Die PostgebOhr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini.
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O
" ceno 11
, vouiuib piavaun v ^u»u<u>w
DRUŽINSKI TEDNIK
Boljši je človek, ki svojo neumnost prikriva, kakor človek, ki svojo modrost skriva.
Slovenski rek
Leto XVI.
V Ljubljani, 29. junija 1944. št. 26 (7C3)
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/IIL Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 10 lir, Vt leta 20 lir, vse leto 40 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1 liro, stare številke 2 liri, — OGLASI po tarifi.
; »Sovjetska vojska že maršira, da izvojuje j j stare madžarske meje proti zaveznikom.c (Bela ! ■ Kun marca 1919.) — »Borimo se za donavsko le- : S deracijo, da dobimo od zaveznikov boljše mirov- * j ne pogoje.« (Bavarski boljševiki maja 1919.)	*
S »Kralj Peter II. je odstavljen in se ne sme ; : vrniti v Jugoslavijo.« (OP do maja 1944.) — • ; »Mi smo vojska kralja Petra II.« (OF junija 1944.) S
\ Kakor jim kaže — ti jim pa kar še slepo veruj i j
PO TRF.H TEDNIH INVAZIJE
Do poslednje granate
Srditi boji za Cherbourg
Danes minevaio triie tedni, odkar se ie začela tako dolgo napovedana invazija na Francoskem. V tem času so Angloameričani prodrli povprečno 20—30 km eloboko, t. i. mani. kakor seže zaščita njihovega ladijskega topništva. V vzhodnem delu invazijskega bojišča sploh fronta že več dni stoii. le na severozahodu — na Cotentin-skem polotoku — se ie boi dramatiziral. Tam so Nemci v srditi defenzivi ogorčeno branili sleherno utrdbo clierbourške trdnjave.
Sicer pa oodaia realno sliko bojišč — tudi italijanskega in vzhodnega — izvleček iz spodnjega poročila berlinskih voiaskih krogov, izdanega ob koncil tedna.
Berlin, 24. junija. Veliki napad na trdnjavo Cherbourg s kopnega so ie začel. Boii so v polnem teku in zavezniki se jih udeležujejo z uporabo najtežjega orožia kakor tudi s sodelovanjem mnogoštevilnega letalstva.
Govornik vrhovnega poveljstva oborožene sile ie poudaril danes v razlagali k položaju pri Cherbourgu,_ da bi bilo zavzetje mesta in pristanišča za zaveznike optičen usoeh katerega pomena pa za propagando zaveznikov nikakor ne smeiro podcenjevati. Voia-ško gledano bi i>oinenil padec Cher-bourga taktičen uspeh, ker bi s tem zavezniki dobili v svoje roke tudi veliko pristanišče, ki ie iako prikladno za izkrcavanja. V zvezi s tem pa moramo pomisliti, da niso Nemci preveč ovirali izkrcevania invazijskih armad, in sicer na ozemlju, kjer ni nobenih velikih pristanišč. Izkrcavanje invazijskih čet bi bilo v Cl. ;rbourgu zelo olajšano, vendar je p,j mnenju berlinskih vojaških krogi h polotok Co-tentin preozek, da bi f j razvil v drugo bojišče v polnem smislu besede.
Govornik vrhovnega poveljstva nemške voiske ie opozoril dalje na„ to. da ie nemško voiaško vodstvo pričakovalo izkrcanie na nekem drugem mestu in da ga še pričakuje ter da zato še niso posegle v boi velike operativne rezerve, s katerimi razpolaga Nemčija.
Na vzhodnem bojišču:
Pričakovani sovjetski velenapad se ie začel, kakor običaino na širokem bojišču. Sprva s sunki v moči bataljona. ki so naraščali do moči oolka. Tukaj so se pokazali kot glavni odseki naslednji predeli:
1. Od Dnjepra iužno od Mogilova do avtomobilske ceste v Smole»sk. v.
2. Na obeh straneh Vitebska s težiščem pri Sirotinu.	.	,	,
3. Severno od Sirotina do zahodno od Novoževa.	- .
4. Severovzhodno od Ostrova.
Na italijanskem bojišču ie nastopila neka jasnost. Bojišče poteka takole: Severno od Grosse ta. na obeh straneh Rocca-Strade in dalje Po črti Chiusi. Trazimensko jezero, Perugia, iužno od Comerina. Macerata. Jadransko morie. Alexandru torej ni uspelo, da bi nemško vzhodno krilo prebil in odrezal. _ vvNa Finskem se ie položaj na bojišču nekoliko izboljšal. Na kareliiskem bojišču se bore Finci junaško proti sovjetski premoči. Tudi na Aunuški ožini so se začeli umikalni pokreti, ki bo v skladu s položaiem na kareliiskem bojišču.
Junaški odpor branilcev Cherbourga
Fiihrerjev davni stan. 26. junija. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iavlia:
Junaška posadka Cherbourga pod poveljstvom generalnega poročnika von Schliebena se bori od včeraj skupno z močnimi oddelki voine mornarice ter letalstva v notranjosti mesta in iji na pristaniškem nodročiu v ogorčenih pouličnih bojih. Na dva sovražnikova poziva. da prenehamo boj ter da predamo trdnjavo, nismo odgovorili. Razstrelili smo luko in vse vojnovažne naprave. Pred trdnjavskim poveljstvom in pred municijskim skladiščem so se v ognju branilcev zrušili sovražnikovi napadi. Baterija »Hamburg« pod poveljstvom nadporočnika mornariškega topništva Gelb-naaria ie včeraj — kljub temu, da je bila sama močno obstreljevana — po-topila na področju Cherbourga dve sovražnikovi križarki. Razen tega so včeraj mornariške baterije težko poškodovale 4 nadaljnje križarke. Brzi boim čolni so potopili v poslednji noči severno od polotoka Cotentina sovražnikov rušilec..
Na južnem bojišču normandijskega predmostia so se zrušili pred našimi postojankami sovražnikovi sunki vzhodno od Orne. Kraievni vdor smo s protinapadom spet odpravili. Vzhodno od izliva rekevOrne smo s topniškim zadetkom poškodovali veliko sovražnikovo prevozno ladjo.
Na področju Tillvia se ie posrečilo sovražniku, ki ie ve3 dan napadal z močnimi pehotnimi in okleoniškiuu
silami, po izredno velikih izgubaE zasesti razvaline mesta. V boiu proti trem najboljšim angleškim divizijam se ie odlično izkazala vzorna okleo-niška diviziia pod vodstvom generalnega poročnika Baverleina.
Jugozahodno od Carentana ie sovražnik po močni topniški prioravi ponovno brezuspešno napadel.
Po dokončnih poročilih smo v noci s 24. na 25. iunii z bombnimi zadetki hudo poškodovali 4 velike sovražnikove bojne ladje ter neko tovorno ladio: Pri tem se ie posebno izkazal neki letalski oddelek pod vodstvom generalnega maioria Peltza. ki ie bil ze dolgo v borbi proti Angbu.
Podnevi in ponoči se le nadalieval motilni ogeni proti južni Angliii.
V Italiji ie bilo tudi včeraj težišče bojev na odseku med obalo in Trazi-menskim jezerom. Sovražniku se ie posrečilo tam po ogorčenih bojih z našimi četami, ki so se žilavo upirale, pridobiti le nekaj kilometrov ozemlja proti severa.
Po dokončnih poročilih smo v pomorski bitki v Genovskem zalivu v noči na 24. iunii potopili 4 sovražnikove brze bojne čolne. 5 pa zažgali.
Na srednjem odseku vzhodnega bo-iišča se z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje obrambna bitka. V večini odsekov smo soviete zavrnili. Južno in vzhodno Bobruiska ie sovražnik vendar dosegel nekaj vdorov. Tudi na področju vzhodno od Mogileva ie pridobil sovražnik po krvavih bojih ne-kai ozemlja proti zahodu. Tudi na Dvini se bijejo srditi boji. medtem ko so se vzhodno od Polocka in jugovzhodno od Pskova izialovili z oklepniki in bojnimi le^li podprti napadi sovjetov. V teh bojih se ie odlično izkazala saška 24. pehotna diviziia nod vodstvom generalnega poročnika Ver-sooka. Bojni letalci so podpirali obrambni boi voiske. uničili mnogoštevilne oklepnike ter veliko vozil in prizadejali sovražniku težke krvave izgube. Lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili 37 sovražnikovih letal. Močan oddelek težkih bojnih letal je napadel ponoči kolodvor v Smolen-sku. Opazili smo mnogo velepožarov, velike količine preskrbovalnega gradiva pa so uničene.
Na Balkanskem polotoku so čete nekega gorskega armadnega zbora pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Loehra v tritedenskih težkih bojih v iužnoalbanskih gorah razbile komunistične tolovajske skupine. Sovražnikove izgube so bile: 3000 mrtvih in poleg tega mnogo ljudi uie-tih. mnogo orožja vseh vrst ter velika munieiiska ter preskrbovalna taborišča.
Manjši oddelek sovražnikovih bombnikov ie napadel v pretekli noči mestno oodročie Budimpešte. Sestreljenih ie 7 letal. Britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na rensko-westfalskein področju.
Ia vojnih poročil nemške"« vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
Na bojišču v Normandiji so se izialovili sovražnikovi kraievni napadi Na bojišču okrog Cherbourga je imel sovražnik pri svojih napadih izredno velike izgube. Šele potom, ko so proti večeru naše čete Po ogorčenih bojih iz bližine izgubile nekaj oporišč, se ie posrečilo nasprotniku, da ie prodrl do mostnega roba. Angloameričani so začeli napadati na področju Tillvia. Boii v tem odseku se nadaljujejo. Vzhodno od izliva Orne so razbile naše obalne baterije kljub močnemu obstreljevanju sovražnikovega topništva neki angloameriški izkrcevalni oddelek in zažgale več prevoznih in tovornih ladij.
London in njegove zunanje okraje še zmerom obstreljujemo. Novo orožje povzroča v mestu kakor tudi v niegovi okolici velike požare in eksplozije.
V Italiji se bijejo na odseku severno od Grosseta hudi boii. Sovražniku se ie tu zaradi premoči posrečilo vdreti v naše postojanke. Na vsem ostalem bojišču so naše čete odbile vse sovražnikove izvidniške sunke.
Na vzhodnem bojišču biieio naše divizije na vsem srednjem odseku hud obrambni boi s sovjetsko vojsko. Sovražniku ie uspelo razširiti svoie vdore le vzhodno od Mogileva. ob snio-lenski avtomobilski cesti, zlasti pa na področju pri Vitebsku. Na tem področju smo uničili 252 sovražnikovih oklepnikov. Med Polockom in Psko-vom so naše čete odbile vse boljševi-ške napade. Tu je nemško topništvo uničilo 27 sovražnikovih oklepnikov. Jugovzhodno od Ostrove. na področju Pskova in severozahodno od Narve so se izialovili vsi sovražilikovi napadi.
Severnoameriški bombniki so 24. t. m. napadli področje Ploestiia. Nemško in romunsko protiletalsko topništvo ie sestrelilo 23 sovražnikovih letal.
Nemška bojna letala so 23. t m. ponoči bombardirala neke cilio V jugovzhodni Angliii.
Slovenci, Slovenke1
Danes, ko se ves svet trese od bobnenja vojne vihre in se bližamo odločilnim dogodkom, ki bodo krojili usodo sveta, danes je potrebno, da slovenski narod javno manifestira svojo voljo d« življenja in izrazi svojo notranjo solidarnost v stremljenju po boljši bodočnosti.
Da pokažemo vsemu svetu, da smo Slovenci s komunizmom že krvavo obračunali, da smo iztrebili iz dna korenin našega narodnega drevesa vse, kar je bilo komunističnega, bo
na Kongresnem trgu
veliko narodno zborovanje.
Slovenci smo v preteklosti žo imeli mnoge shode, važno in uspele, toda to narodno zborovanje bo mnogo višje, mnogo pomembnejše, zakaj narekujejo ga koristi našega naroda, zahteva ga izredni čas, v katerem živimo.
Slovenec, Slovenka!
Veliko narodno zborovanje naj dokaže vsemu svetu, da se je slovenski narod strnjeno okrog svojega voditelja, prezideuta generala RUPNIK X, brea izjem lotil obnove in zgraditve novega življenja in da jo rušilnemu besu komunistov uspešno postavil nasproti svoje gradilno navdušenje.
Oči vsega našega naroda bodo ta dan uprte r belo Ljubljano, srce slovenske domovine, iz katerega bo pognala nova življenjska sila iu se kot kri po žilah razmahnila tja do zadnjega^ kotička slovenske zemlje.
Tvoja narodna dolžnost, Slovenec in Slovenka, je da se zborovanja udeležiš in s tem pokažeš, kako se zavedaš veličine usodnega trenirka, v katerem živi tvoj narod, da s svojo udeležbo dokažeš, da si Slovenec in da hočeš to ostati.
Podrobnosti o zborovanju samem bodo pravočasno objavljene.
Običajna protikomunistična predavanja v tednu zborovanja od 25. maja dalje zaradi priprav odpadejo.
Slovenski Ljubljani!
V zgodovinskih časih bo Ljubljana na Kongresnem trgu manifestirala za svoje
slovenske in narodne vzore.
Odklonila bo jasno in nedvoumno mednarodno komunistično barbarstvo, ki je našemu narodu prineslo tolikšno zlo, in izpričala vsem, da čuti, misli iu dela resnično tako, kakor to pristoji prestolnici naše domovine.
Vabimo Vas, dekleta in žene, da ta dan še posebej pokažete (tvojo slovensko asuvest ia si za veliko manifestacijo slovenske misli nadenete
slovensko narodno nošo.
Naj ne bo dekleta ne žene, ki premore narodno nošo, da bi je tega dne ne vzela i* omare!
Vabimo pa tudi može in fante, da si, če le mogoče, za ta dan oskrbe narodno nošo! Pokažimo svetu, da smo Slovenci res Slovenci, pokažimo to tudi s svojo narodno nošo!
■ Vsa podrobnejša navodila so objavljena v dnevnikih.
Pripravljalni odbor
„v«.v v JZZA KREMELJSKIH kulis
Umor generala Vatutina
Židovsko plačilo sovjetskemu vojskovodji
Vsakdo, kdor je poznal poveljujočega generala na ukrajinski fronti Vatutina. ve povedati, da je bil ta visoki častnik sovjetske armade v svojih najlepših letih in zdrav ko riba. Zato je prišlo nedavno< sporočilo sovjetske brzojavne agencije TASS. da so. generala Vatutina zaradi bolezni odpo-klicali in da je njegovo mesto prevzel maršal Žukov, toliko bolj nepričakovano.
Nihče v rdeči armadi ni verjel tej nenadni dozdevni bolezni priljubljenega generala. Vsi so slutili za vto novico nov zločin Stalina in maščevanje s strani Vatutinovih židovskih sovražnikov. Stotnik 472. strelske divizije Evdokinov, ki je prišel v nemško ujetništvo, je izjavil, da je na dan odpoklica osebno sam videl generala Vatutina sijočega od zdravja in dobre volje v prvin črtah bojišča. Po njegovem ni prav nič kazalo, da bi utegnil biti general Vatutin bolan ali potrt.
General Vatutin je bil med najbolj priljubljenimi in najzmožnejšimi sovjetskimi častniki.
Kakšni so torej neki bili vzroki, da so tako zmožnega poveljnika tako rekoč meni nič tebi nič postavili pod kap, in sicer v času, ki je bil za rdoco armado vse prej ko lahak?
Vatutin. energičen in značajen častnik, se je odlikoval predvsem po svojem odločno odklonilnem stališču do političnih komisarjev, politrukov in drugih političnih »strokovnjakov«, ki niso v resnici nič drugega kakor apenti GPU. pa tudi po svojem Pvr<?ti-židovskem prepričanju. Ta okoliščina je zadoščala, da si je nakopal sovraštvo GPU.
Židovstvo v Kremlju je znalo Stalinu. ki živi čisto pod vplivom Židov, priljubljenost in popularnost generala Vatutina naslikati v takšni luči, da je pričel sadistično navdahnjeni in za svojo oblast bolestno tresoči se diktator gledati v zmagovitem generalu bodočega tekmeca, in je zato res brez obotavljanja izdal povelje za takojšnjo »likvidacijo«.
^ Ko se je novica o odstavitvi generala Vatutina razširila, je bilo vsakomur. kdor pozna metode Kremlja, posebno pa Stalina samega, jasno, da
so dnevi generala Vatutina šteti. In res ni trajalo dolgo, da je TASS 15. aprila tega leta na kratko sporočil svetu, da je general Vatutin v Kijevu podlegel neki »operaciji«.
