LIR M
Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - XX. gr.
I*
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ K METIJSTVO
- —————	-^—i	I i I .I.WP—
^TO XI ŠT. 268	PETEK, 13. DECEMBRA 1957	TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-9M

■V1 J,
-fnir ali vojna?
v času, ko so si stale v zadnjih Wah nasproti velike vojske in je po-„ s*nrtonosni strel, če se je na drugi , <1ni samo nekaj premaknilo ali za jj^belo, je bila navada, da sta - za bo y ''P noč oba jarka sklenila premirje, Silj v božični noči naj bi smrt, ki je Podujoče leto za letom prhutala nad ,i,, skimi jarki, pregnal angel miru. Ij^P' ljudem na zemlji, ki so blage volj.^1 kako je po svetu danes, po 12 le-1 odkar se, je čez bojne poljane za-p blagovest: »Položite orožje«? Pre-])Mle je bilo sklenjeno. Na osamljenih da °^jih, kakor je n. pr. Alžirija, še ^■>es teče kri; francosko ljudstvo ni-Pravega miru pravzaprav že od leta “ Nemčija še ni sklenila mirovne Sodbe. Zdaj izbruhne krvavo obraču-, panje na tem predelu zemlje, čez ne-i J ntesecev zopet na drugem. Za Ko-Je prišla Indokina, za Indokino Ma-t za Porokom Tunizija in Egipt, ^ Egiptom Alžirija in za njo zopet Ma-Na videz so to krajevne praske, rosnici me gre samo za boj za neod-n°st posameznih narodov, temveč tu-,Za posredno obračunavanje med ve-pPri silami, ki podpihujejo, pošiljajo p'lr in orožje.
^ rvi sputnik, ki naj bi začel novo do-Plemenitega tekmovanja na področ-znanosti in dvignil človeka visoko . 1 zemljo zablod in maščevanj, je v ®Pici sprožil nov val mrzličnega obo-v Zevanja in celo zavestnega ali neza->koStnega duhovnega pripravljanja na Pčni obračun — seveda z orožjem. ’’ čigavi krivdi? Kateri zemljan lahko Pravično presodi?
. V*°rda bolj kakor sama tekma v obo-Zevanju je nevarno to duhovno pri-i^rljanje, na spopad. Državniki, listi radio toliko govorijo o potrebi, da se !ave oborožijo s čimbolj učinkovi-- hiorilnim orožjem najnovejšega iz-
'k,
1
piCj' (j^ji
inii! Rakor so atomsko orožje in vod-e rakete, da navaden zemljan ne Sne niti pomisliti, kam bo vse to tJ IVedlo. Toliko govorimo in pišemo o |j 0z3u in vojni, da se, mora v držav-P*h ubiti vsaka lastna razsodnost in
M
'Oščit;
it
IP«-
nii>
^eseZ božič
‘a vsem naročnikom in oglaševal-uredništvo in uprava
»Gospodarstva«
j jim končno mora zazdeti, kakor i, Jc končni spopad povsem naraven iz današnje zmešnjave, kakor da v°jna zgodovinska, politična in so-dna nujnost, ki se ji človeštvo ne mo-uPreti. Ob tem neprestanem bobna-u Propagande z živo in pisano besedo šar d° ljudem pojmi popolnoma zme-ll ; Ali ni značilno pismo tiste Angle-. 1® nekemu londonskemu listu, ki je ^testirala, da hočejo angleške dame ionizirati kratek molk po vsej državi ). dlak protesta proti mrtvičenju psič-j’ Lajke, a hkrati ne najdejo poguma, a. d protestirale proti razstreljevanju , PPiskih bomb, ki z radioaktivnim iz-retanjem ugonablja toliko ljudi?
.Pni smo v tem času bili notranje geslo medna-^ - politike: razorožitev, pogajanja
k»lj
mirni. Lani je bilo geslo medna-
)a,'Omejitev oboroževanja, letos pa — ‘eva po zvišanju državnih proračuni' za obrambo. Vsi govorijo o obram-i^' Ko bi vsi tudi v resnici mislili sa-je° na obrambo, potem ne bo najhuj-! čeprav že sami izdatki za oboro-^anje tako težko pritiskajo na ra-na utrujenega človeštva.
|^r* vsem tem pa opazimo čuden po-• cene tako imenovanega strateške-
bla
ki
je za vojno tudi potrebna, se
pr dvigajo. Morda pa le ni nevarnost a vojno tako velika?
h.)l-IlANSKA TRGOVINSKA
“•Unca
N;
5aKke ° P°Iožaju italijanske trgovin-w bilance za razdobje januar-oktober • Po teh podatkih je uvoz v Italijo
'fednji. statistični zavod je objavil
5I,, ry'h desetih mesecih tega leta dose-la , ^1,8 milijarde lir; dvignil se je ‘3,3% v primerjavi z istim razdob-
l V 1«*.- i
žel ^l ;
t>te e 19,5% višji kot lansko leto v Ij.111 času. Primanjkljaj trgovinske bi-znaša torej 53i,2 milijarde lir;
111 v letu 1956. Izvoz iz Italije je dose-v istem času 1.320,6 milijard lir;
>lja7a
se je za 0,3% od lanskega pri-a v istem razdobju.
