Z40. rtevilUL i uaoat, i ■**. m unmt* m Ctmm 4 Ttaarje. Letnik XUII. vse leto...............K 12-— pol leta...............„ 6 — !ctrt leta...............m >— u mesec.............» 110 Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi at oe Wofiojo. Urcsotttvo: listna akca it. i. <» pritličja leva), telet«« it. 14. Izhaja vsak dan zjutraj lnserati: 66 mm stroka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ta Azstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9"— četrt leu.................4 50 na mesec...............„ 1 60 Za inozemstvo celo leto.........„28"— Upravaiitvo: Kiaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejšo vesti. Zupan Hribar. Dunaj. 21. avjrusta. »Lidovc \ • »\ iuy« poročajo* dat bo t pcaonaje |*»trditvi župana Hribarja rešeno v najbližjih dneh in tla bo Hribar brez ; v orna potrjen. — Vašemu pt>roče-mhtu »e je ua im n*lajueui nieotu povedalo, da so se posvetovanja ministrov glede draginje uifti lako sav vlekla, da je bilo treba za pozneje od-ri več važnih zadev in med temi tudi potrditev župana Hribarja. nejavna In telefonska poročila „Slov. Naroda11. Zoper drajrinjo nn Dunaj, tL avpu>t*i. Oficijelno poroeilo o oklepih ministrskega s\e-ta g let le draginje me>a pravi, da se ;e ministrski svet zedinil na primerne ukrenihe. da pride vit žit ine in aacaa na tiar- >- - nilo se je poskrbeti, da se prej uveljavi trgovinska pogodba z Rum unsko, ki stopi v veljavo 1. septembra. Dokler ne bodo zgrajene obmejne kla\niče se uredi t v« »z provizorno. S fiarobrodnimi • iružbami se skic— dofpovor. da po-»krbe za lati je - hladilnice. Obenem H takoj zar no z ogrsko vlado podajanja irlede dovoljenja uvažati živino in me-«. \ >aj - 1. oktobrom. Dovoli-*e U> deloma uvažati živino iz Italije Nizozemske in franci je. gled? uvoza mesa iz Anrentinije pa se bodo vršile nove poizvedbe. Vlada hoče za prevažanje živine izposlovati znižanje železniških tarifov. Pričakuje i »a tudi. da bodo občine znižale tržne pristojbine in same ponkriiele. da pride več živine na trg. Za h t »-v a ne prepovedi, izvažati živino t i nože m-*tvo vlada Se izda. Vlada in Poljaki. Dunaj, 'JI. avgusta. Ministrske konference > prezidi jem poljskega kluba so v političnih krogih vzbudi . veliko začutlenje. Po tolikem |rroni se ni pričakovalo, da ho poljski iub tako krotko »prejel samo pomiri Ine vladne predlojre. Poljaki prodajo konferenco za neobvezne razgovore. Oči vidno je. da se irre le pridobitev rasa. Podpredsednik (»oljskega kluba Stariertina je izjavil. «'a klub pred novembrom ne Im» nič d« finitivnetra sklenil. Dunaj. 21. avprusta. Vlada je pre-/idiju |sdj*kega kluba izročila glede kanalov 10O -trani ol -pomeni-**«». v kateri so ohrazložene vladne ponudbe. Vlada ponuja 12M milijonov •irž. prispevka za kanal Dnjcstrom. r t roški bi znašali skiif»aj "JjT in i hjn.nov. zaliska bi morala |*»kriti tek stroškov, kar bi po odbitju drž. prisfievka ostalo, pa bi pokrila družba, ki bi kanal zgradila in eantr-: l>ru;r vladni predlog se tiče »dificiranja vorlocestncga zakona, v katerem slučaju bi stroški za ka-znašali okroglo milijonov. Po-jak i se sami niso na jasnem, ka-- o naj se odločijo. Novi železniški zakon. Dunaj. 21. avprusta. Zakon o lokalnih in malih železnicah, ki ure-;uje vprašanje o pristojbinah in kolikih teh ieleznic, je sankeijoniran. Pol i tir ni kalendari j. Dunaj. 21. avjrusta. Poljaki za-trjujejo. da se pri konferenci prezidi-ja | »oljskega k 1 u I *:i / vlado ni nič iro-v orilo «» disoozicijah irlede jes**nske-a drž. /bora. Prav i jo pa. *ia Uo poljski kluh vedel ceniti Bie-nerthov trud za sporazum ljenje - Poljaki. Dunaj. 21. avgusta. \' |M>ljskil« krtkih se zatrjuje, da j«' ministrski svet tudi že sklenil p<»>a:ničnosti gle-n»' političnega kalendarija za letošnja jasen. Baje se sni dej., deželni zbori že v septembru najdlje na šest-tedensko zasedanje. Tudi za zborova-r.jc češkega deželnega zlnirn se hoče vlada krepko zavzeti in sklicati čim prej reško - nemške konference. Delegaciji t »odet a zt»orovali v oktobru. A vst ri jska delejr/acija. Dunaj. 21. avjrusta. Navzlic popolno ja^ui ustavnopravni določbi, da ae mora delegacija za vsako leto na nov«, voliti, se vlada neče udati in namerava sklicati staro delejracijo. i-* da lani ni zborovala in vsled te-ira ni dovolila predračuna za I. li*-*1.«, da torej njena funkcijska & ba š» ni potekla. Prestolonasletlnik in KothM-hild. Dunaj, 21. avjrusta. A"eue Freie I>resse« trdi. da obišče prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand dne 24. t. m. Koth«»childa na njejro-vern jrradu Waidhofenu. Z ozirt»m na to, da je Kothschild hudo »razžaljen«, ker je vlada zadnje posojilo najela pri poštni hranilnici in pri Roth*ehildo\ h nasprotnikih v Be-rolinu. je ta "hišk jako zanimiv. Ravnat• lj južne železnice. Dunaj. 