Vatutinov primer je podoben primeru popularnega poveljnika in organizatorja rdeče armade Frunseja, ki je moral'svojca« na Stalinovo povelje prav tako žrtvovati svoje življenje na »operacijski mizi«. Stalin, odnosno GPU, ki organizira takšne »operacije«, nista mogla slavnega in zaslužnega generala Vatutina v tako težkem in odgovornosti polnem času spraviti s poti na kratko s strelom v tilnik kakor njega dni nekatere najzmožnejše častnike in maršale rdeče armade: prav tako niso mogli ali pa niso hoteli vpri^oriti proti Va-tutinu kakšnega »vohunskega procesa«. zato so se odločili za preizkušene* »ponesrečeno operacijo«.
Po izjavah ujetih častnikov je bil Vatutin nasprotnik Stalinovih načrtov, prodirati vse dalje in dalje proti zahodu. Narobe, zastopal je mnenje, da se je treba ustaviti in oslabljeni in izkrvaljeni rdeči armadi tako prihraniti morebitno katastrofo. Prav tako je vse iznova in iznova zahteval drugo bojišče. Kajpak to prepričanje ni dišalo svetovnemu židovstvu. ki hoče v svojem pijanem zmagoslavju nadaljevati boj do poslednjega ruskega vojaka.
Omembe vredna je tudi naslednja zanimiva podrobnost: poročilo o Va-tutinovi smrti je razglasil TASS 15. aprila zgodaj zjutraj, hkrati je pa objavil vsebino sožalnega pisma s podpisi 44 najvišjih osebnosti SSSR. Ker je bilo v eni ali dveh urah po generalovi smrti nemogoče zbrati 44 podpisov osebnosti, raztresenih po vsej ogromni Sovjetski zvezi. je na dlani, da so bili pismo že ore.j predložili podpisnikom: bilo je torej ze vnaprej natanko določeno, da mora general v noči na 15. april umreti za »operacijo«. Značilno je tudi, da je med znamenitniki. ki so sporočili svoje sožalje, manjkal Stalin.
Novi zločin Kremlja ponovno dokazuje da Stalin ne trpi priljublje nosti drugih in da da zavratno umoriti vsakogar, kdor se mu zdi nevaren.	rost,	Monakovo.
Slovenska pubertetna romantika
Popolnoma razumljivo in naravno je. da se vsak narod v dobi svoje prve narodne zavesti, teko rekoč v otroških letih svojega življenja, ozira na druge, sorodne, močnejše in naprednejše narode in išče pri vnjih pomoči ter vzorov za svoje težnje. Tako je bilo tudi z našim slovenskim narodom v času preroda. Tega je pri nas rodila doba romantike, ki je iz svojega izhodišča v Nemčiji prekva-sila tudi vse Slovane tedanje habs: burške monarhije. Sami še negodni in nesposobni za narodno samostojnost, smo iskali zlasti kot majhen narod, razkosani na več dežel in držav in brez velikih zgodovinskih tradicij, izpodbude za samozavest in odločnost čakajočega nas dela v veliki slovanski skupnosti. Te izpodbude, čeprav rojene le iz romantičnega in nestvarnega zanesenjaštva, so bile tedaj za našo prebujo in rast ne samo potrebne, ampak tudi koristne. Iz njih so nam dotekale sile požrtvovalnosti, vztrajnosti in vere, brez katerih ne bi bili nikoli dosegli svojega čudovitega in razmeroma naglega vzpona, ki smo ga doživeli.
Toda v življenju narodov je kakor v življenju posameznikov. Doba mladostnega prebujanja se mora prej ali slej zaključiti, z zaključkom te uobe se pa mora pričeti življenje na lastnih nogah in temeljih stvarnosti, ki je najčešče hudo različna od pubertetne romantike. Nehati se mora verovanje v utvare, zidanje gradov v oblake ter neprestano oziranje po žlahti in pričakovanje darov od stricev in tet. Življenje odraslemu človeku, in prav tako narodu, ničesar več ne podarja. Kar potrebuje, si mora ustvariti sam. In šele v tem resničnem, pravem življenjskem boju se pokaže, koliko je kak človek kot posameznik, ali narod kot skupnost, sposoben izvrševati dodeljeno mu poslanstvo lastne usode in pomembnosti za človeštvo. Zakaj čim bolj postane samostojen in čim manj prosjači pomoči pri drugih, tem krepkejši je njegov obstoj.. Človeku in narodu s krepko lastno voljo in usmerjenim hotenjem se niti v najtežjih trenutkih ni treba bati za svoj obstoj.
Mi Slovenci, tako se zdi. pa dobe pubertetne romantike še vedno nismo preživeli, ali pa smo sploh nesposobni, da bi se končno kdaj sami postavili na svoje noge. Še vedno verjamemo v prazne utvare, ki so neskončno oddaljene od življenjske resničnosti, in še vedno si iščemo stricev in tet. od katerih potem pričakujemo darov kakor nebogljeni otroci. In to kljub temu. da smo bili prav v svoiih utvarah in stricih ter tetah že tako neskončno hudo razočarani kakor noben drug narod v tem stoletju. Spomnimo se v tem pogledu samo nesrečnega leta 1918! Nikar naj namreč nihče ne trdi. da se je tedaj moralo z nami zgoditi tako. kakor se je. Več kakor drugi smo bili svoje usode krivi sami. Zakaj zložna pota v svojo nesrečo smo si bili utrli^ z neodpustljivo lahkovernim zanašanjem na strice 111 tete. slovanske in neslovanske. Bili smo skorai brez izjem prepričani, da nimajo ti strici in tete prav nobenih drugih misli in želja, kakor samo osrečiti neki slovenski narod. V tem usodnem prepričanju smo zato opustili vsako delo. ki ti nas bilo moglo postaviti v položaj resnične samoodločbe, šele ko smo dobili od stricev in tet namesto darov udarce, smo se razočarani spogledali 111 si pi-ieeli drug drugemu na otroški način očitati krivdo. Krivi smo pa bili vsi. Zakaj temeljna politična resnica je: vsak narod ima tako vodstvo, kakršen je sam, in tako usodo, kakršne je vreden.
V tei drugi svetovni vojni stojimo Slovenci znova pred enako odločitvijo svoje usode, kakor smo stali v prvi. Samo da bo ta odločitev po vsej priliki dokončna in nepopravljiva. Takšni in tako, kakor bomo izšli iz sedanje
Ereureditve sveta, bomo ostali — ce
omo sploh ostali — za dolgo ali za vso bodočnost. Namesto pa. da bi se, zavedajoč se tega usodnega zgodovinskega trenutka, s strnitvijo vseh narodnih sil in z vso skupno energijo, enotno voljo in zasnovo lotili usmerjanja krmila svoje usode v hotene smeri, smo se razdrobili v politikante, gradeče svoje upe in načrte spet na utvare pubertetne romantike, še bolj kakor leta 1918. pričakujemo zdaj darov od stricev in tet. Pa še v tem si nismo edini, kdo so ti naši strici in tete. Z židovskim internacionaliz-mom boljševizma okuženi Slovenci pričakujejo darov iz Moskve, in njim se pridružujejo tudi še nekateri, čeprav bolj maloštevilni »Hejslovanic, ki so prespali celih sto let zgodovine in ne vedo niti tega, da Moskva že od leta 1917. še po obliki ni več slovanska, ko po duhu itak nikoli ni bila.
Drugi del Slovencev se ozira no angleških in ameriških stricih in tetah in še dandanes veruje, da nosijo že zdaj v svojih torbah in cekarjih
Slovenci in Slovenke, pokažimo z udeležbo na velikem narodnem protikomunističnem zborovanja svojo narodno zavednost tn voljo do življenja!
Na velikem narodnem protikomunističnem zborovanja bomo dokazali, da smo v teh usodnih dneh lesno strnjeni okrog svojega ljubljenega prezidenta generala Bupnika!
Z generalom Rupnikom za narod — proti komunizmu in vsem njegovim pomagačem!
Delavski vestnik
Ne znižanje v revščino, dvig v blagostanje!
Vsaka zdrava t<;žuia za izboljšanje socialnega reda mora slremiti do tem. da dvigne blagostanje tistega stanu in tistih posameznikov. katerih življenjski položai ne ustreza zahtevam urejenega in zagotovljenega obstanka. To se pravi, da se bori za to. da dosežejo tudi za Dostavljeni boljše razmere in so zadostno preskrbljeni z vsem. kar DOtrebuieio zase m za svoie družine. Tudi vsak delavec, ki ni raz-Krize.n in pokvarjen od zagrenjenega sovraštva in škodoželjnosti, si želi le to. da bi se tudi niemu bolje godilo, ne ca da bi še tistim, katerim se že bolie godi odvzelo vse in bi prišli na njegov ooložai. Zakai s tem. da bi se drugim slabo godilo niemu samemu ne bi bilo prav nič pomagano.
Komu n isti (Sna težnia Pa ie ravno nasprotna. Komunizem stremi povsod za tem. da ustvari tudi iz tistih, ki se iim ie kdai bolie godilo. siromake in iih v živi jen iškem standardu ■potisne čim niže. Komunizem torej ne d v i e a 1 i u d i v vimi položaj, da bi iih v tem izenačil. ampak iih izenačuje v revščino. To ie pokazal povsod, kjer se ie kdai uveljavil, v vsei ža-las-tni popolnosti pa v SSSR. Tam ie res odstranil razlike med liudmi in stanovi vendar nima od tega delavec nobene koristi, zakai zaradi tega »izenačenja« se mu ne godi nič bolie. Njegov zaslužek ie še vedno tako nizek. da mu zadostuje le za najnujnejše potrebščine. Živeti mora torei še dalie utesnjeno in prešteti vsako ko-peiko. preden io izda.	.
'/.ato pa ie delavec v komunistični državi izgubil vse svoboščine glede proste izbire dela in gospodarja. glede p.-itožb in stavk in svobodne organizacije. Razen tega ie izgubil možnost razi>olagan\a s svoiim premozeuiem po *vobodni volii in vzgajanja svouh otrok po lastnih želiah. Boliseviski sistem mu sicer dovoljuje, da ima mai-lino posest v obliki hišice, če more priti do nje (navadno nikoli ne more). toda te svoie posesti ne sme zapustiti svoiim otrokom, in ti otroci tudi nimajo nobenega upanja. da bi se kdai dvignili do boljšega zivliema. kakor ga ie živel niihov oce. lo se pravi, da v komunističnem redu revež ne ostane le revež ampak morato ostati reveži tudi še nieeovi otroci in otrok otroci.	_	, ,
Rešitev socialnega vprašanja delavca torei ne more biti v boliseviskem idealu potisnitve človeške družbe navzdol. ampak v idealu lake organizacije ki bo delavca dvignila navzgor, ne da bi mu pri tem vzel« kakršne koli človeške in državljanske svoboščine. Taka organizacija ie mogoča in io bo bližnja bodočnost tudi prinesla brez boljševizma in v vsakem primeru. liai se ta voina konca kakor koli — le z zmago sovjetskega in plu tokratskesa sistema ne. Za tako orga nizaciio bonio vsi delavci in zan io se bomo združeno borili oo svobodni volii. brez diktature pokvariene komunistične gospode.
Manifestacije v Beogradu
Beograd. 28. iuniia. Ob tretji obletnici boia proti boljševizmu ie v beograjskem radiu govoril v imenu vlade prosvetni minister Jonic. Med dru-Bini je deial. da Srbija Tazume pravi luunen boia proti bolisevizmu m da se vsi Srbi bore danes kakor en moz »a svoie narodne ideale.
Na ta dan se ie vrsik v beograiski stolnici služba božja za žrtve komuni-•tičneaa terorja in za iuaiake. padle t boju proti tolovaiem. Službe bozie •e io udeležil tudi general Nedič.
Beograd kakor tudi vsa druga srbska mesta so bila ta dan v znamenju protikomunističnega boia. Po manioin tn večiih srbskih krajih bo se vršila Jfcorovania. na katerih so Srbi manifestirali in iztavliali svoio volio. boriti te do končne zmage nad komunizmom.
Bibliofilska knjižna tombola Zimske pomoči
Pojasnila o žrebanju in razpis dobitkov
Zimska pomoč vabi vse prebival- j stvo, da se udeleži v naivečiem številu j bibliofilske knjižne tombole v korist j Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse j knjige bibliofilske kniažne tombole delno v novem tisku, delno popolnoma na novo. delno nalašč za to priložnost opremljene, bodo te knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tombolske karte za bibliofilsko knjižno tombolo bodo veljale po 100 lir.
Bibliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke:
a) 250 dvoik. Vsaka dvoika dobi naslednje knjige:
1. J. Jurčič: Cvet in sad. Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka in ilustracijami akad. slikarja prof. S. Šantla. V večjem formatu in na boljšem papiriu kot liudska izdava.
2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. Uvod napisal dr. Joža Lovrenčič. V večjem formatu in na bolišem papiriu kot liudska izdaja.
3. I. Pregelj: Na vakance. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami akademskega slikaria M. Preglia in z uvodom prof. B. Preglia. avtorjevih sinov.
4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izdaia z lesorezi M. Tršaria in uvodom dr. Tineta Debeljaka.
5. Zbornik Zimske pomoči 1944. Bibliofilska izdaia prispevkov slov. pisateljev in pesnikov.
b) 125 trojk. Dobitki: knjige 1 do5 in
6. Ivan Cankar; Podobe iz sani. Nova bibliofilska izdaia.
e) 175 četverk. Dobitki: knjige 1 do 6 in
7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prireiena izdaia.
8. N. Velikonju: Otroci. Novela. Prirejena izdaia.
ž) 50 petoric. Dobitki: knjige 1 do 8 in
9. Z. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prireiena izdaia.
10. M. Maleš: Carkarjeve risbe. Bibliofilska izdaia. d) 25 tombol. Vsaka tombola dobi poleg knjig od 1 do 10 še posebne dodatne dobitke, in sicer:
1. Cankarjevi zbrani spisi. 2. Šantlov e izvirne ilustracije za Jurčičev ronian Cvet in sad. 3. Finžgarievi zbrani spisi. 4. Pregljevi zbrani spisi 5. Tavčarjevi zbrani spisi. 6. Originalne Bi rol love ilustracije za bibliofilsko izdajo Gregorčičeve ode Oliki. 7.. 8.. 9.. 10. in 11. Originalni odtisi Debenjakovih bakrorezov k Dularjevemu romanu Krka umira. 12. in 13. Debeljak Tine: Kitica Mickiewiczevih. Z izvirnimi uiedankami akad. slikarice Bare Remčeve. Tine Debeljak: Šopek Cankarjevih pisem. Bibliofilska izdaja 14. in 15. Zbrana dela Otona Zupančiča. 16. Zbirka Slovenčeve knjižnice. 17. Zbirka Naše knjige 18. Zbirka Dobre knjige. 19.. 20.. 21.. 22. in 23. Stele: Slovenski. lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov. 24. Zbirka kniig: M. Kos: Zgodovina slovenskega naroda. F. Grivec: Knez Kocelj. Ložar. Vodnik: Sodobna slovenska lirika. 25. Revmont:	Kmetje.
4 kniige. Dr. Debeljak: Revmontovi kmetje v luči književne kritike.
Vsak kupec tablic dobi tastoni krasno izdano novo pesnitev pesnika Severina Šaliia: Spev moii zemlji. Te obširne pesnitve bo tiskane samo toliko. kolikor bo kupcev.
Katero dodatno tombolo bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb._ Številke kniižne tombole bomo žrebali oo naslednjem redu:
30. juliia. v nedelio. prve številke
^2^'av'gušta. v četrtek, naslednie šte vilke za troike:	......
6. avgusta, v nedelio. nadalmie številke za četvorke:
10. avgusta, v četrtek, vse številke.
ki so potrebne za dosego dobitka pe-torice:
od H. do 15. avgusta bomo objavili nadaljnje številke, katere so potrebne za tombolo, ki bo razglašena v torek, 15. avgusta.
Lasti.ik tombolske karte, ki ie zadela kak dobitek, na primer dvojko, ue sme igrati dalje, temveč mora svoj dobitek takoj v naslednjih dneh Po izžrebanju dvigniti v pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za troike itd. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke. Dobitkov ie točno toliko, kolikor ie razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvoik. troik. četvork, petoric in tombol. Nedvignieni dobitki bodo čakali lastnika do 20. septembra t. 1. ali točno mesec dni no dnevu. ko bodo izžrebane tombole Zato nai bodo tudi udeleženci tombole izven Ljubljane brez skrbi, da ne bi dobili svojega dobitka, če bo z? det.
