najprej to, da s tega stola nihče ne bo mogel iti preč, razveri Če jaz dovolim. Podeli tako lastnost tudi tej črešnji pi'ed kovačnico, da nihče tie zleze z nje brez mojega privoljettja in tretji dur naj bo, da borle moj kovaški tne)i tako blagoslovljen, da kar pride v njega, da ga ne Itode siiieio zajutstiti, doklei- bom jaz živel, brez moje volje in vednosti. Ki'istus iz-poltii Kurentu želje in gre s sv. Petrom dalje. ivmalu potem je prišel ii Kurentu berač in ga prosil miloščino. Kurent pravi; danes je za mette vesel dan. 1'rejel sem tri lepo darove, pa bom dal I,udi tebi vse, kar premorem. Moje hiše se berači «gibljejo, ker menda vedú, da nič nimam. Danes sem |ta nekaj bolj založen. Prinesel sem s svatbe kračo, bokal vina in plašč, ki so tni ga podarili veseli svatje, da me ni zeblo, Ná, vse to je tvoje! lierač poje kračo, jiopije vino iu ogrne i)lašč. Kurent veli: tlakaj tnalo! Morebiti že dolgo iiisi nič ])oskočil, moram ti stare ude malo ugreti. Vzel je gosle in začel gosti, berač pa je plesal s takim veseljem, kakor ga Še nikoli iii začutil, kar je na svetu. Na ves glas je hvalil Kurenta, da mu je tiajn-avil tako srečen dan in prosil s sk!enj(',niuii rokami Boga in vse svetnike, da bi blagega kovača po njegovi smrti vzeli v nebesa, — Kurentu se je pri))ližala zadnja ura. liud(d>ci ni,so mogli pričakati, da bi sam prišel k njim, zato so )M)siali zopet svojega švepastega prvaka po njega. Hudoba ])ri-švedra v kovačtiico in se hudobno zareži Kurentu veleč mu, da naj se urno odpravi na pot. Jiurent pa mu veli, naj se vsede Pa Avstrija, Hungarija z Lailona se norčujeta. Polentar jezen se maščuje, kraljičino grdo opljuj(3. Oskubljen Čaka na svoj ild, vsaj eno miško rad bi vjel. Le čakaj, ako nimaš dosti, dobiš tam doli še po kosti, v Valoni, tam boš videl strah, ki bo iiohrustal te trn nnih. — — Naprej korakam, ogledujem, vrvenje strašno občudujem, vsak Irudi s(2 za svojo stvai", da njenni v prid jc, drugim v kvar. Tu prireditelj tuaskarade. Grey, stopa poln najslajše iiade, za njim lra!)anti se drve, Vittore, Niko, Poincaré. Velika jata diplomatov, age.ntov, političnih akrobatov, in ~ hahaha, poglej no, stoj, — l)ojacev vidiš tu tiebroj ; na Čelu „kraljev" jim „nečak", ki jezik dolg ima in frak, d'Anunzio — o, o Minister (za poč't) brez dežele, ki bega po svetu kot tele, O Barzilai, — jaj. jíl] ! Pa Essad paša, „kralj" brez krone, ki lizal jirav rad bi albanske bonbone, ill ta in otri, tutti quatiti, ki vedno kličejo; avanti! o zmagi svoji lažejo, pa nam podplate kažejo. — — Kaj je? — Zakaj se stresaš, pa na-me so obešaš? — Preveč jc to — — preveč hudo! — — — Dvorana cvetna je livada, za cvetko cvetka nemo pa}.421 K bel; denai'ni promet 539.103 K 52 hel.; vseh strank bilo je 894. Vlaki iz Novega nussta v Ljubljano in nazaj in lielokrajino vozijo zopet po ]irejšnjerii I'edu ti'ikrat na dan. 200 kron približno je nabral dosedaj že tretji red novomeškega okrožja, kakor smo izvedeli, lîa svetinjice, rož ni vence, križce itd,, za kar so prosili vojaki po časoi)isih. Čast! — Vivant setjuentes! Draginjske podpore ljudskošolskemu in meščanskemu učiteljstvu. Na predlog deželtiega glavarja je deželni odboi' v «viiji litiji .iikliiJiil draíiiniiiktí jiodjioi-ť v enaki izmeri in enakem obsegu, kakor so se izplaťíale oktobra 1. 