21. avsnsta Prani reka j unev i je *T ^esfsišta p* ruo in da je Inihiik zelo slab. \endar da -e š. nepimretlmi ni bati katastrofe. Neka kores|*>nnVnca javlja, da se je Liechteiistciti po|Mddfi" fKK-util nekoliko Indje. Dunaj. 21. avjrusta. Pozno zve-. er -e je princu Liechtensteimi ls»le-zen tako ohrnila na slabo, da bo da f,» - tre!*« nove op4*racije. a \zlic te 'i n malo upanja da ^i okre- va. 21. avmista. (Wdastva so ukrenila različne ostre odredbe, da se ne zanese kolera. Mestna delefra-eija je izdala pose ruto razjrlasitev. Vsi jroMtilničarji in prenoćevalci morajo nem udoma naznaniti vsakejra tz Pujrlie došlea*a tujca, da pride pod zdravniško nadzorstvo. Prodaja melon jc prei>ovedaini. Parni k -Kpiro«, ki je prišel z innojriuii fia^ažirji iz Pujrlie, je bil preiskan, a disi so vsi pasaži rji zdravi, IkhIo morali ostati |s*t dni \hh\ zdr. nad zor st volil. Dunaj, 21. avgusta. Pozno zvečer so došla iz Trsta |s>ročiIa. da je tam zdravniško konstatiran i h ver slučajev kolere. Trije slučaji so po zdravnikih dognani, sumljivih slučajev je pa 211. Oficijalno poročilo o varnostnih odredbah je najbrže že posledica teh slučajev. Pariz, 20. avjrusta. Zaradi slučajev kolere na Italijanskem je vlada odredila strojro nadzorovanje tujcev iz Italije in zlasti iz Italije prihajajočih ladij. Boj za Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Lenart v SI. jrorieah. 21. avgusta. Nemška rekla macijska komisija je zavrnila vse slov. reklamacije jslenska tiskovina Vodstvo pa jo j#* vrnilo in nekdo je pripisal: S|*'ziell keine s1owenistdie Znschrif-ten!eria]v< Todora in hotelskega slugo Stvaro Maksimovića. Ta je priznal, da je Mitroviča zabodel z nožem, ki mu ga je dal hotelir Todor. Po izvršenem zločinu je Stvara nož zopet vrnil hotelirju. Policija je nadalje zaprla nekega Zivka iz Prištine, o katerem atentator zatrjuje, da mu je obljubil 1000 napoleonov, ako cdstrani Mitroviča. Prijeti vohuni. Petrograd, 21. avgusta. V Boei-volovu so v jeli avstrijskega vohuna in ga odpeljali v Kijev. To je v kratkem času že tretji vjeti avstrijski vohun. Lvov, 21. avgusta. »Slowo Pol-skie« javlja, da so v Borzonicah aretirali agronoma Pochowskega kot ruskega vohuna. Pasić ostane. Del grad, 21. avgusta. Vesti, da hoče ministerski predsednik Pasić odstopiti, so }>opolnoma neutemeljene. Ni ne notranje-političnih, ne zu-nanje-političnih vzrokov, da bi se Pasić umaknil. Največja italijanska vojna ladja. Castellamare, 21. avgusta. Tu je lula spuščena v morje največja ladja italijanske mornarice, oklopnica »Dante Allighieri«. Navzoči so bili: kralj, kraljica in dostojanstveniki. Baron Drezler najden. Barona Drevlerja so našli mrtvega. Pmirovljenega drž. sodnega svetnika Karla barona Drexlerja, katerega ]>ogrešajo že od 13. t. m., so našli s prt*rezanim vratom v nekem gozdu blizu Reckawinkelja v dunajski okolici. Najbrže se je sam umoril. Bil je že dalj časa ltolan iia živcih. Klerikalno denuncijantstvo. * Klerikalce zelo boli. tla se jih prav nikdo ni spominjal niti pri slovanskem narodno gos|*»darskem shodu, uiti pri gasilski slavnosti in da so jih tako lahko pogrešali. Vsaj je pa to tudi lahko razumljivo, vsaj sta bili te dve prireditvi slovanski. In kdo naj s*- s|>oininja na slovanskih prireditvah ljudi, ki ne poznajo svojega naroda, ki prodajajo svoj materinski jezik, ki prodajajo za Jude-ževe groš, slovensko deco nemškemu šulferajnu? Vsled tega jim ni zado-sti. da deniincirajo slovenske napred-njake, zaceli so denuncirati tudi ude-ležnike slovanskega narodno - gospodarskega shoda. Dunajska Keichs-I>ost« ima namreč dopis, katerega so ji poslali ljubljanski klerikalci. V tem dopisu se pravi, tla je bil neposredni vzrok za znane antitlinastične in velesrbske deimuistracije odarski kongres. na katerem se je ostro govorilo zoper Nemce ter (»oživljalo na gospodarski bojkot Nemcev. To je najpodlcjši čin. katerega so zmožni samo naši klerikalci. Ker so klerikalci uvideli, da ne I »odo mogli preslepiti slovanskih udcležnikov. ter jih speljati na tisto I m »t. |>o katerem hodijo oni — dobro plačani sužnji nemškega kapitala in vs#*nemške misli, tedaj st» na |»ovelje nemške špnrkase odrekli svoje stnle-anje. 1'pali so |»a. tla se shod ne l»o mogel vršiti, če na njem ne ho gospodarskih kapacitet a la dr. Pega n. ki s«* kaj dobro razume na razna g.»s|MMlarska vprašanja. |Nisehno na finance in pa na obligacije. srečke itd. Iz zavisti so začeli zdaj denuncirati slovanske goste, ter jih sumničiti veleizdajniških dejanj. ("parno, da InnIo naši gosti: Cehi. P« d jak i in Hrvati v svoji domovini izpreviileli. kakšni neznačajne-ži so naši klerikalci Vsa sl#i ■—ks ja\noM naj izve. kakšnih nizkih sredstev s«- poslužujejo naši klerikal-i i. katerih voditelj je ilr. šusteršir. t parno pa ti!ili. da bo slovanska jav-m*st odkazala zastopnikom te de nun-lijantske politike tisto mesto, ki jim gre * ■ -to. L a mor - anamjs efijalti. Ka/krinkani! 