Vsi dobitniki tombole bedo poklicani v nedelio 20. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne v mestno posvetovalnico, da bodo žrebali, katera zbirka kniig tim pripade poleg onih. ki so določene za tombolo. Kniige bodo dobili takoj po žrebanju. Zunanji dobitniki tombol moreio pooblastiti kakega, liublianske-ga znanca, da žreba zanje, ce ne bo žrebal zanie član pisarne Zimske pomoči in iim bo zbirka knjig shranjena v pisarni.	,
Vodstvo tombole ima ^pravico. da dneve žrebania preloži, če bodo razmere malo zavlekle natisk novih kniig.	,	, .
Tombolske karte bomo prodaiali na najrazličnejših mestih in pri posebei določenih prodajalcih. Na razpolago so tudi v pisarni Zimske pomoči v Gradišču in v Ulici 3. maia.
Vsa nadalinia pojasnila bomo obia-vili v naših dnevnikih.
V Liubliani. dne 15. iuniia 1944.
Po pooblastilu prezidenta. predsednik Zimske pomoči: Velikonja.
IZGUBE KOMUNISTIČNIH TOLP
V Ljubljanski pokrajini
Pretekli teden so domobranci pri P r i m s k o v e m zajeli ves tren neke tolovajske brigade. Komunisti so io po tem porazu popihali proti Gorjancem.
Tudi pri Grosupljem so domobranci v boiu z razbojniki želi .uspehe Prepodili so iih iz Kriške vasi.
V prvih dneh iuniia je neka domobranska enota čistila ozemlie okrog Mirne peči. Trebnjega m Velikega Gabra. Dne 3. iuniia so domobranci naredili komunistom zasedo., tolovaji so res zašli vanjo. Vnel se te boi. v katerem ie padla neka komunistka, več banditov ie bilo Pa ramenih. Na-slednia dva dni so se razljouiiki, domobrancem spretno izmikali, a ze b. iuniia so iim spet nrisli v pest. io kratkem bom so komunisti zbezali in pustili na boiišču enega mrtvega in enega ranjenega.
8. iuniia ie odšel neki domobranski oddelek proti Tržišč u. Na V.®8®1' gori so iim hoteli tolovaii narediti zasedo. a »e iim ni posrečilo. Domobranci «o izpregledali njihovo nakano, začeli streljati in po kratkem boiu zapodili komuniste v beg. V bom su padla en komunist in ena komunistka. Med domobranci ie bil eden ra nien.
10. iuniia so odkorakali domobranci proti Mirni peči. odtod. Pa v Trebnie in v Veliki Gaber. 1 ri ireb-niem so »e spopadli s terenci, ki so hoteli motiti domobranski pohod. Padla sta dva terenea. Nekoliko dahe od Trebnjega ie neka domobranska četa
n;, kar so si poželeli.^ Treba jim bo I M uteči naproti, in že bodo deležni
ijratih darov. Da, seveda, saj sta jjondon in Washington stopila v •vojno pač samo zato. da bosta mogla Osrečiti neke Slovence, o katerih pa T Angliji in Ameriki komaj kdo ve, da smo sploh na svetu. Kako nora lahkovernost! Nič drugačna kakor leta 1918. In to kljub temu. da sta nas prav tedaj ista stric in teta razrezala po živem telesu in se za nase proteste še zmenila nista. Kako pa nai bi se bila tudi zmenila za neki narod, ki se sam ponižuje v položaj objekta, namesto da bi si s svojo lastno voljo in enotno usmerjeno silo priboril spoštovanje subjekta, s katerim bi potem morali računati vsi. bližnji in daljnji, veliki in mali, naklonjeni in nenaklonjeni.
Tretji del Slovencev se zanaša na velikodušnost nemškega naroda jn pričakuje, da bo pač zvest načelu, ki ga razglaša — načelu o uskladenem sožitju evropskih narodov — dal tudi nam Slovencem dostojen položaj, v katerem nam bo mogoče živeti in razvijati dalje svoje sposobnosti na na rodnih temeljih. Nemški narod je res postavil tako načelo, in tudi glede na« Slovencev gotovo ne namerava delati izjeme, toda njegovo stališče je bilo in je. da pripada vsakemu na-KkIu le tak položa j, kakršnega si sam zasluži. Položaj enakopravnosti, spoštovanja in upoštevanja pa zasluži le t.-:' narod, ki sam sebe spoštuje.
Bombam na kljub!
upošteva in je pripravljen dati pozitiven prispevek za izgradnjo nove evropske skupnosti. To se pravi, da bo upoštevan le tisti narod, ki sam ve, kaj hoče. in bo vsaj glede samega sebe sam rešil svoje probleme, ne da bi pri tem čakal le darov od Berlina.	.	..	 .
Tako vidimo, da se pojavlja pri vseh naših skupinah enaka zabloda pubertetne romantike, da vsi deli pričakujejo le darov od stricev in tet m vedno le čakajo da jih bo vnekdo izven nas oblagodaril z uresničenjem tistega, kar si žele. Zato je skrajni čas, da se osvobodimo utvar. Življenje nikomur ničesar ne podana, imo dejali prej. Za vse. kar koli ho-čei.o je potrebno trdo in vztrajno delo. Pred vsem je pa potrebna enot: na usmerjenost h končnemu cilju, ki nam mora biti vsem minimum tistega, kar potrebujemo za svoj nadaljnji narodni obstanek in življenjski razvoj. A vse to moremo najti le v sebi, v trdni zavesti, da nismo vec pubertetni, ampak odrasel narod. Ki ne sme več verjeti v utvare, ne sme graditi gradov na oblake in se ne sme le ozirati po žlahti ter pričakovati darov od stricev in tet.
Kar hočemo, si moramo ustvariti najprej sami — šele tedaj nam bodo našo posest priznali tudi drugi in nam je ne bodo skušali spet odvzeti, ker ne bo nekaj podarjenega, ampak od nas samih ustvarjena.
H. S»
naletela na XII. tolovaisko brigado m
ji prizadejala občutne izgube. Padlo
ie šest komunistov in ena komunistka. Na begu 90 banditi odvrgli tri lahke strojnice.
Naslednji dan ie domobranski bataljon zasedel Veliki Gaber. Domobranci so se spopadli z razbomiki. ki niso mogli vzdržati domobranskega udara in so zbežali.
12 iuniia so se bili hudi boii na škofiji. Boi ie traial vso naslednjo noč; tolovaii so imeli osem mrtvih, šest so iih pa domobranci moli. V tem spopadu ie bil samo en domobranec ranien.
13. iuniia se ie vnel boi za Serifi u m b e r k. V vasi ie bilo sicer veliko komunistov, a ko se ie začel boi. so drug za drugim zbezali.
14 iuniia so odšli domobranci na daljše izvidniške pohode v več sinen Kn oddelek ie šel prot, Zagorici iii se tam večkrat spopadel z dokai močnejšimi tolovaii. Drugi oddelek ie pa prehodil ozemlie med krau Grm. Kurja vas. Male dole. Pungert m Hrib. Tem so potem, ko so se vračali, hoteli komunisti nastaviti zasedo, a domobranci so se ii izognili. Tretii domobranski oddelek se ie na Hribu zapletel v boi z banditi. Sest tolovaiev ie
16. iuniia ie domobranska patrulja v Nfalih dolih presenetila vecio komunistično tolpo in se .neustrašno spopadla z nio. V tem bom ie padlo osem tolovaiev.
V A 1 b a n i i i
Berlin. 14. iuniia. Pri neki očiščevalni akciji, ki so » izvedli nemšnt gorski lovci v poslednuh dnen v uizno-albanskih gorah ie padlo 431 bolise-vikov. 162 so jih nemški gorski lovci zaieli.	..	..	..
Berlin. 14. iuniia. Nemške cete so prizadejale v gorskem ozemlju na arško-albanskeui področju Korča— —Tepelone komunističnim oddelkom xelo hude izgube. Od 5. do 10. iuniia so izgubili razbojniki na tem področju 545 mrtvih in mnogo ujetnikov. Nemci so jim zaplenili dva protioklepniska topova. 12 metalcev granat in mnogo drugega orožja in streliva.
Berlin. 17. iuniia. V 1800 metrov visokem z gostim bukovim gozdom poraslem goroviu. ki se vleče od Ohridskega iezera pa do jadranske obale, so začeli Nemci vecio akc no proti tolovajem, le v prvih treh dneh so nemške planinske čete pobile 4.il banditov. 162 so iih pa zaiele.
Ponoren letalski napad na Niš
Beograd, 25. junija. Angloanieriška strahovalua letala so včeraj ponovno bombardirala siauovanjske okraje juž-nosrbskega mesta Niša. Civilno prebivalstvo je imelo velike izgube. Mnogo ljudi je ubitih in ranjenih.
Naši >f>ji iatelll« nas torei še nada lie temeljito osvobajajo iivlieaia in premoženj*.
Močnejše od smrti
je življenje
Beograjska Donauzeitung je obja vila nedavno tele ljubke zgodbice iz Beograda, ki jih tu ponatiskujemo: Mlada pasja mati je prejela od vojakov ljubeznivo postlan zaboj za svoj vse prej ko plemensko čisti naraščaj. Zaboj so ji postavili v kotu nekega vrta. Mali štirinogati volneni klobčiči so se premetavali po trati, okrašeni s cvetočimi marjeticami, in drgnili svoje raznobarvne kožuščke ob tri srebrne smreke, ki so ponosno iztegovale svoje vršičke proti nebu. Psički so bili zares srčkani, tako srčkani, da si noben ljubitelj psov pač ni belil glave z vprašanjem, kakšni bodo potem, ko dorastejo.
Zdajci je pa udaril v to idilico tuleči zvok siren. Ljudje so bežali v zaklonišča, in razdejanje tistega sončnega jutra je bilo tako popolno, da je ostal zaboj z mladimi psički docela pozabljen. Sele ko je prvi val tulečih bombnikov odletel iznad mesta, se je misel spet obrnila k malim bitjem na vrtu. In podoba, ki se je odkrila očem, je bila nepričakovana. Pasja mati se je bila očitno takoj ob prvem tuljenju siren lotila kopanja jame v tla, zekaj v kotanji pod zabojem so našli živalce stisnjene skupaj kakor sardine v škatli. Ležali so drug na drugem 7. noski pri repkih, medtem ko je čepela njihova mati v drugi jami v bližini in se zaskrbljeno ozirala po nebu.
Druga slika. V neki skoraj docela porušeni ulici je štrlel iznad razvalin proti nebu čisto osamljen dimnik. Brezoblična gmota v neki luknji v zidu in neprestano odletavanje in do-letavanje golobov je pa razodevalo, da tiče v tistem skrivališču — gnezdu — mladi golobčki.
Na robu neke po bombi izkopane lijakaste jame so rasla mlada drevesa z grmički, katerih korenine je razstre-lek občutno poškodoval. Tipajoče pa so pričele njihove korenike in korenine že po nekaj dneh iskati nove opore in so se zarile globoko v pobočje lijaka. Njihovo zelenje in cvetenje ni niti za trenutek nehalo. Listi ter cvetovi rastlin so skušali z vso vztrajnostjo prekrižati razdejanja človeškega divjaštva.
Kakor se zde vsi ti dogodki drobni in nepomembni, so vendar potrdilo vere in upanja v neuničljivost vsega živega, ki si najde tudi sredi najhujših razdejanj novo rast. Zato tudi mi ljudje ne smemo izgubiti vere in upanja v vstajenje novih moči in v novo razrast nad grozotami sedanjosti.
Prezident general Rupnik na Brezovici
Na Brezovici ie v nedeljo že na vse zgodaj vladalo praznično razpoloženje.
Z vseh strani se ie zbiralo staro in mlado, da pozdravi prezidenta Rupnika in s svoio udeležbo na ljudskem zborovanju pokaže svoio narodno zavest.
Zborovanje ie otvoril brezoviški žil. pan Pikec. ki ie naiprei pozdravil gospoda prezidenta Rupnika, nato pa podpolkovnika Vizjaka, podpolkovnika Kregarja, sreskega načelnika za ljubljansko okolico Maršiča. g. Cer-gola. šefa oddelka aktivne propagande. in ostale goste.
Nato ie spregovoril dr. Kociper in s klenimi besedamf poudaril, kako ie slovenski kmet pokazal, da ie nosilec naše narodne ideie in ie tedai. ko ie zlo nrikipelo do vrhunca, zgrabil celo za orožie.
Za dr. Kociprom ie govoril g. Jan. tajnik delavske protikomunistične akcije. ki se ie v svoiem rovom bavil predvsem s problemi obnove našega tako hudo prizadetega gospodarskega živlienia.
Zadnii ie spregovoril g. Jeločnik. podal ie zgodovino našega naroda m njegovo trpljenje vse do današnje jasno začrtane poti. ki nas bo vodila v boljšo bodočnost.
Brezovičani so vsem trem govornikom viharno ploskali in tim odobravali. Ko se ie vihar navdušenja polegel. je brezoviški žunan zaključil zborovanje z zahvalo govornikom. Nato se ie gospod prezident poslovil od tega prelepega kraia. liudie so pa praznično razpoloženi odhaiali domov.
Prezident Rupnik g. Jančigaju
24. iuniia opoldne so se v vladni palači zbrali okrog generalnega tajnika g. Jančigaja vsi načelniki liublian-ske mestne uprave in šefi uradov. Potem so odšli z njim v kabinet prezi-denta Rupnika ki ie ' eneralnega tai-nika in njegove sodelavce prisrčno sprejel.
Po nagovoru, v katerem se ie g-Jančigaju zahvalil za njegove zasluge, ki iih ima za mesto Ljubljano, ie prezident izroči) tainikn medalio. ki ima na prvi strani relief sv. Jurija z vrezanim napisom: »Patronus Civitatis Labacensis — patron ljubljanske občine«. Na drugi strani medalje ie pa vrezan napis: »V najtežjih časih — za opravlianie županskih poslov — g’ ora inesla ljubljanske pokrajine — nooblašči nemu generalnemu tajniku Francu J; nčigaiu — prezident div. general Leon Rupnik.«
G. Jančigaj ie l.iedalio panien sprejel in se orezidentu prisrčno zahvalil zanio.
Po izrečenih čestitkah g. Jančigaju se ie prezident z vsakem načelnikom in šefom nrada prisrčno razgovarial o delu in potrebah mestne uprave.
Šef pokrajinske uprave ie določil najvišie cene sadiu iil zelenjavi. Po niee<wi odredbi sme stati kila graha v stročju 12 lir kolerabic 6 lir špinače 8 lir. čebule 6 lir. česna 8 lir rabarbare 4 lire. belušev 24 lir. češeni 12 lir. vrtnih rdečih jagod 25 lir. Liter borovnic sme stati naivec 8 lir liter rdečih gozdnih jagod pa 15 lir. Za pridelke. ki iih ni v tem ceniku, veliaio cene. navedene v preišneini ceniku.
Takoj ko zatuliio sirene, mora hišni starešina ali Pa niegov pooblaščenec zapreti v hiši dovodno cev za plin. glavni zapirae za vodo pa nai ostane odprt. Izkušnje v drugih bombardiranih kraiih so uamree pokazale da ie naiboliše. če ostane voda odprta ker io tako stanovalci hitreie lahko porabijo za gašenie Po končanem alarmu mora hišni starešina plin odpreti, prej pa o tem obvestiti vse stranke v hiši. ker bi sicer lahko nastala nesreča.
Prevod opoiaria liuhlisnske potrošnike da dobe od 26. t. m. dalie na odrezek >74 — Jun* navadne živilske nakaznice po 10 dkg sadnih sokov m 10 dkg mila.
Prevod ponovno poziva v*e ljubljanske potrošnike, nai pri svoiem trgovcu oddaio glave družinskih nakaznic, glave živilskih nakaznic za iunii glave delavskih in bolniških dodatnih nakaznic. namesto glav otroških nakaznic pa za otroke do 3 let odrezek >a 6« za <-troke od 4 do 9 let odrezek >29 b«. od 10 do 18 let pa odrezek »c 50<. Skraini rok za oddaio vseh teh glav in nakaznic ie 30. iunii.
Mestni fizika! npozaria sladkorno bolne, ki so se doslei zdravili * [nSolinom nai se prijavi io na fizikalu S seboj nai prinesejo potrdilo svoiega zdravnika, kakšno količino ogljikovih hidratov iim ie dovolil
Liutilianski potrošniki dobe na odrezek »Jun — 71» iuniiske živilske nakaznice po eno iaice na osebo Kuniio ga "lahko v mlekarnah ki prodajajo presno mleko, in sicer do ‘10 iuniia. Zamudniki ne bodo iaic dobili.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Lluhljam: Simon Bitem-. M-nik v pok.: Zvone Plečko; Jos p ravnatelj hrnliiluite in p»s. v pok.; ^ I-1 a ne Fercierber upravnik .Slovcnea*-: <1 r. Zvonko Bral na, sreski načelnik; inc. Milivoj Popovi«.
NaSe sožalj«!