1915, Najvišjo zahvalo c, ki', nauCnega ministrstva je jtrcjela gospa Lina T i' o s t o v a, učiteljica v St. Jerneju za uspešna delovanje pri preskrbi toplih zimskili branil za vojake v jeseni 1914. leta. — In za iispesno podporo te akcije pa jc jirejel prizTianjc od deželtiega solskega sveta potoiti okrajnega šolskega sveta nadučitelj iti voditelj fj. Karol Trost istotam. Šolska mladina v št. Jerneju je za vojne namene napletla in darovala 158(;tn slamnih kit ter oddala šc 7(j rženili škup-nikov. — „Ajmo, ajmo, — vinai'je zbî-rajmo za vojsko, jib za zmago dajmo", l)od tem geslom je tamoâtija Šolska mliuUna T sedmili tednih vinarjih tiauosihi d{4 sedaj že iyii-05K. — Vsak dva vinai'ja na teden dni, to veliko tisoč ki'oii rodí, — I>a bi jih le! V to pomozi liog in dobra volja! ni hot(;l nebes, ko so mu bila na ponudbo, naj si gre iskíit prebivališča v pekel. Kurent neče delati nadlege in koraka brez strahu proti pekhi. Ko ga zagleda sli'aža, oznani brž v peklu, da pride íúuviit. Hudobe se siiuo prestrašijo, zaklenejo peklenska vrata, se vpró vatije in jih tišče s tako tuočjo, da jitii kremplji predei'ô vi'ata. Kurent pa jim zatolče s svojim kladivoiti kreuiplje k vratom. Nato se /jopct vi'tie pred Jiebeska vrata in prosi sv. Petra, da bi mu vsaj toliko odprl, da bu videl, kaj in kako je v nebesih, .Sv, Pete,i' mu odpre. I.'i-ecej za vrati pa zagleda ICureiit plašČ, ki ga je bil dal beračit in zraven plašča vidi tudi kračo in bokal vina, Ivakor blisk puhne na idašč in se v,sede na njega. Ko ga sv. Peter začne izgiitijati mu piijazuo zavrne Kurent z besedami: Bog je dal lako pi'avieo, da vsak iia svojem labko sedi. (Po bajkah .J, Trdiuo.) Lepaki razglasitve naglega sodstva so so iziiove^a ]'azposlali in nabili na vidnih mestih in kiajib. C. kr. deželna vlada vnovič nujno opozarja prebivalstvo cele Kranjske na to velevažno razglasitev naglega sodstva, da naj ljudstvo zares in dobro prečita iti upošteva dotična določila, da se svari ju'ed izvršitvijo na lepakih navedenih hudodelstev iti da se ijode vsakdo, ki zakrivi tako hudodelstvo, sodil i)o naglem sodstvu in kaznoval s smrtjo. Ves obširen razglas poiuitisuiti v našem listu, nam ni mogoče zaradi premalo pi-ostoia, zatorej naj bode vsaeega ski'b iu dolžnost, da se sam za to razglasitev pobriga v lastno koi'ist, saj je v pogled tudi na vseh županstvih in nabil,a na različnih očitnih krajih. Odprava belili žepnih robcev pri armadi na bojišču. Višje armadno poveljstvo je !uiprosilo vojno ministrstvo, naj ne pošilja armadi na bojišče več belih robcev, marveč