-¦ 268 ¦*— HASAN-AGINICA: '¦ - i : ' ,.•¦:,•-.•!-". Božič sirote. i e pridi zvečcr k nain, Francek!« ie deiala popoldne pred Svetim dnevoin Ljubičeva gospa Pofokarjeveniu Francku. »Boš videl, kako bo lepo nocoj na Sveti večcr. Pride pa naš Vladiitiir pote, da se ne boš bail, kajne?« se mu je nasmehnila prijazna gospa in iw- ^ gladila drobnoglaveka. Vedela je. da bi se Francck jfihe=» .sam sramoval in bal kakor vsi ubožni otroci, kar V^ jih dela še ubožnejše in neznatiiejše. Zato je bila ^^ gcspa z njimi tem prijaznejša ter jim je rada dclila w \ od svojega. / I \ • J\ . Francek se gospe ni bal, saj jo je vsak dan videl. ^ '*- -* Bili so si sosedjc. Pokimal ji je z glavico in lekel pravit marnici. Frimckova niamica je snužila borno stanovanje, ki |>a je bilo vedno čedno, da bi sc Božič ne ogni! njene uboge hišice. Ta in pa vrtič okolo IIjc — to ie bilo vse njeno imetje. A iiajvečie bogastvo je bil Potokarici mali Francek. Siromašna na imetju, je bila bogata na1 srcu. Zato pa je bil Francek deležen vsesja tega bogast\a, in mamičiiiai Ijubezen do njesja ic bila nepopisljiva. Francek ie sedel na klopco in zrl v ntainiieo. Bil je najrajši pri njej. knkor bi čutil, kdc mu je nad vse dober in kje ga čaka sreča. Mamica \mi je pripovedovala tako lepili stvari, da je FranckmM) srčece kar poskakovalo. Danes pa mamica ni bila tako vesela kakor navadvio. Vedno se je o?irala po otroku In skrivaj obrisala solzo, ki se je prikradlai v oko. Francek pa ni čutil in slutil gorja. ki tare mcmico in ki čaka tudi njega — siroto. Zaglcdal se ie v okno, <;b katerem so slovesno-počasi padale sncžinke. Tako slovesno, kakor bi ne lintele inotiti svctCKa večcra. ki se je 7. nebeškili vlšav polaliko spuSčal na zemljo. »Kako lepe imicike padajo!« je vzkliknil vesclo Francek. Ta vzklik | ie predramil msniko iz njenih tcžkih misli. »To so snežinke, Francck! Deli-.jo pot angelčkom, ki nocoj priplavajo iz nebes pod vsako okno! Zato pa morajo biti šipe čiste kot luč, da bodo lnnjjli Klcdliti v sobo. Vse bodo videli: kje so dobri otroci, kje slabi, kje tibožni. Obrisali bodo ?olze z lic žaJostnih in vlili upanja v trpeča srca. I'a bodo povedbli v nebesih Jezuščku, kar so videli, in ta bo posla( v vsako hišo, kar kdo potrebuje in kakor zasluži. Na Božič inora biti vsakd« vesel.« Pr;tokarica jt1 mnnlknila. Francek je rad poslušal svojo mainico. Tudi zdaj je sedel k njenim nngam — mamiea jc bila sv<\je delo kunčula in scdla — sc liaslonil na njena1 kolciia in prosil: »Sc, maniica, šc! Povei še kaj lepega!« -». 2?0 — »Bom povedala, Franeek, bom!« ic dejala žiflostuo mamica. »Nekaj lepega, toda ne veselega!« Francek se ic še bolj stisnil k mamici. »Nekaj tako lcpega, da ie za-pisano z zlatimi črkami v naših srcih, in tako žalostnega, da se oko crosi, če se misel ustavi ob teni.« Vzela je Franekove drobne roCice v svoje tople niatcrinske roke in pripovedovala:. Pred nedavnim časnm sta živela dva srečtia človeka, oče iti mati, v prijazni hišici. Na vrtiču okolo liiše so cvctele najlepše cvetice. Oče-tovo oko je ob poletnih vcčcrih tak« rado počivalo na pcstrem cvetju. Po vrtu je kobacal in se igral majhen fantck, njiju edinček. Varovala in Ijubila sta ga kakor punčico svojega očesa. Trudila sta sc in delala, da ustvarita svojeinu ljubljenčku srečno bcdočnost. S kakim veseljem je cd-hajal oče ob jutrih na delo! Spremljale so ga nedolžnc sinkove oči in Iju-beče srce dobre žene. S smeiimn na licili se je vračal zvečer, in vsa liiša jc nanovo oživela. Vselci je prinesel siniku kaj s seboj. Tiho in sreeno so živeli, in nič ni motilo njihove sreče. Kar hipoma pa je bnihnilo kakor iz ognjenega žrela: vcjna! Razlila se je po vsem svctu, prišla v vsako mesto in vas, stopila v najzadnjo hišo. In s seboj je odnesla najlepše iu najdražje. Z tijo je odšla tiba sreča. Žalostno je postalo po liišah. Mamice so skrivai brisale solze ter de-lale in delale. Otroci so plalvo Rledali. Ni bilo več očetov - gospodarjev. Odšli so s težkim srcem v vojno, ne vedoč, se !i kdaj povrnejo nied svoje drage. Tudi oni