KRZNKNE rLAStf lisičje boe dobro ohranjene, kupuie KRZNARSTVO ftOI.
Mestni tre 5. Sprejem samo dopoldne, vhod skozi vežo.
IJsoieue ildtlke hartaile te » *pe-rialnn barvo ki »suiti ne skodme. Rtaks — NaiMtle»»ti» trn
Listek ..Družinskega tednika“
Nedolžne in namerne legende
Mo je ljudska domišljija proslavila dogajanja romantičnih zgodb v napačne kraje
Legende so navadno čudežne zgodbe v sorodstvu pravljic o svetih osebah iu svetnikih, pa tudi o znamenitih smrtnikih, ki so prešli v zgodovino kot junaki, umetniki, vladarji, modrijani itd. Zgodi se pa, da nastajajo talce legende tudi na podlagi zgolj literarnih oseb, katere je ustvarila samo pesniška in pisateljska domišljija. Iz njih se potem prav cesto izcimijo verovanja in vedno se tudi najdejo ljudje, ki »odkrijejo« celo prizorišča takih dogajanj: hiše, v katerih 8o se nikdar ne živeči ljudje rodili, v katerih so živeli ali umrli, skale, ria katere so se rešili, pota, po katerih so hodili itd. Enakih »odkritij« so seveda še bolj deležni oni, ki so res kdaj živeli, čeprav povsem nekje drugje.
' Da je Romea in Julijo ustvaril Shakespearov pesniški duh in ju po-fetavil v Verono, je splošno znano, toda V Veroni ne kažejo tujcem samo hiše, v kateri se je njuna tragedija dovršila, ampak tudi dve rakvi, v katerih »počivajo zemeljski ostanki slavnih taljubljencev«, in gorje mu, ki bi o resničnosti podvomil; Verončani bi mu hudo zamerili. Pa ne samo Romeo In Julija, tudi Shakespearov Othello je kil doležen take legende resničnosti. Sredi preteklega stoletja je slikal nemški slikar Nelirling v Benetkah iiedaleč od cerkve Santa Maria del tbto stoječo hišo del Mori kot — iMhellovo hišo, sosednji palazzo na kot — Desdemonino palačo. Pozneje ije Nehrling priznal, da si je oboje preprosto izmislil in prav za prav le ta šalo. Toda kakor je bil prej pri llenečanih priljubljen, tako so tedaj padli po njem kot nepridipravu, zakaj slave, da stojita v Benetkah res liiš; Othella in Desdemone, si niso Več hoteli vzeti. Se dandanes ju kažejo tujcem.
: Aleksander Dumas, starejši je nekaj 1 ‘t potem, ko je napisal,svoj znani toman »Grof Monte Christo«, res obiskal Chateau d'H, kraj dogajanja svoje romantične zgodbe. Peljali so ga jp neko celico in vodnik mu je povedal, da je to tista, v kateri je bil zaprt in v kateri je tr.pel svoje muke thimasov izmišljeni junak Dantes. Vodnik, ki Dumasa ni poznal, je tako tivo opisoval pisatelju Danlesovo življenje in njegove muke v ječi, da je tse celo presegalo tisto, kar je bil Dumas napisal. Dumas bi bil kmalu Vam verjel, da je vse čista resnica. V' i ta tel ji so namreč trdno verjeli, da je Dantes res živel in bil tam zaprt. Ko je pa Dumas vprašal vodnika, kaj Ve o Mirabeauju. ki je bil v resnici Eaprt v Chateau-dTfu, je pa ta dejal: j Mirabeau? Ne, ta mi ni znan. Kak f.lirabeau ni bil tu nikoli zaprt. Toda Ijunaškj Dantes! Gospod, mislite na inuke ubogega Dantesa!«
Toda ni nam treba hoditi sam<5 v tujino za dokaze, kako morejo tudi Izmišljene osebe iz pesmi, dram, ro-Jnanov itd. v ljudskem prepričanju zaživeti in dobiti svoje domove, saj iina-ino take primere tudi doma. Ena na-feih najlepših, pa tudi najstarejših narodnih pesmi o Lepi Vidi, katero je fcapisal in po svoje priredil že Prešeren, prot. Grafenauer ji pa posvetil rodavno v samostojni knjigi Akademije znanosti iu umetnosti izdano razpravo, je ustvarila med slovenskimi Primorci prepričanje, da je žena, ki jo jpesem opeva, bila doma iz Devina. Na Inorski obali pod Devinom stoji celč tkala. na kateri je Lepa Vida »plenice prala in se po morju ozirala«. Tudi
balada »Ljudmila« Miroslava Vilharja je dobila tako ozadje v razvalinah gradu nad Planino, v katerem naj bi bila Ljudmila živela, čeprav je le stvaritev pesnikova. Podobno je z Ajdovskim gradcem v Bohinju, kamor je Prešeren postavil svojega junaka Gr toni i ra iz »Krsta pri Savici«.
Toda vse take legende niso nastale samo iz domišljije in naključij. Poznamo jih tudi, ki so bile ustvarjene namerno iz »osebnih tendenc in včasih, po nerazumevanju nas samih, prevzete v naše verovanje in slovstvo. Tako so Italijani n. pr. nalašč spravili velikega pesnika Danteja v zvezo s slovenskim primorskim svetom, da bi na tej podlagi dokazovali, kako tesno je ta zemlja zvezana z italijansko zgodovino in kulturo. Tako so po turistih že davno pred prvo svetovno vojno razširil; bajko o Dantejevi jami ob Soči in o Dantejevem školju v Tržaškem zalivu. V prvi naj bi se bil Dante skril pred zasledovalci, na školje pa naj bi se bil rešil ob brodolomu. Aškerc je potem v svojih »Jadranskih biserih« prevzel to bajko o Dantejevem školju in o njej napisal pesem, ne da bi bil le slutil, kako s
tem samo podkrepljuje tuje, namerne tendence.
Resnica je, da slavni Dante Ali-ghieri nikoli ni bil v Soški dolini in se tudi nikoli ni rešil na kako školje v Tržaškem zalivu, ter tako nikoli ni bil v nobeni zvezi z našim slovenskim primorskim svetom. Obe bajki si je izmislila in ju razširila organizacija »Dante Alighieri«, katere namen je bil približno enak kakor pred prvo svetovno vojno naše Družbe sv. Cirila in Metoda. Italijanska organizacija je ustanavljala italijanske šole v krajih, kjer so živeli pretežno Slovenci, organizirala knjižnice, društva, izlete itd. ter vodila vso nacionalno propagando in agitacijo. V namene propagande in agitacije si je izmislila tudi obe omenjeni bajki.
Sicer pa tudi take tendence niso nove. Že Pavel Diakon, pisec langobardske zgodovine, je ustvarjal pravljice. ki naj bi poveličevale Langobarde nad Slovenci, s katerimi so bili v stalnih mejnih sporih in bojih. Podobne primere bi mogli najti tudi v vsej poznejši zgodovini skozi srednji vek do dandanašnjih dni. To so namerne in tendenčne legende.
DOBRA ZAMISEL
Trma ie v zadniem času napisala na časojisne oglase mnogo Donudb. a službe še ni dobila. Posebno zanima-uie ie sbudilo v niei naslednji oleas:
PISATELJ išče mlado, simpatično damo, ki bi
vršila neko prav posebno nalogo,
Ker ie bila Irma mlada in liubka. ie na ta oglas takoi napisala ponudbo. Čez nekai dni ie že dobila sporočilo, nai se oglasi pri pisateliu Werneriu Kroneiu.
Irma ie takoi odšla na ta naslov in ugotovila, da ie gospod VVerner zelo simpatičen mož. Spreiel io ie hladno in stvarno kakor soreime šef_ novo tajnico; »a srečo ie bila Irma še na-vaiena takšnih sprejemov.
»V sliižbo bi vas spreiel samo za nekai čaa.« ie naposled izpregovoril pisatelj. »Zato ne vem. ali boste z mojim predlogom zadovoljni. Vsekako bi vas pa dobro plačal.«
Irma ie prikimala in deiala. da bo kltub temu sprejela službo. Potem ie z zanimanjem čakala, kdai bo VVerner povedal za kakšno posebno nalogo io bo spreiel v službo.
Naposled ie pisateli nadaljeval: »Čez nekai dni bom nastopil svoj enomesečni zimski dopust, ali bolie pove: dano. rad bi odšel v kakšen zimski hotel in se popolnoma posvetiti svojemu dolu.«
»Torei potrebujete tajnico?« ie vprašala gospodična Irma.
»Ne,« ie nekoliko živahneie odvrnil pisatelj. »Rokopise zmerom sam pišem. Potrebu!em vas Pa. kakor sem v oglasu navedel, za prav posebno delo.«
»Prosim, kar povejte ga. ie pričakujoče deiala Irma.
VVerner >o ie vprašujoče pogledal, potem \<f pa rekel: »Prosim, poslušajte me! Dobro se zavedam, da bom v gorskem hotelu, v katerega sem namenjen. zelo težko ostal sum in se popolnoma posvetil svoiemu delu. Prav gotovo me bodo različni znanci nadlegovali in me skušali pritegniti v svoio družbo Poleg, tega pripelieio v gorske hotele matere svoje za možitev godne hčere. Takšne matere vsakega mladega moža love na trnek. Morda mi ne boste verjeli, a rečem vam. da ie skorai nemogoče, da bi se 8 tekšnih počitnic v gorskem hotelu ne vrnil zaročen. Ker Pa vem. tako se tega najlaže obvarujem, bi rad najel mla; do gospodično, ki bi hotela z menoj ljubimkati.«
Irma ie vstala in ogorčeno vzkliknila:
»Oprostite gospod Krone! Mislim, da ste dali svoi oglas v napačno rubriko. Jaz hočem delati iu ne iščem znanja z gospodi.«
NAPISAL FRITZ 6UNTEN
»Pomirite se. gospodična.« io ie prekinil gospod Werner. »Pustite me vendar da dogovorim. Saj ne mislim, da bj resnično z menoj liubinkali. Naredila bova tako. kakor da bi se tam gori spoznala in se vzljubila. Potem boste morali z menoj preživeti ves moj prosti čas tako da bodo vsi hotelski gostie prepričani da se imava rada. in me bodo druge ženske pustile pri miru. Sicer pa bo najin odnos takšen kakršen se med šefom in njegovo nameščenko spodobi. Redno boste dobili plačo in ko se bova čez en mesec razšla, se ne bova več poznala.«
• »Razumem.« ie nekoliko bridko rekla Irma. »Namestili me boste torei za — ptičje strašilo, ki bo odganjalo druge ptice od dragoceuega sadu?«
»Imenujte že to svoio službo kakor koli hočete. Vsekako moram reči. da
Važno za vso naročnike!
S pričujočo številko se konča drugo trimesečje. Zato prosimo cenj. naročnike, da obnove naročnino za prihodnje četrtletje. V ta namen prilagamo položnice.
Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čimprej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista.
Uprava Družinskega tednika
Objava I
V poletju se bodo vrSili
specialni enomesečni tetaji
iz brezorožne samoobrambe
džim - džitsu
pod vodstvom strokovnjaka.
Začetek prvega tečaja 4. julija t. I. za gospode: torek in četrtek ob 18. uri za daiue:	torek	in četrtek ob 20. uri
Prijave in pojasnila vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure
Gimnastična Sola. Muzejska ul. 3. pritličje
nikakor ni nujno potrebno, da ie ptičje strašilo grdo.«
Irma se ie nasmehnilo in po kratkem premisleku rekla:
»Dobro — sprejmem službo.«
*
Zgodaj v zimskem hotelu se ie potem vse po programu odigralo Wer-ner ie čisto »po naključju« spoznal Irmo. potem so iu Pa liudie vsak dan videli skupaj. Werner ie lahko nemoteno delal, oa tudi razočarane dame v hotelu so se kar kmalu vdale v to. da se slavni pisateli ne zmeni zanie. Irma ie torei izpolnila svoio dolžnost.
Tako ie minilo štirinajst dni. Prvič v svojem življenju ie VVerner na svojem zimskem oddihu lahko nemoteno delal in bil s svojim delom zadovoljen. Irma ie svoio službo vestno in razumevajoče vršila, tako da ie Wer-ner že premišljeval, ali ne bi nieno službeno dobo podaljšal.
Nekako v sredi Wernerievega dopusta ie pa prišlo v gorski hotel neko mlado dekle ki se ni ptičjega strašila prav nič bala. Znala ie vse urediti tako. dn se ie s pisateljem seznanila in skušala ljubimkati z njim. Ker ie imela Irma največ deset ur službe na
dan, ie novodošlo dekle zmerom znalo izrabiti priložnost in zaplesti pisatelja v razgovor.
Nekega večera ie pa Werner. ki mu to novo znanje ni šlo v račun, dekletu resno povedal, da hodi z Irmo in ne želi spremembe. Tedai se ie dekle poro"b'ivo nasmehnilo in odgovorilo: »Samo škoda, da vam Irma ljubezen tako slabo vrača.«
»Kako?« se ie začudil Werner. »Poslušajte, gospod Werner.« ie pojasnilo dekle. »Tu v hotelu vendar že vrabci čivkajo, da vas Irma prav nič ne mara. ker itna drugega ljubimca, s katerim se vsak večer na skrivaj sestaja.«
Naslednje iutro ie Werner nagovoril Irmo takole:
»Gospodična, nisem vam sicer dal tiskanih pravil za vaše službeno delo. a vendar mislim, da se samo »o sebi razume, da mora ptičje strašilo ostati zvesto tistemu drevesu, ki ga varuie. Vi pa svoio dolžnost slabo vršite izvedel sem namreč, da hodite z nekim drugim moškim na večerne izpreho-de...«
»V svojem prostem času...« mu ie Irma skočila v besedo.
VVerner ie pa postajal čedalje boli jezen:
»Kai me briga vaš prosti čas! Svoje službe vendar ne morete primerjati s prodajalko v trafiki, ki prodaialno ob določenem času kratko in malo zaore. Predvsem ie vaša dolžnost, da me ne osmešite pred ostalimi hotelskimi gosti.«
»Zelo žal mi ie,« ie zmignila Irma z rameni, »a v svojem prostem času lahko počnem kar hočem.«
VVerner ie nekai trenutkov premišljeval. potem pa rekel:	»Dobro.
Vidim, da sem vam tedai. ko sem vas vzel v službo, premalo natančno povedal. kakšne so vaše dolžnosti. Zdaj pa vas vljudno prosim, da opustite svoje nočne izpreliode z onim moškim. Poleg tega vam povišujem plačo. Dvakrat toliko denarja vam bom dajal, kakor doslei.«
»Zelo žal mi ie. gospod šef. a z denarjem me ne morete podkupiti.«
»Potrojil vam bom plačo.« ie vzkliknil gospod VVerner.
»In Če mi daste vse zaklade tega sveta,« ie vztrajala Irma pri svojem. »Vseeno ne morem dovoliti, da bi moj šef vtikal nos v moie zasebne zadeve. Sicer sem vam pa že tako hotela povedati. da se mi zdi moia služba smešna in ponižujoča. Zato ie ne bom več vršila in io odpovedujem.Zbosom. gospod VVerner.
»Irma!« ie obupano vzkliknil VVerner. »Poslušajte me! V teh štirinajstih dneh sem se vas tako navadil, da ne morem več živeti brez vas. Čutim da sem v vaši družbi postal,.čisto drug, boljši človek. S svojo bližino ste Pripomogli. da sem lahko dovršeno vrši! svoje delo. Ze davno zame niste več ptičje strašilo. Vi ste... ti si...« nenadno ie pritegnil Irmo k sebi. io objel in poljubil. Potem ie rekel:
»Irmica. zdaj bom ves prosti čas posvetil samo tebi. Nikdar več me ne boš videla z onim mladim dekletom, ki se ie tako obešalo name.«
Tedai se ie na Irma zasmejala: »To bo malo nerodno, ona ie namreč moia najboljša prijateljica. Sicer se imaš pa niei zahvaliti, da se ie vse tako dobro končalo. Prosila sem io namreč, nai ti natvezi ono zgodbo o mojih nočnih izprehodih in nai začne s teboj ljubimkati. Kakor vidiš, ie svojo vloeo imenitno odierala.«
VVerner ie zastrmel v Irmo in moral priznati, da imaio mlada dekleta pač boljše misli ko pisatelji, obenem pa uvidel da bo kljub vsem dobrim namenom, vendar pripeljal z zimskega dopusta domov zaročenko.