°z v Italijo iz držav članic OEEC kg'3, Pe^večal v prvih desetih mesecih
Pvi
Seie
(jT eta za 7,8% v primerjavi z istim kji®!11 v letu 1956 in je dosegel 865,1 jlarde lir, dočim je izvoz v te države V«/?* 749,6 milijarde lir in se je po-a| za 22,4%.
Ib?-.držav, ki niso članice OEEC je 8a j15 Uvozila za 985,7 milijarde lir bla-kj’||.° je 18,7% več, izvozila pa za 557,6 <ICl[)jarc*e (17% več) kakor v istem raznih^ !anskega leta. Iz samih Združe-lir .mžav je uvozila za 349,7 milijarde Jet) aSa (33% več), izvozila pa v Zdru-l6so, države za 117,3 milijarde, to je za ■' /0 več kakor v istem razdobju lan-
'ke.
8a
leta.
Predsednik velikega državnega podjetja E.N.I. ing. Enrico Mattei je na povabilo Jugoslovanov imel v Jugoslaviji dve predavanji o možnosti sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo na petrolejskem področju. Družba E.N.I. organizira namreč v Italiji izkoriščanje petrolejskih vrelcev pa tudi pridobivanje zemeljskega plina zlasti v severni Italiji. Ing. Mattei je v italijanskih gospodarskih in političnih krogih znan kot človek lastnih pobud. Tako pripisujejo njemu tudi sklenitev znanega petrolejskega sporazuma med Italijo in Iranom.
V Beogradu je ing. Mattei predaval pod okriljem Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, v Zagrebu pa pod okriljem Združenja inženirjev. Ju-
goslovanski minister je dal zelo optimistične izjave glede možnosti sodelovanja med obema državama na petrolejskem področju zlasti tudi glede znanstvenega raziskovanja o pridobivanju petroleja iz zemeljskega plina. V ta namen je bila ustanovljena tudi posebna italijansko - jugoslovanska mešana komisija.
ZA IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO
Da bi se bolje proučile možnosti izvoza električne energije iz Jugoslavije v Italijo (»Jugelexport«), bosta Italijan-sko-jugoslovanska zbornica v Milanu in Jugoslovansko - italijanska zbornica v Beogradu sestavili poseben mešan odbor.
E N D sodobna organizacija
za izkoriščanje petroleja in zemeljskega plina
E.N.I.-(Ente Nazionale Idrocarburi) so ustanovili leta 1953 z zakonom kot javnopravno ustanovo z državno dotacijo 30 milijard lir in z osnovnim namenom, da bi dajala in ustvarjala pobude vsedržavnega interesa na torišču tekočih in naravnih plinskih goriv in njihovih derivatov. Ustanovi je bila podeljena izključna pravica raziskovanja in izkoriščanja naftnih in plinskih polj na obsežnem državnem ozemlju, kakor tudi pravica, da razvije dejavnost na področju obdelave in predelave nafte in sorodnih surovin ter trgovine z njimi.
Vso to dejavnost opravlja E.N.I. s pomočjo nadzorovanih ali povezanih družb, ki jih sama ustanovi ali posreduje njih ustanovitev in v katerih je udeležena z glavnico bodisi ona sama ali pa država in poldržavne ustanove.
V	nekaj letih se je ustanova močno razmahnila. Doma vrši rudosledstvo na ozemlju, ki sodi v njeno ekskluzivo, in na področju, ki je konec aprila letos obsegalo malone 1,400.000 hektarov. Lani je našla osem ležišč zemeljskega plina in več ležišč nafte; med njimi je ležišče v -Vallecupi dajalo v začetku leta 1957 že 150, ležišče v Geli pa 180 ton na dan.
V	proizvodnjo metana je E.N.I. udeležena s 93%; družbe iz njenega sklopa so ga proizvedle lani 4.159 milijonov kub. metrov, 24% več kakor leta 1955. Proizvodnja tekočih goriv na državnem ozemlju pa se je od leta 1955 povečala lani za 17% na 135.000 ton.
da se bo ladjevje, ki je sedaj v obratu, povečalo do konca leta 1960 za 17%.
POVEČANJE ČISTILNIC
Kar zadeva obdelavo in predelavo ogljikovodikov, si je ustanova prizadevala predvsem, da bi izboljšala kakovost proizvodnje in povečala proizvodno zmogljivost nekaterih obratov. Tako so bila vložena znatna sredstva za razširitev in popolnitev čistilnic v Cortemag-giore, v Bariju in Livornu (družbe STANIČ) in čistilnice IROM v Porto Mar-ghera. S prevzemom večinskega paketa delnic v družbi STOI je E.N.I. prevzel tudi čistilnico v Florenci, kjer je proizvodnjo že dvignil od 100 na 350.000 in jo namerava povečati na 1,500.000 ton; čistilnico bodo z naftovodom povezali z Livornom. Novo čistilnico pa namerava E.N.I. zgraditi ob tiranski obali nekje blizu Rima; imela bo zmogljivost 1,200.000 ton.