8 »venec« se zvija in sika in ss peni kakor gad. če si mu stopil za glavo. Pa ne pomaga nič. I "jet je fcn razkrinkano je klerikalno I o po v*t v«, ki je tako. da sin rdi do neba. Kleri kalt i m» upriztirili na cesarjev predvečer demonstracije. Storili so to z iiamenorn. tla bi mogli sumničiti svoje politične nasprotnike in zlasti župana Hribarja. Dr ni n na t racija Je vodil »Slovencev« poročevalec Pnr, al je Jr pa *&kmvtmim*« iik Moškerr. To sloji in tega ne ovrže nobeno izgovarjanje in nobeno zagovarjanje. »Slovenec«, ki svoje najete bratce iz blata vleee, bi rad utajil, da od nas imenovani navedeni demonstrant je niso bili klerikalci. K on stat uje mo, da so Jone Štele, Pavlin in Janez B o n a č se elsnca 4"uki, (»stali so pri »tcselen te rujnu« ali še, ali pa so bili tam vzgojeni. Konstatiramo dalje, tla so spremljajoč domobransko godbo kot pravi agenti • provokaterji nastopali naslednji t'uki: Edvard A ž m o h , Avgust K o r d i n , Mirko S t r n a d in F. Obe rs ne 1. To so fakta, to stoji, t«4 je pribito in te resnice ne bodo klerikalci z nobeno zvijačo in z nobeno lažjo utajili. Samo da je konstatirano. Nismo poklicani meriti patri jo tizem vsakega prebivalca kranjske dežele in tudi kar nič nas ne veseli, razpravljati o takih stvareh na način, kakor delajo klerikalci, ki iz samega denunciranja kar ven ne pridejo in proglašajo že vsakega za veleizdaja lea. kdor »fetrajnarjev« ne smatra za kaka višja bitja. Ali — spričo l»esiienju klerikalnega časopisja vendar ne 1h» brez koristi, če z malim izgledom pojasnimo, kakšen je razloček med U'sedami in med dejanji pr rikalcih. Tak izgled smo i/.\e«ieii i/ i momlja. Tam je bila na preti večer cesarjeve osemdeset let niče naročena slavnostna razsvetljava celega mesta in pa mirozov. Kljub temu. tla je mestni žuftan šele ob 5. ih.|m>1. dal razglasiti neko zmes, ki je nih軫 ni razumel, se je prireditev sijajno obnesla. Drugi dan je bil glavni trg ve> okrašen, z vsake hiše so vihrale trol»ojnicc. samo mestna hiša. kjer je oln-inski urad, reprezentant črnomaljskega mesta, je bila brez zastave. To je župan Skuhic seveda namenoma tako poskrliel. Beležimo to -amo v dokaz, kakšen je razdoček med (»esedaini in meti dejanji klerikalcev, samo da je konstatirano in pribito, dasi je čisto grotovo tudi velika nesramnost, da se človek takega kalibra, kakor je župan Skuhic. upa tako demonstrirati in to v nasprotju z mišljenjem in z željami prebivalstva. Mašilo naših kazi noto v in cesarjev jubilej. »Alldeutsehes Tagblatt« je, kakor znano, glasilo ljubljanskih Scho-nererjaiicev. ki se rekrutirajo ponaj-več iz t-, kr. uradnikov. Vt»dja teh ljudi je protestantski pastor dr. He-gemann, ki j" obenem najuglednejši sodelavec lista »Alldeutsebes Tag- blatt«. — Dunajska > Reichspošta« je objavila uvodnik: »Nach dem Fešte«, v katerem slavi cesarjev jubilej kot dogodek, ki bo ostal v vednem spominu Avstrijcem in da bo še bodočim generacijam prišel v dobro kapital tega slavnostnega dne. »Alld. Tagblatt« pa pravi: »Ta članek znači že več nego navadno bizantinsko neumnost. Bodoče generacije Is »do morale biti več nego skromne, kajti »dogodek« včerajšnjega dne vendar ni nič, ki ha le količkaj dobrodelno vplival. Računa jiaj se le z Dunajem, koliko ljudi se je brigalo za ta »dogodek", če bi se v Pratru ne nudile vsakovrstni spekta-kel in igre. O -dogodku« so govorili le inalokateri, le židovski in rimski šmoki so se j»o bizantinsko izdivjali, zlorabljali zgodovino ter izrabljali )Hitr|»ežljivost tiskarskega papirja.« Mi temu članku ne bomo pri-stavlali komentarja, ker bi bil odveč. Značilno je pa za naše Nemce, ki vitli jo v vsakem Slovencu slabega pa-trijota in ki so preti leti izdali znano brošuro »Von Belgrad nach Lai-batdi«, da imajo za svoje glasilo »A11 -deutst bes Tagblatt«. Ze zopet Grami hotel »Union«. Po Ljubljani se širi govorica, da so unionski gostje na to prišli, da se je točilo iiicngiško klerikalno pivo za svetovnoznano in tudi skoraj še enkrat dražje plzenjsko Prazdroj - pivo« iz -Meščanske pivovarne v Plz-nju«. No, pri klerikalcih je pač vse mogoče! Nedeljski počitek dne IS. avgusta na vseh c. kr. poštnih uradih tržaškega ravnateljstva. Zoj»et st* je izkazalo tržaško poštno ravnateljstvo