Zgodovinske neresnice
b grehih in vrlinah, ki jih je tradicija podtaknila slavnim možem
Najbrž ni nobena znanost tako polna pomot ali namernih potvorb, kakor je zgodovina. Koliko dogodkov iz preteklosti poznamo v potvorjeni obliki, ne bo nikoli mogoče natanko ugotoviti, prav tako nam bo ostala tudi neznana resnična bitnost premnogih zgodovinskih osebnosti. Njihovi oboževalci so jih v svojih zapiskih često obdali z vsemi mogočimi vrlinami, ki jih v resnici niso imeli, sovražniki so jim pa natovorili košare grehov, ki jih nikdar niso zagrešili. Prav tako je'udi z raznimi reki in anekdotami.
O Krištofu Kolumbu se uče že otroci v ljudski šoli, da je odkril Ameriko, a najbolj znana je o njem anekdota, znana pod imenom »Kolumbovega jajca«. Resnica pa ni ne prvo ne drugo. Z evropske strani so odkrili Vikingi Ameriko ie davno pred Kolumbom, z azijske strani pa so prišli vanjo sploh vsi njeni prvotni prebivalci, Kitajcem je bila znana že pred tisočletji. Tudi anekdota o »Kolumbovem jajcu« je bila znana davno pred Kolumbom, ker je bil pa Kolumb slaven mož, so jo nazadnje prisodili njemu. Tako so prisodili nešteto že prej znanih anekdot tudi raznim drugim slav-
nim možem, zakaj anekdota je v resnici anekdota samo tedaj, če je zvezana z imenom kakega slavnega človeka. Anekdote neznanega pastirja Janeza Ovčarja ne bi nikogar mikale.
Splošno je znan izrek »L’etat c’est moi!« — država sem jaz — francoskega kralja Ludvika XIV. Ker je bil Ludvik XIV. res samodržec, bi se mu tak izrek .gotovo popolnoma podal, toda v resnici ga sam nikoli ni izrekel. Pripisal mu ga je šele njegov življe-njepisec Dulaure 150 let po kraljevi smrti. Vendar Dulaure ni dosti grešil, vsaj ne več, kakor so grešili razni življenjepisci davno pred njim. Tako je n. pr. starorimski zgodovinar Cur-tius Rufus dal Aleksandru Velikemu Macedonskemu v usta izrek:	»Kjer
sem jaz, je Macedonija.«
Izrek, naj le čevlje eodi kopitar (čevljar), katerega je naš Prešeren uporabil v sonetu »Apel podobo na ogled postavi..^: z želom proti Jerneju Kopitarju, prisojajo Nemci nekemu po. nosnemu norimberškemu vitezu, s katerim se je zaničljivo obregnil nad pesnikom Hansom Sachsom, ki je bil po poklicu čevljar in mu je kot boljši poet skritiziral njegovo pesnikovanje. V resnici izvira ta izrek od Plinija, ki ga jo pripisal slikarju Apelu, živečemu za časa Aleksandra Velikega, kakor je pravilno posnel tudi Prešeren v omenjenem sonetu.
Nešteto je izrekov, ki jih prisojajo Napoleonu, toda zelo verjetno je, da
je med njimi prav malo res njegovih. Tako prisojajo Napoleonu zlas‘i izrek: »Od vzvišenega do smešnega je le en sam korak.« Ugotovljeno je, da je slavni Korz te besede nekoč res izrekel, toda iznašel jih on ni. Pobral jih je namreč od pisatelja Teodorja Paina, katerega je zelo rad prebiral. Se manj je Napoleonova rečenica, da nosi vsak njegov vojak v svoji tomistri maršalsko palico, zakaj o njej ni niti dokazano, da jo je res izrekel. Pojavila se je namreč šele desetletja po njegovi smrti v njegovih življenjepisih. Sicer je pa Napoleon skrbel bolj kakor kateri koli drug vladar kdaj v zgodovini za to, da bi veljal pred bodočim človeštvom za »dobrega« in »duhovitega« človeka, in je mnoge stvari o sebi tudi svoje lastnoročno korigiral po lastni želji. Tako je n. pr. skorigira] tudi razna pisma, ki jih je bil pred leti pisal, da bi bil iz njih razviden boljši značaj, kakor je bil razviden prvotno.
Frideriku Vel. so po smrti pripisali vse mogoče in nemogoče, dobro in slabo, česar ni nikoli ne storil ne za-grešiL Prav tako so zvečine izmišljene »zadnje besede« slavnih zgodovinskih osebnosti. Tako so vtaknili velikemu nemškemu pesniku Goetheju kot zadnji izrek v usta simbolični vzklik: »Več luči!« Dokazano pa je, da je Goethe, ko je umiral, samo prosil, naj odpro okno, da ne bo v sobi tako mračno. Enako izmišljen Je zad-
nji vzklik slavnega zvezdoslovca in učenjaka Galileja Galileija, ki naj bi bil, ko je moral preklicati trditve, da se zemlja vrti okoli sonca, na tihem mrmral: »Eppur si muove!« — In vendar se vrti! Vzklik so mu pripisali šele življenjepisci davno po njegovi smrti.
Takih zmot in potvorb pozna zgodovina slavnih mož polno, vendar se zaradi njih ni treba vznemirjati. Morda je boljše, da jih ohranimo celo dalje, že zaradi tradicije. Saj so često le okraski, ki so del usode človeške preteklosti in kažipota v bodočnost. Sicer pa pustimo Goetheju, naj namesto nas odgovori na to!
Dne 8. aprila leta 1829, se je slavni nemški pesnik sprehajal v družbi svojega zvestega tajnika Eckermanna po Rimu. Na tem sprehodu sta prišla tudi do starih vrat Porta del Popolo. in Goethe je dejal Eckermannu: »Ta cesta s severa prihaja v Rim iz Nemčije. V neki hiši teh ulic tu ob strani sem stanoval nekoč, ko sem živel v Rimu. Hiša stoji na vogalu. Toda tu kažejo neko drugo hišo kot moje nekdanje rimsko bivališče, pa ni prava. Pa nič ne de. Take stvari so v bistvu nepomembne iu treba je spoštovati tradicijo, v katero ljudstvo veruje.«
S tem je Goethe povedal modre besede: »Človeštvo naj v takih, v bistvu nepomembnih stvareh, verjame tisto, kar mu pripoveduje sporočilo tradicije:
KOP&JMJENJE
K imun. iz francoskega chapon. je rezan ali skopljen petelin, torei žival. ki smo ji odstranili moda. Namesto glagola skopiti se sliši večlcrat tudi beseda kastrirati od latinskega Pridevnika: castus = čist Pri nas in drugod do svetu ie še precej ljudi, ki še niso videli živega kopuna. »Kakšne lepe kokoši imate vendar pri vas!« »Ali bi mi ne hoteli prodati ene ali dveh. ali bi mi pa prepustili od njih vsai nekoliko jajc za valjenje?«. tako ie vpraševal lansko leto marsikdo, ko io občudoval krasen trop naših, doma prirejenih štajerskih kopunov. Žal. da mu nismo mogli postreči. kakor bi bili radi. kaiti kopuni ne ležejo iaic, zato Pa imaio najbolj nežno, naiboli sočnato meso izmed vse naše kuretine. V časili. ko ie bilo skopljen ie petelinov še boli malo znano in zelo težka operacija, so tvorili kopuni višek okusnih dobrot na kraljevih mizah.
Po svoii vnaniosti se kopuni nrav močno razlikujejo od svoiih neskop-lienih bratov iste pasme. Greben in podbradek se ne razvijeta in sta blede barve: perje, zlasti na vratu iu hrbtu ie mehkejše in dabše. isto ve-lia za repna peresa, ki so povešena. Kopunov glas ie hripav, zato se pa zaveden kopun tudi le redkokdai oglasi. Vsa niegova telesnost ie boil neokretna, dočim nastopa petelin zavedno in pokonci.
Pri mnogih naših domačih živalih' ie skopljenje v navadi izza davnih dni. Posledica skopljenja ie tudi ta, da skopljena žival nastavi mnogo več tolšče in ie njen značaj zelo miren. Vsakemu gospodarju so zdi samo oh sebi umljivo, da daje rezati mlade prašičke, teleta, ovce. tudi konie in kunce. Pri mladih petelinili mu kai takega še na misel ne pride. Morda ie.vzrok ta da večina naših ljudi ne pripisuje perutninarstvu prav nobene važnosti. Morda jih odbija tudi dejstvo, da leže moda skrita globoko v telesni votlini? In vendar kopunienie po modernem načinu ne dela nobenih težav in ie tudi brez vsake nevarnosti
Par petelinov seveda morate imeti na dvorišču za razplod. A v ta namen zadostuje po en petelin na osem do dvajset kokoši. Kar ie več. ie sama izguba, kaiti tri četrtine živeža se izpremeni Pri petelinu v nlodihio silo. ki ti ne prinese nobenega sadu. Dokazano ie. tla neso kokoš; mnogo več. ako ni nadležnih petelinov. Važno ie tudi to. da se ohranijo neoplojena jajca mnogo dali. kakor oplojena. Prav lahko izpremenite danes sitne petelinčke v mirne, okusne kopune, katerih edini življenski smoter ie. da žro in nam nastavijo mnogo mesa in tolšife.
Zakai Da ie kopunienie priporočljivo? Polovica piščancev, ki jih dobite vsako leto. so petelinčki Izvalijo se vam po večini od marca do iuliia lo se pravi, večina piščancev vsakega leta dozori približno ob istem čisu za kuhinjo. V teku treh, štirih mesecev pride na trg ogromna množina mlade perjadi in to v naiboli vročih mesecih. Trg ie prenapolnjen, gospoda se naravnost norčuje iz vašega truda in vam ponuja cene. ki ne kriieio niti vaših lastnih stroškov. Pa tudi petelini. ki jih pridržite doma za lastno uporabo, vam rie napravljajo posebnega veselja. Da ie njihovo meso nrav močno žilavo o tem vas prepričajo vaši lastni zobje
Kopun pa pride v prodajo, ko io star 9 do 10 mesecev, torei v februarju. marcu. V tem času ie na trgu mani dobrega mesa in zato so tudi cene ugodnejše. Mlad kopun rase počasneje od neskoplienega petelina, najprej se izpremeni njegova čud (temperament), greben iu podbradek mu zakrkneta. Od tretieg^ mesca naprej pa lahko opazujete ocividno razliko v rasti. Razvoj spolovil in nemirnost mladih petelinov porabita mnogo energije v obliki hrane, ki io izkoristi kopun raiši za napravo mesa. Kopun doseže za 40. mnogokrat tudi 50 odstotkov večio težo kakor petelin iste starosti in pasme. Važno ie tudi to. da se pri kopunu tolšča ne nabira kar na kupu, kakor dpi kakšni zamaščeni kokoši, ampak da ie lepo razdeljena med mišicami, kakor opažate pri fini svinjski gnjati. Ker io zdaj Čas za kopunienie zato opozarjam naše gospodarje in gospodinje na prekoristno operacijo
Glede kopunjenia velja to-le: Dajto kopunit petelinčke kolikor mogoča mlade, dokler še niso spolno razviti. Splošno priporoča tudi umni perutni-nar Collignon (Kolinion): Raiši režite nekoliko- prezgodaj kakor Da prepozno! Natančno določiti čas za kopu-nienie. ie težko. Kopunite v obče takoi. kakor hitro začuo živali razvijati spolne znake, na vsak način pa davno prei. preden začno mladi petelini naskakovati Približno lahko rečemo. da ie čas za kopunienie Pri naših lahkih do srednie težkih pasmah med 7. in 11. tednom pri težkih pasmah (plimetkah. rodailendkah. or-pingtonik) pa od 10. do 14. tedna
Tudi na to moram opozoriti da zaprete Peteline, ki iih mislite kopuniti. najmanj 36 ur pred operacijo v kur-nik in jim ne daste nobene hrane, zadnjih šest ur tudi nobene pijače. Če bi se moralo iz kakršnega koti vzroka vršiti kopunienie že no samo 24 urnem postu, potem daite petelinu nekoliko raztopljene Glavberieve soli v vodi. da se mu izprazni črevo. Le če so čreva prazna, ie mogoče hitro na iti moda in ie v trupu dovoli prostora. da iu s pripravnim orodjem lahko primes in odstraniš z vrtenjem. Nailaže se izvrši operacija. kadar imata modi velikost drobnega fižota. spreten operater ima še raiši velikost močnega pšeničnega zrna. Seveda smete kopuniti tudi starejše petelina, kakor ie rečeno gori. toda petelinov starih pet mesecev in čez. vam no svetujem več za to operacijo. Rri. odraslem petelinu doseže modo velikost vrabčieea iaira. vsi organi v obližju so močno preprečeni s krvni* mi žilicami in zato ie velika nevar* nost, da U žival izkrvavi pred očmi.
Položaj hefer v sfari Heladi
Zanimivosti iz časov, ko so bile solidne ženske potisnjene v ozadje
Križanke šiev. 17
i 2 3 A 5 6 7 6 9 10 11
POMEN BESED Vodoravno: 1. Zapade navadno ob mesecu. Sienkiewiczev roman. — 2. Prevoznik. Ozvezdje. — 3. Sv. Matija ga razbija. Bog starogrških pastirjev. Anarhija je njegova načelna nasprotnica. - 4. Kemijski znak žlahtne kovine. Vzhodnik tropičnega morja. Prislov. — 5. Oblika pomožnega gla; gola. Geometrijski lik. — 6. Drugi na j več jj tehnični izum predzgodovinskega človeka. Skoraj vsak čevelj ga ima. — 7. Posebno znamenita je bila Apelova. Zemeljske nih£e ne maže, a se vseeno ne vnaifie. — 8. Našim kmečkim pradedom je bil še neznan pojem. Pri starih Grkih in Rimljanih ni bil samo eden v časteh. Kazalni zaimek. — 9. Sapa. Izraz ljubezni ali pa spoštovanja. Vrsta glasu.
— 10. Koralna čer. Smotka. — 11. Ne spoštuje tuje lastnine. Nedoločni zaimek.
Navpično: 1. Polno vode nosi vsak. Zdravniški šušmar. — 2. Loči potok od kopnine. Velik žleb. — 3. Predzadnji je bil srečnejši od sedanjega. Prenekateri bi bil dandanašnji nad svojo vsebino razočaran... da je živ. Medmet. — 4. Predlog. Zolajev roman. Nota. — 5. Kadar Krim jo ima, ne puščaj dežnika doma. Govedo se ga otepa. — 6. Pri človeku pi^neha navadno s 24. letom. Jutrovski bog.
— 7. Del noge. Azijska država. — 8. Pivo. V štirih ni tako resen kakor v treh. Osebni zaimek. — 9. Ne pelje v hribovske vasi. Zadrgnjen je simbol vojnega časa. Ribičeva potrebščina. —	10.	Začimba.	Junakinja
Levstikovega romana. — 11. Strmec. Veznik.
Rešitev križanke štev. 16
Vodoravno:	1. pero (planja-
va = papir; gasi žejo «= črnilo); opat. 2. on; bič; si. — 3. palec. — 4. omelo; Ero (»Ero z onoga sveta«).
— 5. resa; oSkt. —* 6. ide (marčne) ; staja. — 7. katar. — 8. če; rov; te.
— 9. Etna; Ahac.
Navpično: 1. pogorišče. — 2.
en; med; et. — 3. pesek. — 4. obala; ara. — 5. ilo; sto. — 6. oče; otava.
— 7. cesar. — 8. as; raj; ta. 9. tihotapec.
D:;__lova lokomotiva vleče vlak bomb v oporišče obalnega iopnišlva.
Mrzlokrvni netopirji
V spanju izgubi netopir skoraj vso svojo toploto in njegova tetesna temperatura pade do toplote zraka, ki ga obdaja. Zato netopir tedaj, ko se prebudi. ne more takoj zleteti, temveč se mora prej ogreti. Torej približno tako kakor avlo.
Katera ženska je prva nosila čevlje z visokimi petami
Čevlji z visokimi petami so izuin Madam de Pompadurjeve. Ker je bila majhna, rada bi pa bila videti čim
večja, je naročila svojemu čevljarju, naj j-i naredi čevlje z visokimi podplati in še višjimi petami. Ta moda je na francoskem dvoru na njeno pobudo kmalu prodrla.
skledi kumarične solate' in dvanajst nezrelih jabolk.
Zdravnik je smeje se pogledal v košaro in dejal:
.iDvobojevala se bova s kumarično solato in jabolki. Vsak izmed naju bo pojedel svoj del, potem naj pa kolera odloči, kdo bo zmagal.«
Ko je njegov nasprotnik zaslišal te besede, je prebledel in se takoj pobotal z zdravnikom.
