Izhaja vsak četrtek. Cona mu jo :< K na loto. (Za Nemčijo 4 K, r.a. A mori ko in drugo tujo dr/.avo 6 K.) - Posamezno številko so prodajajo ■ po 10 vinarjov. ————
prilogama:
»Naš kmečki dom" tu Jasa gospodima".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu ,,Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 20.
V Ljubljani, dne 20. maja 1915.
Leto XXVIII.
Dne 20. maja.
Dolgo časa sc ni smelo po naših listih nič pisati o hujskačih, ki hočejo na l aškem vojsko z našo državo. Dober teden sem je to drugače, ker vsi vidijo. Ha nobena obzirnost proti laški občutljivosti nič ne pomaga. Hujskačev za vojsko z nami je bilo na Laškem ne samo od začetka sedanje vojske, mar-vce že zdavnaj prej vse polno. Neštetokrat se je na shodih, pa tudi v zbornici razglašalo sovraštvo proti Avstriji. Ustanavljala so se društva s tem namenom, da razširjajo misel, naj se »rešita izpod Avstrije »Trento e Trieste« — južno Tirolsko z glavnim mestom Triilenlom in Trst z okolico. Ti kraji so n imenovali irredenti, po naše ne-odivšeni, češ, ker ne spadajo pod Italijo in vsi tisti Lahi, kateri so delovali na lo, da se odtrgajo od Avstrije, so dobili ime iredentisti.
Ob sedanji vojski jc med ireden-li-li zavrelo, češ da je zdaj najugodnejši prilika, da se izpolnijo njihove Želje. Ker se mora naša država boriti na toliko strani, — proti Srbu, Rusu in z -Nemcem proti Francozu, so upali, da bi Lahi izlahka zasedli, kar hočejo. Seveda pa njihova želja ni samo za tistimi kraji, ki so izključno laški, marveč je mnogo obširnejša. Radi bi celo Istro, Reko, Dalmacijo in s Trstom vred velik kos slovenskih pokrajin. Tako pijejo, tako vpijejo, v tem zmislu rogovi-liio po ulicah svojih mest. Kralj se je dosedaj iredentistom upiral; največ je Pripomogel sv. oče, da hujskači niso Mogli toliko časa doseči svojih namenov, toda vsak razume, da njegovega Slasu ne poslušajo od protiverskih strank zapeljani mestni ljudje.
Proti našemu narodu gre laški po-Mep. Vsaka hudobija je res obenem
tudi neumnost. Lahi so svojo državo zvarili skupaj v imenu narodnih pravic, češ, ljudje ene narodnosti spadajo tudi v eno državo. V imenu narodnosti hočejo tudi zdaj odtrgati pokrajine, ki so bile že do G00 let združene z Avstrijo in z Ilabsburžani. Pri tem pa hočejo razbiti slovenski in hrvaški narod in ga razcepiti; važne njegove dele hočejo priklopiti svoji državi. Ali se ne pravi s tem postavljati vsega na glavo? Ali naj narodnostno načelo velja samo za Lalie.
Ravno eno leto je minilo, kar je dr. šusteršič naglašal v Pešti v delegacijah, da na Laškem ni vse tako, kakor bi imelo biti, in da se s popustljivostjo prav nič ne bo doseglo. Dejal je, da sc bo šele v slučaju, ko pojde za res, izkazalo, ali je zveza z Italijo kaj vredna, ali nc. Poudarjal je tudi, da na Laškem ulica mnogo več pomeni, nego drugod, in da je ta ulica nam sovražna. Vse to se je do pičice izkazalo.
Laška zbornica se snide danes, dne 20. maja. Ravno ta dan, 1. 1882. se je sklenila prvič zveza mod Italijo in Avstrijo; laški kralj in naš cesar sta jo podpisala. Do te zveze je prišlo takole: Po ruslco-turški vojski (1. 1878.) so imele velike evropske države v Berolinu posvet, kako naj se razmere po turškem porazu urede. Domala vsaka je takrat nekaj dobila, samo Laška nič. Ustanovila se .je Bolgarija, osvobodila Romunija, Rusija je dobila precej važnih pokrajin, Anglež Malto, Francoz Tunis, naša država nalogo, naj zasede Bosno in Hercegovino, Lah pa nič. Završčalo je po Laškem. Ministrski predsednik Krispi je pa javno povedal tudi vzrok, zakaj so je tako godilo. Dejal je: Mi smo osamljeni, nimamo nobenega zaveznika, Francoz ima podpornika v Angležu, Nemčija in Avstrija sta zve-
zani, mi smo pa sami. Poiskati si moramo tudi mi primerno zvezo, če hočemo kaj pomeniti na svetu.
Kje naj iščejo Lahi zaveznika? to je bilo poglavitno vprašanje. Odgovor je mogel biti takrat samo eden; pri Nemcih in v Avstriji. S Francozom so bili namreč dodobra sprti zavoljo Tu-nisa. Po vsi afriški obali, posebno pa v Tunisu se jc že od nekdaj naseljevalo vse polno Lahov. Nekateri so prišli samo za nekaj časa in so se kasneje vrnili domov. Drugi so pa tam ostali. 2e precej časa sem so mislili Lahi, da bi Tunis, ko bi Turek izgubil gospodstvo nad njim, moral priti pod njihovo oblast. To se jim je vse zasedlo, ko ga .je dobil Francoz. Zalo ni bilo takrat niti misliti na kako zvezo s Francozi. Dasi so iz prejšnjih časov zlasti Lom-bardi in Benečani imeli veliko mržnjo na Avstrijo in na Nemce sploh, dasi so že takrat ciljali na južne Tirole in na Trst, so vendar rajše šli iskat zaveznikov na Dunaj in v Berolin, nego v Pariz, ali v London, ki je držal s Parizom.
Tako se jc ustanovila takoimeno-vana trozveza, ki je pa imela na Laškem vedno več nasprotnikov. Nasprotja med Francozi in Lahi so se zmanjševala; več laških strank je bilo in je seveda še vedno bolj odločno za Francoze; iredentisti so rovali neprenehoma, obenem so pa framasoni v svojem brez-verskem, protiverskem duhu laške narodnjake strašili vedno s tem, da hoče Avstrija razbiti laško edinost, vzeti laški državi Rim in ga vrniti papežu. Neštetokrat se je po Laškem to pisalo in govorilo o nepozabnem sarajevskem mučeniku Ferdinandu. Hujskanje in laži imajo pa vsaj za nekai časa hudo moč. Ali se jim bodo mogli zdaj ustaviti kralj in drugi poštenjaki na Laškem? Ene je gotovo; Ko bi ne bil laški
li
liberalizem tako surovo podiral cerkvenega v i bi danes nc bilo nobene nevarnosti.
U
Italifa.
Po zgledu Francije in Anglije si je Italija 1. 1010. od rezala en košček n. te-lesa turške države. Ta košček je na severni afriški obali ležeči Tripolis in l.i-renejka, dežela, iz katere ie prijel Simon' iz Gireneie. ki je pomagal nesti na-Miiai Zveličam; kril. Posebno velik' vrednosti nimajo ti kraji. Toda Bolje koi nič so vendarle. Samo ob mor-v ... tr rodovitna zemlja, drugo P*
..... 1 ->vi-"-« remi ta.
ie -	................ .......
Pomembni pa so zato. da se na SJin oti - r. . ; i a lik o iiir.be, na Kateri - vaol \ Sredozemskem morju lahke opira in šc poveča. Ljubša bi bila ■s-. ..na dcicla 7u-.. in 1. Li ras no
K": V C'
T . . - so
Čeprav Turčija ni bila priprav lje-a;.	• ani 1 alije, vendar
št	ni izvršila naglo in ne
brez pos* :. težav. Knvor Bej, sedanji ;•.; , w	: . je razumel moj-
. .	med domačim
. ..ar. - i dežele. Ni iz' ičen . da bi se Italija v Tripolisu spi	utogla obdržati, ako nc bi
iri ihnili balkanska vojska, ki je Tur-či , : a\ . ko presenetila, kot jo je ol al. v i. nem obstoju.
\	v Trip i>u je stala Italijo
Bii	rja in mnogo ljudi. Se za-
.:. .- u vojske so bile državne b! •• i .ije ] ../nc in njena voja-šk prij cljenost ne posebno na viso-k'	'1 > ie tudi eden izmed
v.	. ,jt» os ila Italija doslej ne-
v	• je morala najeti vojno
p • il . da Je mogla vojaštvo izboljša . - * i «■:„ -p. soj ila ni bil posebno 7... a. Nabralo se je 1200 milijo-n . k a t« tili so pa podpisale same b. m v milijonov. To je razumljivo, lk so pomisli, da 1rpi Italija vsled seči • vojske zelo. Začetkoma svetovne vc - se ,« vrnilo v Italijo 5 do 700.000 lji_ .. iz držav, ki so zapletene v vojsko. B-. :.:: iz Francije -so povečini princ- i scb."j komaj potrebno obleko, le redki mal: zaslužka in prihrankov. Nc:..'iia :n Avstrija ste preskrbeli, da so mogli Italijani iz teh dveh držav sastonj vrniti domov. Tisti čas so se vi:...i v Italijo ljud;e. ki so komaj znali italijanski, odrasli otroci, ki niti v Italiji rojeni niso bili. temveč so samo vanjo pristajali
Izgube na za s", iikih Italijanov, ki delajo v drusrih državah, so znašala samo zodnic mesece lanskega leta nad 70 milijonov kron.
Poleg t epa je trpela Italija vsled tega. ker se je po izbruhu vojske popolnoma ustavil tujski promet, ki ie do-našal Italiji letno milijone. Letos spomladi bi odšli tisoči Italijanov na delo i
v tuje države, posebno v Avstrijo in Nemčiio. Morali pa so ostati doma, kjer ne zaslužijo ničesar. To je vzrok, da je pomanjkanje že dolgo časa gospodar v italijanskih kuhinjah. Vojni kruli imajo v Italiji že delj časa, kot pri nas. Celo na papeževi mizi se nahaja. .Mleko stane po italijanskih mestih 25 do 3e v., surovo mask) i K 90 v. Vpoklicanje vojakov pod zastavo do 800.000 mož je zelo slabo vplivalo na italijansko govedorejo. Jedci polente so se spremenili v mesojedce. Uvoz živine iz Srbije je nemogoč, iz Argentinije ne pusti Anglija dovažati mesa, vsled tega sc porablja v velikem številu domača živina za vojaštvo. Od 6 milijonov volov jih je komaj še polovica.
To pa dela skrbi.
Italija se Tripolisa ni mogla nikdar posebno veseliti. Domačini nočejo ni:-;?.»r vedeti o italijanski nadoblasti, zato so bili na dnevnem redu upori in manjši boji. Tako jc šlo do sedanjega časa. Ko je stopila Turčija v sedanjo vojsko, je turški sultan, ki je napovedal sveto vojsko, obvezno za vse te mo-hamedance in povsod, izjavil, da bo skrbel, da bo imela Italija mir pred nio-hamedanci v Tripolisu, dokler bo v pri-jatijskih odnošajih z nami in Turčijo. Navzlic temu pa se množe tamkaj upori. ki zadobivajo zelo resen značaj. To je tako vplavalo v Rimu, da je italijanska vlada razglasila vojno stanje čez Tripolis.
Zadnjič smo tudi poročali, da je poslala Italija v Valono v Albaniji 6000 vojakov. Valona je za Italijo zato pomembna. ker nudi lahko neke vrste zaporo izhoda iz Jadranskega morja. Italija je poslala tjakaj že pred četrt leta svoje čete. Kakor znano, čaka tudi Grška na Valono, zato ni našla italijanska pošiljatev tjakaj na Grškem veselega odmeva.
N Italiji izvestni hujskači, podkupljeni od trojnega sporazuma, že celo zimo hujskajo na vojsko proti Avstriji. Zadnji Čas je postal položaj zelo. zelo reseP. V četrtek 20. t. m. ima pasti odločitev. Več o tem. kolikor moremo in smemo, poročamo med vestmi 're-gled po svetu«.
Vatikan. Z ozirom na napet p0l0-žaj je sv. Stolica vsem škofom v Italiji in severnih sosednjih državah dala obširnejša pooblastila. Benečanskiru škofom se je iz Vatikana zaupno pisalo, naj opominjajo ljudstvo k miru. Minister Salandra je menda po knezu l'ig. natelli, nečaku kardinala Belmonte, zagotovil sveti Stolici, da se bo varovalo sv. očeta in njegovo lastnino, dokler bo obstajala monurhična vlada. Sveti očo pa naj vendar stori primerne korake.
Nemčija. Nemški cesar se je mudil pretekli teden delj časa na bojišču v Galiciji. — Proračunska komisija državnega zbora nemškega je razpi . vlja-la pretekli teden o postavali glede na preskrbo svojcev vojaških oseb.
Italija. Ves svet gleda zdaj že vet kol en teden na dogodke, ki se vrše v Italiji, kjer sc gre za ali proti v i s ki. O tr:n poročamo, kolikor smemo in moremo: Odločitev v tem vprašanju bi morala priti že pretekli teden. V liinm so se vršile neprestano posvetoval, diplomatov in ministrov, tudi kr ■ je sprejemal v avdijencah razne ini-stro. politike in diplomate. Mi i i • rski svet za ministrskim svetom sc je ršiL Napetost je prirastki do vrhun Po mestih so sc vršili shodi in pri jale demonstracije za in proti vojski Ko je prirastla napetost do vrha, je t :-lo naenkrat poročilo, da je mini- - vo, katerega predsednik je znani S : Ira, odstopilo, ker baje ni edino v pi važ* nem vprašanju glede vojske. Mt prej se je še poročalo, kar je pri v- tej stvari najbolj važno, da so i . stri sklenili, da naj so prepusti ' rov vprašanja za ali proti vojski pari imeti« tu, ki se snide dne 20. t. m. I';u: mit naj odloči! Ko je ministrstvo	ilo,
je poklical kralj k *cbi razi: • v vne politike ter jim ponujal nalogo, nai sestavijo novo ministrstvo. Med ' i so bili zbornični predsednik Man fi-nanrni minister Carcano, bivši n i -irski predsednik Giolitti i. dr. Vsi ' vrsti so so branili te naloge. Zato r 'ie-ostajalo druzega, nogo da je kr poveril sestavo novega ministrstv -e* danjeinu ministrskemu pre d s i<u Snbtndri.
Pregled po svetu.
Avstro - Ogrska. Dne 10. t. mes. je cesar zaslišal v daljši avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. — Dne 14. t. m. je zboroval v Budimpešti ogrski ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. — Povodom zmage proti Rusom sta podelila naš in nemški cesar visoke rodove našim oziroma nemškim poveljnikom. Tako na pr. sra bila odlikovana nadvojvoda Friderik in Konrad pl. Hotzendorf z redom »pour le merit«, ki je najvišje nemško vojno odlikovanje. Naš in nemški cesar sta si tem povodom izmenjala prisrčne brzojavke. — Hrvatski sabor bo baje sklican v drugi polovici prihodnjega meseca.
— Itali.; iiski
socialni deniokratje so priredili ' lnJ® dni tisoč shodov proti vojski. N>. -'j11 listi sodijo, da bo znašala večin:". »Hi, ki so proti vojski v parlamentu. -kisov. Po loških mestih so še v;-d no nadaljujejo demonstracije. Zelo h na vojsko znani lašk. pesnik Gabri«® d'Annunzio, ki je dobil, po poročili stov, za svoj bojeviti govor ob ' riliKj odkritja Garibaldijovega spomenika od Francozov 100.000 lir.	. ,
Francija. Finančni minister lhlioi je v francoski zbornici na telo način zatrjeval, da jc soglasje mod «r-žavami trojnega sporazuma edino 1
trdno in da bodo ic države z vso odločnostjo zasledovale cilj, ki so si ga postavile. — V liste prihajajo vesti, da hočejo dosedanjega vrhovnega armad-nega poveljnika generala Joffreja nadomestiti z nekim drugim generalom, k,.,- se je baje Joffre izkazal za nesposobnega. — Minuli torek so zapazili, da loti en Zeppelinov zrakoplov proti Parizu in da je še okoli 110 km oddaljen. Policijska prefektura je takoj dala znamenje za alarm in v trenotku jc bil ves Pariz zavit v temo. Policisti so hodili od vrat do vrat in pozivali, naj se zakrijejo vsa okna in zapro prodajalne. Žarometi so razsvetljevali ozračje in iskali zrakoplov, toda zaman. Žcppelin je izginil.