nedoslednim. Svojim jMMlrejenim poštnim uradom je poslalo brzojavno obvestilo,naj v proslavo vladarjeve SOletnice, dne 18. avgusta tako poslujejo, kakor bi bila nedelja. No, in kdaj je dospel ta ukaz? —- Dne 17. avgusta, to je na preti večer, in to le na večje pošte, katere so z žicami v zvezi. Drugi uradi so dobili ukaz dne 18. avgusta in manjši, bolj oddaljeni uradi, so ga dobili šele dne 19. avgusta, to je, en dan po jubileju. Kako pridemo stranke, katere imamo na poštah opraviti, tlo tega, tla se nam poštni uradi brez vsakega obvestila zapirajo? Sicer privoščimo poštnim usluž-l»encem. kateri st> itak jako malo prosti, da imajo po}»oldne prosto, le vedeti hočemo v*;*j par dni !>opr*kj. da 1m» |M»štni tirati zaprt, sicer hodimo zastonj na pošto. Ravno tržaško ravnateljstvo zahteva od naših poštnih uradnikov največjo točnost, žalibože samo je pa nima. Gotovo se bo dvorni svetnik Pattai zagovarjal, da ga n i bilo doma, (saj njega za redno stvar itak nikoli doma ni), ako bi prav dopust imel, kot dvorni svetnik ne bi smel pozabiti na tako imenitno slavje. Poštni ravnatelj Pattai nemara še nikoli ni bil kos svojemu imenovanju in službi. Laski solo v novomeški kapiteljski cerkvi. V Novem mestu se je brala na rojstni dan cesarjev slavnostna maša, katere so se udeležili vsi uradniki, meščanstvo itd. Soproga tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarja Rechbacha je hotela nuditi Novomeščanom poseben užitek. Ponižala se je ter šla na kor med plebejske pevce. Pela je tam solo, in sicer v laškem jeziku. Slovensko občinstvo je strmo poslušalo to laško »petje«. Gospe baronov-ki bi pa prav vljudno svetovali, naj ostane s svojimi laškimi solo - spevi rajše doma med štirimi stenami. Klasična slovenščina. Na logaški železnični postaji so dobili nov avtomat od dunajske tvrd-ke »Commandit - Gesellsehaft Hart-wig & Co.« Na tem avtomatu je tudi navodilo, kako na se ga rabi. To navodilo je sestavljeno v taki spake-drani slovenščini, da je čudno, da pušča postajno načelništvo postaviti tak avtomat. Navodilo se glasi: »Po vtis-niču eneg kosa od 20 vinarja, čoka se, dok isti na tlo padne, tedaj se vleči počasi na držal ju.« Ker Slovenec pač ne more razumeti te slovenščine, tedaj se tudi ne more posluževati avtomata. In posledica tega bo, da ostane avtomat poln čokolade itd. — pa prazen denarja. Novi šolski nadzornik za ptujski in ljutomerski okraj. Z Dunaja se javlja, da je imenovan za šolskega nadzornika v ptujskem in ljutomerskem okraju gosp. Matija Heric. doslej nadučitelj v Cir-kovcih na Dravskem polju. G. Herie se doslej ni nikjer veliko pokazal v javnem življenju; nekateri trde, da narodno ni posebno zanesljiv. Nastane pa sedaj vprašanje, kam pojde sedanji nemškutarski ptujski nadzornik Dreflak ? Govori se. da ga mislijo spraviti Nemci v Maribor, in tako izročiti šolstvo v narodno skrajno ogroženem mariborskem političnem okraju germanizaciji — počasni sicer, a gotovi. Slovenske poslance prizadetih okrajev in vse politične činitelje pozivamo, naj skrbno čuvajo, da nam ne napravi vlada kake lumpa-rije! Občinske volitve v celjski okolici. Jutri in pojutrišnjem se bije odločilen boj za celjsko okolico. Boj bo tako hud. kakor še ni bil za nobeno LISTEK. Bratranec. Spisal Josip Prcmk. (Dalje.) Dolgi in pusti so bili pof-m tl:;evi. ko svn se dolgočasila ob kratkih razgovorih skoro c I mesec v varstvu puščobie strežnice, dokler nama niso dovolili na prosto, v bolniški vrt. M ulo je sijalo solnce izza sivih oblakov, ki so bili štrena sto razinre-'ii tja do nebosklona, kjer je prehaja lo morje v svoji navidezni vzpeto-sti \ enolično, motno združi nje neba in morja — « ez bolniški vrt so i»adale dolge -ciM-e bajnih cipres, a zrak je bil s' ro pr- nasičen s težkim vonjem dnav-teci h n »ž, zato sva krenila s sol »o In i-kom Zalokarjern tja v Iojh». 1 ; je >ta-, .i :,a koncu ► rta. .Mana krog-;..kr- • •: / oleandri in tako gosto obra-ščena s slakom in brsljanom, da ni prodrl skozi niti en solnčen žarek. »Pravite, da sem r*voril v tisti blaznosti o — Kristini!« je povzel po dolgem molku in uprl name svoje trne oči. Obraz mu je |*odplula lahna rdečica, kot da je v zadregi, a nato j»- prisede! bližje k meni in mi dejal k prijetnim glasom nekako nemirno in plaho: »Povejte mi, morda sem govoril kaj več. n »rda sem se pojudno-i zda IT —« Jas nem odkimal, ker nisem velel kako in k. misli . . ., a tla igra Kristina v nj» »vem življenju važnejšo vlogo, k sem mislil, o tem ii hi Sanro prepričan. In govorila va še parkrat o sam j» navadir na|»eljal na to j»t>ir.