Zagovoril g a je
Angleški kralj Jakob I. je šel ne-ke«a dne s svojim dvornim norcem na sprehod. Ker je stopal norec na njegovi desnici, da je kralj opozoril na
to. rekoč: s=Ne trpini norcev na svoji desnici!« Dvorni norec je zamenjal svoje mesto in dejal; jO, mene pa to prav nič ne moti.«
Iznajdljivi kolesar
Leta 1891. je iznašel neki uradnik iz Monakova, ki je bil navdušen kolesar, posebno prho za kolesarje, ki, kakor piše v njegovem originalnem izročilu: j»varuje kolesarje pred poletno vročino in jih prijetno hladi.«
Ta prha je bila urejena takole: kolesar je imel ob krmilu pritrjeno posodo z vodo. iz katere je s pomočjo pritiska, ki ga je povzročil s poganjanjem pedal, potiskal vodo skozi cev do prhe, ki je bila urejena na krmilu do višine kolesarjeve glave. Kadar je bilo kolesarju vroče, je odprl pipico na prhi in hladeča voda ga je obrizgala od glave do nog. Seveda je moral v tem primeru kolesar voziti v kopalnih hlačali.
Kratke zanimivosti
Zanimivo je, da živali lahko s tem, da jim vbrizgamo v telo kri neke druge vrste živali, umorimo. Poskusi so pokazali, da je zajček, na katerem so delali poskuse, umrl, ko so mu vbrizgali 40 gramov pasje krvi. Se bolj škodljiva je gosja kri. Zajček, ki so mu vbrizgali samo 7 gramov te krvi, je takoj umrl.
Velikanske mravlje, ki žive v Afriki, so kaj praktične živali. V svojih gnezd;' rede majhne hrošče, ki pri zadku izločajo neko kiselkasto tekočino. Ta tekočina mravljam izredno prija in jo zauživajo kot poslastic« Kadar te mravlje odidejo na lov ah v boj, vzamejo te hrošče s seboj. Živali se jim z nožicami prisesajo na hrbet in ostanejo tam tako dolgo, dokler jih mravlje ne potrebujejo. Tako nosijo te mravlje svoje poslastice zmerom s seboj.
Če človeku zavežete oči, ne bo hodil naravnost, temveč zmerom nekoliko postrani, pa bodisi na desno ali na levo stran. Ba je je to odvisno od tega, .katero nogo ima kdo bolj razvito in dela z njo večje korake.
Izmed vseh vonjav ljudje najrajši voujaio vi tuice, vijolice, hiacinte, šmarnice in smreke. Najbolj odvraten jim je na vonj po pokvarjenem mesu in sežganem gumiju.
Hišni starešina je dolžan posredovati med hišnim gospodarjem in strankami.
NA7 LE JE, KDOR. HOČE PRITI. SOSEDI, LE SEMKAJ VSI, J KAŠA SE VAM ŽE HLADI !.'•/
SEMKA0, SEMI0U VSI, KAŠA SE VAM 2E HLAOI, MIZO DALA SEM POKRITI,
...NE DA&I NAŠEL PRIBEŽALIŠČE 55.
MUK. 3E BLODIL PO OZKIH ULICAH,. . .
..IN KER SEM LAČEN, SEM PBIŠEL TUDI 3A2
SA1 Sl VSAKO C,AR VABILA l NA KAŠO *
XV.	~
Lojze Bregarri se je pripeljal s Sonjo do graščine. Ko je voz zavil skozi velika obzidna vrala, se je Sonja kakor boječe dete stisnita k stricu in vprašala:
»Zakaj obdaja grad tako visok zid, stric Lojze? Ali je to ječa?«
Ali je bila to slutnja strahu pred bodočim?
»Nikakor ne, Sonja,« je dejal stric. »To ni ječa. Zid oklepa samo park, da ne morejo vanj tuji ljudje.«
»Tuji ljudje?« je rekla. »Gotovo misliš na tatove?«
»Ne, ne, saj tatov tu ni,« ji je odvrnil. »Samo tako, zaradi miru.«
Voz je zavil v drevored starih dreves in potem čez travnik, onstran katerega se je dvigal grad. Sonja je radovedno strmela tja in dejala:
»O, poglej stric Lojze! Hiša nima več oken. To prav gotovo ni tvoj lepi grad.«
»Počakaj le še malo, Sonja, da zavije voz okoli ogla! Ta del gradu je neobljuden, ker je že zelo zelo star. Toda zdaj pazil Glej! Tu je že drugače.«
Voz je drčal mimo srednjega trakta in se približal obljudenemu delu z velikim portalom. Sonja je zagledala okra s šipami in zavesami za njimi. V soju sonca so se zdela zelo prijazna, in vzkliknila je:
»O, tu stanuješ! Da, tu je lepo. In tu bo moja šola?«
»Da, tu,« ji je odgovoril.
»In tu bom tudi stanovala?«
»Tudi«
»Kje pa sta lepa teta Lydija in Verica?«
»Takoj ju boš videla, samo še malo potrpi!«
Voz ie zavil dalje in najemnik je udaril z bičem. Tedaj se je prikazala na enem izmed oken v prvem nadstropju lepa plavolasa ženska glava.
»O, Louis, vendar že nazaj!« je zaklicala gospa Breganiova. »Skoraj bi bila umrla od dolgočasja. Hvala Bogu, da si se vrnil!«
Ob drugem oknu se je sklanjala navzdol Vera in med tem, ko je pozdravljala očeta, zviška opazovala tuje dekletce. Lojze ie pozdravil ženo in hčerko ter dvignil Sonjo, da jima pokaže:
»Ali vidita, kako lepo stvarco sem
vama pripeljal!«
Sonja je v zadregi in strahu pogledala kvišku proti lepi gospe in deklici. Obe sta ji pomahali v pozdrav, samo suhoparno, čakajoč, da izvesta, kdo in kaj je. Stric pa jo je odnesel čez prag in jo postavil na gladka tla. Tedaj sta prišli ponosno navzdol po stopnicah gospa Breganiova in njena hči. Lojze jima ie pohitel naproti in iu pozdravil na svoj prisrčni način. Trenutek ie ostala Sonja čisto sama, ne da bi se kdo zanjo zmenil in obšla jo ie želja, da bi pobegnila iz tiste hiše tako naglo, kot bi jo le mogle nositi male noge. Nazaj, o, nazaj k teti Marjani, k očetu ir k gospodu Borisu. In ko je videla, kako je stric Lojze dvignil svojo hčerko in jo poljubil, se je spomnila svojega očeta in postalo ji je še bolj hudo. Solze so ji napolnile oči. Toda junaško si jih je otrla in se otrla po trojici ljudi, od katere se je odločila teta Lydija in stopila k njej. Z iskrenim smehljajem ii ie Sonja ponudila roko.
»Bodi pozdravliena, ti mala slovenska deklica!« ji je rekla gospa Lydi)a v nemščini, katero je Sonja razumela, toda ta jo ie pogledala z velikimi, boječimi očmi in ji stisnila roko, rekoč:
»Hvala ti, lepa gospa!«
Gospa Lydija se je zadovoljivo nasmehnila in snela deklici z glave klo-
m im m
* LJUBEZENSKI ROMAN V DVEH DELIH *
buček. In ko je opazila Sonjine čudovite zlate lase Z naravnimi kodri, se je obrnila k svojemu možu in dejala: »Kako krasen otrok! In ti njeni lasje!«
Toda takoj nato se je njen pogled ustavil na njeni hčerki in pričela ju je primerjati. Da, ta deklica je imela lepše lase ko Vera. Toda sicer se ji je zdela hči lepša, in to jo je pomirilo. Pozabila pa je, da je bila Sonja utrujena od potovanja in zaprašena, mimo tega pa še vsa pomečkana. Vera pa je opazovala malo pro-učevajoče od vrha do tal. Potem je rekla:
»O, kako je umazana.«
Lojzetovo čelo se je nagubančilo. Verine besede so ga zbodle kakor še nikoli, in jezno je dejal:
»Ali ne veš mali nič drugega povedati, Vera? Menda si pač moreš misliti, da od dolgega potovanja ne more biti tako čista m sveža, kakor si ti. Daj ji roko in pozdravi jol Naš gost je in pri nas bo ostala.«
Vera se je zmedeno približala Sonji in rekla:
»Pozdravljena, mala deklica!«
Tudi ta pozdrav je Vera izgovorila v nemščini, čeprav je ni znala še posebno dobro. Toda Sonja je bila vesela, da jo vsaj razume. Zato je dejala:
»Takoj se bom umila in preoblekla, da ne boš več rekla, da sem umazana.«
Bregant se je obrnil k svoji ženi: »Poskrbi, prosim te, najprej, da se mala okopa! Cisto perilo je v temle kovčegu. Antoine, odnesi kovčege gor! Aneite naj otroka okoplje in potem spravi v posteljo! Prej naj ji še dat jajce na mleku! Saj je revica do smrti utrujena.«
Gospa Lydija je poklicala Anetto, ki je že itak vsa radovedna oprezovala v bližini. Naročila ji je, kaj naj počne z otrokom, a Lojze se je med tem obrnil k Verici:
»Pojdi z njo, Verica, in delaj ji druščino, dokler ne leže k počitku!«
»Ali si mi kaj prinesel s potovanja, očka?« ga je vprašala hči, malo navdušena nad njegovim naročilom.
»To boš izvedela pozneje,« je dejal Bregant.« Zdaj pojdi in stori, kakor sem ii naročil!« Potem je dvignil Sonjo, jo poljubil in ji rekel:
»Pojdi; Sonjica! Anette le bo spravila v posteljo. Pozneje bom še sam pogledal k tebi. Saj si vendar tako trudna. Vera bo ostala ta čas pri tebi.«
Sonja je prisrčno objela svojega strica in nagonsko je čutila, da je edini človek v tisti hiši, ki jo ima zares rad. Zato je tudi rekla:
»Toda nikar ne pozabi res priti k meni, dobri stric Lojze!«
»Brez skrbi. Prišel bom,« ji je obljubil.
Anette je odpeljala Sonjo s prav tako narejeno vljudnostjo, kakor sta jo sprejeli gospa Breganiova in njena hči, in Vera jima je nejevoljno sledila.
Zgodaj je pa Vera sedla v naslanjač in brez zanimanja gledala Anetto, ko je kopala in preoblačila Sonjo. Samo včasih ie delala opazke o mali in neotesani tujki, ki se ne zna pravilno vesti. To je govorila seveda v francoščini, toda Sonji je bilo kljub temu tesno pri srcu, saj je tudi Aneite
govorila jezik, ki ga ona sama še ni razumela. In ko je Vera videla, da so Sonjini lasje ostali tudi po kopanju nakodrani, saj so bili naravni, jo je obhajala divja zavist, kajti njene lase so morali vsakokrat umetno nakodrati.
Sonja se je počutila med obema hladnima bitjema tako tuje, da bi se bila najrajši milo razjokala, vendar je ostala hrabra in je mirno dopustila vse, kar so z njo počeli. Pri srcu pa ji je bilo kljub temu tesno, in pred sestrično jo je bilo skoraj strah. Pa tudi Anette ji ni vzbujala posebnega zaupanja, čeprav je razumela nekaj osamljenih nemških besed.
Mirno in zadovoljno pa je Sonja popila mleko, pojedla jajce in z maslom namazan kos kruha, kakor je bila tudi doma navajena. In ko so jo spravili v posteljo, je takoj zaprla oči,, samo da ji ni bilo treba gledati neprijaznega Verinega obraza. Z zadrževanim dihom je poslušala, kdaj bosta Vera in Anette zapustiti sobo. In ko so se za njima zaprla vrata, se je vzravnala v postelji in se ozrla okoli sebe. Soba je bila zelo različna od njene svetle in lepe v Ljubljani, opremljene z belim pohištvom. V tej sobi je bilo vse temno in težko in tuje. Občutek strahu jo je prevzel, kakor da je ves prostor poln zlobnih
LJUBLJANA, Wolfova
strahov. Potem je sama od sebe sklenila ročice in pričela moliti, kakor jo je bila doma učila najprej mama in potem teta Marjana.
Molila je za svojega očeta, da bi mu spet posijalo sonce, za svojo mater v tuji deželi, od koder se ne more vrniti, za teto Marjano v Ljubljani in tudi za mladega gospoda Borisa. Potem je pomislila, če je še kdo, za kogar bi morala moliti, in spomnila se je svojega strica Lojzeta. O, da, tudi zanj mora še moliti, tudi njega naj očuva ljubi Bog!
Molitev jo je pomirila, ličili so jo, da se človeku ne more zgoditi nič hudega, če se v molitvi priporoči Bogu. Legla je spet na blazine in zaprla oči. Toda vedno znova jih ie odpirala in srce ji je nemirno bilo. Hrepeneče je čakala na strica Lojzeta, da pride, kakor ji je bil obljubil.
XVI.
Lojze Bregant je poljubil svoji ženi roko in dejal:
»Saj mi dovoliš, da se otresem popotnega prahu, Lydija! Potem se vrnem in poročal ti bom o vsem.« In čez dobre četrt ure je bil že spet v salonu svoje žene. Ta ga je pričakovala polna nestrpnosti. Sedel je k njej in ji rekel: »Nedvomno te bo začudilo, kar ti bom povedal. Toda prej mi še povej, kako ti mala ugaja?«
»Ne,« ie rekla smeje se, »Vera je imela res malo prav, ko je dejala, da je umazana. Toda na potovanju ni to
nič čudnega. Sicer se mi pa zdi čeden in prikupen otrok.«
»To tudi je, Lydija!« je dejal. »In iskreno upam, da jo boš imela rada, kajti mala je nesrečno in dobrote potrebno osamljeno bitje. Mimo tega pa je še — Franova hči Sonja.«
»Oh, mon dieu!« je vzkliknila gospo Bregantova presenečeno. »Zakaj mi nisi tega že takoj povedal?«
»Ker sem ti hotel vse natanko obrazložiti. Poslušaj me torej!«
Lojze je malo pomislil, kako bi najlaže vzbudil v svoji ženi sočutje s Sonjo, in ji pričel potem pripovedovati vso zgodbo o svojem bratrancu in njegovi pobegli ženi, Sonjini materi. Odkril ji je vse, čisto vse, ne da bi mogel slutiti, da je s tem storil usodno napako. Lydija ga je poslušala spočetka samo z zanimanjem, ko pa ji je razodel bratrančeve dvome o Sonjinem rojstvu, je dejala počasi, v premišljevanje pogrezrjeno:
»To je zelo zelo nenavadno. Deklica je torej hči tvojega bratranca, in vendar ne ve, če je zares njegova hči. Povej mi, Louis, če tvoj bratranec Frangois ne bi imel otrok, ali ne bi postal potem ti njegov dedič?«
Osuplo se je ozrl v njene zagonetno sijoče oči in dejal nejevoljno:
»Kako moreš zdaj misliti na to? Sonja je vendar zakonito priznana njegova hči.«
»Je torej ne bi bilo mogoče izločili iz dedščine?«
»Ne, nikakor ne,« je dejal. »Fran je tudi že napravil oporoko, po kateri postane Sonja po njegovi smrti lastnica vsega njegovega imetja.«
Toda lokavi ogenj v Lydijinih očeh tudi tedaj še ni ugasnil.
»Ce pa le ne bi postala, potem bi moramo vse pripasti tebi, ali ne, Louis? Sam si mi pravil, da si edini njegov bližnji sorodnik.«
»Nisem edini. Razen mene živi tudi še sestrična Marjana. Ta je sicer le najina polsestrična, toda zdaj živi v Franovi hiši. a je mnogo starejša od mene.«
»Toda če bi bil Frangois brez otrok, bi kljub vsemu postal ti dedič.«
Bregantu ta razgovor ni bil prijeten, vendar je moral povedati:
»Seveda, potem bi postal jaz njegov dedič. Če ne bi v oporoki drugače odločil.«
»Torej te samo to tuji otrok ločuje od upanja na veliko dediščino?« je vzkliknila Bregantova pozorno.