Anglija. Načrt angleške vlade o davku na pivo, vino in žganje je zbornica pokopala. — Na Angleškem in v južni Afriki so so pričeli veliki izgredi proti Nemcem. Sodrga pleni nemške trgovine in pisarne, iz Londona so o tem poroča: V Londonu gospodari sodrga. Trgovine plenijo. Policija jc brez moči ali pa sc brani posredovati. V okolici Kast Indian Docks so sc morali Nemci oborožiti in se zbrati, do so ščitili svojo last. V tem delu mosta so popolnoma uničili 6i nemških gostiln in trgovin, blago in opravo so zmetali na cesto. Ranjenih jc bilo veliko policistov in civilistov. Na več krajih so duhovniki mirili ljudi. Vlada je nasproti sodrgi očividno brez moči ali jc pa pa-: ivna. Straže v posameznih mestnih delili so ojačili brez vsakega uspeha. — Daljo se o tem še poroča: Hiše so izročali od tal do vrba. Znatno množino žepnih ter stenskih ur in prstanov so oropali. Ženske so imele posebne predpasnike, da so odnašale plen. Dečki so ranili ročne vozičke. Otroci so z odraslimi tekmovali v ropanju v prodajalnah. V New Castle-u in Gadensheadu se izgredi proti Nemcem nadaljujejo. \ se prodajalne nemških mesarjev, ki koljejo svinje, so razbili. V Gravcsendu so napravile čete, oborožene s puškami, izgredom konec. Izgredi so bili med drj.gim naperjeni tudi proti mnogim nemškim pekom; vsled loga je bilo v Londonu pomanjkanje kruha. — V Londonu stavkajo uslužbenci ccstnih železnic. — Angleži sodijo, da bo trajala vojska še čez zimo.
Rusija. Ruski car je dovolil, da smejo avstrijski častniki, ki so bili zajeti v Przemyslu, obdržati sablje. — V Rusiji je napravila velikanska povoden j v krajih ob reki Dnjeper neizmerno škodo. — Glasom vesti iz Newyorka se ruska vlada, ki dolguje Ameriki že «2 milijonov dolarjev, pogaja z Morga-novo skupino radi nadaljnjega kredita 25 milijonov dolarjev, za katere nanj bi jamčila Anglija.
Turčija. V Carigradu so prišli na sled veliki zaroti, ki je imela namen pomoriti turške veljake in nemške častnike, da bi sc tako pripravilo pot revoluciji, v kateri naj bi žole države trojnega sporazuma. Zaroto so podpirali Angleži in Francozi, svoj sedež pa so imeli zarotniki na Grškem v Atenah,
kjer je držal vse niti te zarote v rokah bivši grški ministrski predsednik Veni-zelos, ki je moral pred kratkim odstopiti, ker je hotel spraviti Grško v vojsko z nami, Nemčijo in Turčijo.
Srbija. V Srbiji so poklicali uradno v službo nekaj žensk za strežbo v bolnišnicah. —• Nad Grahovo, najvažnejšim trgovskim pristaniščem ob spodnji Donavi, so priletela 8. maja tri naša letala, ki so z bombami uničila tri srbske parnike, dve ladji vlačilnici in veliko bojnega materijala. Tudi v Bel-grad jc med najhujšim ognjem topov in strojnih pušk vrgel nek letalec nekaj bomb. Francoski letalci, ki so poizkušali metati na naše ozemlje bombe, so sc morali vselej umakniti na srbsko ozemlje nazaj.
črnatjora. »Hrvatskemu Dnevniku« poročajo iz Kotorja, da so se tja povrnile nekatere žene pravoslavne vere, ki so v začetku vojsko ušle v Črnogoro. Izjavilo so, da jih je lakota prisilila na to. ter so v noči prekoračile mejo, ne brigajoče se za kazen, ki jih čaka._ Po njihovem pripovedovanju vlaclav Črni gori lakota in nezadovoljnost. Črnogoro. tako pravijo te žene, drži edino le pomoč Francije. Da te ni, potem bi bila v deželi močnejša stranka, ki je proti vojski.
Hoigarija. Na enomesečno orožno vajo je pozvanih večje število rezervnih častnikov, na tritedensko vajo pa trije pehotni rezervni letniki. — V Sofiji imajo zdaj volitve. Na volilnem shodu v Sofiji jc nastopil tudi ministrski predsednik Radoslavov. V svojem govoru je glede na politični položaj na-glasil, da se mora Bolgarija še bolj nego doslej držati svoje politike. Sofijske volitve da so velike politične važnosti, ker imajo pokazati, da javno mnenje soglaša z zunanjo politiko dežele. Me-rociajni krogi so mnenja, da bo vlada 1 pri volitvah dobila večino.
Grška. Kralj je zbolel. Zadnja po- 1 ročila pravijo, da stanje ni nevarno. -Grška policija je prišla na sled zaroti, ki je imela namen umoriti grško kraljeva dvojico. Listi poročajo, da je bila ta zarota Vcnizelosovo delo. Veni-zelos je bivši grški ministrski predsednik. Pravijo, da je nenadoma zginil iz Aten in da njegovo bivališče ni znano.
Portugalska. Revolucijo imajo, kakor poročajo listi. Podrobna poročila o tem sc glase: Ministrstvu notranjih stvari so došla poročila, po katerih jc položaj na Portugalskem zelo resen. Zveze so baje prekinjene, nemiri so baje izbruhnili v Coimbri, Portu in Santaremu. V Lizboni so baje proglasili komuno. Govori se, da je bil umorjen Alfonso Gosta, čete niso sposobne, da bi upor potlačile. - Poveljnik križarke »Vasco de Gama« je bil baje umorjen. Posadka v Lizboni je ostala zvesta predsedniku. Po nekem poznejšem brezžičnem brzojavu iz Lizbone so zadušili upor. Kapitan Martino Lima je prevzel poveljstvo republikanskih čet. — »E1 Mundo« poroča o dogodkih v Lizboni: Znamenje za upor se je dalo ob pol štirih zjutraj s streli na cesti.
Križarice v pristanišču so takoj otvorile ogenj. Streljanje je bilo kmalu splošno. Nastopilo je vojaštvo in je streljalo. P< vsodi so klicali: »Proč z diktaturo!« Vojašnico »151 Cantara« je napadlo 200 oseb s klici: »Živela republika!« Bilo je veliko mrtvih in ranjenih. Razpočilo je več bomb. Republikanska garda je razkropila množico in zasedla ceste in trge. Železniški in brzojavni promet je prekinjen. — »Fjcho de Pariš« poroča: V Lizboni so bili veliki nemiri. Bro-dovje se je udeležilo upora. Predsednik republike jo baje zbežal. — Iz Španije se poroča: Vsled dogodkov na Portugalskem so prišli ministrski predsednik, mornariški in notranji minister h kralju na razgovor. Vlada izjavlja, da Španska ne bo posredovala, ampak se omeji na to, da varuje življenje in koristi portugalskih Špancev, če bi to bilo potrebno. — Uradno se poroča, da je izbruhnila na Portugalskem revolucija, ki jo vodi neko v Taju zasidrano brodovje. Vojne ladje so obstreljevalo mesto in so provzročile veliko škodo.
Kitajska in Japonska. Torej ne bo vojske! Kitajska se je vdala in sprejela japonske zahteve. Kakor poročajo listi, so glavne točke dogovora sledeče: Pri vseh provincijalnih in železniških posojilih v provinci Šantung, v južni Mandžuriji in na Mongolskem se mora v prvi vrsti upoštevati japonski kapital. — Popolna enakopravnost na Kitajskem bivajočih Japoncev s Kitajcu — Kitajska se odpove vsem ustavnim in prodajalnim pravicam na kitajskem obrežju. — Kiaučau postane prosta lu-ka. — Kitajska se odpove pravici, da bi dovolila kaki tuji državi stavbo delavnic ali vojaških premogovnih postaj.
Svetovna voisfe
VOJSKA Z RUSI.
Dobro gre naprej, hvala Bogu! Prodiranje naših čet se še'ni ustavilo. Rusi se niso mogli nikjer resno in uspešno zoperstaviti našemu prodiranju. S tem pa ni rečeno, da si Rusi ne prizadevajo vsega, da bi se tupatam ne zasigurali pozicij, iz katerih bi mogli zadrževati silno prodiranje naših čet. Iz vseh po^ ročil je razvidno, da je silni naš napad Ruse popolnoma presenetil.
Nemogoče je v podrobnosti popisati velikanski boj, ki se sedaj že 14 dni razvija v Galiciji. Morejo se podati sar mo glavni obrisi. Ko se je nemškemu generalu Mackensenu posrečilo prodreti rusko armado na levi in desni strani mesta Gorlice, je bila glavna skrb zveznih armad ta, da se Ruse tako naglo zasleduje, da jim ne bo več mogoče na tem ozemlju resno se zoperstaviti. Z veliko hrabrostjo so prodirale zvezne čete po slabem in težavnem ozemlju naprej. Kakšni boji so to bih, priča to, da so morali naši marsikateri od Rusov utrjen grič po sedemkrat naskočiti, da so si ga osvojili. Pri tem se
3i
pa ni šlo samo za hitro zasledovanje Rusov, temveč naloga zveznih čet je bila tudi ta, da se ovira Rusom, ki so prodrli čez Dukla- in Lupkaprelaz na Ogrsko zemljo, onemogočiti vrnitev nazaj, da se jih torej odreže od glavnih čet. Tudi to se je posrečilo. Ko so ruske čete prišle do obmejnega ogrskega mesta Zboro in Dukla, so videle, da stoje nasproti močnim zavezniškim četam. Za hrbtom so pa prodirali proti njim iz Ogrske Avstrijci pod vodstvom generala Boroeviča. Tako je zašla ruska armada, imenovana po ondotnem gorovju Beskidov, beskidška, med dva ognja. Gorovje je tamkaj 8 do 900 metrov visoko. Med tem gorovjem se je začela ruska armada umikati, kar se ji pa ni posrečilo. Večji del je zapadel smrti in ujetništvu. Po ugonobitvi teh čet ste bil; tudi armadi generalov Boroeviča in Mackensena združeni. Mesto Dukla je bilo oproščeno Rusov. Umikajoči se Rusi so pa bili na cesti, ki vodi iz Du-kle proti Przemvslu, poraženi. Poveljnik ruske armade Bolgar Radko Dimi-trievv se je s svojim štabom umaknil v Dj' slo Hzeszovo.
Na kolodvoru mesta Jaslov v Gali-ci;' so zajeli naši dva vlaka ruskega Rdečega kiizu, 10 vagonov daril, namenjenih za ruske vojake. Dalje so dobili m-'i tainkrij 2800 glav goveje živine in zi '(. veliko drugih vrednot. Prodiranje zveznih armad je šlo s tako brzino napi"!, da Busi v teh krajih na svojem umikanju niso mogli niti mostov iz železniških i 11'prav uničevati. Tako n. pr. so :-v pri \Yis!oki ravno pripravljali ri; ki pijouirji, dr bi pognali v zrak va-ž"'! most, ko so pridrveli naši huzarji, pi' proč i J i njih nakano in Ruse polovili.
Na !< i od te naše prodirajoče ar-made pod poveljstvom generala Ma-cken.-ena ic s f al a druga naša armada, pod . povi-ij.-,'vom nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Tudi ta armada je posegla krepko v boj. Središče tamkaj ji na-si-roii slo! "o ruske armade je bilo mesto Tarnovv.
četo pod poveljstvom nadvojvoda Jožefa Ferdinanda so imele nalogo pridobiti si to mesto. Rusi so jim to nalogo zelo otežkočili. Mesto Tarnovv je križišč? štirih važnih železnic, zato za vsako armado zelo velike važnosti. Ruski poveljnik Radko Damitriew jc dol povelje, da se mora to mesto braniti do zadnjega moža. Rusi so se držali v strelskih jarkih v gozdovih med rekama Dunajec in Bialo trdovratno navzlic kot toča padajočemu ognju naših šrapnelov in granat. Veliki naši topovi so jih kar zakopavali in trgali z kritji vred po pol kompunijo naenkrat. Da si niso mogli Busi pomagati z rezervami, ki so stale v mestu Tarnovv, jc skrbela naša artiljerija, ki je neprestano metala ogenj na cesto, ki je vezala rusko čete z mestom. Navzlic temu se Rusi niso hoteli umakniti iz strelskih jarkov. Medtem pa so zvezne čete pri Ot.finovvu pred mestom Tarnovv prekoračilo, reko Dunajec in prodirale proti Dabrovvi in Znbnu. Tamkaj so dosegle in uničile železnico, ki je vodila do ruske meje, 4i
ter so s tem prerezale zveze med rusko armado generala Dimitrijeva in ono ruske armado, ki je stala severno od Visle ob Nidi (nidsko armado). Ker so bili vsi prehodi čez reke deloma od naših, deloma pa od Rusov, razdrti, so se skušale umikajoče se ruske čete rešiti na čolnih iz vode. Toda kopneči se sneg je napravil reke velike in mnogo tisoč ruskih vojakov je našlo smrt v hladnih valovih.
Naše čete so prekoračile reko Bialo ter so prodirale naprej, da so ruski posadki v Tarnovu razdrle vsako zvezo z drugimi ruskimi četami. S tem je postal položaj za rusko posadko v Tarnovu nevzdržljiv. Mesto Tarnov je padlo in s tem je bilo uničeno tudi desno krilo in središče armade generala Di-mi;.rije\va. Tretja ruska armada je uničena !
Obsežnost in grozoto bojev nam pove število ujetnikov, ki jc iia.ra.siio na 150.000. Majhen vpogled v strahoto teh bojev nam podaje naslednje poročilo: »Novva Reforma« poroča iz Novega Sonča: Od 3. maja -t« vsak dan skozi mesto kolone ruskih: ujetnikov v skupinah po ::0>j do 400'j mož. Mnogo ujetnikov vozijo tudi po železnicah v zbiralne ujetniške tabore. Neki vojni ujetnik, po rodu Poljak, je poročevalcu navedenega lista pripovedoval o strašnem napadu na GorUce; izjavil je: Od začetka vojne sem bil neprestano na fronti 111 sem se udeležil mnogo bitk in bojev. A tako strašne borbe kakor pri Gorlicali še nisem bil doživel. Težko jc opisati strašno učinkovanje sovražne artiljerije. Stali smo pri Gorlicali kot rezervni bataljon v tretji vrsti strelskih jarkov. Od prve in druge vrste strelskih jarkov ni bilo videti nobene sledi več. Samo na vse strani razlita in raz-kopana zemlja jo označevala mesto, kjer so bili strelski jarki. Povsod so ležala raztrgana trupla padlih ruskih vojakov. Dobili smo povelje za naskok. Trikrat se jc ponovilo povelje, a vojake so strašni doživljaji popolnoma omamili, da so stali nepremično, kakor bi bili izgubili pamet. V tem trenutku je strašna kanonada prenehala in zaslišali smo v bližini pokanje pušk in klice: Ura! Obenem so nas avstrijski vojaki že napadli od spredaj in od obeh strani. Ruski vojaki so letali okrog z nasajenim bajonetom zbegani in kakor nori. a nikjer ni bilo nobenega izhoda. Jaz sam sem samo slišal še krik našega častnika: »Podajtjes!« (Podajte se!) Vojaki so dvignili roke in že so nas sprejeli in odpeljali avstrijski vojaki. Napadalci so bili že daleč naprej v naših postojankah v ozadju.
Kdor hoče seveda natančno slediti razvitku teh bojev, more vzeti zemljevid pred se in po njem zasledovati poročila o poteku dogodkov. Koncem preteklega tedna jc bil položaj na tem bojišču sledeči:
Ofenziva avstrijskih in nemških bojnih sil v zahodni Galiciji je dosegla Sun. Levo krilo armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda prodira proti spodnjemu Sanu, armada generalnega pol-
: kovnika pi. Mackensena stoji pm,i j„ roslavom in Przemyslom, armada ge." nerala pehote Dankla pred Dobrotni! lom in Chyrovom, armada generala ko! njerice Bolim - Ermollija pa prod st;J rim Samborom.