-vor, dasi se je ob takih trenotkih razburjal kot človek, ki h t »če zatreti -iloma kake opomine... Nekoč \m se mi je izpovedal, ne tla bi ga vprašal. V tisti senčnati lopi sva sedela in gledala tja na morje, ki je bilo k./Kor |>o|ito s krvjo, vse nebo je bilo jMisuto / rdečimi rožami in drevje v vrtu je šelcsteln v prijetnem večer nem vetriču. Zalokar si je j»odpr! glavo z des ruto. topo se je zagledal v tla in pričel: O Kristini se mi je torej Medlo, o Kristini . . Glejte, kako črnina so človeška [»ota, tt»da pustiva to! Močem vam |»ovedati, tla nama Im» krajši čas. neko zgodbo, ali bolje, [»ar doživljajev, ki se vam bt»do zdeli morda smešni in malenkostni, a za me so važni, in da ste jih doživeli vi. bi vam bili gotovo tudi. Preti d veni i leti, no, sedaj bo že skoro dve leti in pol, sem se prij»eljal iz tujine. Natanko s«' sfs»uiinjam. Jesensko do|»oldne je bilo, precej hladno, nebo puščobno in prevlečeno z enolično, dolgočasno s\ inčenostjo, in tudi ljudje so se mi zdeli pusti in dolgočasni na smrt. Ves čas v vlaku mi je i bilo nekako prijetno, ko ^'in se zavedal, tla se peljem |»o dolgem času v domovino: čim bližje smo bili, tem I h »gosteje sem stopal k oknu. a ko je \!ak ohstal v rodnem mestu, me je nenadoma minuto vse. Tako se mi je zdelo, k M tla nisem prišel ob pravem času, nekako prekmalu morda, ali lw»gve kako . . ., vse drugače sem si slikal svoj prihod v domovina. No, seveda. tis*.» je hilo samo v sanjah, resnica pa je navadno drugačna... A skušal sem lagati sam s'Iu in smehljaje sem se oziral po peronu, dokler nisem zagledal sestre, ki me je pričakovala. In [»ozdravila me je takoj z žalostmi novico. »Teta ti je umrla!« Pogledal sem jo začudeno in ji nisem takoj odgovoril. Katera teta?« sem jo povprašal na|h»sleti, dasi jih nimam mnogo in bi skoro lahko uganil. »Teta Alojzija vendar! Saj veš, tla je bolehala že par let.« »Teta Alojzija,« sem ponovil in se s|h»miii! tiste hledikaste ženske, ki me nikoli ni marala in je jaz že nisem videl kakih tleset let. A vendar sem se je spominjal, celo to sem dobro pomnil, da mi je posodila nekoč, ko sem bil še na gimnaziji, dve kroni, katerih ji seveda nisem nikdar vrnil. »Torej praviš, da je umrla? — No. in kaj za to!« — Pogledala me je nezadovoljno in natanko sem videl, kako je obvisel njen pogled na moji rdečkasti kravati. Tedaj sem se spomnil. Torej bo treba kupiti črno ovratnico, hm, pravzvprav tega ni ravno potreba, kdo pa ve, da je moja teta —f « Moj bog,« se je začudila, »še vedno si tak! Spodobi se, da greš za pogrebom in tudi to se spodobi, da jo 1*»škropiš, ko leži na mrtvaškem odru.« Nejevoljno sem skimal z glavo, pa kaj sem hotel! Prišel sem med malenkostne ljudi in treba se je bilo ravnati, ako nisem hotel zamere takoj ob prvem svidenju.« Obmolknil je nekoliko in se nasmehnil. »Ljudje «o včasih res smešni, in ne samo smešni, naravnost odurni v svoji laži. Prosim vas — ali ni vseeno, če grem za pogrebom v črni ali rdeči kravati! Ali se pozna mar na hlačah in rokavicah, kakšna je žalost, ki je v srcu?! Bedarija! Pa tako se spodobi, in vsak bi mi rekel, da sem nesramnež, brezverec in še bogve kakšen antikrist, če bi šel za krsto svoje matere v pisanem telovniku in z zeleno kravato, pa če je v mojem srcu žalost se tako resnična in velika ... Verujte mi, da sem poznal žensko, ki je šla za pogrebom svojega moža s tako obupanim obrazom, da o občino na majiriaOau, razini So>tanja in Št Ilja. Smlinark m i in pnesttti agitatorji letajo po okolici in obljubljajo ljudem vse, kar ni kdo želi; vino in pivo teče \ potokih. Mnogo nezavednHbev ne je dalo pregovoriti in treba bode Slovencem najeti v>e sile. da si o 1 hI rž i jo v go**po- • iarstvu te ohčine. Suoči se je vršil dobro obiskan sestanek slov. zaupnikov v »Narodnem domu celjskem. Govorilo se je o zadnjih pripravah pred. volitvami. Nemci hočejo z v so silo naskočiti prvi in drugi razred; tam se bode v torek volilo. Nemšku-tarji imajo rot*alL tla uradnik, ki izdaja vozne listke na postaji Podrožčiea, proge Jsnaaiice-lVlovec. ne zna slovensko in je ponoči dne l!t>. julija tlal vozne listke nekim slovenskim gospodom šele. ko so jih zahtevali v nemškem jeziku. Sicer bi jih ne bili dobili in bi morali plačati globo ali pa ostati v Podroičici. Oni gospodje so seveda napisali pritožbe v pritožno knjigo. Radovedni smo bili. kni bo odirnvorilo ravnateljstvo v niii nie. l>a bo sku- šalo (»prati nemškega uradnika, smo že vnaprej vedeli, tla je pa tako čudovito iznajdljivo, kakor kaže njegov »r. tega pa res nismo pričakovali. Tisti odgovor se glasi: »Ob onte-njenem času nahajal se je pri osebni blagajni v Podrožčni iz neizogibnih vzrok«»v •!.'