Lojzeta so ženine besede prestrašile. Kako nor je bil, da ji je vse to zaupal! Kako vse bolj pametno bi bilo, da bi bil zamolčal resnico in našel kakšen drugačen vzrok za to, da je Fran poslal svojo malo hčerko k njim v Francijo. Dejal pa je le:
»Kakšen tuji otrok?«
»Ta Sonja.«
»Toda Lydija, kaj govoriš! Saj sem ti vendar dejal, da je Sonja po vseh veljavnih zakonih Franova hči in dedinja in tudi on ne misli na to, da bi ji odrekal te pravice.«
»Po veljavnih zakonih hči,« je dejala še vedno zamišljeno Bregantova, »toda ne v resnici. Prav gotovo je njen oče tisti potujoči muzikant, s katerim je njena mati pobegnila.«
»Tega ni mogoče dokazati,« je vzkliknil Bregant nejevoljno. »Spametuj se vendar! Povem ti še enkrat: Sonja je po zakonu Franova hči in
dedinja. Tega ne more nihče spremeniti. Ne ukvarjaj se zato s tako nesmiselnimi mislimi. Jaz sam 'bi bil zadnji, ki bi hotel kdaj izpodbijati njene pravice. In zdaj nič več o tem! Bodi rajši vesela, da sc je s tem naš gospodarski položaj znatno izboljšal. Polovico vsote, ki jo je Sonjin oče določil za njeno vzdrževanje in vzooio, doimar vidve z Vero. Jaz si bom kupil par koni, Antoine dobi kolo, in še bo ostalo dovolj za vzgojiteljico in ostale potrebe. Ali se tega res ne veseliš, Lydija?«
Toda Bregantova se ie tako zave-rovala v svojo zamisel, da se ni mogla ločiti od nje. Pred seboj je zrla samo bogato dediščino, do katere ji zapira pot samo ta otrok. Kako bi se mogla še veseliti na te drobtine, ki ji jih je prinašal mož? Vendar je zaenkrat odtrgala svoje misli od te zadeve, ker se je zavedela, da bi sicer postal njen mož jezen, in je dejala:
»Biti moramo torej veseli, Louis, da bomo deležni vsai nekaj bratrančevega bogastva. Hvala Bogu, dobili bomo vsaj konje za kočijo, soj ie bilo ta' i nerodno, prositi zanje vedno najemnika! l.epi pa tudi ni lii. Mogoče bomo mogli kupiti tudi še novo prevleko za blazine na vozu?«
»Seveda jih bomo mogli,« je pritrdil Bregant, vesel, da ie lončno nehala govoriti o dediščini. Kako malo pa je v resnici poznal ženo! Nato ie pričel zadovoljno razlagali svoje načrte: »Pogovoriti se morava še o najetju vzgojiteljice. Najbolje bi bito, da dobiva kako Nemko, ki bo v tem temeljita. Grof Ortolan v Nantesu mi je dejal, da bo niihova vzgojiteljica Berendtova kmalu prosta in si bo morala poiskati drugo mesto. Tedaj še nisem mislil, da mi bodo sredstva omogočala, najeti io za našo Vero. Zdaj bi mogla vzgajati obe. Najbolje bo, da mu takoj pišem in ga vprašam, če )<’ gospodična Beremltovu še na razpolago. Po moji sodbi bi bila zelo primerna, sai govori poleg nemščine tudi francosko in angleško. Slovensko bom govoril s Sonjo sam, da ne pozabi svojega maternega jezika. Kako misliš?«
»Do, spominjam se,« je rekla žena. »Gospodična Berendtova je tudi muzikalična in je poučevala grofovo hčerko klavir. Da, z njo bi bila a-dovoljna.«
»Dobro torej, Lydija! Samo to te še prosim, bodi dobra s Sonio!«
»To hočem biti,« je dejala s pritajenim smehljajem. Toda njeno srce ni nič vedelo o tem Skrivaj je mislila neprenehoma še na to, da ii je Sonja v napotje pri upanju na Franovo dediščino. Od tiste ure dalje ni nikoli več na to pozabila. Pustila je zato svojim mislim svobodno pot. Spet se je videla bogato, spet sredi družbe n oboževalcev. Na to »dediščino« bi btlo mogoče kljub vsemu že zdaj dobiti kredit in začeti novo življenje. In čimbolj se ji ie dozdevalo življenje v samotnem gradu dolgočasno, s tem večjo nevoščljivostjo je gledala na njo, ki ji je stala na poti, na ubogo malo Sonjo. Počasi se je njena nevoščljivost spreminjala celo v težko prikrivano sovraštvo
Toda svojemu možu ie znala dobro prikrivati svoje misli in čustvovanja, kajti spoznala je, da ga ne bi nikoli mogla pridobiti za svoje načrte. In v tej svoji stiski, ko je le čutila, da potrebuje nekoga, s komer bi mogla o tem govoriti, je skrivnost zaupala svoji spletični Anetti. Nič čudnega potem, da je kmalu tudi Vera ujeta besede, ki jih ne bi bila smela, in njena zgrešena vzgoja je postala še bolj kvarna.
C
J
KULTURNI TEDNIK
Jezik naših časnikarjev in pripovednikov
Kot 19. zvezek svoie zbirke Cvetje lz domačih in tuiih losov, ki ie namenjena v prvi vrsti diiaštvu. ie izdala Mohorjeva družba zdai na 263 straneh jezikoslovne razprave pokoineea slovenista dr. Antona. B r e zn i k n »Jezik naših časnikarjev, in pripovednikov«. Razprave so bile prvotno ob-iavljene v revijah (Dom in svet) in eo v knjigi zbrane ponatis, ki smo ea numo potrebovati. Izdajo ie priredil profesor J. šolar ter io opremil s temeljito študijo o življenju in delu znamenitega slovenista, ki bo tvorila trdno podlago tudi za vsa poznejša preučevanja Breznika.
Prof. Breznik se ie bil svoiečasno lotil v svoiih jezikoslovnih spisih dveh področij, katerih osnovno oodlaao in gradbeno snov tvori jezik: časnikarskega in leposlovneea Tu ie obdelal slovenščino časnikarjev BIeiweisa. Levstika. Tomšiča. Jurčiča. Železnikarja. Tavčarja in Majarona in razvojne dobe do 1. 1918.. ter slovenščino pripovednikov Jurčiča. Stritarja. Tavčarja. Detele Kersnika. Mencingerja, Trdine. Cankarja. Finžgarja in Meška. Razprave v sedanji knjižni izdaji so urejene tako da se zaceniaio s spisom »Jezik v kmetski povesti«, nada-liuieio s sestavkom »O časnikarski slovenščini« in »Jezikom naših pripovednikov«. zaktiucuieio Pa z razpravo o Stritarjevem' sloeu in nekrologom, napisanim našemu znanemu jeziko-slovu p. Stanislavu Škrabe«, ^Breznikove razprave niso le teoretičnega. ampak tudi praktične?« po-
mena in neobhodno potrebne vsakomur. kdor se kakor koli ukvaria z delom, ki ie vezano na temeljito poznavanje slovenskega iezika. Zlasti go potrebne Časnikarju in pisatelju. Razvoj civilizacije ie sicer ustvaril boli ali mani pri vseh narodih diferenciacijo med časnikarskim in leposlovnim jezikom, vendar bi bilo treba slediti vzoru, da bodi ta razloček čim maniši. Razvoj časnikarske slovenščine v zadnjem četrtstoletiu ie zanesel v naš jezik toliko liulike. da ie vse sploh nikoli ne bo mogoče iztrebiti. To po-divianje iezika Pa ni ostalo samo v časnikih, ampak se ie oo njih razširilo tudi med ljudstvo, posebno med izobražence. cel6 učiteljstvo. V zadnjem času se razmere bolišaio a še vedno ne dovoli. Nai bi Breznikova knjiga pomenila dokončno likvidacijo preteklega I
Breznikovi jezikovni spisi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravlja izdaio zbranih jezikoslovnih spisov pokojnega orof. dr. Antona Breznika. Izdala iih bo v več zvezkih Nova založba v Liubliani. Prvi zvezek bo izšel naibrž že v doglednem času.
Miklavčeva razstava pri Kosu. V Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika ie razstavil te dni akad. slikar Ivan Miklavec 21 svoiih slik in risb. Olja. ki so v večini, predstavljajo portrete, figuralne kompozicije, krajine itd. Miklavec ie pred leti dovršil zagrebško umetnostno akademijo, se ie pa potetn posvetil pretežno tekstilni stroki in ie tako ostal v javnosti mani znan. Sedania razstava ie prav za prav prva. po kateri moremo spoznati nie-ov talent, smer in zmcHnvost. Premalo vztrajno in smotrno posvečanje čistemu slikarstvu ie povzročilo, da ie osla! slikar še vse doslo! pod vplivom zagrebške akademije, posebno profesor!« Beriva. V tem se oo izrazu svoiih dol približni« nekaterim
drugim slovenskim slikarjem. ki, so izšli iz iste šole. Vendar se lcažcio tudi pri Miklavcu resna prizadevanja po lastnem izrazu, katerega pa še ni dokončno našel. Prav ta prizadevanja so povzročila, da razstavljena dela ne kažejo enotnosti. Razločki v načinih podajanja so opazni v več smereh. Ni Pa nobenega dvoma da ie Miklavec slikarski talent, ki bi utegnil ob vztrajnejšem delu in razvoju doseči vidno mesto v naši likovni umetnosti. To nam dokazuieio zlasti nekatera olia. portreti in krajine. Umetnik ie tako zbudil že s to razstavo večje zanimanje.	„
Mušičev« razstava ▼ Benetkah. Dne 17. iuniia so v Mali galeriji v Benetkah odprli že več časa napovedovano razstavo našega akad. slikarja Zorana Mušiča. Razstava ic nadaljevanje Mušičcve poti- ki io ie pričel nedavno v Trstu v prizadevali iu. da opozori nase italijansko javnost. Benetke so v italijanski likovni umetnosti vedno pomenile važno središče, katerega,, pomen so sedanje razmere Še povečale, čeprav no dopuščalo dotoka strokovnjakov in ljubiteljev slikarstva in kiparstva iz tujine. Pot v Benetke te odprl Mušiču zlasti znani italijanski slikar de Pišis (ki ie tudi upoštevan pesniki, g katerim vežo našega mladega slovenskega umetnika nekai izrazito sorodnih stremlieni. navdahnje; nih iz istega pariškega centra. Tudi na tei razstavi kakor na prejšnii v Trstu, ie Mušič zastopan pretežno z uvaši.
Razstava Steriieuovih portretov v
Jakopičevem paviljonu, prirejena pod pokroviteljstvom prezidenta div. generala Rupnika, io dosegla v vsakem oziru zelo viden uspeh posebno, tudi glede zaniinania. ki ga ie zbudila v našj javnosti. Želeli bi samo. da Jakopičev paviljon po nieni zakliučitvi ne bi ostal predolgo prazen. iu
HUMOR
Napačna diagnoza Dr. Virchow, profesor medicine. Je pri izpitu vprašal nekega kandidata: »Kaj bi predpisali bolniku, kj ima srčno napako?«
»Digitalis,« je o!govoril kandidat. »Dobro. Koliko?«
»Jedilno žlico.«
»Dobro. Ce bi potem bolnik umrl, kakšen vzrok bi navedli za njegovo smrt?:
»Srčno kap.«
»Norec! Zastrupili ste ga!« je končal profesor izpraševanje.
Prebrisani kočijaž Ko se je nekega dne kralj Friderik Veliki peljal s kočijo na sprehod, se je voz prevrnil v jarek, Frideriku se pa k sreči ni nič pripetilo. Kralj je seveda kočijaža pošteno oštel in mu očital, da sploh ne zna kočirati.
Kočijaž, ki je ves čas mirnj poslušal kraljeve očitke, se naposled le ni m „ ' več premagovati in je. vzkliknil: »Pravite torej, da ne znam kočirati? Alj veličanstvo še nikdar nj izgubilo — bitke?«
Na to vprašanje kralj ni odgovoril, a tudi kočijaža ni več ošteval.
Na sodišču Sodnik: »Najprej sle svojega prijatelja psovali in mu dajali vsa mogoča imena, potem ste ga pa še s pestjo sunili v želodec. Zakaj ste to storili?«
Obtoženec: »Ker mož zelo slabo sliši.«
Nepotreben strah
Ko so nekoč prijatelji Balzaca vprašali, kako se spričo tolikih dolgov sploh še upa na cesto, jim je romanopisec prostodušno pojasnil:
»Zakaj si neki ne bj upal na cesto? Upnikov sploh nikdar ne srečam. Jaz se namreč vozim v kočiji, oni pa hodijo peš.«
Dober dogovor
Nemški raziskovalec Forster, je za časa kralja Friderika Viljema II. prepotoval vso Afriko in po vsem svetu zaslovel. Celo kralj Friderik ga je povabil na dvor in mu priredil gostijo.
Raziskovalec je pri pojedini sedei poleg kralja in Friderik, ki so ga raz-iskovalčeva potovanja zelo zanimala, ga je vprašal:
»Gotovo ste na svojih potovanjih spoznali mnogo kraljev?«
»Da,« je pritrdil raziskovalce. »Z vašim veličanstvom vred sem se spoznal s štirimi divjimi in tremi civiliziranimi kralji.«
Nadebuden vnuk
Mirko dobi od svojega deda vsakokrat. ko mu čestita za rojstni dan, stotak. Letos je naredil takole:
»Dragi dedek,« je nagovoril deda za njegov rojstni dan, »rad bi ti kar daues čestital tudi za prihodnje leto. Obe čestitki bi ti dal 7-a 139 lir.«
Vročekrvnost
»Včeraj mi je mati dejala, da je mojo babico ded ugrabil.f
»Strašno! Tako stari ljudje. Pa S* tako--vroček Fvni!«,
Oh, kako	sem
Zadnjič sem na trgu srečala znano gospo in med nama se je že po nekaj trenutkih razvil tale vsakdanji razgovor:
»Kako se kaj imate, gospa?« sem jo vprašala.
»Slabo,« je zatarnala, potem ji je pa privrela iz ust ploha tožb:
»Pomislite, sama moram opravljati vsa gospodinjska dela, hoditi moram na trg, se pehati za zelenjavo, skrbeti za red v hiši in celo prati. Svoje dni sem imela služkinjo, danes pa človek tako težko dobi pošteno in pridno dekle, da sem rajši sama. A delo me zelo utrudi. Zjutraj sem prva na nogah, zvečer navadno šele po polnoči ležem. Se v nedeljo nimam urice počitka. Poleg tega mi še mož očita, da si ne znam prav razdeliti gospodinjskega dela in da sem samo zato tako utrujena.«
Pritrdila sem njenim besedam, ker je nisem hotela užaliti, a na tihem sem si mislila, da ima bržčas njen mož prav Večina gospodinj si ne zna urediti svojega gospodinjskega dela in zato nikdar ne more vsega dela opraviti o pravem času in ji je vsak dan prekratek
Star pregovor pravi, da tisti, ki se ne zna odpočiti, tudi delati ne zna. Koko prav ima ta pregovor!
Res je sicer, da današnje gospodinje ne morejo tako mirno in smotrno voditi svojega gospodinjstva, kakor so ga vodile naše babice in prababice. A vendar si delo lahko urede tako, da ne bodo z dneva v dan bolj utrujene in manj delazmožne. Pri tem /im poleg vseh drugih nevšečnosti grozi še največja: da v tem večnem delu popolnoma pozabijo na svojo zunanjost in postanejo tudi na zunaj utrujene in nenegovane. Nega lepote je pa za žensko današnjih dni dolžnost, ki je ne sme kar tako zanemariti. Zato sl mora vsaka gospodinja tako urediti svoje delo, da bo lahko o pravem času tudi počivala in se negovala. Boi je le, da ostane na vrhu omare
nekoliko prahu, pa je gospodinje sveža in nasmejana, kakor da se vse sveti in bliska od snage, a gospodinja je še opoldne nepočesana in prepotena. Izgovor: »Toliko dela imam, da se niti počesati in umiti nisem utegnila,« je jalov.
Vsaka gospodinja, posebno pa ona, ki je že prekoračila četrti križ, si mora urediti delo tako, da bo spala vsaj osem, če ne devet ur na dan. Vsak večer naj točno ob isti uri leže v posteljo in to pred polnočjo. Saj je znano, da prav spanje pred polnočjo najbolj poživljajoče vpliva na organizem.
Po kosilu navadno gospodinje takoj začno pomivati posodo, pospravljati mizo in urejevati kuhinjo. Potem jim zaužita jed ne zaleže in nič kaj dobro se ne počutijo. Kako vse drugače bi se počutile, če bi po vsakem kosilu samo za deset minut legle v posteljo. Deset minut bi posoda lahko počakala, nihče bi se ne zgražal, če bi bila kuhinja deset minul oozneje pospravljena. Gospodinja pa bi se v teh kratkih minutah odpočila, umirila in osvežila za popoldansko delo.
Naše gospodinje svojo moč neusmiljeno zapravljajo, zato so zmerom utrujene in imajo slabo držo, ker navadno vse delo opravljajo stoje. Moderne gospodinjske šole uče, da mora gospodinja skoraj vsa kuhinjska dela sede opraviti. Pri tem namreč porabi veliko manj moči. Naše gospodinje, ki kar venomer tekajo po kuhinji in včasih po ves dopoldan niti enkrat ne sedejo, bi si morale to dobro zapomniti in se priučiti, da bi vse delo sede opravljale. Tako ne bi imele oteklih nog in razširjenih žil, pa tudi utrujene bi ne bile tako hudo.