Jugovzhodno navedenih vojnih sku-pin, katerih vodstvo je prevzelo vrhov-no armadno poveljstvo, prodira armada generala Linsingena, ki sestoji iz avstrijskih in nemških čet, med Turko in .Skolami, katera kraja so se zavzeli Del desnega krila je pričel rn, nZiVo proti Dolini.
Zadnje podjetje bo najbrže kmalu vplivalo na položaj v jugovzhodni Galiciji. Tam se je namreč Rusom posrečilo s svojo premočjo pridobiti j, , pro. štoru proti Kolomeji—Snyatinu in <>. novicam.
Največje važnosti pa so p.,; .r-ila, da se je zrušila ruska bojna ('rta na srednjem Poljskem. Cela ruska fronta od Kjele do Inovvlodza ob Pilici - omika. Severopoljska fronta so bo /ko še dolgo časa držala. Takih u hov v sedanji svetovni vojski še nisi o doživeli na nobeni fronti.
Bog daj, da bi dosedanji u i rodili sad, ki naj nas približa	> željnemu miru!
v v -■/
/ \ «. n a
Tam gori na severu v I!1	:-
ski, kjer stoje proti Rusom	e
Hindenburga, se je med tem časom zgodilo sledeče; Nemci so si pridobi! morsko trdnjavo Lihavo. Pri Rasnje i poizkusili Rusi napad od strani, I li pa so odbiti. Železniška zveza pri - nvle, ki veže Lihavo in Rigo, je na n ,ogih mestih razdejana. Pri Mitavi p i Hi-go, drugi največji obmorski tn .vi, zbirajo Rusi močne čete, da se bodo zo-perslavili Neme eni. Rusi so poi/1 a-ali pri Prasnyzu prodreti nemško či Doslej zastonj. Kam meri nemško 'odiranje, tega ne vemo mi, gotov- a vo to prav dobro Ilindenburg.
VOJSKA S FRANCOZI IN ANC ■ aŽl.
V tej vojski je bil najvažm ši dogodek zadnjega časa uničenje velikansko angleške ladjo »Lusitania« polom nemškega podmorskega čolna, kar smo zadnjič poročali. Na suhem so odigravajo srditi boji še vedno v bližini morske obalo pri mestu Vpern. Angie.i sami priznavajo, da se morajo navzlic svojemu silnemu odporu vedno bolj umikati.
N ostalem bojnem ozemlju -o navadni boji. Med Idile in Arra-oin so začeli Francozi in Angleži s svojimi že dolgo napovedanimi napadi. Fr.i.cozi in Angleži so spopolnili svoje t a tukaj se nahajajoče čete z najmanj štiri i ui'-madnimi zbori. Navzlic temu se jo skoraj povsod posrečilo Nemcem odbiti napade. Samo na ozemlju med C.n i oncy in Newille so dosegli Angleži in Fran-cozi nekaj uspehov.
TURŠKA VOJSKA.
Še vedno tako kot pred osmina dnevi. Angleži in Francozi se drže na dardanclskem polotoku Gallipoli >ia
dviib mestih: pri Kaba Tepe in čisto spodaj na koncu pri Sedil-Baru. Na vseli drugih mestih so se morali umaknili pred Turki. Na prej omenjenih krajih pa so drže, ne morejo pa naprej, ker se upajo samo tako daleč, do kamor nesejo krogle topov iz ladij, ki sloje na morju, da jih krijejo. Boji so srditi. Vrše se največ ponoči, ker Turki radi krogel iz topov na angleških in francoskih ladjah ne morejo podnevi napadati. Čeprav ti boji še niso konča ni, vendar se domneva, da je tudi ta poizkus napada na Dardanelah ponesrečen.
VOJSKA NA JUGU.
Od tam doli s srbske meje ni nobeni!) poročil. Samo prejšnji teden se je u idno poročalo, da je stvar tam doli l ko urejena, da prične lahko naša voj-- i vsak čas podvzetja proti Srbom in Črnogorcem.
Iz seje deželnega o. bora dne 8. ma-n 1315. Navzoči; deželni glavar dr. Iv. usieršič in deželi.i odLorr.iki dr. Ev-cn Lampe, dr. Vladi-iav Pegan, dr. Za-ii'c in dr. Karol Trii «r. Deželni glavar poroča, da je brzojavno čestital v imenu ■žolnega odbora feldmaršalu nadvojvodi Frideriku na sijajni zmagi naše armade v zahodni Galiciji in da se je advojvoda brzojavno zahvalil za čes-iitke. Admiralu Hausu je deželni gla-ar čestital v imenu kranjske dežele u:i junaškem činu podmorskega čolna r 5. Admiral se je brzojavno zahvalil v slovenskem jeziku. — Dne 4. maja 1H15 ste sc vršili pred c. kr. upravnim odiščem na Dunaju dve razpravi o pri-ložbah mestne občine ljubljanske zoper odločbo deželnega odbora in odločbo c. kr. poljedelskega ministrstva :lede vodnega projekta na Ljubljanici. Deželni odbor je zastopal dož. glavar. C. kr. upravno sodišče je pritožbo zoper odločbo deželnega odbora kot nedopustno zavrnilo. Ogločbo c. kr. poljedelskega ministrstva je razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja. — Bivši deželni poslanec c.. in kr. tajni svetnik •iožef baron Schwegel, ki je umrl dne 16. septembra 1914 na svojem posestvu pri Bledu, jo zapustil deželnemu muzeju »Rudolfinum« zbirko slik, različne orijentalske preproge in veliko s sodelovanjem barona Schwegla izvršeno dolo orijentalskega muzeja o orijental-skih preprogah, orožje in manjše umetniška predmete vseh vrst, zbirko novcev in zbirko različnih drugih predmetov itd. pod pogojem, da se vse to shrani na posebnem rezerviranem prostoru, za kar je dal prispevek 10.000 K na razpolago. Deželni odbor je vzel to velikodušno domovinsko volilo s hvaležnostjo na znanje. — Učiteljstvu se dovoli enkratna draginjska podpora, in sicer provizoričnim učiteljskim osebam po 60 K, definitivnim po 80 K, za nepreskrbljene zakonske otroke pa po 15 K
od glave. — Mestni občini -ljubljanski se dovoli, da proda c. in kr. vojaškemu erarju za zgradbo artiljerijskih delavnic za državnim kolodvorom ležeči del mestnega sveta v izmeri 9000 m2 po 3 K za m2, 4400 m2 pa po znižani ceni 2 K 50 vin. za m5.
Odlikovanje. Občinski odbor v Gorjah je v seji dne 13. t. m. soglasno izvolil častnim občanom preblagorodne-ga g. deželnega glavarja dr. Ivana Š u-s t e r š i č a in č. g. dr. Evg. Lampe, kanonika in deželnega odbornika, v hvaležno priznanje zaslug, koje sta si pridobila z zgradbo gospodarsko in kulturno znamenitih naprav: daleko-sežnega vodovoda in električne naprave ter z blagonaklonjenostjo s svetom in vsestranskim delovanjem za napredek in povzdigo kmetijstva naše obširne gorjanske občine.
Ozdravel je č. g. Leopold T u r š i č , c. kr. vojni kurat in se zopet podal na bojno polje »k svojim fantom«, kakor piše uredništvo »Slovenca«.
Sprememba v goriškem deželnem odboru. Dr. F r a n k o je iz lastnega nagiba odstopil svoje mesto v deželnem odboru dr. Antonu Gregorčiču.
Molitveni dan za mir bodo imele slovenske Marijine družbe, kakor piše zadnji »Bogoljub«, na binkošlni ponedeljek, dne 24. maja, ki je obenem praznik Marije Pomočnice, Posamezne družbe bodo imele svojo pobožnost doma; na Brezjah pa bo skupen shod za vse, ki morejo in marajo priti. Ker posebnih vlakov zdaj ni mogoče dobiti in so tudi redni vlaki redkejši, zalo iz bolj oddaljenih krajev ne bo mogoče mnogim priti na Brezje, ampak pride v poštev le bolj bližnja okolica. Ljubljanske diužbe pa imajo priliko udeležiti se slovesnosti na Rakovniku, ki ba ta dan kakor vsako leto ob prazniku Marije Pomočnice.
Naknadno prebiranje. »Arbeiterwille« poroča, da je poslanec Pantz posredoval pri vojnem ministru glede naknadnega prebiranja v alpskih deželah z ozirom na velike žrtve, ki jih ie že doprineslo prebivalstvo teh dežel. Vojni minister je povdar-jal naravnost brezprimerne čine vojakov alpskih dežel in rekel, da se bo samoobsebi umevno pri prebiranjih na to oziralo. »Ar-beitenville« navaja nadalje, da je bilo na Češkem, Moravskem in po drugih deželah potrjenih manj kot 50 odstotkov, v alpskih deželah pa nad 80 odstotkov,
Novi grobovi. v nedeljo, dne 9. t. m., je umrl v Vel. Laščah č. g. Jan. Bevc, duhovnik v pokoju. — V goriški bolnišnici je umrl Jakob Pire h iz Cerkna, poslovodja ondotnega kmetijsk. društva, predsednik katol. izobraževalnega društva in občinski starešina. — V Gorici je umrl učitelj na ondotni slovenski šoli Ivan K r a š e v e c. Doma je bil iz Medane v Brdih. — V Sturijah pri Vipavi je umrla 9. t. m. Alojzija rojena Š a p 1 a, vdova Kitel, stara nad 100 let. Bila je ves čas zdrava, samo zadnji teden je ležala bolna. — V Trstu je umrl 14. t. m. državni poslanec prof. Matko M a n d i č , ki je bil za primorske Slovane zelo zaslužen mož. — V Sloven-jemgradcu jc 11. t. m. umrl učitelj Fr.
Winklor iz Konjic. — V Škofji Loki je umrla preteklo soboto Ana II o m a n roj. Kalan. — Umrl je 13. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji sr. Benedikt D e c r o i x , kartuzijan iz Ple-terjev, rodom Francoz. Umrlega prepeljejo na samostansko pokopališče v Pleterje in ne bo pokopan brez krste, kot je pravilo tega reda, ker postava ne dovoljuje, da bi se prepeljani mrliči jemali iz krste. — Pri Sv. Križu pri Trstu je umrl posestnik Jakob Košuta.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Franc Žagar iz Žage pri Srpenici, Alojzij Gregorčič iz Drežnice, Valentin Smukaveciz Podjelja, župnija Srednjavas. Nahaja se v Nikolajev-sku v tomski guberniji. Piše, da se mu še zadosti dobro godi. — Vojni kurat č. g. Andrej M a r t i n č i č je pisal iz Sim-birska. Kil je ujet, v Przemyslu. — Dalje so se oglasili: Franc P i n t a r, črko-stavec iz Novega mesta, Jožko P i r c od ravnotam, Janez Benčinaiz Bukovi-ce pri Ribnici, Valentin Čolnar, posestnik in trgovec na Ježici pri Ljubljani. Daljo se je oglasil iz ruskega ujetništva Emil A d a m i č , učitelj v Trstu.
Umrl je v ruskem ujetništvu Ivan Ru s, posestnikov sin iz Gorenje Lok-vice na Dolenjskem.
Nabori od 18. do 50. leta se vrše v Gorici v času od 14. do 22. t. m. K naborom morajo priti vsi, ne glede na to, ali so že služili pri vojakih ali ne. Oni, ki so spoznani za sposobne, morajo odriniti v službovanje še tisti dan.
Nekaj posebnega o Binkoštih v Ljubljani. Kinematografsko gledališče »Kino Central« v deželnem gledališču ima za soboto 22., za nedeljo 23. in ponedeljek 24. t. m. zopet bogat, izvanreden spored. Ravnateljstvo se je potrudilo, da nudi občinstvu za praznike nekaj posebnega. Spored je primeren tudi za mladino. Spored obsega veliko dramo, tri komične točke, dalje naravne posnetke in velezanimive posnetke 7 avstrijskih in nemških bojišč. V Hnkoštnih praznikih se vrše predstave ob pol 11. uri dopoldne, ob 3. ,5. popoldne, ob 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Tudi vsak torek in vsak petek nov spored. Oglejte si te predstavel Več povedo lepaki na ljubljanskih vogalih.
Nesreče in drugo. Zopet smrtna nesreča s puško. Iz Ptuja poročajo: Posestnik in zapriseženi lovski čuvaj Janez Ogrizek v Stari vasi je dne 5. maja obesil na steno nabasano puško. Naenkrat je začul strel. Prihitel je in videl na tleh v krvi ležati šestletno sosedovo hčerko Marijo Vinkušt, ki je kmalu nato umrla. Kako se je zgodila nesreča, pri kateri je bila navzoča tudi 13 letna Ogrizkova hčerka, ni znano.
Otrok utonil. Marija Murzelj iz Dol. Kamene ima pri svojem domu precej globoko lužo. Dveletno Anico jc pustila nekaj starejši Tereziji v varstvo. Ta je pa otroka pustila in sc jo sama igrala. Otrok je zašel v lužo in utonil.
Nepremišljenost. Dne 27. aprila ob 1. uri, med opoldanskim od-
5i
morom, se vleže na žagi v Karmelu zaposleni delavec Gregor Košak na cir-kularno klop in zaspi. 18 letni sodelavec Jože Jakšič iz Kamenca pa pri tej žagi odpre motor. Žaga začne delati, zagrabi levo Košakovo roko in jo tako vreže v kost, da mu jo bodo morali naj-brže odrezati. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico.
Požar. Dne 7. maja popoldne je v vasi Srednji Lipovec, občina Ajdovec pri Žužemberku nastal velik požar, ki je štirim gospodarjem uničil vsa gospodarska poslopja. Škoda je velika. Trije gospodarji so vojaki, dva sta postala Že za boj nesposobna, a sta odsotna. Doma so ostale samo žene, ki se v tako obupnem položaju ne znajo pomagati. Treba bo zgraditi gospodarska poslopja, pripraviti orodje za košnjo in žetev, pa kako bo to mogoče, ko ni gospodarjev in moških delavcev. Naše poslance prosimo, naj posredujejo, da ta gospodarstva ne bodo propadla. Pomoč nujno potrebna. Milodari naj se pošiljajo na župni urad v Ajdovcu.
Moževa morilka obsojena v dvamesečni zapor. Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je te dni zagovarjala 31 letna v Sv. Ano pristojna vdova Marija Novak radi hudodelstva uboja. Njen mož Franc Novak je bil surov človek, vdan pijači in je zelo pretep:! svojo ženo. Dne 4. marca je prišel Novak pijan domov. Z ženo sta se sprla. Novak je pričel mahati z vilami po svoji ženi. Žena je zagrabila gor jato. > katero je udarila moža dvakrat po glavi. Novak je drugi dan umrl. Novakova se je zagovarjala s silobranom. Sodišče jo je oprostilo uboja in jo obsodilo v dvamesečni strogi zapor, ker je prekoračila silobran in je še udrihala po možu, ko je že ležal nezavesten na tleh.
1* mor in poizkušeni sani o u m o r. Rezervni desetnik kovač Franc Schimak pri težki havbični diviziji št. 3 v Mariboru je za nekega enoletnega prostovoljca prodal konja, a denar je poneveril. Ognjičar Leitner je odkril Schimakovo nepošteno dejanje, Schimak je bil zato na Leitnerja jezen. Sclimiak, dasi oženjen in oče šesterili Otrok, se je seznanil z delavko Marijo Kraner, ki ga je hotela pustiti, ko je izvedela, da je oženjen. Schmiak je zato sklenil, da usmrti Leitnerja, Kranerje-,vo in sebe. V nedeljo, dne 2. maja, se Je vračal iz Radvanja s Kranerjevo v Maribor; med potjo je štirikrat streljal na njo iz revolverja. Pustil jo je ležati v krvi, sam se je pa podal v Radvanje, kjer je povsod iskal Leitnerja, a ga ni dobil. Schimak si je nato pognal kroglo v prsi. Kranerjeva je v bolnišnici umrla, tudi o Scliimaku dvomijo, da bi okreval.