barvane. Nadomestnim četam se je zato naročilo, naj maršnitii oddelkom pre])ovejo vzeti s selToj bele robce. Kele robce jiri iirmadi na bojišču zamenjajo jwlagoma z barvanimi. Nesreče, h'ranc ^lartinčič, posestnik na Ravneh iiri Št. Rupertu, je padel k drevesa, ktei ega je obsekaval. Zlomil si je hrbicnico in ni upanja, da l)i ozdi'avel. — .lanez T^avrič, učenec ljudsko š(de iz (ioi'. Polja pri Soteski, si je zlomil desno nogo v stegnu. Oba ])otiesrcčenca se zdravita v kandijski bolnišnici. Umrla je ťebr. ]\Iai-ija Debe vee, kuharicu na Mirni. Pogreb je bil v soboto 2(>. febr. oi) 10. uri do])oliidne z mašo. Iz ruskega ujetništva se je po dolgem času oglasil Karol Stine, posestnikov in mlinarjev siti v Šiuilielu št. 19 pri Novem mestu. SmaM-ali so ga že za mrtvega, kar se ])0 novem letu oglasi z dopisnico, da se nekoliko bolan nahaja v „llinska bolnica" Permski Ujezd, gub. Perm iiosija. Služil je pri 17. pp, 3 komp, Kedaj in kjo je bi) ujet., nt znaiio. Mrtvega so našli dne 23. februarja 6S leluega Antona Uadešček iz Dolenjega (.4rčevja v nekem voilnem jarkn blizu njegovega doma. 22. febr. se je v tetinn noči vračal na svoj dom, (lotovo mu je spodrsnilo na obronku. Zdrknil je v skalnat jarek tei- se deloma ubil, deloma je iitonil. Razglas. Pri zadnjem tia}iadu sovražnih letalcev na Ljubljano sc je dogodilo, da so se zatiesle nerazstrcljetie bombe v iiiše in da se jo jni eni celo poskusilo vžigalnik odbiti. Ker vsako najmanjše premikanje lahko [»rovzroči razstrelitev, se resno svari pred dotikanjem nerazstreljcnili bomb ali izstrelkov sploit ter se najditelj v splošno korist pozivlje, da pusti izstrelek nedotaknjen na mestu, kjer ga je dobil, ter kraj kjer ga je našel, takoj naznani najbližji oblasti ozironui varnostnemu or-gaijti. — jMoi'ebiti najdeni izstrelki so na kraju, kjer so se iiašli pod varstvom varnostnega organa ali druge zanesljive osebe, toliko časa nedotaktijene pustiti, dokler ne pride organ osrednjega artilerijskega depoja, vojna pošta 330 in izstrelke ne izstreli aH odsti'ani. — kr. okrajno glavarstvo. Rudolfovo, dne febr. 191G. Star čevelj kot blagajna, Ermitiia Marega v Trslu je minuli mesec jo'ejela na sodišču pripadajočih ji 200 K. 100 K je |)osIala sinit, ki je pri vojakih, loolv in zlato verižico je pa spravila na kraj, ki se ji je zdel najbolj varen — v star soprogov čevfdj. Soprog nič hudega, ali pravzaprav nič dobrega sluteč, je iie,sel te dni dotirne čevlje v jiopravo k čevljarju Marsiehu. Kmalu nato je bolela l\Iarega vzeti svoj zaklad iz varne shrambe, jta kako se prestraši, ko iie najde dotičnih čevljev. Vpraša soproga in ta ji pove, da j(i nesel čevlje k čevljarju, Žena hiti'o teče k ^lar.sichu, pa ta in njegov pomočnik N. Škot', doma iz Rakeka, odločno I rdita, da nista vidiila ue denarja in ne verižice, čevelj pa je seveda bil priizen. Ker je Škof takoj nato pustil ga, leda in zime jto raznili krajili. Tudi vlaki po nekodi niso mogli