srečni oče je odžel. Ostavil je ubogo mamicn s sinčkom samo v toRi in bedi. Ni bi!o več veselega sniehrj v hiši, ne pestrega cvetja na vrliču. Bleda iri tiha je odhajala zdaj inaniica na delo in jemala s se-b<»i v naročju maleifa sinka. Solze so uplahnile njeno lice, skrb in žalost sta izorali vanje svoje brazde. Mnoeo jih je odšlo v vojno, a vrnilo se iih je malo. Kri je tekla v po-tokih, topla, človoška kri. Možje in fantie so padali pod krcglami kakor snopje na njivi. Mesta so se rušila, vasi so ginile s površia, gozdovi so razpadali. Beda je potrkala na vrata biš, kjer so se zdaj trudile samo matere z nebogljcno deco. Vsepovscd smrt in beda. Nekateri bojevniki so se vračali bohii in ranjeni. Oni srečni oie je odšel, a se ni vrnil nikdar več. Prišlo je na niamico pisanje, da se ie boril hrabro in padel kot junak za dcmovino. Njegovo ime ostane nepozabno. Mamica je ostala s sinkom sama na svetu. Zaklenila )e vso veliko bol in srečo nekdanjili dni v svoic srce, se oprijela dela in bila odslei sinku oic in mati... Mamičina glava je zdrkuila na Franckovo. grenka sclza se ie izgu-bila med svetlimi laski. Tišina je vladala v sobi. Le snežinke so rahlo polzele po steklu. Ali so trkali angelčki? — . * . —•• Žfl ^— Ko sc je dodobra znočilo, jc res prišel Ljubičev Vladimlr po Fraficka. Mamica ga ie oblekla v nedeljsko suknjico in zaivila v toplo ruto. »Le vesel bodi, Francek!« niu je narcčala, »in nič se ne boj!« Liubičevi otroci so z veseljem sprejeli Francka. Zorka mu je od-vila ruto, Milica mii je poravnala laske, Marijan mu je pa prinesel bon-bončkov. Otroci so z veliko ncstrpnostjo pričakovali a'ngelčka. Zorka je bila poscbno neučakijiva. Vsak hip je odpirala vrata, se li ne čujc eesa na hodniku. Prišla je gospa Ljubičeva in prinesla otrokom mleka. »Le pridni bodite, otroci! Angelček kmalu pride. Nccoi ima obilo dela in k onini, ki so najbolj nestrpni pride najkasneje.« Otroci so sc umirili. Razkazovali so Francku svoije igrače in se igrali. Naposled se razlegne droban glas zvončka |x> liiši. Prijeli so Francka v svojo sredo in stekli po hodniku. Vedeli so že prej, kje bo bo-žično drevesce. Tista scba je bila zailnje dni vedno zaklervjena, in hodili sn mimo nje po prstih kakor niimo svetišča. Vrata te sobe sc bila sedaj nastežaj odlprta, in svetla luč se je raz-livala skozi tije. Otrcci so cbstali. Na vTatih je stal gospod Ljubič v vo-jaški uniforin! in razprostrl svoje roke. Otroci so z veselim vzklikoin rtekli k očetu. To je hilo prvo bcžitno darilo. Očc |e l)il prišcl pred par urami na dopust, in iznajdljiva maniica ga je skrila v oni skrivnostni sobi, da izncnadi otroke. Francek ie začudeno gledal. Ni se mogel domisliti, da bi bil 011 kdaj koga klical: cLe. Pa gospod Ljubič ni pregledal Francka. Prijel ga je za eno roko, gospa za drugn in sta ga odvedla k božičnemu drevescu. Tam so s« že radovali LjnbiCevi otroci in ugibali. kaj neki je v onili zavitkili, ki so bili nakupičeni po,d dvevescem. To je bilo vse polno drobnili lučk in lepega nukitja, ki se jc bleščalo kakor samo zlato. ^Otroci so skaikali okolo drevesca in na glas dajnli duška svojemu veselju. 0Spal!« * * Ko ie drugo jutro mamica oblačila Francka. se je ta hiponui oglasil: »Matnica!« »Kai, Francek moj?« »Ljubičev Vladimir jc rekel, da nhnain več očeta. Zakaj ne, mamica?.< -*• 2?2 •*- llvojc otožnili oči sc je resno uiirln v prestrašcne materine. Mamica ie vzela Francka v naroiic, težko ponoHnila in dejala: »Sineči Mii ti lHiveiiaJa prtpuvcdko. Francek. O dveli srečnih Ijudeii. O očetu, ki ie šel na vojno, o uiamici in sinku, ki sta ostala siima na svetu. Oni srečni oče. ki ic moral na vobio in se ni več vrnil, ie bil tvoj i>če. FrancckJ. Ona tiiia. bleda iiiumica svem iaz, in fantek, ki se je igral ok<-lo liišc — to si M, Francck!« In otrok jo vse ra/umcl. Ovil jc mainici drobni rnčid okrog vratu in naslonil Klavico na iijene prsi. »Ti uliogi, zlati moj otrck!« je deiala mamica. »Moja, moja mamica!« je dilmi! Franeek. — ln maniica iii sinčck sta plakala na sveti hožični dan ...