Velik požar na Gorenjskem. Gorelo je, kot smo zadnjič na kratko omenili, v vasi Knape pri Bu-kovščici nad Selci. Goreti je začelo v petek ob 10. uri dopoldne in v teku treh ur je pogorelo osmim gospodarjem vse, kar so imeli: vsa poslopja, vse zaloge krme in živil in vsa obleka. Zgorelo je
tudi četvero govedi. Smrtnoncvarno je poškodovan en otrok. Vsa škoda se ceni približno na 50.000 kron, a bo gotovo večja. Pogorelci so bili zavarovani le za male vsote, eden gospodarjev še celo nič. Gorje, ki jc zadelo prebivalce te vasi, je v sedanjih razmerah dvakrat hudo ter je nujna pomoč neobhodno potrebna. Milodare sprejema župni urad v Bukovščici, pošta Selca.
Požari. Dne 3. t. m. je zgorel skedenj posestniku Francu Rifelj v Kar-lovcu pri Št. Petru, škode je 1800 kron. Dne 7. t. m. je zgorela v Srednjem Lipovcu ena Lisa, ena streha in osem gospodarskih poslopij. Škode je 18.400 K, pogorelci so zavarovani za 8200 K. V obeh slučajih so zažgali otroci.
Poizkuse "n s a m o u m o r. V soboto ob četrt na osmo uro je s frančiškanskega mostu v Ljubljanično strugo skočil črnovojnik Dorbez Gvi-don iz Primorskega in se pri padcu tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Vlom v ž u p n i š č u. Dne 9. maja je bilo v času, ko je župnik Franc Vidmajer imel veliko sveto mašo, vlomljeno v župnišče v Žusmu. Vlomilec ie ukradel nad 100 K gotovine, zlato uro v vrednosti 150 kron, revolver, perila in obleke.
-(- Za srečke »Slovenske Straže« naj bi storil te dni vsak vse, kar je v njegovi moči. Sedanji čas kliče vse na delo — vsak po svoje branimo domovino in pri-pravljajmo narodu lepše dneve. Lep uspeh loterije »Slovenske Straže« bo svetel žarek v sedanjih dneh!
Slov, katol. akad, tehn. društvo »Danica«, Dunaj IX. Liechtcnsteinstrasse 95 8 prosi one, ki imajo znance-ranjence v dunajskih bolnišnicah, da javijo društvu njihove naslove, oziroma bolnišnice, v katerih se nahajajo, da jim more poslati slovenske časopise, ki jih ima društvo na razpolago.
Poplačana usmiijeiiost. K nekemu posestniku v ljubljanski okolici je prišla trgovka s prošnjo, da naj ji proda 100 kg pšenice, ker je gospa nekega orožnika bolna in ne sme jesti črnega kruha. Posestnik ji je prodal 100 kg pšenice. V ponedeljek je bil pa zato kaznovan pred ljubljanskim sodiščem na štiri dni zapora in 10 K kazni.
Ciganska tolpa. Že dalje časa se v bližini vasi krog Novega mesta potepa tuja, baje iz Delnic prišla ciganska tolpa. Po dnevu berači, ponoči pa k.ade. V Uršnent selu pri Strumblju je ta tolpa vlomila in pobrala veliko obleke. V Otočicah je groficam Margheri ukradla prašiča in ga takoj zaklala. Pri Valtivasi je pobrala več obleke, kokoši in gos. Dne 6. t. m. je vdrla v hišo po domače Slavčar in pobrala od dveh prašičev gnati in tri lonce masti. Na orožnikom v pomoč prišedše fante je streljala. Nekaj žensk od te druhali so vjeli, moški se še klatijo po vaseh. Pazite, zlasti kadar greste z doma!
Omejitev Prodaje živine. Izšle so tri ministrske odredbe, ki omejujejo prodajo goveje živine, telet, prešičev in kokoši na pet dni na teden. Ostala dva dni je dopuščeno prodajati klobase, jetra, možgane
in druge notranje dele. Z drugo odredbo se smejo molzne in plemenske krave p.j. bijati le s posebnim govoljenjem in Se omeji še bolj klanje telet. Tretja odredba uvaja gotove vrste legitimacije živinskim trgovcem. Brezpogojno so odpravili zapore, ki so jih glede na promet z živino odredili posamezni okraji in dežele.
Še tega je treba! Dunajski časopisi pQ. ročajo, da je sklenila družba velekapitali-stov, da bo povišala cene sladkorju. Zi.kaj, pa ta družba ne pove. Če je pri mnogih stvaieh povišanje cen nepotrebno, jc pri sladkorju najmanj. Ali res nimamo nikogar pri nas v Avstriji, da bi ustavil to delovanje pijavk - kapitalistov! Če se vaga kruh, preiskuje mleko in jajca, in sc vsakogar, ki ne dela po predpisih, za malenkosti strogo kaznuje, ali ni nobenih na-reab in paragrafov za fe ljudi, ki bi revežem še zrak podražili, ako bi mogli!
Vojaški dopusti. Ministrsko predsedstvo poroča: Z ozirom na veliko važnost, da se hitro konča pomladansko poljsko delo, so se dovolili vojakom v zaledju kratki dopusti. Sedaj se je ta odredba razširila tudi na vinorejcc, ki so pod orožjem,
Razglas c, kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. maja 1915, št. 11.060, s katerim se prepoveduje nakupovanje živine polovaje od hiše do hiše. Na podlagi § 4. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115, zaukazuje deželna vlada tako. § 1. Nakupovanje živine potovnje ocl hiše do hiše je po vsej vojvodini Kranjski od 14. maja 1915 naprej prepovedano. § 2. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po § 10. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1915, drž. zak. št. 115. — C. kr. deželni predsednik: baron Schwarz.
Prepoved, konje z razvidniesmi odstraniti iz njihovih nabornih krajev. Z ukazom c. kr. ministrstva za deželno bran 7. dne 30. julija 1914, drž. zak. št. 179, se jc izdala prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev, Na to se opozarja občinstvo, osobito posestnike konj, s pristavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z de;i;;,-jem do 600 K, s katero globo se lahko združi zapor do enega meseca.
Podpore. C. kr. domobransko ministrstvo je izdalo pred kratkim na politične oblasti važen odlok. Na podlagi točke 6 zakona z dne 26. decembra 1912 sn.cjj uradi izplačevati podporo še šest nicse-oev po smrti vojaka, 'ki je padel na boji ču. Če se je družinam, ki so dobivale podporo, po šestih mesecih, odkar je umrl vojak, ustavila podpora, naj zopet vložijo prošnjo za podporo na okrajno glavarstvo.
Krava miekarice se ne smejo klati. Ministrstvo jc že dne 23. decembra 1914 odredilo, da se breje krave in svinje nc smejo klati. Dne 9. t. m. pa se je to določilo razširilo tudi na krave miekarice in sploh za plemenske krave. Kdor ho-če kako tako kravo prodati mesarju, mora imeti za to uradno dovoljenje-Obenem je ministrstvo odredilo strožja določila glede klanja telet in mlade živine. Teleta se smejo prodati mesarjem le tedaj, ako niso za pleme; svinje P«, se pod težo 50 kg sploh ne sniep zaklali. Županstva so dobila te din
natančna navodila, kako se imajo v tem oziru ravnati.
Meso se sme prodajati samo pet dni v tednu. Dne 9. maja je izšla ministrska odredba, katera določa, da se odslej sme surovo in kuhano meso prodajati samo štiri dni v tednu (v torkih in petkih ne). V poštev pride v tej odredbi goveje, telečje, svinjsko in kure-tinsko meso. Prodajati pa se sme ta dva dni drobnina: želodec, jetra, pljuča, ledvice, možgani itd. Prodajati se sinejo tudi ribe, vse vrste perutnine ra-Zun kuretine, ovčje meso in divjačino.
Malo Izjemo. Pri nas so se morali črnovojniki 1. 1873 in 1878 javiti 15. t. m., isti ogrski letniki pa sc bodo 15. junija.
Birmanski hoter ne bo prišel v zadrego, če svojemu birmancu kupi darilo iiri največji eksportni tvrdki ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner, Ljubljana št. 1 (Mestni trg), kjer bode našel veliko izbero in dobro blago po izvirnih tvorniških cenah. — II. Suttner slovi zlasti po svojih urah »Iko«, ki jih izdeluje v lastni tovarni v Švici. — Botrom izven Ljubljane pošlje rade volje svoj obširni cenik zastonj in poštnine prosto, pišejo naj na naslov: II. Suttner, Ljubljana 1.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1915—1916.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih študijah posvetili duhovskemu poklicu.
V	zavodu je popolna gimnazija s pravico javnosti. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije ie cela plača 500 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 000 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimerneje po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani cenii kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se jc po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa se plača 4 K za učila; vr-hutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pripomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 1. do 10. junija. — V četrtek, dne 10. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Dijaki, ki so dovršili 1. ali 2. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa žele, da bi bili sprejeti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do 12. julija.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Š t. V i d u nad Ljubljano, dne 12. maja 1915.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Prestolonaslednik Karel Franc Jožef lastnoročno pripel svetinjo slovenskemu junaku. Iz Gorice nam poročajo: Naš rojak Alojzij Trampuš iz Temnice na Krasu služi kot saper pri 3. bataljonu na severnem bojišču. Te dni je pisal domov svojim dragim, da mu je 20. aprila sam presvetli prestolonaslednik lastnoročno pripel na prsi srebrno lirabrostno svetinjo 2. razreda, ki si jo je prislužil na veliki petek.
škof KonšUziiin pl. Czechowicz umrl. Ponoči od 28. na 29. aprila je umrl v Przemyslu grškokatoliški škof tajni svetnik Konstantin pl. Czechowicz. Rajnik je bil rojen leta 1847. Za škofa v Przemyslu jc bil imenovan dne 21. februarja 1897. Rajnik je bil med drugim tudi namestnik deželnega maršala v gališkern deželnem zboru.
Budiropešlanski Viktoria mlin pogorel. Požar je izbruhnil preteklo soboto v Viktoria mlinu, enem največjih mlinov v Budimpešti. Požar v peštan-skein parnem mlinu je uničil hleve in skladišče. Zgorelo je 40 vagonov žita, ki je bilo vredno približno 250.000 kron. Skupna škoda znaša 400 tisoč do 500 tisoč kron. Glavni mlin, prostor za stroje in velika skladišča so rešili. Ob 8. uri zvečer so ogenj pogasili. Gasili so tudi črnovojniki.
Glavo kvišku! Kmalu bo vse dobro!« O priliki svojega obiska v Kolo-meji je prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef končal nek svoj nagovor z besedami: »Sedaj pa glavo kvišku! Kmalu bo vse dobro!«
Znani Hofrichter, bivši nadporoč-nik, ki je bil, kakor znano, radi za-strupljenja obsojen v dosmrtno ječo, se
nahaja zdaj v blaznici Steinhof. Hofrichter je bil zaprt v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu, ker je kazal znake umobolnosti, vsled česar so ga prepeljali v blaznico.
Slovanski ujetniki v Rusiji. Uradna »Gazeta Lwowska« (izhaja v Biali) poroča po lvovskem »Nowem Wieku«, da v raznih ruskih in sibirskih mestih bivajo velike skupine slovanskih ujetnikov. V Tomsku so se slovanski ujetniki lotili raznih strok; služijo kot stražniki, brivci, izdelujejo klavirje, drugi zopet so rokodelci in trgovci. Skupina čeških ujetnikov je organizirala orkester, inteligentnejši dajejo pouk kot domači učitelji. Vendar se ujetnikom ne godi povsod dobro. Irkutski gubernator je za svoje gubernije izdal ukaz, ki prepoveduje sprejemati ujetnike brez vladnega dovoljenja, ujetnikom zabranja vstop v restavracije, ser-be, hotele, prodajalne, vrte in v javna zabavišča, prepoveduje govoriti z ujetniki ali jih obdarovati. V Vologdi podpira ujetnike tamošnje dobrodelno društvo. V Vjatki jih podpira odbor, ki uraduje v gubernatorjevi pisarni. V manjših mestih in krajih pa trpijo ujetniki večjo bedo.
Generali se odkrivajo pred slovenskimi junaki. Vincenc Polak, doma iz ormoške okolice na Štajerskem, straž-mojster pri oddelku strojnih pušk 5. dragonskega polka, piše svojemu bratu Ludoviku s severnega bojišča naslednje pismo, v katerem pravi med drugim: »Omenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da srno junaki od prvega do zadnjega. Nemški in mažarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci.«
Ovčji pastir dvorni svetnik in vojni dobavitelj. Bivši ogrski poslanec Konstantin Burdia je pasel v svoji mladof+i ovce, pozneje je postal župan v Karansebesu, državni poslanec in dvorni svetnik. Znano je, da je moral odstopiti kot poslanec zato, ker se je udeleževal vojnih dobav.
Skrb za invalide, Nižjeavstrijski deželni odbor je poskrbel, da se bo odprla cela vrsta njegovih šol invalidom, ki naj dobe s tem priliko, poučiti se v raznih kmetijskih stvareh, na primer v mlekarstvu, čebelarstvu, sadjereji, pašništvu itd., katere posle bodo lahko mogli v svoji invalidnosti opravljati.
Ovaduštvo. Zadnjič smo v uvodniku pojasnili, kako je ogrski ministrski predsednik obsodil ovaduštvo, ki ravno v sedanjem času tako cvete. Danes hočemo navesti samo en slučaj izmed premnogih, ki jasno dokazuje, kakšnih sredstev se poslužujejo nekateri ljudje, da bi spravili bližnjega v nesrečo. Pretekli teden je stal pred vojaškim sodiščem na Dunaju župnik iz Hartmanns-berga č. g. Franc Š e b e s t a. Meseca julija se je pogovarjal ta gospod z županom in učiteljem o politiki. Meseca februarja pa je bil ovaden, da se je ob tej priliki zaničljivo izrekel o svetovalcih krone. Na podlagi te ovadbe se je začela preiskava, ki jc dokazala, da jc napravil ovadbo učitelj Emberger. G.
7i
župniku se je posrečilo dokazati, da je nedolžen in je bil oproščen. Zanimivo je to, da je storil ta gospod župnik tekom vojske toliko dobrega, da je mogel njegov zagovornik predložiti 3odišču cclo vrsto tozadevnih zahvalnih pisem. Poleg tega je podpisal prvega vojnega posojila 10.000 K. Take ljudi se sumi, da niso dovolj domoljubni!
Zanimiva knjiga. V Nemčiji je napisal Teodor pl. Sosnosky jako zanimivo knjigo, ki je izšla ta čas. Govori o avstrijski politiki na vzhodu. Pisatelj dokazuje v nji na podlagi zgodovinskih dejstev, da se jc zadržala Rusija za časa večstoletnih vojsk proti Turkom popolnoma brezbrižno, in da je le na Avstriji ležalo veliko breme, da je branila Evropo pred turškim poplavljenjem. Evropa se je začela od 1. 1389. zanimati za to, da bi se Turki potisnili nazaj. Rusija pa do 1. 1711. ni nič resnega podvzela proti Turčiji. Šele takrat se jc prikazala na površju, ko je bila moč brezvercev že zdrobljena — da bi uživali sadove. Zanimivo jc tudi to, kar dokazuje pisatelj, da je cela Evropa že od 1. 1627. dokazovala in se prepričevala, da je Turčija mrtvo telo, ki se ne bo moglo nikdar več povspeti do življenja. Sedaj pa vidimo, da je stopila tista Turčija v krog trozveze na mesto Italije, o kateri pravi pisatelj, da ni s svojo nevtralnostjo v sedanji vojski pokazala nezvestobo, kar ji pravi pogodba z Avstrijo in Nemčijo, -da se ji vojska na strani teh dveh držav ni treba udeležili, ako sle te dve državi zapleteni v vojsko — z Anglijo.