voziti. Tudi februai'ja smo imeli prav nenavadno, neugodno in mrzlo vreme. Do Hi. nismo vidilt solnca, kiU* je bilo ali oblačno ali megla, večkrat je tudi snežilo in enkrat deževalo. Od IG. do 20. pa smo imeli lepe solnčne dtii, ravnotako od 22. do 2S, Snega smo imeli ta me.see do pol metra na debelo. Po hostah in ilragah, kamor ne prisije solnee, pa je bil Še debelejši. Skoraj ves mesec je bila izvrstna saniiia, a v stran ])ii skoraj ni liilo iiiogoic iti s živino, ker je bil predebel sneg. Da so mogli iti v lioste po drva, so morali sneg razmetati. í^e prvi teden t'ebriiai'ja je nastojiila v naši župniji precej liudo liripa ali inťliienca, kakor iiiiiinlega jannarja I. lyo"). Oi)olelo je za njo veliko ljudi, poscljno bndo je napadla ženske. Nekatei î so ležali po 1 do H tedne. Ta mesec je umrlo v naši žnjiniji S oseb, kai' je pi'i nas izredno veliko. — Tndi po di'iigili tlcžclali in državali so imeli ta mesec obilo snega in obćntijiv mraz. Po nekoilt l»a tudi zamete in hude vibarje in to celo tudi v Italiji. Ravnotako so bile Indi po razJiciiib luoi-jib bndo neviiite in veliki vibarji, da je poncsi-ečilo veí bai'k. — Pa tudi marec jc bil prav neugoden in večinoma mrzel. ]\inagokrat jc vlekla liudo burja in je večkrat snežilo. Vćasili smo imeli tudi viharje, kakor i), in posebno II. Snega smo imeli čez 40cm na debelo. Led s kalov je izginil šele 17., i)rej jih je pokrival vso zimo. Od Irt. luidalje ]ia je bilo lepše in topleje vreme. Sploh je bila ta zima izredno gi'da in liuda, in stan ljudje niso pomnili, da bi bil siieg ležal kdaj tako nepi'etrgoina vso zimo, t. j. odkar je zapal (i. deceiiibi a, do konca marca ali še daijc. Jjjudje niso mogli skoraj vso zimo niii delati zunaj, Vsled bude zime je poginilo tudi veČ koi istiiib tie, ker niso imele brane in pa vsled mraza. To zimo so tudi striii veliko ti'pele in močno jio-ginile pod snegom. — Tudi diiiga jiolovica aprila je bila prav neprijazna, mokra in hladim. Držala je vciSinoma burja, da je bilo včasih prav hladno. Nekatcriki'at jo tudi deževalo in snežilo. Do 21. ni še skoraj nič ozelenelo, le bezeg nekoliko in tu pa tam kaka bukev. 30. aprila so cvetele šele nekatere bi'eskvc in kaka či'ešnja, a drugo sadje pa ni bilo še skoj-aj iiiČ zeleno in iii še nič cvetelo. Najstarejši ljudje niso pomnili, da ne bi i)ri nas sadje cvetelo meseca ajji'ila. Več jih je bilo tudi, ki še ta mesec niso posadili krompirja. ^lUiljo 11 ri hodil j i i.) Vreme v marcu. v tem tiicsecu se ljudje prav radi [tre-blade in nevarno zljolè. Tedaj: varujte se mraza Íii firepilia in ne zanpajte iiioi'Cbitni auščevi toploti právnič! — iNajiievarnejsi čas v marcu so dnevi od 17. rio 28., zakaj ti dnevi odločujejo vreme, ki bo v bližnjem četrtletju. Ako jo v tem času nevihta in anefi;, se lahko pričaknje mrzlo in mokro vreme ; čo je vzhodni veter in mraz, laliko pričakujemo siisiio, neugodno in rastlinstvu Skod^ivo poiidad, v kateri navadno