!» jnjinožni. slovenščine nezmožni uslužbenec. Pri vsem tem dobili so gospodje v slovenščini za-: * vatle vozne li-*k*- \ >led j»osredova-nja omenjenega i! * jezika zmožnega službujočega prometnega uradnika I saj ni resi. torej oba nista zakrivila uikakega nekorektnega v.nlenja Vam nasproti.^ Tako odgovor. Konstatiramo: ob tistem času sta bila t pisarni r»s dva uradnika, slovenščine pa znal 'ali pa ni hotel znati niti eden. niti drugi: listke so gospodje dobili šele na nemško zahtevo. Jako radi bi tudi videli, ko bi nPin hotelo c. kr. ravnateljstvu državnih železnic pojasniti one neizogibne vzroke«, vsled katerih se ; nahajal takrat lin se prav velik*.krat tudi sicer nahaja) pri ose1*! i blagajni v Podrozeiri slovenščine nezmožni Uslužbenec*. Smo res radovedni. Cesarsko zastavo raztrgal. "janski ulici je v psish rastrsko zasT;i . pa ne kak V F nI tudi Marija \**\ križem ni mogla imeti obupaejšega. pa >**u\ videl na lastne oči. kako je odhajal drugo jutro iz rt jene spalnice ie - drugi! Ka-nalja -•■*:. - i-lil truplo nje-_a moža je še toplo v grobu, pa se /»• "s vin jala z drugim — a pozne'«*, je dozorelo v meni sjM»znanje, spoznal, da je imela tista ženska pooolnouia prav: nikoli ni ljubila svojega moža, vsilili so ji ga. in vem, tla bi šla za j **»m raje -»opolno-nia v belem in s srečnim nasmehom obrazu, a prosim va-. kaj bi rekli ljudje, ki ljubijo laž. kaj bi rekla javnosti! In zaradi ljudi in zaradi \ sejja, kar moti oh takih prilikah okus in -podohnost, sem stopil r prvo trgovino in se prelevil v |»ogreboa: črno kravato sem si kupil in se napotil s tisto visoko hišo, kjer je ležala na mrt vaškem «*lru teta A loj/ija. N" tretjem nadstropju je ležala, v prvi sobi. med ^naiui in venci, in odkritosrčno povedano, da nisem čutil ob pogledu na njeno vo-"e?-iio bleflo lii-e prav nič drugega, kot ob drugih mrličih. Celo zganila **• mi je, ko sem ofiazil med ust niča-ni strjeno, crn kasto kri. in nejevoljen in čemeren s«*m odšel v predsobo. (DalJe prihodnjič ) Slovencev« iredentist, ampak — tramvaj. Zastava je bila precej dolga in se je ovila okoli žice, ki je napeljana za električno železnico. Mimo prišedši tramvaj je potegnil zastavo raz drog in jo raztrgal, druge nesreče ni bilo. Afera a aloveaak« Na cesarjev rojstni dan so raz-ol»esili mariborski Slovenci na tamkajšnjem »Narodnem domu« poleg cesarske zastave tudi slovensko. Bili so k temu toliko ttolj upravičeni, ker so visele po celem mestu frank f u rta -rice. In vsaj na tako v is« »k pat r i joti-cen praznik bi smeli vendar imeti Slovenci iste pravice kakor Nemci! MariUu-ski magistrat pa se ni oziral niti na cesarja, niti na njegov rojstni dan. uiti na enakopravnost slovenskih someščanov, ki so z Nemci vred lojalno slavili cesarjevo NO. letnico, temveč- je dal s policijo odstraniti slovensko trobojnieo i »Narodnega doma . Ta dogodek nas mora i »odučiti, da se nas smatra po v m »d in vselej za državljane druge vrste___ Slovenska elektrarna v Dravski dolini. I/ l>ra\skega indja s** nam pori h**a: Na predvečer cesarjevega roJst\enega dne so ža»- |k» V u-Lredu. \'uzenici in celi bližnji okolici prvič električne žarnice. O. Franjo je j h »stavil v V u h redu krasno, moderno elektrarno, katera ho preskrlsivala vse omenjene kraje i električni* lučjo. Tat^ ina koles. V Dravljah je bilo u k ranjeno kolo poslovodji Francu Š u s t e r j u , s* a i* nj* »čem u ru Karlovski c«»sti, kolo [>urkopi» , katerega je imel shranjenega v neki koči. K*do jt- prostega teka. črno pleskano, sedlo pa ima številko ~. — Tudi \ Brestu je bilo ukradeno hišnemu jMisestniku Ivanu i.rjavcu kob» >ihirkopp-l>iaiia <, ?ro-stega teka. Pred nakui»om se svari s#-da prat i najdle s j»en — i»;i » Afna« ae g Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Žaljenje časti v najrazličnejših < hlikah. Včerajšnji dan je bil »po-Svečen« pri ljubljanskem okrajnem - 'Hm*!! izključno obpavnav.ui o j>re_ Z ; '.-r vam«»st ča>ti. Sicer se r« u jejo pred okrajnim sodnikom * • v • v • najr- i • >t'i.n: zagovarjati se morajo t;.m bolj nedolžne vrste pre-tato\:. goljufi, včasih zaide :.ied nje tudi k««1; časnikar — včeraj pa s,- ;;,„, u<\ s (jo ]o ,m. fJojH)!- dne reševala izključno U čast. \ ka-r;eiisk< 11 zakf»u * i j s,, nr stopki ia >j»«r varnost časti regi>trirani v 4*7. do V.T1 torej suhih j»et p; ragraTov in kakšna ogromna min ►/.na varija-«ij. kombin; - ij. permutaiij in Jrujrih a«ij se za njimi >kri\. ' Največj vl<»iro pri žalitvi «iili,« prigovarja sodnik. Ženski j dolgem 11! ji i' 11\' i j a r res pornv-nata druiri dan -.e pn H' . u-]<- , bik«, »elefont, itd.; tudi /krokrslil« je precej f»ri ljubljen. Potem pridejo na vrsto drujv titulature: griia«, »pokveka«, »ne snaga . k revija. sema- . a\ša< itd. it*l. nepregledna armada jih je in iznajdljivost j«- brezmejna. O naš • /ik je bogat in gibčen! — Za take reči se «laje po navadi p«> -4 ali 1^ ur. včasih ik> vrhu tudi |m»st ali trdo !