Kot gobo po dežju poganjajo sedaj novi lakozvani pecivni praški, ponarejajo kar najbolj podobno slovite znamke in se niti ne sramujejo na zadnje s,rani svojih vrečic doslovno ponatis-kavati preizkušene recepte drugih tvrdk. Seveda so si že napravile sodbo gospodinje, ki so poskusile te pecilne praske. Največ takih izdelkov je brez vsake vrednosti, povsem neprimerno sesui vi jenih in naravnost pokvarijo jedi, ki se imajo pripraviti; popolno ne-vporabni so pa za takozvano vojno moke. Vsaki gospodinji se torej svetuje v njenem lastnem interesu, da zahteva milijonkrat preizkušeni znamki »dr. Oetkerja pecivni prašek Bakin« ali »dr. Grafa Trcff pecivni prašek« in odklanjajo ponaredke.
Olalcž. V Jaznah pri Otaležu je umrla zelo pridna, krščanska gospodinja Marijana Reje. Zapušča osem nedoraslih otrok. Ponesrečila je v gozdu, ko so sekali drva. Bog bodi milostljiv dobri materi! — lz ruskega ujetništva sc kar zaporedoma oglašajo naši vojaki. Pišejo, da nobenega pisma ne dobijo od doma, dasiravno se jim pisma pošiljajo. Dosedaj jih jc že kakih 20 po številu v ujetništvu, padli pa so štirje. — Saclje dobro obeta, vse je v cvetju. — Nek »pi-janček« je kar zavriskal od veselja v nadi »še ga bomo pili«; zjokal se pa jc
pri govorici, da bodo kotle pobrali. — Binkoštni ponedeljek bodo tukaj pri nas slovesno blagoslovili zastavo Marijine družbe. Slovesnost bode ob 2. uri popoldne, h kateri so uljudno vabijo vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Novakov, Nove Oselice, iz Leskovce, Žirov, Ledin, Idrije, Sp. Idrije.
Janče. Izmed tatov, ki so dne ib. aprila t. 1. vlomili v župnišče na Jan-čem, sta že dva pod ključem in upanje je, da v kratkem dobe v pest tudi tretjega. Čez dva dni po izvršeni tatvini so ju že imeli. Bili so vsi ljubljanski postopači, stari po 30 let in sicer: delavec Anton Godec, rojen na Štajerskem blizu Celja; delavec Franc Slugovic, rojen v Predosljali na Gorenjskem in hlapec Martin Zupet, rojen v Zaborštu, okraj Krško. Izdal jih je baje drobiž in smod-ke, ki so jih ukradli. Prijeta sta se takoj udala in povedala, kaj so delali na Jančem. Vsa čast ljubljanski policiji, ki zna tatove tako zvohati! Izpovedala sta tudi, da so pred kakimi 8. tedni vlomili v župnišče v Kokri. Ondi so šli na streho, odmaknili opeko, zlezli skozi odprtino na strop, tramovje na stropu odmaknili in tako šli v župnikovo stanovanje, kjer so pa bolje opravili, kakor pa na Jančem. Zanimivo je, kako so ti tiči prišli na Janče, v tako samotni in hriboviti kraj. Starega tatu Krlili-karja, ki je pred več leti pokradel v žu-pnišču v Štangi in v Javoru pri Spodnji Ilrušici in ki sedaj šteje ukradene novce v ječi v Gradiški, menda pozna cela kranjska tležela. S tem Krlilikar-jem jc bil tudi eden izmed vlomilcev na Jančem zaprt v Gradiški in kakor sta prijeta izpovedala, je Krhlikar v ječi istega naučil, kako bode najložje prišel v tukajšnje župnišče. Krhlikar si je, kakor je pred več leti sam izpovedal, tudi že natanko ogledal to župnišče in hotel v njega vlomiti, pa mu je nekdo odsvetoval, češ da ni varno, ker je preblizu cerkve. Pri zaslišanju sta prijeta izpovedala takole: V soboto dne 24. aprila t. 1. smo sklenili iti po denar na Janče. Odrinili smo iz Ljubljane takoj popoldne skozi Dobrunje in Sostro ter prišli že v mraku v Desnico in od tu proti Jančem. Okrog polnoči smo prišli na Janče. V bližnjem gozdu, komaj on streljaj oddaljenem od župnišča, smo se ustavili. Ko smo sc nekoliko odpočili, smo šli k župnišču, bila je namreč svetla noč, preščipnili na spodnji strani v kletinem oknu železno omrežje in se na to zopet vrnili v gozd, kjer smo čakali dneva in pazili, kedaj bedo odšli vsi ljudje v cerkev. Ko smo slišali, da so se velika vrata župnija zaklenila, vdrli smo takoj v žuiuusOe in v pol uri smo izvršili svoje d<do. Nato smo ss zopet vrnili proti Besnici in od tu jc šel eden proti Dobrunjam, druga dva pa proti Lavrici. Tatje so imeli pri nekem delavcu na Dunajski ccsli skupno stanovanje. Policija se je takoj, ko je tatova prijela, podala na njuno stanovanje in ondi zasačila cele kupe ukradenega blaga: ure, urne verižice, obleko, čevlje, perilo, razne stare in nove denarnice, revolverje, nekaj denarja in še
mnogo drugih reči. Kdor kaj pogreša' naj se obrne na c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, kajti ondi imajo shranjene razne ukradene reči. Zanimivo bode kadar bode glavna obravnava proti tej tatinski trojici.
Iz Mekinj. Vojna procesija v Moki« njali dne 16. majnik. je bila veličastna. Po navdušenem govoru veleč. g. kanonika L. Lavrenčiča je zapelo ljudstvo v mogočnem zboru cesarsko pesem. Nato se je razvrstil ob krasnem vremenu nepregleden izprevod s kipom mil. Muri-jinega Srca proti Mariji Pomagaj na Zduši, kjer je veleč. g. kanonik opravil molitev za zmago in mir. Ljudstva jc bilo nad 3000. Opazili smo 6 zastav Marijinih družb. Duhovnikov jc bilo osem. Bila je ta vojna procesija krasna manifestacija versko in patrijotične misli, Marija, ti mogočna kraljica, čuvaj Moje, Tebi tako udano slovensko ljudstvo, čuvaj našo .monarhijo!
Moravče — Sv. Valentin. Vsakoletni shod bo o binkoštnih praznikih, in sicer v nedeljo popoldne pridiga in spovedovanje, v ponedeljek oh pol 5. uri, ob 6. in ob 10. uri sveta maša in pridiga. Romarjem se priporoča, da prineso kruh s seboj.
Na Zaplazu. Blagoslov kapele lurške Matere božje. V gozdiču blizu božjepotne cerkve na Zaplazu jc si;:-denec, katerega vodo verni častilci Marijini že veliko let uporabljajo kot zdravilo za razne, posebno pa očesne bolezni. Nad tem studencem je bil postavljen dosedaj majhen železen križ. Na njegovo meslo se je pa jeseni leta 1914. sezidala lurška kapela in vanjo pride lepa podoba lurške Matere božje. Binkoštni ponedeljek sc bo kapela slovesno blagoslovila. Vzporcd .slovesnosti je sledeči: Ob 9. uri dopoldne s Četeža sprevod na Zaplaz, kjer bo ob deseti uri služba božja, nato sprevod k novi kapelici, kjer je govor, blagoslov in pele litanije. Kapela je sezidana v spomin in zahvalo za Marijino pomoč, podeljeno našim vojakom v svetovni vojski. Prosili pa bomo brezmadežno Devico lurško, naj varuje naše može in mladeniče, ki za domovino prelivajo kri in jih srečno pripelje domov v krog dragih domačih.
Najboljša in najsigurne;ša prilika za štedenje:
Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
M ure od 3. zjutraj Ho l. popollne.
Glej tnserat!
Za nevesto.
(Finsko spisal Pietari P a i v a r i n t a.)
(Dalje.)
Zgodaj zjutraj nekega dne se je približal sovražni oddelek Podgori, V svesti si zmage se jim ni zdelo potrebno, da bi počakali nočne tmine. Da, celo mislili so, da se bo nahajala vsa služinčad pri delu in da ne bodo vsled tega naleteli na noben odpor.
Podgorec pa je bil prav tako zvit kot je bil star. Ko je zvedel, da se Karelinci bližajo Podgori, jim je poslal nasproti ogle-duhe. Na ta način je prinesel neki deček pravočasno poročilo, da se sovražnik bliža.
Podgorec je zbral na dvorišču ljudi in orožja, kolikor je mogel in je prepovedal vsakomur, da bi se odstranil. Samo nekaj ga je vznemirjalo. Preden je še došlo poročilo, da se bliža sovražnik, je odšla Anka s čredo v gozd na pašo.
V	naglici je zapovedal Podgorec, da se morajo zapreti odprtine v zidu, skozi katere se je prihajalo in odhajalo na dvorišče in ven. To zidovje je bila dobra obramba in je popolnoma odvagalo to, da je bil sovražnik v premoči onih, ki so imeli braniti Podgoro. Poleg tega so bili na Podgori natančno poučeni o sovražnikovi moči in pa o smeri, v kateri se je sovražnik bližal in hotel izvesti napad. Sovražnik pa temu nasprotno ni prav nič vedel o tem, kaj da se v Podgori pripravlja.
Podgorec se je s svojimi ljudmi postavil za zidovjem na oni strani, od katere je imel sovražnik izvršiti napad. Ljudem je zapovedal, da ne smejo prej streljati, dokler se ne nahaja sovražnik v oddaljenosti desetih korakov.
Ni bilo treba dolgo čakati, da se je opazilo, kako se je bližal sovražnik iz gozda. Ko so prišli na odprto polje, so se piazili za grmovjem, ko pa je tudi tega zmanjkalo, so v teku naskočili. Približno dvajset korakov pred zidom so zagnali strašen krik. V istem trenotku pa so počile puške, trije izmed sovražnikov so se zvalili v travo.
V	tem trenotku so prestrašeni obstali. Hitro pa jih je obšel zopet pogum in navalili so se na zidovje; mislili so, da ni branilcev več nego ti trije, ki so streljali. Dva sta skočila na zid, dobila pa sta take udarce na glavo, da sta se zvalila v travo. Bil je sam Podgorec z dvema hlapcema, ki^ so delili take udarce. Ta nepričakovani cdpor je zdrobil sovražnikov pogum; opustili so napad in zbežali čez polje. Medtem pa so oni na dvorišču namerili puške in jim poslali salvo v slovo. Sovražnik se je razkropil in bežal na vse strani.
Tako je bila nevarnost srečno odstranjena, ne da bi bil kdo izmed branilcev ranjen. Veselje na Podgori je bilo veliko.
Nastal je večer, živina je prišla s paše domov. Anke pa ni bilo. Nastalo je jutro, Anke še ni bilo. Ravno so se pripravljali na Podgori, da bi jo šli iskat v gozd, ko je
prinesel nekdo poročilo, da je videl, kako jo je peljal sovražnik pred seboj — zvezano,
Na umikanju so napravili Karelinci pot skozi gozd. Tam so naleteli na Anko, ki je sedela zamišljena na griču.
»Poglej, poglej! Čegava deklica si ti?« jo je vprašal eden izmed sovražnikov,
»Jaz sem s Podgore,« je odgovorila Anka, ne da bi premislila ta odgovor,
»Dober plen! Roki na hrbet!« je dejal poveljnik in zvezali so jo,
»Pusti me, pustite me!« je prosila uboga deklica,
»Mirno, drugače--!« je zaklical in
vihtel orožje nad njeno glavo- Umolknila je in jim sledila.
To poročilo je vzbudilo na Podgori žalost in brezupnost. »Moj otrok, moj ubogi otrok!« je klical Podgorec in vil roke.
Med tem ko je tako tožil, je prišel na dvorišče Anki namenjeni ženin Zaloški. On ni vedel ničesar o tem, kar se je zgodilo na Podgori. Pripeljal je seboj snubača, ker je hotel poprositi za Ankino roko.
»Reši mojega otroka, mojega ubogega otroka!« mu je klical Podgore takoj, ko ga je zagledal.
»Kaj mislite? Ka se je zgodilo?« je vprašal Zaloški.
»Sovražnik je odpeljal Anko,« se mu ie povedalo.
»Kako jo bom mogel jaz rešiti,« je jecljal prestrašeni Zaloški,
»Ljubezen premore vse. Poskusi! Upaj si kaj!« ga je opominjal Podgorec v svojem strahu.
»Jaz je ne morem rešiti. Če je šla, je šla,« je odgovarjal ženin.
»Potem nimaš tukaj ničesar več opravili,« je zaklical Podgorec, obvladovan od strašnega obupa.
»Ker ni neveste, ne bo poroke, Poj-diva,« je govoril snubač. Odšla sta, ne da bi pokazala obupanemu Podgorcu samo žarek upanja in možne rešitve. Pustila sta Podgorca in njegove v obupu in žalosti.
VIL
Sovražnik se je umikal. Finci so jih premagali v večih bitkah, zato so uvideli, da je bolje, da se umaknejo na lastno ozemlje.
Peter se je ločil od svoje glavne moči, da bi poizvedoval po načrtih in podvzet-jih sovražnikovih. Medtem je v naglici obiskal svoje starine, od katerih je zvedel, kaj se je bilo zgodilo z Anko.
Strela bi ga ne bila težje zadela kot ga je ta novica. Toda niti za trenotek ni izgubil poguma in zavesti. »Moram jo rešiti, naj velja kar hoče!« je govoril, ko je prišel k sebi.
»Kako? Je nemogoče. Ne podajaj se v gotovo nevarnost!« so ga svarili stariši.
»Ne hodi! Ostani pri nas!« so ga prosile sestre,
»Moram! Jaz ne morem drugače ravnati!« je odgovoril in bežal iz hiše. Kmalu je izginil v senci jesenskega večera izpred oči svojcev.
Posrečilo se mu je, da je zvedel, po kateri poti je bil sovražnik odšel. Celo noč in en del prihodnjega dne je hodil in popoldne je zvedel, da se namerava zbrati sovražnik ob reki, tamkaj se odpočiti in
potem po reki nastopiti pot proti domu. Dalje je zvedel, da je približno 40 mož že tamkaj zbranih, in da je tudi Anka med temi. Ostale čete so tam vsak čas pričakovali.
Kaj storiti? Čas ni dopuščal, da bi mogel zbrati toliko ljudi, da bi poizkusil ž njimi napad na sovražnika. To bi tudi ne bilo pravo sredstvo za Ankino rešitev, Trenotek je bil odložilen. Sklep je bilo treba storiti. Peter se ni obotavljal, Preskrbel si je sodček žganja in dober čoln, V čoln je naložil vsakovrstna jedila, pod katera je skril sodček z žganjem. Vi mraku se je podal v čoln in je začel veslati med otoki po reki okrog sovražnikovega taborišča. Sovražnik se je bal skrivnostnega napada, zato je razpostavil na vse strani stražo, ki je kmalu opazila Petra, Straža pa se je delala, kot da ničesar ne vidi. Zadržala se je popolnoma mirno in se veselila na plen, ki se ji je obetal. Peter, ki je bil to opazil, se je delal tudi nevednega in se bližal s čolnom vedno bolj bregu. Ko so sovražniki videli, da je tako blizu, da jim ne bo mogel več uiti, so zagnali vesel krik, se spustili v tri čolne in jo udarili za Petrom. Peter je navidezno napenjal vse moči, da bi jim ušel. Sovražniki pa so se mu smejali in mu sledili v naglem veslanju. Kmalu so ga dohiteli. Feter se jim je zoperstavljal, toda le navidezno, Da bi jih še bolj preslepil, se jim je postavil v čolnu z vesli v bran in udaril dva izmed njih tako, da sta padla v čoln. Naposled se je udal premoči. Zvezali so ga.
(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
CLIX.
Maj v vojski.
Ivan Gruden iz Roba piše svoji sorodnici s severnega bojišča dno 28. pr. m. tako-le:
Vedi, da se tudi tukaj spominjam vseh svojih prijateljev in sorodnikov. Upam pa, da me tudi Vi še niste pozabili v svojih molitvah in pri Jezusu pri svetem obhajilu. Prihaja prelepi me-> sec majnik, ko boste zopet častili Brezmadežno. Srce se mi užalosti, ko ses spomnim, da ne bodo letos venčale moje cvetlice Brezmadežne. Zato pa prosim: Počastite jo in prosite jo za nas trpeče vojake. Mogoče, da se ravno ta mesec preseli veliko nas vojakov v rajske višave, kjer je prelepi maj za vse čase. Tukaj ne vidim cerkva, ne slišim zvonov . . . Slišim le gromenje topov ia žvižganje šrapnelov. Z Bogom!