ponoči ziiirzuje. Kakršen veter jo te dni, tak ostane navadno do mescca-jnnija z malimi izfiremembaiiii. Uf^odnosi in vlažnost z zapadnim vetrom, če jc prccej silen in če je deževno, naznanjata {rotovo trimesečno n^joiino jasno vreme, ob katerem bo vse lepo rastlo. — Ako trajajo hndo zimo b snegom in mrazom se nekaj časa tudi v marcu, je to dobro znamenje lepe spomladi in le)>ef,fa poletja. Vo skušnjah je torej najbo^ ugoden susec, če je mrzel, da ne začne zeleneti, Zaradi ozimne setve pa mora biti ob enem suh, najboíjše brez snega. Gorak sušeč ima rad mrzel april. Vremenski iiregovori. 2i. Če Gabriela dan zmrzuje, več potlej slana ne škoduje. Če 8UŠCC 7. glavo ne zmajè, )ia z repom svojim rad vijè. Čo dolgo v sušcu sneg leži, ozimna setev se mori. Če je sušca že zeleno, redko leto je pleméno. Kur že sušca zeleni, vso se rado [losuši. Če Kiišcc prnJi okrog jiomcta, nam dobro letino obeta. Če v sušcu že igrajo se mušico, v aprilu dobre .še ti bodo rokavice. Razvedrilo. Čudna pravda. Prišel je pred več leti na pustni torek neki reven ])0i)0ttiik v gostilno ter prosil za sest jajce in krnlia, ker bil je silno laČen. (lospodinja mu jih skuha in jjopntnik jih slastno ijojti z velikim kosom kruha, (gospodinja nni še [U'inose- na zahtevo polič vina, ki se mu je Še le ])rav prileghï k tečiii jnžini. Ob neopaženem i.nitnil.ku pa smtikne na piano in izgine, saj ni itnel niti vinaija v žepu, da bi zamogel plačati „ceho". Da se je skojii gostilničar s svojo obilno krčniai'ieo šo nekaj dni jozii po tem dogodku zaradi velike izgube, je umevno. — Bil je zopet piisini toi'ok. Lojia kočija se vstavi pred to gostiln« in iz nje sfo]ii eleganten gosiiod. Gostiiničai' ga iu'ijazno pozdravi, si melo roki, ga ]ielje v sobo in mu odkažo paČ po svojem laziniiu najlepši pi'ostor za taccga netiavadnega odličnega gosta, (liospod si imi'oči seveda dobro ju-žine. IMed tem pa se pogovarja s krčmai'jem o teui in onem. IVi drugi mizi v kolu je pa sedel neki di ugi gospod in je poslušal. Ko se novi gost pokrepča z okusiu) jedjo, tudi debelih ki'apov \mi je prinesla gospodinja, začno praviti gostilničaiju sledeče: „Vi se bodete gotovo še spominjali, kako Vas je raviio pred desetimi leti na pustni dan opeharil neki reven popotnik za šest jajec, ki'uh in vino. —■ Vidite, jaz sem tisti! Takrai nisem imel niti vinarja v žepu, toda posi'očilo so mi je, da sem postal premožen tuož in tedaj pi idein, da Vam plačam svoj dolg. Koliko sem Vam dolžan?^' — V tem hipu [lokllče gospod tam v kotu gostilničarja k sebi in mu zapove na ušesa, da ne sme nič zalitovati danes, ampak naj reče, da mu bode račuii že p(»:la] v mesto. ~ (iospod gost s tem predlogom dolgo ni bil zadovoljen, končno ])a vendar pritrdi in reče gostilničaiju, da mu naj le račun pošlje ali pa osebno prinese na njegovo stanovanje, Ivmaiu potem se gospod zopet odpelja s kočijo. — Sedaj se vsedo krčmai- k svojemu znanenni gostu, ki jc bil advokat. Tti