Gospodinje, varčujte s svojimi močmi! Povprečno prehodite s tekanjem po kuhinji na dan okrog deset kilometrov Tega se zavedajte in privoščite svojemu izmučenemu organizmu primeren počitek.	—n
NAS NAUKADNI NATF.CAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen V tei rubriki plačamo 10 lir
Češnjev zavitek
Naredi vlečno testo in ga daj za Dpi uro počivat. Potem testo zvaliai m razvleci namaži tu pa tam z marmelado. potresi s češnjami, katerim si izločila peške, z praženimi drobtinicami (dve žlici drobtin) in še malo s sladkorjem Vse to zvij. dai v namazan pekač in peci v sreduievroci pečici.	T.	Ljubljana
Makaronovi cmoki brez jajc
Makarone skuliai odcedi in operi v mrzli vodi. Dobro odcejene zmelii na mesnem strojčku dodai par žlic moke. drobno zrezane čebule in zelenega Detršilja ter malo laičnega nadomestka Potem osoli in premešaj vse to v gosto testo. Ko delaš cmoke še vsakega malo potresi z moko in uh izoblikui z mokro roko da ti pri kuhanju ne razpadejo. Kunai uh četrt ure v slani vodi. Kuhane, potresi z prepraženimi drobtinicami in servirai s solato. Če iih pa potreseš s cimetom in sladkorjem ter'zabeliš, imaš samostojno močnato ied.	T. F.
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoi po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko. se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospo dinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Tudi čiščenje madežev je umetnost
Sveže mastne madeže iz temnega blaga lahko odstranimo s toplo vodo in jedrnatim milom. Mokrj madež, ki pij lem nastane, moramo pa takoj s krpo istega blaga do suhega zdrgniti, da ts ne naredi .oblak1. Če je madež že starejši, uporabljamo za temno blago bencin, za svetlo pa fini špirit Mokri madež je treba prav tako do suhega zdrgniti.
Voščene madeže, ki se lepijo na blago, najprej s segreto žlico stalimo, Hkrati pa potisnemo med žlico in blago pivnik, ki hitreje popije maščobo, kakor jo morejo nitke, in tako izsrka madež. Prav tako odstranimo voščen madež, če ga poliknmo z vročim It kalnikom. ki smo ga položili na pivnik.
Mlečne madeže, še sveže, odstrani, mo z mlačno vodo. iz svetlega blaga pa s finim špiritom. Prav tako odstra nitno kavne madeže.
Prašne in blatne madeže odstrani mo tako, da oščetkamo blago z vodo, ki smo ii dodali na 1 liter 1 žlico sat miiaka. nato pa še enkrat oščetkamo s čisto, mrzlo vodo in blago narobe polikamo.
Katranske in smolnate madeže naj lepše očistimo s terpentinom. Prt svetlem blagu Se rad naredi ,oblak'
ki ga odstranimo z bencinom ali film špiritom.
Madeže od črnila odstranimo iz pralnega blaga z limono, ali kislim mlekom, iz volnenega blaga pa z žolčnim milom, pa tudi z limono in soljo.
Madeže od piva odstranimo z mlačno vodo. ker se sladkor in druge snovi v vodi razkroje.
Rjaste madeže iz nebarvanega blaga odstranimo, tako da podržimo blago nad paro in nato madež posujemo z živalsko soljo v prahu. Takoj nato moramo blago v mrzli vodi splahniti, sicer sol poškoduje tkivo.
Neki praktičen pariški očka si je za prevažanje svojih dveh malčkov omislil fale praktični voziček, ki ga priklopi na svoje kolo. Otroka se v njem prav dobro počutila, pa ludi očka je zadovoljen, saj se pri vožnji nič ne utrudi. Morda ga bo kateri izmed ljubljanskih očetov posnemal.
Vaš otrok potrebuje miru
Kako uredi praktična gospodihja otroško sobo
Ženska in cigareta
Dandanes smo se dejstva, da ženske kade že zelo privadili in se nam prav nič čudno ne zdi če mlado dekle ori-žae v lokalu cigareto in strastno potegne Prvi dim. Žal se na kadilke brž ko imaio cigareto v ustih, nič kai leno ne znajo vesti. Mnoge izmed njih zavržejo vsa pravila o lepem vedenju in tako dosežejo ravno narobe od ti-stemi kar žele ('e kadite, ne smete s cigareto v ustih govoriti. To si kvečjemu lahko privošči moški pa še zn toga ni lepo. Medlem ko govorite, položite cigareto na pepelnik in ie nikar vnemamo ne držite med orsti. ker se vam to prav nič ne poda	,
Če ste prišle na obisk in vain ie gospodinja ponudila cigareto, nikar njene gostoljubnosti ne poplačajte s tem. da ii s cigareto zažgete ort in nikar ne mečite pepela na tla Nikar s cigareto v roki ne pregledujte, gospodinjinih oblek, ker ii tako mimogrede lahko kai zažgete in naredite veliko škodo Če sedite poleg nekadilca ali nekadilke nikar ne puhaite dima vnemamo nekadilcu v usta in oči temveč se vsakokrat ko izdihnete dim obrnite proč.	.
Kako negujem nohte na nogah
Nohte na novah ie mnogo teže nego vali kakor nohte na rokah, in sicer zato. ker se ranice, ki iih povzročite pri negi nohtov na nogi. počasnem zacelijo kakor na rokah. Pri striženi« nohtov na nogah uporabljajte isto oredie kakor pri negi nohtov na rokah a še posebno oazite da bo res čisto	,	.
Če imate zdrave noge neguite nollfe vsai enkrat na teden. Kožp okrog nun narahlo dvignite, z jeklenim., ne preveč ostrim orodjem. Potem io namažite s kakšno mastno kremo. Medtem ko koža vsrkava kremo nohte na kratko ostrizite in iih izoblikujte z dobro nilo ki nohtov ne kvari
Kožo na nohtu potem ponovno narahlo dvignite in io previdno odrežite. Pazite da se ori tem ne boste ranili ker se takšna ranica na nogah zelo počasi zaceli. .
Nohte odrežite orecei na kratko, toda ne preveč v meso. hkrati pa pazite. da se ne boste pri strani ranili Poleti nosite zračne sandale, v katerih n o™ n lahko diha in le ne oviraio pri hoii pretesni jermeni. Če. le mogoče po večkrat na teden hodite bosi po travi ali pesku. na .boste kmalu izgubili trdo kožo in otiščanco. ki so se vam naredili pozimi zaradi tesnih, zaprtih Čevljev.
Če imate stanovanje z več sobami in enega ali več otrok, si čimprej uredite otroško sobo. Rajši se odrecite jedilnici kakor tej sobi. Videli boste, lrako prav vam l>o prišla.
Soba, ki jo boste uredili za otroke, naj bo svetla, zračna in sončna. Stene naj bodo svetlo pobarvane, najbolje rumeno ali svetlozeleno. strop naj bo pa bel. Če hočete svojim otrokom narediti posebno veselje, jim razobesite po stenah te sobe vse polno slik iz pravljičnega sveta. Ni nujno potrebno, da so slike umetniške, te stanejo preveč denarja, naredite jih lahko sami, bodisi tako, da jih prerišete iz kakšnih starih otroških knjig, ali pa da si jih kar sami izmislite. Če jih boste izbrali s pravim okusom in ljubeznijo, vam bodo otroci zanje hvaležni in bodo ves svoj prosti čas preživeli v tej sobi.
Slike razvrstite po stenah tako visoko. da bodo otroci svoje palčke, gobice in vile lahko videli, ne da bi se jim bilo treba vzpenjati po stenah in tvegati padec.
Okna v otroški sobi zagrnite s kratkimi, vzorčastimi zavesami, ki bodo propuščale svetlobo in ne bo soba zaradi njih temačna. Sicer pa postavite v sobo le malo pohištva. Ena ali dve posteljici, omara, mizica, stolček in po možnosti vsaj ena klopica — in oprema te sobe je gotova. Vsak otrok naj ima svojo omaro in v njej tako razvrščeno perilo, obleko in igrače, da jih sam lahko doseže.
Ko bodo otroci dorasli, boste temu pohištvu prav lahko dokupili še nekaj kosov. Morda polico za knjige, desk.o za risanje,, ki l>o nadomestila pisalno mizo. in še kakšen stol.
Najbrže se ne zavedate, kako potrebna je otroku takšna soba in kako
mišljenosti, misleč, da je morda bolan, ko je tako tih, se je v otrokovih očeh utrnilo nekaj, česar si niste mogli razložiti. Razočaranje se je zazrcalilo v njih. razočaranje nad velikimi ljudmi ki mu ne dajo niti trenutka miru in mu kar venomer vsiljujejo svoje misli.
One matere, ki nikakor ne morejo svojemu otroku uredili otroške sobe, naj mu pa odmerijo vsaj en kot, kjer bo sam, nemoten iu bo lahko v njem gospodaril po svoji volji. Takšen kot bodo našle v vsakem še tako majhnem stanovanju. Morda bo v njem stala samo navadna pručica za nekaj lir, na njej nekaj igračk, na steni okrog pa sličice palčkov in vil. Otrok bo v tem kotičku srečnejši kakor v razkošno opremljeni sobi.
Domača zdravja naših babic
Začimbe, ki rastejo na naših vrtovih
Naše babice in prababice so prav dobro poznale in cenile vrednost raznih začimb, ki rastejo na naših vrtovih, a jih danes mlade gospodinje tako redko uporabljajo. Morda se jim bo ob čitauju pričujočega članka nekolik* osvežil spomin nanje in jih bodo začele pridajati raznim jedem. Tako bodo današnji enolični hrani izboljšale oku» in koristile zdravju svoje družine.
■Sladki janež pridajaj sladkim jedem. Posebno koristi tistim, ki se radi hitro prehlade, pa tudi na pljučih bolni bi ga morali redno uživati.
Pelin bi morali jesti na želodcu bolni. Vsako manjšo želodčno nevšečnost takoj ozdravi, posebno zdravilen pa je, če ga gospodinja namoči v žganje ih pusti nekaj dni na soncu. To zdravilno pijačo bi morail piti vsi bledični) slabokrvni in oni, ki nimajo tika ih jim je rado slabo. Vsako jutro na tešče naj spijejo Šilce takšnega domačega pelinkovca, pa bodo kmalu začutili, kako so prerojeni.
Pehtran je izredno dobro zdravilo za revmatične. Kolačem in štrukljem z njim izboljšamo okus. Posebno dober je tudi pehtranov kis, ki ga naredimo takole: dobro narezan pehtran namočimo za nekaj dni v vinskem kisu, potem pa tekočino precedimo. S tem kisom okisana solata ima zelo dober okus.
Česen bi morale gospodinje dodajati vsaki juhi, prikuhi in mesnim jedem. Če ga zelo na drobno nasekljamo, njegovega vonja še čutili ne bomo. Česen bi morali jesti vsi, ki imajo motnje v prebavi in trpe zaradi starostnih nevšečnosti.
Kumina krepi želodec. Gospodinje jo lahko dodajajo kruhu, mesu, močnatim jedem, siru in sočivju. Povsod izboljša okus.
Majeron izboljša okus juham, omakam in mesu. Pospešuje potenje ih izločanje seča.
Hren uporabljamo za omake, predjedi in solate ter za vkuhavanje kumaric in buč. Pospešuje izločanje »trupov, ki se tvorijo pri presnavljanju jedi v telesu.
Peteršilj izboljša okus mesnim in zelenjavnim juham. Pridajamo ga prežganju. Korenine in listi pospešujejo izločanje seča.
Drobnjak ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu. Pridajamo ga solati, siru, močnatim in mesnim jedem. Povsod izboljša okus. Zlasti slabokrvni ljudje bi ga morali uživati na kruhu, posutega s soljo.
Sladka paprika vsebuje dragoceni vitamin C, krepi želodec in živce.
Žajbelj je prastaro zdravilo za ledvice in jetra. Posebno izboljša okus obaram in mesnim jedem.
Za vsako nekaj
Takoj ko začue v stanovanju smr deti po plinu, odpri okno in zapri glavno pipico pri plinski uri, potem pa odidi še sama za nekaj trenutkov na zrak. da te ne bo začela zaradi plina, ki si ga nekaj časa vdihavala glava boleti.
Posodo iz porcelana najbolje očistiš s kisom in soljo.
Če prstan ne gre s prsta, si ovi prst s sukancem in ga namaži s sir h im milom.
Posteljno perje shranjuješ v plalne ni h vrečicah, ki jih obesiš na zrak. V eno vrečico nikdar ne smeš zmešati perja različne perutnine, ker se potem sprime.
Medeninaste predmete najlepše očistiš s soljo, navlaženo s ki9om.
Oprano perilo zloži v omaro šele tedaj, ko je popolnoma suho. Umazanega’perila pa ne shranjuj v kovčegill ali zaprtih posodah, kamor ne pride zrak, temveč zmerom v košarah.
Pepel pobiraj iz štedilnika tako, da položiš na posodo, v katero ga pobiraš, vlažno krpo. ki je vsakokrat, ko streseš pepel v posodo, samo malo privzdigneš. Tako se ne bo pepel prašil po kuhinji .
Kakšne obleke bomo nosile v vročih poletnih dneh
Vse že -komaj čakamo, da bi se začeli vroči poletni dnevi, ki iih bomo preživele v lahnih poletnih oblekah, v sandalah in brez nogavic.
Kai bomo nosile v teh dneh? Eno glavnih pravil ie. da v vročini nosimo svetle ali celo bele obleke, ker se te naiboli podaio poletni pokrajini in nas naiboli varujejo pred vročino. Bele obleke so lepe. a se hitro zamažejo in iih zato ženske „ zapostavljajo. Zelo praktične za vroče dni so obleke iz svetlega rožastega ali pikčastega blaga. ki se posebno podajo vitkejšim postavam. Progaste vzorce za poletne obleke oa nai nosiio one. ki imaio
[ Za zrak in sonce
1 »LANOL« j
šport krema l
DARMOL
najboljša odvajalno sredstvo
zelo potrebuje miru in okolja, v katerem lahko z odprtimi očmi sanja o pravljičnem svetu. Ali veste, zakaj je toliko otrok že v najnežnejših letih živčnih? Samo zato, ker tiče zmerom samo med odraslimi ljudmi, vidijo njihove zaskrbljene obraze, poslušajo njihove tožbo in slišijo stvari, ki niso za njihova ušesca.
Saj ste gotovo že dostikrat opazili, kako se je vaš mali stisnil v kot sobe. se predal svojim mislim in se ni zmenil za nobeno vašo besedo. Če ste ga potem s silo iztrgali iz njegove za-
Zdravilo za utrujene oči
Če po čitanju pri slabi razsvetljavi opaziš, da imaš utrujene oči, in čutiš v vekah lahno trzanje, tedaj si pomagaj takole:
Skuhaj močan kamilični čaj, ga precedi in zlij v lonček, potem pa_ namoči vanj čisto platneno krpico in io vročo polagaj na oči. Takoj ko se ho krpica ohladila, jo spet pomoči v čaj in ponovi obkladek. To delaj vsaj pol urn in oči se tj bodo odpočile. Potem za kakšne četrt ure lezi in zapri oči. pa bo nevšečnost popolnoma prešla.
V zaklonišču je odstraniti vse šipe na oknih ali vratih ali pa jih je zavarovati na notranji strani z deskami, odejami in pa dobnim. 2e pri manjšem zra6 nem pritisku se namreč te šipe zdrobe, stekleni prah pa, ki nastane, je nevaren za oči in kožo.
polneiše postave. Ti se daio zelo lepo ukrojiti.	.	.	,	■	. ,
Gotovo boste vprašale, kako nai sl obleko ukrojite. da bo cim boli praktična in lio pravilno poudarila lepoto in zakrila hibe vaše postave. Če sto močnejšega stasu in ste si izbralo progasto blago, morate paziti na to, kako bodo tekle nroee na posameznih delili obleke. Gornji del obleke fn rokave lahko ukroiite tako da bodo tekle proge povprek, krilo Pa tako da bodo nroee padale navpično. Tudi žepe našiite tako da bodo gube teklo povprek.	_
Če ste se odločile za nežen rožast vzorček in ste vitke postave jukroiito obleko tako da bo krilo zvončasto ali celo v pasu nabrano, kar ie posebno priietno. ker vas Pri hoii ne bo prav nič oviralo. Zgornu del obleke P» ukroiite v obliki bluze Rokavi so prt vseh poletnih oblekah preprosti m precei kratki.
Naposled ne pozabite, da so letos v modi nekoliko dališe obleko, ki serraio malo pod koleno tako da oa pokriieio. Te novosti se bodo po večini vse ženske razveselile. Noge bodo v daljših oblekah videti lepše in vitkeiše
Brezklicna voda
Če potrebujete brezkalno vodo za ■ zdravniško uoorabo pustite, da vre deset minut. Če vre mani časa. se vse bakterije v njej ne uničijo in voda le ni popolnoma brez klic.
Milialek — alle in