*/isie; bfdjši' ljudje pa fda-čuj«*jo g! : IO do 1*0 K Precej sjtna stvar so zaušnice; «" love k namreč nikdar ne ve, kdaj I r« korači pravo mero« in se «».»reg-ne ob $ 411. i lahka telesna poškod-• Marsikdo iirenese prav kref>ko zaušnico, p« se mu nič ne pozna, kdo drug pa dobi takoj modro buško, če se ga le dotakneš. Kratkomalo: za ušnica, ki naj velja samo kot žaljenje časti mora biti — kot se je vč«*raj izrazil pred okr sodiščem nek junak — »fletna«. Seveda, kdaj je »fletna« in kdaj ne, to se ne da vnaprej povedati. NajlKdj nevarni so prestopki po 487. in 488.: očitanje kaznivih, nenravnih in nej>oštenih dejanj. Tukaj se zapor meri kar na tedne Za tožitelja je stvar včasih tudi prav, I rav riskirana, kajti toženec se ne tla vedno ugnati v kozji rog in p«»nu-di za svojo trditev dokaz resnice. To je včasih jako neprijetno za tožitelja, posebno še, č«' se dokaz resnice |»o-sreči. Potem je pa stvar taka: toženec zmag«»slavno koraka domov, tožitelj pa stopica t»olj nezmago.slaviio; nos s* ga včasih čisto do peta. In če >o imeli pri stvari opraviti tudi -dob ta rji«, je obraz tožitelja še celo kisel — v pričakovanju mastnih računov. Kaj je čast ! Kd<# bi mogel to natančno definirati! Kni celo pravijo, da je ni. in vendar se v bridkost iu nadlogo okrajnim sodnikom in v veselje advokatom - dan na dan re šuje. Včeraj — kakor rečeno se je pred okrajnim sodiščem 1 ju hI j:. Tisk i m reševala neprenehoma od X. do 12. ure dopoldne Za kratek čas. F a j m o š t e r Jaka: iv«Jo pa. j«* te gospod, ki si ga tako spoštljivo I m »zdravil f Fajmošter Matevž: Ta T To je največji luni p na svetu. Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pastoftlemiek. Borzna poročila. Dunaj, 20. avgusta. Včerajšnje sIjImi razpoloženje borze se je danes dopoldne z ozirom na neugodna poročila iz inozemstva Še poslabšalo. Tudi sicer najbolj zahtevani papirji niso našli kupcev. Vse vtj Inosti so na kurzu nekoliko popustile ali so pa le težav obdržale včerajsa..i kurz. Opoldne so se nekoliko z boljšal i kur-zi državno-železniških in tahačnih akc!' in akcij orijentalskih železnic ter pivovarne »Ooss«. Avstr. zlata r»mta je pridobila za 35 v. Na denarnem in deviznem trgu ni bilo nobene izpremerabe. LJnMJaaaka w Kreditna banka v Ljubljani11. Uradai karzl donajske tarze 20. avgasta 1910. »IrJI. B1*f*^ 93-80 9765 9375 92 — 96 50 95 — 238 — 329 50 161 50 306 — 286 50 255 50 542-535-— 90 50 67 75 42 50 32-90 257-25 444 — 665 — 547-75 114 — 746 25 743-50 2.c8 — 2C6 — 4° n majeva renta .... 4 2° -> srebrna renta . . . . 4°, Tvstr. kronska renta . . 4° • ogr. m „ . . 4 0 kranjsko deželno posojilo 4° , k. o. češke dež. banke . Srečke iz 1. 1860 % . . 99 99 99 1 864 « 99 tš^afkC zemeljske I. izdaje »t r* II« *9 „ ogrske hipoteke . „ dun. komunalne „ avstr. krev!;'.ne . . ,t ljubljanske . . avstr. rdeč. križa rt OflJT. »t m • „ bazilika .... . turike..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne urjžbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine Montan .... Če§ke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini . Marke . Franki . Lire . . Rubljl. . 9360 97-35 93 55 91 80 95 50 94 — 232 — 324 -155-50 300-— 280 50 24950 532-— 525 — 84 \c0 6375 3850 28 90 256 25 440 — 664 — 546 75 113 — 745 25 742*50 256 — 1 265- 11 36 ll?37^ 95 32» 94 60 253 25 11-39 117-57"» 95-52" 94.80 254 — pnnia i pnp ■ pnni ptizttp Iv. Bonač v Ljubljani. 2073 Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 20. avgusta 1910. k|: 22, 29, 32, 45, 62. I 10, 42, 82, 45, 43. Delavci! Delavke! Jutri, v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne vsi na shod N. D. 0 ¥ »Mestni dom", da urotestvjem« preti neprimern pedli pisavi „Slaveaca" naprai MMladaaiiki sknpioi H. D. 0." I 1131-11511- 10 minut od brzovlakove postaje Poli-čane, in sicer vila s 3 sobami, verando, kuhinjo, kletjo, hlevskim poslopjem, l1/^ orala vinograda in 1 oral žlahtnega sadovnjaka a€ prpda« Pripravno za upokojence. — Vprašanja: SchUtlf Poličanef Štajersko. 110 Na obroke! 45 Vsak, ki vpošlje 14 K, dobi takoj krasno srebrno re-montoarko z gonilom na sidro in 3 srebrnimi pokrovi, uradno puncirano, za 14 K ; in Hkaratno zlato verižico, 60 g težko, najmodernejše oblike, uradno puncirano za 140 K na obroke — po mojih ugodnih pogojih — samo 4 K mesečno. Prvi znesek 14 K se dvigne lahko tudi po povzetju. Ura in verižica tudi za dame. — Razpošilja se na vse strani. E. LECHNER, razposiljalnica ur in preciioz, Breclava it 81. Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. 1045 Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko ker te nre so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudnu urarju in trgovcu v Ljubljani. Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union- v Bielu in Genovi. Uhani, prstani, briljanti. Svetovno znano najfinejše blago po najnižjih cenah. Jfajnovejši največji nspeh! Zajamčeno 120 litrov na uro posnama Mavfarthov separator za mleko 55 ,Diabolo' ki stane umo 125 H. Najostrejše posnemanje. — Najlažji tek. — Najpreprostejša konstrukcija. Obrnite se na PIL UfHITI 1 tO. jtfortica poljedelsku strojev, Dvuj. Taborstrasse št. 71. Preprodajalci hi agenti proti visokeau rabata dobrodošli. Reflektanti dobe separator na poizknšjo. "M Prvi optik in strokovnjak Dragutin Jurman Ljobljana, Šelenbargova ulica št 1 6206 4 83 IM oseb! BRZOJAVKA. 150 živali! Veliki češki cirkus KAREL KLUDSKV edino po kontinentu vornim vlakom iz 100 oseb! 150 ilvall! Nemščine in hrvašćme perfektno vešć m kontorist ali koitorktiija z večletno prakso OO aprojane. Ponudbe na Adolfa LtttHBln. manufaktura en nm. »Ha, ft fimn a. i. potujoče podjetje to otroke, doope prihodnje dni e to-v Ljubljano ko bo kratek čao dajal predstave. Več povedo pozneje oglasi in dnevni lepaki. RoVliatoljStvOi I Jtajvečja, najvarnejša slovenska hranilnica I v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša - ncem leta 1909 SIS naJliJOaOT K, obstoječe vloge nad 38 HnilijOBOV K« a rezervni zaklad na i 1 milijoo kram. Vsaka Izguba vloženega denarja je ■•■§•(•(0, ker je pri tej hran inici Iskljaieaa fttkt AfkaoBnlaoita s tem denarjem. Vloge se obrestujejo po 4'4' Q ^rez vsakega odbitka. Ima vpeljane domače hranilnike m kreditna društvo. Posoja na posestva po 5 obresti in proti odplačilu po najmanj 1 2* # na leto. oonfftooljoi pleefc mm mehka Keil-eva bela glazara za anivalne mize. ... 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete..... 90 Keil-ov lak za pozlatenje okvirov...... 49 „ Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje......... 30 „ dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu v Ljubljani 109 : Anton Ditrich. Idrija: Val. Lapajne. Črnomelj: Anton Zure. bba: MajejŽ.go... mmmmmiu. Etf JI Zagorje: Rib. E. Mihelćić. is Al. Gatscb. -■■"■a. ro. najtrk. Kraaj • Franc Dolenz Oton Homan. »evo mesto: 1. Picek. »oćev'je: Franc Loy." Veletrgovina z železnino I Merkur Peter Majdič, Cslj Ustanovljena lota 1M2. 23 Kmetska posojilnica v lastnem zairainea Iran v LJnbl|aai u Mujski osti it. It je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SS*1 ta. 1 21-11 upravnega premoženja................■ 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4*11*10 brez vsakega odbitke rentnego eavka. k eter osje plnčnje poeojilooice eonoe mm vSoanike. Sprejema tati vle§ c aa tekati rataa ▼ rrezi s teko valna prometom ta |ik aferaata|o aa aae vrtanje da dao Mf m Sun je hranilnih vlog nad...............K 2 0,0 00.000 Posojuje na eeaaljieeo po 0«a fosa 0001ortteaooojo ali pa po B»/o brea oeeoo^tlaaolfo i osa no eni o po O* Posojilnica sprejeaa tndi vsak dragi načrt glede araortizovanja dolga. 0 RADNE DRE: vsak «aa a* 8. -II. ta ai J. la praiaikaa. Telefoa Št !•$. M. Kristofič-Bučar Start tr§ *L 25, LJabHaaa, aasprotl "»■'fcf BOjT* Zadnja moda ~Uajg BLUZE KRILA volnena vrhnja od .. 6 K do 40 K svilaata spodnja od 20 K do 36 K iz drugega blaga od 2 K do 20 K fine kastume svilene in čipkaste od 10 K do 50 K; volnene in batistne od 5 K do .10 K; dileaaste in drage sv . .3 K do 2* K. ločne halje in od 10 K do 40 K. od 10 K do 40 K. naav- ■ojfinej4e in kompletne ~*jaO otročjo oblekico » krstne opravo •d 2 K do 20 K. od 3 K do 16 K. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice trn mk» Oraoo MOao la arotao Maoo U solidnih towe» ✓ * %X SOr O« najnižji e.-l. XoVV poUjosi taol aa Izbiro. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani. Stritarjeva ulioa štev. 2. Promese zemljiških srečk k SBSO »rpbaniu 5. seotembra t. I. po *™ ww trebanju 5. seplembr k SrekanJM tiskih srečk 1 oktobra t. I. po - tUn dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. Sprejeaa vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifJh. — Prevaža pohištvo ¥ novih pateotovaaih pohištvenih vozeh aa .*. vse kraje, tudi v inozenstvo. .-. Spedicijeko podjetje brati Im Uatvtiw'lia1* 1.HU1 jlnankjdnr lan^eMMltSvl Sprejema aa zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, šaha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dnnaj-Ljnbljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lavi« špediter, Dnnaj I., Schalhof štev. 6. 0 ^047