ta mu reče: „Jaz poznam dobro tcRu gospodi; bogat je in trgovec s zlatnino in z juvelî. Ta mož bo moral jajca dobio plačati in midva bodeva imela oba masten dobiček. Jaz mu bodem v vašem imenu napisal račun in sicei': šest jajec je takrat veljalo toliko; iz tistih jajec bi se izvalilo toliko in toliko pišk in pot.idinčkov ; piske bi zopet znesle toliko in toliko jajec in iz tistih jajec bi jniŠel zopet novi kurji zarod in j)oniislite, koliko dobička bi vi naplavili z jajci in kokoši v tekn deset let." Advokat je naračunal nad 100,000 goldinarjev, katere bi moral plačati bogat zlatar. To sta so smejala lakomneža ter še na ta način izpraznila poličke z najboljšim vinom, — Gospod zlatai' dobi zares jjo advokatu račun za jajeca, — Silno se je prestrašil velikanske svote! Sam ])ri sebi je mi.slil, da sodaj postane zo[)el. berač, kajti takšno svoto vendar ne moi'e plačati, — Vzel je revolver ter odšel ves obupan iz mosta proti nekemu gozdu. Tam ga si'eéa kmet in ko ta za])azi, da se je mislil gospod usti'cliti, ga hitro pritue za roko, mu vzame revolver in zavjiije: „Za Boga, kaj mislite storiti !?" — Nato jnu je zlatar vso zgiulbo od jajec povedat in da mu tedaj ne preostaja druzega, kakor da se usmrti in to tem Ijolj, ker nočo nobeden advokat jirovzeti njegove pi'avde. „Gospod, nič ne uuii'ajte!" odgovori kmet. „Vaša pravda je poštena in uujra in bode dobro izpadla za vas. Jaz priprost kmet vas bodem zagovarjal in sicer s po-jioltiim )iorazoni nesramnega tožitelja in nje,govega advokata. Kjioročite mi dan vaŠe sodnijske (»biavnave, naslov vam tukaj povem in pi iŠel bodem pravočasno k sodniji. Z lîogom!" — . Vbogi zlatar so zai'es jjotolaži, gleda za odločnim kmetom in se končno vrne domov napolnjen s sladkim upanjem,. Ko izve dan razprave s])oioči kmetu in ga prosi tedaj za zagovornika, — Osodepolni dan napoči. — V sodinjski čakalnici so že vsi povablj(;nci: gostilničar. njegov advokat in obtoženec — toda kmeta zag()V(U-nika ni! — Uiii bij^dovet.. Sodnik pokliče k obravnavi. — ZlaTaiju se l.emni; srce mu tolče kot kovaško kladvo, trese se im vsem životu, obu|)uje! — Še se poskuša ojiinačili s zadnjo zbrano močjo tej' prosi soilnika za nekaj troiulkov ])o-tijjljenja, ker šc [uide njegov zagovoitiik. Sodink se ga usmili in [ločakajo v.si ter med teni gledajo pri oknih v lep pomla-ilanski dan. —• Kai' pripelje kmet z zavihanimi i'okavi in z bičem v roki velik voz gnoja in na vi'li napolnjen žakelj. Zlatarju so oOi veselja zablestelo in v par treinitkib je bil kmet-zagovornik v dvorani. Veliko smeha je bilo, pi'eden soje zamogla obraviuiva pi'ičoti. —, Tedaj se začne odločilna bitka. Gospod sodnik slovesno pi-ečita težko obtožbo in zagovoriiik gostilničaija potrjuje resnico obtožbe. — „No, obtoženec, imate H proti tej vaši obt ožbi kaj odgovarjati ?" — Nato se oglasi kmet z povzdigneno roko; „Jaz sem tukaj, da zagovai'jam tega jioštenega gospoda trgovca, ki je popolnoma