CLX.
Saj je edino Ona nas vseh zaščitnical
Podčastnik Ivan B o b i č je pisal dne 27. aprila s severnega bojišča:
Dragi moj oče 1 V prvih mojih vrsticah Vas prisrčno lepo pozdravim, kakor tudi brate in sestre. Leto dni se že bliža, odkar bivam vedno v bojni črti, vsak dan mi je življenje važno in drago. Veliko sem že moral prestati, in Bog ve, kaj nas še ne čaka. Upam veliko na Marijino varstvo. Mati božja me čudovito varuje; želel bi, da bi se Ma-
82
rijino češčenje še bolj razširilo, saj je edino Ona nas vseli zaščitnica! Da Marija res pomaga, to vem iz lastnih izkušenj. Ako bi ljubi Bog da sreCo, da se vrnem zdrav v svojo milo domovino, Marijo in sv. Jožefa bom Častil celo svoje življenje!
Bilo je na praznik svetega Jožefa. Ta dan me je sveti Jožef obvaroval pred sovražnimi kroglami. Oh, kako strašno je bilo takrat! Zima je bila strašna, dež je padal kot da se je utrgal oblak. Krogle pa so padale vmes pred nami in za nami. Mene, livala Bogu, ni nobena zadela. Pa še ni bilo dosti teh grozovitosti. Okoli 3. ure popoldne se je zaslišal iz doline strašen krik. Hura, hura! Dobro opazujem in Čakam, kaj pride. Nato ukažem svojemu švarmu, da naj dobro pazijo. Kar naenkrat se usuje veliko števiio Rusov, ki so kri-Cali hura, hura! Pred njimi je maršira-la Četa brez pušk; ti so strašno vpili, mi nismo na nje nič streljali. Za njimi jih pa pride še veC, ki so pa imeli vsi puške. Ukazano nam je bilo. d" streljamo. Dobro smo streljali, mislim, da ni bil noben strel zastonj. Udati se pa niso hoteli. Kar naenkrat se oglasi naša strojna puška. Šele tedaj so spoznali Rusi, da se morajo udati. Radi bi bili bežali nazaj, pa je bilo že prepozno. Ko je boj pojenjal, so odgnali ujete Ruse naprej. Bilo jih je veliko število, samo ranjenih je bilo 700. Za mrtve ne vem, naši sanitejci so imeli mnogo dela. Nosili so ranjence proč. Meni so se zelo smilili, saj so tudi Slovani kot smo mi. Kako strašno je to, ležati ranjen v sredi svojih tovarišev! Ko je nastal zopet mir, sem šel malo pogledat po grmovju. Toda kaj zapazim notri! Kar cele knpo mrtvih Rusov. Ta boj se nam je prav dobro obnese]. Veliko bi Vam še popisal lahko, pa sedaj ne morem. Ako mi da ljubi Bog sreCo. da pridem še kdaj domov. Vam bom imel veliko povedati.
CLXI.
Pismo Orla.
Jožef Razdrli, posestnik iz Dobrni«! in podnaCelnik ondotnega Orla, sedaj vojak 7. lovskega bataljona, piše svojemu prijatelju s severnega bojišCa
sledeCe:
Dragi prijatelj! Pišem Ti te vrstice daleč v tujini, zato vem, da Te bodo razveselile. Mnogo dni je že minulo, odkar sem šel od doma Cez Ogrsko in dalje na severno-zapadno rusko mejo. Že od velike sobote sc nahajamo tukaj na severu v nekem malem mestecu. Kakor Ti jc znano, sem bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu, 3. stotniji, kjer smo sami kranjski Janezi. Nad dva meseca sem bil v bojni Črti, bili smo večkrat v velikih bitkah, tudi na bajonet, mož proti možu smo večkrat naskočili. Tega se pa Rus zelo boji. Ko pridrviino do njih vsi divji, vržejo orožje proC in vpijejo: Bože, bože, ne pucati, ne pucati! Tedaj so naši največji prijatelji. Da sem vedno zdrav in živ odšel iz vsake bitke, se imam zahvaliti edino le Materi božji, ki me je varovala, da mi ni-72
so sovražne krogle predrle prsi, ali me zasule granate. Priporočil sem sc ji vselej, kadar sem šel v ogenj. Popolnoma sem vedel, da me bo varovala.
Sedaj imam konja, na katerem nosim našim fantom v bojno črto mena-žo, komis, špeli, sir, cvibak, perilo in sploh vse, kar dobimo. Dostikrat jim donesem tudi vina in ruma. Zadnjega ne smemo piti samega, temveč skuhamo čaj. Vina dobi vsak mož na dan pol litra. Včasih malo počakam, da se malo pokrepčajo ter postanejo tako zgovorni in korajžni, da bi takoj urezali eno prav kranjsko pesem, ako ne bi bili tako blizu sovražnika in s tem izdali svojih pozicij. Vedi, da Kranjca ne vidiš nikoli žalostnega. Ker so naše pozicije oddaljene od sovražnika komaj 1000 korakov, moram nositi vse take reči le ponoči. Tako sem tovoril in še tovorim ter bom še, ako me Rusi ne poberejo na muho.
Moram Ti omeniti, kako sem preživel velikonočne praznike. Na veliko soboto zvečer tovorim vino našim fantom, ki so že od daleč vpili na me: Jože gre, naš Jože gre, sedaj ga bomo pa spet! Pozna me cela stotnija, da včasih kateremu postrežem s kakšnim pri-boljškom, če ga je seveda mogoče dobiti. Zato mi tudi pravijo »Dalmati-nec«. Ko sem se veliko nedeljo zjutraj vračal iz bojne črte domov, me je kratkočasila ljubljanska artiljerija, ki sestoji tudi iz samih Slovencev. Imela je nalogo zažgati dve vasi, v katerih so bili Rusi. Naše težke havbice so tako izvrstno učinkovale, da se je videl kmalu na nebu žar velikega ognja. Pokalo je, da je bilo groza; mislil sem, da je tudi lani pokalo na veliko nedeljo, ko smo v lepi orlovski uniformi ponosno korakali po našem lepem Dobrniču. Nehote se mi je porosilo oko. Začel sem moliti angelsko češčenje. Pa oj čuda! Začul sem zvon, katerega že nisem slišal, odkar sem odšel z Vrhnike. Hitro poženem konja in kmalu sem v mostu. Konju dam krme in grem iskat cerkve. Tri so bile, dve sta bili zaprti, v oni sc je pa brala sveta maša. Ves srečen sem bil. Pridige nisem razumel, ker je bila v poljskem jeziku. Po maši greni zopet, nazaj; moji tovariši so ravno kavo skuhali. Narczal sem vanjo komisa in jedel kakor še nikdar na veliko nedeljo. Potem sem imel pa novo delo. Moral sem iztrebiti iz srajce tisto vrsto živalic, ki »kjer čiča, tam papa«. Mi jim pravimo ruski kozaki. ZveCer zopet obložim konjiča, da jo mahnem proti našim fantom. Ko prisopiha za menoj stara ženica s palico ter me prosi, da naj pogledam malo čez švarmlinijo, če še stoji njen stari mlin, ali so ga Rusi podrli. Povedal sem ji, da našega Jožeta nc miče iti Cez linijo ter da bi še rad en čas tlačil ubogo zemljo. Odšla je ženica^ Pridem k našim fantom, ki so imeli cel dan mir in bili so prav korajžni. Opazovali smo učinke naših težkih havbic: goreče vasi, grozno t.ule-nje živine, jok in stok ljudi in plaho .lamranje Rusov, ki so vlačili mrtve in ranjene izpod razvalin. Podrli so jim
tudi cerkev in zvonik, ker so imeli na zvoniku strojne puške.
Tako vidiš, dragi Tone, so v vojski vedno novi časi, novi dogodki. Vge j9 dobro, da sem le zdrav. Tudi ne poraj, tam, če sem prav zadnjič padel s ko-njem tri metre globoko v vodo; zlezla sva srečno ven, se malo otresnilu, pa je bilo dobro. Tako mine dan za dnevom vedno bližje miru, ki ga skoraj Bog daj! K sklepu te lepo pozdravljam, tudi Orle, in ostajam Tvoj prijatelj do svidenja. Če tukaj ne, pa v nebesih. Vse za vero, dom, cesarja!
Za naše gospodinje.
Muhe in bolezen. Mulie
prenesejn več
bolezni kakor zrak in voda, ker oblazi in otiplje muha vsako blato, se vsede n;. bolnika, odleti na zdravega. Na muhinem telesu se drže prav dolgo kali legarja, 'kolere, griže in kuge. Te kali prenesejo mulu ali naravnost na človeka, ali jih puste v mleku, na mesu in v drugih jedilih. Tako pride bolezen v človeka. — Majhna živalica je muha ali velika sovražnica našega zdravja. Bil je slaven krotilcc živali, ki je ukrotil slona in leva, spustil se je v morje in ukrotil je požrešnega morskega psa. In tega moža je umoril strupeni pik muhe, i je zbodla spečega v lice in je prenesla strup mrhovine v njegovo kri. Nevarnost, da prenese muha strup mrtvaščnice, so poznali že davno naši kmeti, zato je bila in je ponekod še navada, da zastro mrlsemu obraz in roke. Zato nc puščajo maCkc v mrliško sobo, zato pravijo, da pogine rtič, ki je v bolniški sobi. Pernasta in dlak sta žival vzame nase bolezen in jo prenese, — Letos bo izdala vlada jako stroge na-redbe za snago. Trgovci z živili bodo o-rali imeti živila zakrita z mrežicami, slro-go bodo gledali, da bodo tla in kot; po prodajalnah večkrat umiti in razkuženi. Pa ne bo nič izdalo, če ne bomo pregar !i sami doma muhe, če ne bomo začeli t'\oj, predno se razpase in pomnoži zalega Vij-boljše orožje zoper muhe jc snagi. \ : .1 o jed zavaruj pred muhami. Zato s< k',i <>-bra sita. V trgovini se dobe zvoi.cr .d sita za pokrivanje mesa in drugega, mreže ki zavarujejo okna napram muham. V s:,k ostanek jedi, vsako umazano skledo in /'i-co je treba sproti spraviti in umiti. Krožnike in žlice ne puščaj po steni v skledni-kih
in žličnikih, da lazijo muhe po n"H. Kožice in lonce zavaruj z zagrinjalom. ' 0 zajuterku oplakni hitro posodo z vro< o vodo, umij vse sproti in ne bo imela muha kaj jesti. Bodi natančna pri umivanju in pospravljanju — muha dobi kmalu kaj zase. Glavna gnezda mušje zalege so v prahu po tleh, v špranjah, po umazanih m zaprtih oknih. Okna in vse kar se more umiti z vročo vodo, umij vsak teden, prah pometi in obriši vsak dan, V kropu za umivanje prevrej pelina, česna in lovoria. Tla iz ještrka pometaj z oparjenim pelinom. Ne pometaj nikdar z žaganjem, ker ostane še zmiraj kaj po tleh in je gnezdo muh in bolh. Za lesena tla skuhaj lug sode in pelina, iz lončka polij tla z vrelim
ltigom, ribi ji z dobro krtačo in izplakni s čisto vodo in izdrgni s suho ostro cunjo. Pazi posebno, da izdrgneš špranje med deskami. Ne puščaj blata v kotih, ampak odmakni pohištvo in očedi kote in zgibe. p, j ribanju menjuj pridno vodo; kaj ti pomaga, če barvaš tla z starim blatom in se bodo redile v tistem blatu kali bolezni, mrčes. Pri ribanju, posebno po gostilnah, ne kleči kar na tleli, ampak razgrni predse debelo veliko cunjo in ko si poribala, se preobleči. Seveda je treba tudi pomesti tla pred ribanjem. Po ribanju odpri okna, da se posuše tla hitro. Zapiranje oken, ki naj brani muham v sobo, brani v sobo tudi zraku in solncu. Muham podkadi z lovor-jem in bučinim perjem, nastavi jim nalepljen papir na oknu, polovile se bodo pri letanju. Papir, ki je poln muh, sežgi in nastavi drugega. Letos bo treba seči povsodi po nalepljenem papirju, ki je najbolj varno sredstvo za uničenje muh, treba ga je nastaviti v bližini jestvin, oken in vrat. Pohištvo, ki se ne more ribati in umivati s kropom, briši s cunjo, na katero si kanila petroleja, ali še bolje, terpentina.
Lep za muhe pripravi domača hčerka lahko doma; otroke navajaj, da bodo lepili papir in odstranjali z muham nalepljeni; to delajo otroci povsod radi. V pološčenem loncu, ki stoji v gorki vodi, raztopi četrt kilograma lima in primešaj mu počasi 40 gramov solitarjeve 'kisline. Ta lep ostane dolgo moker. Ali pa raztopi smrekove smole in ji primešaj solitarjeve kisline. — Zdaj se bo oglasila marsikatera gospe dinja in bo rekla: Gospoda naj riblje ;n snaži, mi imamo drugega dela, posebno letos. Gotovo, draga gospodinja, posebno letos! Ali misli si, kaj ti pomaga vse tvoje delo, če se razpase po muhah bolezen med tvojo družino. Snaga je potrebna kakor jed, da ne sme biti pri kmetih vse kakor iz škatljice, to je prazna beseda. Kako pa, če pride iz kmečke hiše gospodsko napravljeno dekle in se sveti in gumi vse na nji, če pa stopiš v hišo, sc ne sveti v hiši ne okno, ne miza, šumi pa roj muh? Bele klopi, bela tla, svetla okna dičijo dekle bolj kakor mestna obleka in umetna počesani lasje. Časa ni? Za vse potrebno mora biti čas. Na Slovaškem poribljejo dekleta vsako soboto vse, kar je lesenega po hiši, v nedeljo je vse mično čisto, tako priprosto in tako lepo. posebno, kjer se vidi še belo narodno obleko. Slovenki je v obče snaga prirojena, zato je še bolj čudno, če vidimo slovensko hišo zanemarjeno Pridem v hribe, v imenitno hišo. Tla so bila uprav črna. Vprašam, če imajo navado barvati tla. Užaljena gospodinja mi odvrne, da pri njih ni navada ribati tla. Pred vaškim shodom izdrgnejo klopi in mize z žaganjem in pometejo tla z žaganjem. Zdaj pa pomislite, koliko blata se je nabralo v teku let, da so počrnela od umazanije in 'koliko bolh in muh se zaredi po pometanju z žaganjem. Tako črna tla so bila v vsaki hiši tiste vasi. In skozi vas je tekla bistra hribovska voda, imeli so jo celo napeljano v hiši. Ribanje ni navada! Vpeljite navado, saj se vpelje toliko nepotrebnega, zakaj se ne bi začelo povsod s potrebnim? Morajo biti gostilniška tla po kmetih taka, da niso za pogledat, oplju-vana in blatna? Ja, ko pride vsake vrste
ljudi, pa kdo bo ribal in jim branil pljuvati po zidu in po tleh? Ravno zato ker pride vsake vrste ljudi, je treba poribati večkrat tla. Gostom pa ni ravno potreba, da pljujejo na desno in levo, nič manj možati ne bodo, če bodo pljuvali v pljuvalnik. Seveda morajo nastopati žene doma zoper pljuvanje in dokazati možem, da je snaga lepa reč, ali poprej morajo žene same poznati in ljubiti to reč in ne smejo staviti jestvin na umazana tla in ne puščati, da opravljajo otroci različne potrebe v bližini loncev in jestvin. Mačka in pes naj ne vohata in li-žeta okrog ognjišč in po mizah in shrambah, ko sta prej obvohala kako mrhovino in nesnago. Pa nazaj k pljunkom. Pljunki so pravo ognjišče bolezenskih kali. Vanje se vseda rada muha in prenese tako bolezen. Boj napram muham je tudi boj napram pljunkom. Naj bi ne bili naši možje kakor hrvaški kmet, ki je zašel v Zagrebu v lepo kavarno in je začel brizgati svoje sline okrog mize. Nata'kar mu je prinesel pljuvalnik. Kmet je pljuval skrbno preko lepe sklede. Natakar je prestavil pljuvalnik, da je bil kmetu bolj na roke; kmet je zaklel jezno, da bo pljunil ravno v tisto torilo, če mu ga ne odmakne!
Stenice preženes. Naberi majnikovih hroščev, nalij nanje navadnega špirita in postavi za štirinajst dni na solnce. S tem špiritom namaži vsak kot, kjer se držo stenice, poginila bo tudi zalega. — Skuhaj redkega lima in namaži ž njim zgibe in šoranje v lesu. To zamori steničin zarod. Tudi na obojih po zidu (Tapeten) se ne za-rede stenice, če jih prevlečeš od zadaj z limom. — Zapri in potrosi posteljo in vse kote 7 materno dušico.
Miši in podgane beže, če namažeš kar je lesenega v kleti s smolo, terpentinom ali lizolom. Smrdi jim pelin, baldrijan. Solnč-ničino seme jim je strup. — V mišje luknje nasuj saj ali smole in zadelaj s cementom ali z gipsom. Ako namešaš malo bo-raksa in gipsa med moko in nastaviš, bodo poginile podgane in miši.
Ščurk* beže, če namažeš stene njih bivališča s fosforjevim mazilom in poliješ njihove luknje z vročo galunovo raztopino. Boraks in gips jih umorita.
MoHi se ne bodo bližali omari, če de-neš vanjo v terpentin namočeno krpo.
nmMn se sledeči vojaki:
Pogrešajo se sledeči vojaki:
Anton K o 1 e n c , pešpolk št. 17, 5. komp., vojna pošta št. 32. Pojasnilo: Matija Koleric, Vrh pri Št. Rupertu, Dolenjsko.
Janez Košir iz Žej pri Naklem. Služil je pri 17. pešpolku, 5. komp. Pojasnilo: Frančiška Košir, posestnica v Žejah št. 2, pošta Podbrezje, Gorenjsko.
Ignac R o d e , pešec pri 7. lovskem bataljonu, 2. marškomp. Pojasnilo: Fr. Rode, Kranj št. 71.
Vprašanja in odgovori.
D. T. K. F. Vprašamo Vas, kako in kdo bi pa skrbel za Vajina otroka,
ako bi no bilo vojske, ker bi moral oče itak v vojake. Mi razumemo, da je Vaše stanje zelo težavno, ampak Vaš sklep, o katerem nam pišete, ni plemenit in ne kaže prav nič materinske ljubezni. Svetujemo Vam, da se obrnete na glavarstvo in pojasnite zadevo. Dokazati morate tudi, da jc oče res skrbel ves čas za otroka.
F. M. G, Morate k naknadnemu prebiranju.
I. B. Ubovec. Razmere so pač take, da jc tudi z dopusti težava. Obrnite se še enkrat na Vašo vojaško oblast.
M. O. L. Sestri po bratu ne gre pokojnina.
Pomolog. Poklicani bodete, pričakujte pozivnice!
Sepahar. Spadajo tudi med črnovoj-nike in bodo poklicani.
F. M. Bloke. Ne bo nič pomagala prošnja. —
21.	majnika.
1.	Sv. Feliks iz Kantaliciije je kot menih kapucinskega reda pobiral v mestu Rimu miloščino in vselej rekel: Deo gratias! iBogu hvala!), zato so ga tudi sploh imenovali »Deo-gracljas«. Umrl i. 1587.
2.	Sv. VaioDs, muč.
Solnco v. 4. u. 17 m., z. 7. u. 37 m.
Luna v. 10. u. 2i) m., z. 0. u. 30 m.
22.	majnika.
2.	Sv. Juii{a (njeno lat. ime pomeni: bc-lolaska, svetlolaska), devica in mučenica, ja bila iz meščanske rodbine v afriškem mestu Kartagini. Ko so 1. 139. surovi Vandali (kralj Genzerih) dobili mesta, je bila Julija prodana v sužnost v Sirijo veletržcu Evzebiju. Ta bogataš je samo zavoljo kratkočasja in zabavo potoval po raznih letoviščih in toplicah, zraven ga jc spremljalo vselej nebroj služabnikov, tudi Julija, in nekoč na takem potovanju v mestu Kapo Korzo na otoku Korziki so Julijo spoznali kot kristijano. Pogansko ljudstvo jo je brez gospodarjevega vedeza pri neki paganski svečanosti križalo.
3.	Sv. Janez Vladimir, dalmatinski kralj, mu Ceneč.
4.	Sv. Emilij [lat. ime, pomeni: ljub, ljubeznih').
Solnco v. 4. u. 16 m., z. 7. u. 38 m.
I.una v. 11. u. 43 m., z. i. u. 55 m.
Blnkoš.na nedelja.
Grški se imenuje današnji dan »Pente-kostes«, t. j. petdeseti dan, in iz tega izvira slučajno tudi slovenski izraz. Ta praznik so že Judje v St. Zakonu slovesno praznovali v zahvalo za pridelke. Ob tem dnevu je prišel obljubljeni sv. Duh nad apostole v podobi ognjenih jezikov, kakor nam o tem poroča »Dejanje apostolov« v drugem poglavju.
23.	majnlka.
1.	Sv. Dezldcrij, škof.
2.	Blaženi Andrej Bobola se je rodil leta 159?. na Poljskem v sandomirskem ozemlju; plemenit tako po rodu kakor po svojih lastnostih je stopil v jezuitovski samostan v Vilni. Najraje je zbiral mladino v Marijina društva. Do vseh je bil skrajno uljuden, le proti sebi strog. Pri nekem misijonu so ga vjeli shizma-tični ruski kozaki in ga toli trpinčili, da je vsled muk umrl 1. 1657. Papež Pij IX. ga je prištel k blaženim.
Solnce v. 4. u. 15 m., z. 7. u. 39 m.
Luna v. 12. u. 50 m., z. 1. u. 13 m.
24.	majnika.
1. Sv, Bonacijau in Rc^acijan. 01) času krvoločnega cesarja Maksimijana je živel v ga-liSkern (francoskem) mestu Nantu mladenič
G*
Donacijun, ki jc tudi svojega rodnega brata Rogacijana pridobil za sv. vero, dočim se je takrat še šopirila povsod pagaiiska nevera. Kmalu sta oba tudi svoje življenje žrtvovala ta sv. vero 1. 287.
2.	Sv. Vniceucij Ferinski.
3.	Sv. Avguštin Knnteburski, apostol angleške dežele, je bil 1. 596 poslan iz Rima s 40 benediktinskimi menihi, da izpreobrne Anglo-sase. Najpoprej je pridobil kralja Etelberta in njegovo milosrčno ženo Berto.
4.	Sv. Ivana Knza, vdova po uradniku kralja Heroda, kakor čitamo v 8. poglavju evangelija sv .Marka, je bila ena izmed tistih, boga boječih žen, ki so sledile za Kristusom.
5.	Sv. Alrn.
Solnce v. 4. u. li m., z. 7. u. 40 m.
Luna v. 2. u. IG m., z. 1. u. 29 m.
25.	majnika.
1.	Grciioiij VII., papež. Njegovo redovno ime v benediktinskem samostanu Kluni je bilo Ilildebrand. Gregorij VII. se prišteva k najbolj važnim in motnim papežem, utrdil v cerkvi disciplino, zatiral razvade zlasti simonijo, celibat jc postavil na trd temelj, vzlic temu pa je imel veliko sovražnikov in je umrl. bežajoč iz Rima i red sovražnikom. Njegove zadnje besede so iiile: »Krivico sem sovražil, in ljubil pravico, zato umiram v pregnantvu«. Umrl 1. 1085.
2.	Urban I„ papež, mm". Umrl 1. 230.
;i. Sv. Ztuobij.
Soince v. 4. u. 13 m., z. 7. u. 41 m.
Luna v. S. u. 38 m., z. 1. u. 40 m.
26.	inajnika.
1 Sv. Filip A'crij, spozn.. je bil rojen v Florcnciji lela 1515. Ustanovil kongregacijo Oratorijancev za pospeševanje cerkvenega petja in gocibe, njegovi menihi skrbe tudi za natar.čno iznoln jevanje cerkvenih obredov. Sv. Filip je bil sploh imenovan »apostol XVI. veka« in se je odlikoval posebno s tem, da jo bil vedno veselo volje, kakor more biti le čista, nedolžna duša. Umrl leta 1595.
2. Sv. Elcvierij.
■ '. Sv. iJnharija, škof v Vijeni.
i. Sv. Kvadrat, ■'nce v 4. u. 12 m. — z. 7. u. 42 m.
Mina v. 5. u. 44 m. — z. 2. u. 0U m.
27.	majnika.
1.	Sv. Janez X., papež, mučenec, umrl
leta 52(i.
2.	Sveta Magdalena Paciška, devica, iz odlične rodbino v l lorenciji, je bila od mladih nog usmiljena do revežev. Z vnemo je poučevala otroke v resnicah svete vere. Vedno je iskreno č.vti.a in molila Jezusa, skritega v sv. Režnjem ToVni. Pozneje je stopila v nunski samostan karmelitinj, kjer jo živela v skraj-nern zatajevanju in leta 1007. sveto umrla.
3.	Sveta Rešlilula.
Solnce v. 4. u. 11 m. — z. 7. u. 43 m.
Luna v. 0. u. Si m. — z. 2. u. 30 m.
Najnovejše vesti.
Boji za Przeinysl. IJaše prodiranje med Pilico in gornjo Vislo kakor tudi na fronti Sambor-Stryj-Stanls!av sc nadaljuje. Pri Jaro-slavu in severno se nam je na več točkah posrečilo prekoračiti San. Za Przemysl se vrše boji. •
STRELSKI JARKI OKOLI PRZE-MYSLA.
Buuaj, 18. maja. Ker Rusi niso mogli popravili razstreljenih utrdb v Pr-zemyslu, sc napravili okoli trdnjave cemeniirane strelske jarke, katere zdaj obstreljujejo naše baterije. Dne 5. maja so pričeli Rusi voziti iz Przemysla mu-nicijo, ranjence in civilno prebivalstvo. Beg Rusov čez San je združen z največjimi izgubami. 52
Kupite ali naročite takoj srečke ^Slovenske Straže"!
IGRALNI NAČRT m
druge efektne loterije „S!ov. Straže"
v podporo revnim otrokom ter vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom.
Žrebanje se vrši javno 31. maja 1915 ob 6. uri zvečer v »Ljudskem domu" v Ljubljani, Streliška ulica št. 12.
Loterija obsega 1715 dobitkov, in sicer 65 večjih in 1650 no-
stranskih dobitkov.
Dobitki so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K:
kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprav?, dilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave
ali
1/2 HP. bencin-mctor, nilatiinica z dvakratnim čiščenjem, slamorezuica
ali
biserni kinč, obsegajoč: 1 prstan z biserom, 1 par uhanov z biseri, 1 zapesini a z biseri, 1 zlata ura z biseri, 1 lorgnon zlata verižica z biseri, 1 zlat collier
z biseri.
1 glavni dobitek v vrednosti 1000 K:
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za koš: 'o j
za košnjo, stroj za obračanje, brana).
1 glavni dobitek v vrednosti 500 K:
oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 si:. a kcSnjo ali najfinejša zlata ura z dvojnim okrovoin ter zlato verižico.
1 glavni dobitek v vrednosti 500 K:
1 zlata ura z dvojnim okrovom ter zlato verižico ali 1 originalna slika z c -
rom ali mali kosilni stroj.
1 glavni dobitek v vrednosti 200 K:
1	šivalni stroj ali 1 kolo s prostim tekom ali 1 originalna slika z okvi;o
domači kinematograf ali gramofon ali brzoparilnik s stiskačem.
10 dobitkov v vrednosti po 100 K:
2	fini stenski uri, 1 ženska zlata ura z verižico, 3 zlate ure, 1 jeklen plug, 1 slamorezuica, 1 šivalni slroj, 1 preša za sadje in grozdje ali slike v enaki vrednosti, stroj za robkimjc,
osipalnik, kultivator.
50 dobitkov v vrednosti po 50 K:
5 zlatih verižic, 5 zlatih ženskih ur, 5 salonskih stenskih ur, 5 Omega srebrnih ur z verižico, 2 decimalni tchtnici, 1 stroj za rezanje repe, 1 slamoreznica, 2 fini nastropni svetilki, 2 fini umivalni opravi, 2 čistilnici, 3 garniture srebrnih žlic, vilic in nožev, 10 slik z okvirom, 3 kukala, 2 garnituri za čaj, 2 kavni garnituri.
50 dobitkov v vrednosti po 20 K:
posode za čaj, kavo in mleko, srebrne verižice in ure, garnitura srebrnih žlic za kavo, srebrne doze za cigarete, nastavki za pecivo, stroji za rezanje mesa, košare za kruh, aparati za bnjenje, stroji za rezance, balanc-tehtnice za 5 kg, namizni nastavki, stenske ure z nihalom, pralne garniture, pisalne priprave, toaletna ogledala garniture za kadilce,
hkalniki, slike, okraski, parilnikl
100 dobitkov v vrednosti po 10 K:
budilke, nikeljnaste ure z verižico, karafine, nastavki za jajca, svečniki, posode za dišave, ptičje kletke, mizarska orodja, likalniki, pisalne priprave, stroji za rezanje mesa, ribežnji za zelje, garniture nožev, vilic in žlic, doze za surovo maslo, košarice za kruh, košarice za sadje, garniture za čaj, kavo in mleko, posode za premog, stenske ure, zlati prstani, kadilne mizice, dežniki, palice s srebrnimi ročaji, gnojnični razpršilniki.
1500 dobitkov v vrednosti po 5 K:
budilke, srebrne verižice, nikeljnaste ure, srebrne zapestnice, košarice za kruh, karafine, ročne svelilke, samovari, škafi, omarice za pisma, posode za kruh, posode za sol, ptičje kletke, laserezni stroji, konjske škarje, stroji za rezanje mesa, mlinčki za kavo, kuhinjske tehlnico, razna vrtna orodja, travniška orodja, mizarska orodja za domačo rabo, likalniki, svetilke, pisalne priprave, okviri za fotografije, pisemski papir, kancelijski papir (po 500 pol), srebrni svinčniki, srebrne oksidirane cevke za smodke, garnitura kavnih žličk (china), doze za sladkor, britve, denarnice, žepni noži, kadilne garniture, dežniki, palice, vrči za vino, vrči za kavo in čaj, doublc zavratne verižice.
Mraz in toča
ac m n redita, tekom leta po poljih toliko škode, kakor revmatizem, protin, trganje in bodenje med ljudmi. — Kogar te bolečine mučijo, ne uioro delati, nima nobenega veseli« do življenja in je svoji rodbini, ki ga mora stroei, v nadlego. Zato je treba i \matično in enake bolečino takoj odstranili s I- rjovim bol laj.šajočim fluidom iz rastlinskih c>< »c z 7.n. „Klza-fluid". Pri bolečinah v križu, trgu u. utrn • nosti, pronapetju itd, stolo dobro služi in . jih jo že ainogo prepričalo o njegovih od-li.' lili učinkih. — Lekarnar li. V. Keller, Stubiea, I. trg št. 10 (Hrvatska) pošlje t2 steklenic za ■ m > (i kron poštnine prosto, lstotnm so naročajo li. , Kollerjovo odvajajoče rabarbaru-kroglico z, zn. •kroglice", 8 škatljlo za samo 4 krone 40 vin.
nora — —
Zgledi bogoljubnih otrok istega 1 ■ olja, obsegajo tri zvezke, kateri jc % ilc zase celota in intajo silno nizko <■( no GO vin. za broširan, oziroma 1 K za vezan zvezek. Zgledi nudijo najlepše berilo za otroke in uspešno pomoč vzgojiteljem. Škoda le, da so premalo znani. Dobe sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Slovenski zemljevid Evrope. Merilo 1 : 4,000.000. Cena 2 K 40 vin. Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide. Ve-ikost znaša 1 m 15 cm X 8t3 cm. Ob robu nudi ta zemljevid tudi pregled svetovnega ozemlja in spccijalno zemljevide raznih izvenevropskih ozemelj, ki igrajo kako vlogo v današnji vojski. Kdor so naroči na delo »Svetovna vojska«, plača za zemljevid samo znižano ceno 1 K.