nedolžen. Prosim, potrpito nekoliko; takoj prineseni dokaz resničnosti o svoji izpovedi!" Kmet skoči hitro skozi vrata, — Vkljub resnemu sod-nijskemu značaju jo nastal med tem velik ki'ohot; lo zlatai* je bil rumen strahu, kakor je lunieno njegovo zlato. — Že je zagovornik zopet nazaj in položi l)oln žakelj pred sodnika in ga odveže. Sedaj vpraša k m et-za gov orni k sodnika in druge navzoče: „No jiovejle mi, modrijani, kaj je to v tem žaklju?" — Vsi enoglasno odgovore: ,,1^'ižol!'' — Kmet: „Kakšen ližolV" — Vse je molčalo! Tedaj zopet kmet: „To je vendar kuhan fižol!" — „In gospod sodnik in gospod advokat, povejta mi, ali liodc zrastel iz tega kuhanega fižola nov iižol? — In, aH bode ta kuhan ližol pomnožil svoj sadež tisočero in tisočerokrat, če ga položimo v zemljo in ves voz gnoja naložimo na njega? Odgovorite modri sodnik in tožitelj in ailvokat: ali je to mogoče?" — Vse je ostalo tiho. Nato zopet nadaljuje kmet: „Kakor ni mogoče, da bi se zaplodil iz kuhanega tižola nov tižol, ravnotako je nemogoče, da. 1)Í se iz kuhanih jajec, ki jih je dal tožitelj obtožencu, še kedaj izvalili iiišanei in se pomnoževala kurja zalega na stotisočerokratno vrednost!" — Ker protidokazov in ugovorov ni bilo, jo sodnik zlatarja oprostil in tožitelj je odši'1 s svojim advokatom osramočenim si'cem tioniov s poboijškoiii, da je morul pojdačati vse sodnijske stroške. — Kmet-zagovornik pa je zavihtil zopet svoj bič in odpeljal gnoj na svojo njivo jwln ponosa in si svest, da je tudi kmet ustvarjen za kaj višjega. _ Verjetna ljubezen. Draga, nadebudna Liza, luar je res končana kriza? . . . V časniku sem danes iirala, da nevesta si itostala. Toda ti si gibčna, mlada, vedno bi plesala rada. Ženinu ))a klanja stas tužna doba sivih las. . Kakšna li to žene sila, da si v zakon privolila? Ženin tvoj že star je mož, ti ljubila ga ne boš. „Draga ['epa, no zameri, jaz živim pa v trdni veri, da lju))ila bom vsekdar zlati ženinov — denar". Slab sporazum. i\lilka, ^lilka, hitro vstani ! Vstaiii že na prvi klic. Človek si ktliko [uihrani s tem ti'pljeiija strašnih vic. ];juba mama, take vice vedno rada jaz tipim. Vedno si želim pravice, torej, pusti naj ležim! V sanatoriju. „Koliko jih je umrlo to noč?" Vjiraša strežaja zdravnik. „Štirim poslalo neboje pomoč...'-reče zdravniku sirežnik, „Piiliiii za]Hsal sem včeraj zdravil," reče zdravnik V(;s pol rt. „Petim da, veinlai jih eden jij ])i], ni še [nipravljen na smrt." Za kip presladkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu: Gosjia Uršula Av.senik i krone. Za nagrobni spomenik pokojnemu preč. g. Mihaelu Barbo: Gospa L'ršula Avsenik 2 krono. Loterijske številke. Trst, tebruarja ;i 40 )i'2 (io 57 Listnica uredništva: G. I, K, Sml, Št. Vili Jifi ZiUiiiiii. Kakor vso kiiř.u, boiic inijskov un sojiiii^fii b. timKa dovol tm rasíiioliigo. jNi» THKlii'iio iicomiovano puvorice se ni o/, niii. Preklic. Podpisani MíUJjíi Šušter.