Krmil splošno primanjkuje. Otrobi imajo vsled velike izrabe moke zelo malo redilnih snovi. Vsakemu živinorejcu nujno priporočamo, da poklada živini oljnate tropine, zlasti orehove, ki imajo 57 odstotkov redilnih snovi. Gospodarska zveza ima tropine v zalogi in jih oddaja po 50 K za 100 kg. Oljnate tropine priporočamo zlasii za krave-mlekarice in za mlade prašičke.	_
sprejmem v trajno delo. Alojzij Fablan, čevljar "ki mojster v Črnomlju.	lud0
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 12. maja: 57. 81. 83. 38. 14. Line, 16. maja: 43. 25. 61. 67. 59.
SKRIVALNICA,
Kje je oče?
Olje za stroje ti	K mm s »o,
Olje za ciiiiiiier E	to m IftG^jj^"?! m m
Zgoščeiia masi i	- račune Itd -
Maža za vozove i	izvršuje natančno po : naročilu :
Hlinci -i	: Katoliška: : tiskarna :
M.Elfer | Dunaj, /., ||	v Liubiiani. GasaKšSHKS^sa^s^i
	Kupujte v Katoliški
Kmgerstr. 31 rt. lil	
i	Bi vami!
SJoenec
12 do 14 let star, poštenih star-
__ šcv se sprejme v trgovino z
mešanim blagom I. KRANJEC, BOROVNICA.
kakor tudi fižol, suhe gobe in predivo kupuje vedno po najvišjih conah Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36, nasproti mitnice.	1031
Na prodaj je srednje veliko posestvo
na katerem so že vsa pomladanska (lcla izvršena. Kdor zeli kupiti, naj si isto ogleda. Franc Fajfar, Vrba št. 15, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 1037
Posebno letos je veliko ležeče na dbbrom poljskem orodju, da ae delo z lahkoto In h'tro opravi, vsled tega naj vsak kose naroči le pri gospodu	7G2 12
F.S. Škrabar v Višnjiiiori.
kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre
TURŠKE KOSE
v dolgosti .10 po
67 cm
K 1 00
18 In 84 cm
K 2 BO
Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust.
Kupi se
kislo zelje in repa
Ponudbe na upravništvo »Domoljuba" pod »Zelje 1066«.	1066
miiiiiuliiiuiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | Toplo priporočamo vsem rodbinam i
h
ums* tutriiujgg
za obleke, suknje, bluze, srajce itd. i
Novih lepih vzorcev
5 kij zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj 1 K 2C-—, najlepša vrsti, zavoj K 25— 1
lranko po povzetju pošilja:
3«!i, \MU fHalnica v OinirainovG (Morava)J
g Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnovič, § ?. SffS?" Obleče se lahko cela rodbina!	1
Hlll(HU!IIHU:U!ltlllnitUUUIIIIIIIinilllllllllUIIIIIHIIMIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIb
Dščc se do 1S letna deklica
dobra računarica, iz poštene in krščanske hiše, najraje 7. dežele, v trgovino s špenarijskim blagom in s tobačno zalogo. Obrniti sejo glede sporazuma na g. Alojzijo Strel, trgovko v Mokronogu na Dolenjskem.	1076
ki prihajajo iz bojišča so podvrženi raznim trebušnim boleznim. Izvrsten p .pomoček proti temu je	1048

(pristno vinsko žganje)
ki so dobiva na drobno in debelo pri »Gospodarskem društva« v Baderni, Istra.
sprejema zavarovanja na doživo jo In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in
jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov.
že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1013 K 170,217.149 00 Stanje par. fondov koncem 1913 K 43,424.400-17 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah
čistega dobička.....K 432.232-66
Kdor nninerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zas ouj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
	
	
Edino dober šivalni stroj je samo „Gritzneru za obrt in rodbino. 10 letna garancija!
Ljubljana
za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 3165
K<3©r ima na preda! "^J
kakršnekoli
nas*	v/3 •
pa l&iumu,
ter dru«o blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če piše na
,Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posebno se iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir drva itd.
Ceno po dogovoru. Plačilo takoj! Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem Irgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na CUmcnh št. 214.	935
Senzacijska novost!
3.5.

¥ojXi'o takšdC/
z najfinejšimi, optično bralnimi,
prvovrstnimi lečami.
irj optičnih 3U predmetov
so v-.; aprj^.-i v •nega se popkih, skup zlo že, zavoljo tega ze 1 o pripravni za nositi v žepu.
Vojno kukalo „Idealk je porab-no za: operno kukalo, vojno kukalo, , . . ,	kukalo za turisto,
za vsako oko, preiskavanjo oci, vralu, nosu, mikroskop z objektivnim nosilcem za najmanjša živa bitja itd kompas ki dobro kaže, čitanje, povečalno steklo, dvojno lupo za proiskovanjo, daljnogled pripraven za vsako oko, stereoskop, panoramo razglednic, lotografij itd zrcalo kije vedno pri roki. Poslej ni bil še nobeden aparat tako mnogostransko uporaben. Cena kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. Swoboda, Dunaj III/2, Hiessg. 13-404.



ovčjo, oprano in neoprano l^upim vsa-l;o množino po najvišji ceni profi takojšnem plačilu, icr plačam vožnjo sam. Veletrgovina K. gtorni3c1;i, Celje šfov. 16, Štajersko.	513
fS
i ■M'
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevali moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Prva iovariia ur JAN KONRAD,
o. in kr. dvorni založnik, Briix št, 782 (Češko).
Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 1\, .r— K. V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 200 K, ure s kukavico 7'85 K, uro z nilmlom 'J-— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajnjoče se za-572	menja, ali denar nazaj.
CStr $rcti o^uženju
se moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdaj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato nai se uporablja povsod, kjer so take bolezni, razkužcvalno sredstvo, ki morn biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj primerno razkužcvalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
j^vs**« >i«,< >14 »a
ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in ilrožeriji po 90 vin. Učinek Lysoforma je hiter in gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, zu antisep-tične obveze.	Lijsoform-milo
je prijetno toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje antiseptično: lahko se rabi za naj-občutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborilo milo, ki je le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane
K 1'20'	Lysoform s poprovo meto
je močna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarili v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stanclK60vin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravjc in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Hubmann, Dunaj XX, Petraschg.4.
flmoDčm rmrmf^^mn
lekarnarja PlCCOUja
v Ljubljani
i \v.rcpt3'ie\odec.pospsš\is«5\as\ta 1
f'PG POVZETJU
3 stehienica 20 olsiaršKu. '^m
Naročila po povzetji.
pri
se dobi samo
prvi gorenjski razpošiljal-ici
Kranj št. 151 (G<
Ms^sll
Gorenjska kosa

65,
70,
(i'/j, 7. 712. |>esli stane samo kron 2-—, 2-20, 2 40, 3-iill
za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, sc imi
pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilustrouani canik zcsbni!
Hiitiiit PUSOi
(bruh-bandov)
TreDuSni pas od K 5, /, Ii do 20; kilni pasovi K 4,5, Ii in B; pasovi ra obo strani podvojene cene. pssovlzaoiroleoflKrfiD, do i. - Zaloga Hudo i z gumija n babi« in bolnico, Gumijeve nocav.cc in blazine. Umetne noj:, roke itd- U goni. zdravnike zalo m vsakovrstni!! inslrumentov.
Za obilna narnf iiu ^
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesta (Levčeva hiša) št. 33.
Po konkurenčnih cenah. Vprašanjem po poŠti naj sc priloži jramka
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo
VZRJEPfifl ZflVA^OVALi^ICA
proti požarnim škodam in poškodbi oepkvenih zvonov
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
E
dvanja sprejema proti požarnim škodam i 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor ludi stavbe med časom
do, 2. vso premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske , ri-
, ln,k1lm0/ *■ ZTCnovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje go kombinacne in nroli nezgodam. csnimtrMh.,,	,	.	, . ,„..
Zavarovo zgradbe,
delke, žita in Mrmv, zvonove proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebe za deželno
mzjeavslrijsko zavarovalnico, od katere Ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. W2 K 073.35f.M7, so poskočilo koncem 1. 1913 na K 736.147-17. .	" mV, J° zanimanJ0 zn »« »iini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
raVn,R,'llBtV0' ff,RV00 PoverjoniSlvo v Celju In na Preseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cen« primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
Ado f Hauptmann-a naslcd.
A. ZANKL sinovi
tvomlca barv, lakov in flrnežev
priporoča
oljnate, snhe, emajine ln fasadne barve, iirnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči Itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	152	Cenik zastonj.
Ovčjo volno
r	M
^ vsake vrste, oprano in neoprano	^
| kupim po najvišji cenil	f
Prevzamem vsako množino	^
proti gotovini. Vožnino po	gg železnici ali pošti plačam sam.
tudi zastareli iišaji na glavi in bradi, srločica, prhljaji, ■e odstranijo s kosmet. uni-vora. naravnim sredstvom proti lišajom v najkrajšem času. — Mnogo zahvalnio. Cena K 3 ~.	325
Edina zaloga: M. VETTER, Dunaj III, Kiibeckgasse 15.
• oOOOc^ooo
OSTANKI ?0VeHn blafla za obleke, izgotovljeno perilo „	" a! in najnovejže svilnate ruto so došli na zalogo.
Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične ceno ua zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokac, v Ljubljani v Selenburgovi ulici St. 5, v prvem nadstropju, nasproti poŠte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan, takoj ko dobimo naročilo. —Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut.
Naslov za pisma zadostuje:
820
Podjetje „HER]VZES" Ljubljana
Šelcnburgova ulica St. 5/D.
«o O o č) č) eH5~&o«o p p ooo-p
1a Ljabljana - - Elesfal tre št. lh
Vse blago se po starih, znižanih cenah prodaf a
birmanska darila
Največja in najbogatejša zaloga ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov in brlljantov.
Ure za na roko z usnjatim jermenčkom, se tudi ponoči vidi nanjo, K 7-—. Navadne nikelj, ure boljše vrste K 5-—.
Vljudno vabim na obilni obisk
F. ČUDEN, Ljubljana
nasproti Frančiškanske cerkve
delničar tovarn m Union-ure.
Naročite novi vojni spominski cenik s koledarjem, tudi po pošti zastonj.
Pri naročilih od 20 kron dobi vsak lep vojni spomin za dar.
Stanje vlog čez 22 milijonov kvon.
5S\
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, ffiikloslfeva cesta ste v. 8. pritličje, v lastel hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko terkvlfo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč
udi cela dežela Kranjska
^ U /o
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož- f-nik od vsakih vloženih 100 kron čistih/ obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-|| nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran
bom
sestnik In t-govec, Breg p. d.	ravnate!) »Ljudslče posojilnice«. Ivan Polh
posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, ^5J0SPeXk v Ljubljani. Cfregor Šllfiar, župnik na Rudniku.
eJ

Kina
50 ceneje!
OHOZJE ls KOLESA
ns obroke- Poss-memldc!:»i;t««i;i il ccnik i:sice;.
Amfriikr. štedilna kara.	' lepo dišeča, izdatna
. .. skirrefaiapo-	| F. Dušek,tcv: orrt ! ■•o-
skušnjo K 1 i •• ;. • : .•-•»:<>	I cs, i vas:roiev. Oročno
|o t » P«' «- -•:•>=»	( ob dr i. icL Cesto. MfT
uiuiiitfiNn Slug« HJtn	i
k 2-20 : A. Schaplra -
473' T 'iaŠta:	. Naročajte,Slovenca'

Razširjajte »DOMOLJUBA"!
Velika svota denarja
se famore naključiti vsakomur, ki postane nas naročnik. — Brezplačna pojasnila po; Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1663.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brez. plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 712, 15 ali 2212 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu,
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6G0.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
1're »tednik: Andrej Kalan, proint in stolni kanonik r Ljubljani. L podpredsednik-	H. podpredsednik:
Ivan Susnik. stolni kanonik t Ljub:.;,ni.	Karo! FoUak ml., tovarnar v Ljabljan:
Člani; Fran Borštnik. : kr proiesor v p v Ljubi Dr. Ferdo Cekal, itolni kanonik v Ljubljani Ivan Dolenc, o. kr. protei r i	dr. Jože! Gruden, stolni	. Ljubljani; Anton Koblar.
JLr&r. .. dx. Jakob Moborič. •	t v J, ..; : mi; dr. Fran Papež, o vernik v l.;ubl :r,r.. B.Remec,
ramatel •zp	v Ljubi	Anten Sušnik. c kr gimn. proiesor v Ljubljani; dr. Viljem 3 chw e 11.
ve::..k t Ljubljani dr Aleš Ušcničnik, i rc:. : ogoslovja v Ljubljan: Fran Verblc, c. kr k111'11 prot. 1
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež, ka!")-?'. v J. .. bljani: Ivan Btlakar, p-ro:*.sor v Ljubljani: K. Gruber, c krfin "r.v" oflcijal v Ljubljani Avg-uštin Zaje.
rač revident in posestnik v Ljubljani.
Vsak petek, vsako nedeljo
se ustavi, i
ta ničvredna ,.13azar"-ura, katero sem kupil šele pred nekaj tedni. Ni čuda: Pokrov se zapira slabo, tako. da ubaja vedno prali v notranjost . Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih: pri navijanju mi ie pero že dvakrat počilo, ker nobene opore nima. Spirala izkoči pri vsakem po-tresljaiu, ako je toplo, gre ura prehitro, ako je pa mrzlo, zaostaja, tako. da nikoli ne pridem ob pravem času, kratko, to je grozno. V tem oziru res zavidam svojega trata za njegovo fino uro: ista se dobro zapira, teče na rubinih, ne da se previti. pe natančno pri sekundi, da ima res pravo veselje ž njo. Zadosti sem se že jezil Se dases si narc- im dobro uro pri svetovni tvrdki II. Sutti
Krone
4i : Kiktln&fta ura Boskopi, iS tu idoča
St. Tli Srebrna remontc-ir-nja ......
-* T?: -rt: ma remont::r-ura. 6 kamnov . -t Tli Srebrna cilirder-remontoir-ura, s s fctmn: in z mo.rim pokrovom . . r- ?rr Sretms remontoir.urt. 6 kamnov. „	£ra-.-rano koles;?, močen pokrov .
-t. 7t» Sretma remontoir-ura. dvomi po.
krov............
"	' ~» ,I£0'.-ra. IS kamnov, telo
natančno :ooča...........
•7: it:. i-na Boskopf-ura, dvojni pokrov i! so -*• t?;' srebrna Esvalir-ura, dvoini pokrov.
posebno tanka plotia. li'kamnov . u 50
4 10
11 50
13-50 1« ■
Suttner, Ljubljana št.
st 781. Srebrnatuln Roskopf-ura, dvojnipo-
krov.............
St 38. Amerikanska double tiata veriiica.
moderna lazon.v........
St. 865 Nikelnasta verižica.......
St. 125 Amerikanska double ri.va zavratua
veriiica, 45 cm dolga......
St. 1CI3. Srebrni roinivenec, zelo iepo it-
delan............
St 16» 14 karatni zlat prstan s kamnom .
Novo zlato, prstan s kamnom St 1559 14 karatni zlati nhani t lepimi kamni..... ......
Kron« K 5«
5 eo 1 —
4 »o
v so
3 80
Razpošilja se po povzetju ali pa se denar v naprej pošlje. — Za ne-ugajajoče stvari se denar nazaj pošlje.
Bogato ilustrovani cenik s tisoč podobami zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
m H Mnnr^Liiihliani b\\mm,
nw»W«Ki|l. ullllllcl I UjllUljdlll M. I IIWM. j
Največja špecijalna trgovina za boljše ure. J
Odgovorni urednik Jožef GosUnčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.