-;iČ, (josostiiik v Miilcm Skrjančeveiii, itrekličem vse, kar sem o g.Francu Ilrastarju, gostilničarju v Šiiiibebi, žaljivega trdil kot ]»Oj)oluonia noresnično, in obžalujem, d!i som mu s svojo nepremišljeno govorico čast kratil. Tudi ae mu zahvaljujem, da mi je na mojo prošnjo odpustil in svojo tožbo radi raz-žarenja časti proti meni umaknil, V XOViíM SIIÍSTU, dne 2t. foliviiin-ja HH(Î. isiíi .Matija Šitšlci-Šič. m U 45; t (i ^t V imenu Njegove^fa Veličanstva cesarja ! i', kr. okrajna codiiija v Riidulfuvcm je o olitožbi OiiTftvitulja (iriavnegn pnivdniitvii zopor .ílai-ijo Pelko Kn-vuljo iirostoiikil, (lo g 1-i iiht, k tlim 7 /H. HHT), St. 228 dr/, ziik. r imvKoi'tiopti opTíiTÍtelja državnega pravd-ništvii, iiroBtcobtožuiiku Marije I'clko, [)o datics doiiiiani trlnvtii rnzimivi (lO predlogu obtožitolja, ila hu obto/enko kiiKiiiijo, — mi!Hodila tako: Marija Peiko, 21 let wUra, rojetm v Toijlit-ali, oniožeim, goKliliniarka hiiii, ijekaziiovaiia je kriva ]ircBto|jka 110 S U cch. iiiU, /, diio 7. iivfriiita 1915, il, a'JS, slorjoíiofr" f tom, (la jn dno 'A i->. iii 4./2. t. 1. V Toplieali v iijwii Rostilui prodajatii vojiikoiii krvavo ill jiítiiio klobaso komad od 80 viimrjsiV do 1 krono, dofitii EO v dražili punUltiali take klobáno od fiO do 6U viuaijev, torej ziibtuviila, iKrabljiijo ÍKrciiao raznievc, provxrořciie /. vojuitii KlHnjeiii, na iieobbodiio potrebno teéi oiiitjio éeisnierue eeaa in se idisodi radi lega [lO § I I omcnjciicpa patenta •/, uporabo ^ij '261, ÏHH kjii lia io kron globe, v slučaju neizterljivosti 2 dni Ziipora in poleg tega Se z v znesku 10 K, v siiiřaju iielíterljivosU pa iia I dan zapora. DiUje KO v Hiiiislii S lil iiiitjiioviuio cesarske iia-ledlio dolôf-i, da bo ima ta sodba enkrat objaviti v časoiiisii „Doluiijsko N'ovieo'' ia nabili javno v obéi(ial), kjer obdulžoutia staniijc la kjer j« iuvriila kažnjivo dejaajo, V «ndslu Si 38H kpr. se olito/enka obsoja v [lO-vrat'ilo filroškov ka;ieciKket;a jtoKtoiiaiija. C. kr. okrajna sodnija v Ritdolfovem, odd. III., lino 2'd:. lebniarja lliKi. Grom m, [i. Dr. Hrašovec m. ]). Velika svota denarja se xíiinore mikljuèiti vsakomur, ki postane naš nuroùidk. — Brezidačna pojasnila po.šilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. IVAN SVETE€ brivec in vlasuljar IÎXJDOLFOVO (ílaviii trij, ïl^ nasproti mestni Iiisi jirijioroea že izffotov^icne lasne kito v vseh barvah. Ivjdebije tudi dni^^c lasno iiotreb.šane ter ima vedno v zalofii (»odlai^e, inibi, pri.stno tekočino I[aii--i»('lr<)! ni Haji'mii jtroti izpadanju b\H, potem Itiiriiit za sif,nirno odstranitev kurjih or;es in driiirc toaletne stvari, — Kn)iiije na dro)>iii» in debtdo zinešaiifi iti i-czan'e ženske lii.se. Id8-sii-ii Lepo stanovanje se odda s 1. uiajei» t. 1. v najem v bisi .št, 277 v Novem mestu, obstoječe iz treb [larkotiranih sol», kidiinje, kleti, liopalne sobo in druide pritikliiie. L'oizvé se i>ri lastnici g. Neži Perko v Kandiji. \W-3-2