Leta 1956 so družbe iz sklopa E.N.I.. predelale 5,411.000 ton surove nafte in njenih ostankov (8,2% več ko prejšnje leto). Proizvodnjo so do 71% razpečali na domačem tržišču. Degazolinaža v Cortemaggiore pa je predelala 989 mil. kub. m zemeljskega plina in proizvedla 59.120 ton tekočih in vtekočinljivih ogljikovodikov.
PROIZVODNJA SINTETIČNE GUME
Naravni plin, ki so ga našli pri Ra-venni, bodo izkoriščali za proizvodnjo
sintetične gume in dušikovih gnojil. V kratkem bo začela delovati v Ravenni tovarna te vrste, ki bo proizvajala sprva 35.000, pozneje pa 55.000 ton sintetične gume in 650.000 ton gnojil na leto.
V razpečavanju naftnih proizvodov je E.N.I. prav tako dosegla uspehe. Omeniti moramo nove servisne postaje »motele«, gorivo »Supercortemaggiore 98-100 NORM« ter serijo novih avtomobilskih maziv »Energol«, zlasti tipa »Viscosta-tic«, ki so dosegla v javnosti uspeh. Zgradili so pet tovarn za vstekleniče-nje tekočega petrolejskega plina, v gradnji so pa še štiri take tovarne.
PRIDOBIVANJE ATOMSKE ENERGIJE
Z ustanovitvijo družbe AGIP Nuclea-re se je začela ustanova E.N.I. baviti tudi z atomsko energijo. Pripravljajo program za izgradnjo električnih central in vzporednih naprav, kakor tudi za pripravo kadrov. Navezali so tudi stike z angleškimi in ameriškimi ustreznimi ustanovami in podjetji zaradi sodelovanja na tem torišču.
Dejavnost ustanove E.N.I. pa s tem še ni izčrpana. V Tavazzanu obratuje njena termoelektrarna, ki je proizvedla lani blizu 950 mil. kWh; uveljavlja se v proizvodnji kompresorjev.
Njeni načrti za bližnjo bodočnost izvirajo iz potrebe, da si Italija zagotovi čedalje več energije, ne da bi pri tem trpela njena trgovinska bilanca ali sc zvišali proizvodni stroški. To pa nameravajo doseči s povečanjem proizvodnje domačih tradicionalnih energetskih virov, z udeležbo v proizvodnji tradicionalnih energetskih virov v tujini ter z ustvaritvijo in razvijanjem domače atomske industrije.
BILANCA E.N.I.
Končno še nekaj finančnih podatkov: Bilanca E.N.I. za poslovno leto, ki se je končalo 30. 4. 1957, izkazuje 7,250 milijard lir kosmatega dobička, v katerih je obseženih 4,46 mld. iz delniške udeležbe v družbah njenega sklopa; po odbitku režijskih stroškov (za pasivne obresti, davke, amortizacijo, osebje in drugo) je imela ustanova 4,586 mld. čistega dobička, od katerega je 65%, t j. blizu 3 milijarde, odvedla državnemu zakladu, 20% v redni rezervni sklad, 15% pa v sklad za znanstveni študij in raziskovanje ogljikovodikov in drugih energetskih virov.
Živahna obmejna trgovina na Goriškem
V EGIPTU IN NA BLIŽNJEM VZH.
E.N.I.' se uveljavlja tudi na Bližnjem vzhodu. V Egiptu je preko družbe IE OC udeležena z 51% v Compagnie O-rientale des Petroles d'Egypte (ČOPE); lani je družba IEOC dosegla v Egiptu proizvodnjo nad 257.000 ton surove nafte in predvidevajo, da bodo mogli iz te proizvodnje, ki naglo narašča, prepeljati v letu 1958 v Italijo nad milijon ton. V Iranu pa so nedavno ustanovili mešano italijansko-iransko petrolejsko družbo S.I.R.I.P., ki bo izkoriščala naftna polja na površini ,23.000 kv. km; družba AGIP Mineraria iz sklopa E.N.I. bo udeležena pri tem s 25% dobička.
Z naraščanjem potrošnje naravnih plinov se je lani povečala mreža meta-novodov na 4355 km; potrošnikom je sklop dobavil lani 4.336 mil. kub. metrov plina, kar predstavlja 97,2% celokupne državne proizvodnje.
E.N.I. oziroma družbe iz njenega sklopa, imajo lastno ladjevje za prevoz nafte in vtekočinjenega plina, in sicer e-najst enot s 118.000 BRT za prevoz nai-te, dve majhni enoti pa za prevoz plina ; gradita pa se dve turbocisterni po 45.000, ena pa za 36.000 ton. Računajo,
Nova Gorica, dec. 1957
Letos so razna trgovska podjetja na Goriškem do konca novembra izvozila v italijanske obmejne kraje skupaj 155 tisoč 93 ton raznega blaga. Večino izvoza je opravilo znano podjetje »Pri-morje-export«, ki ima svoj sedež tik ob državni meji v Rožni dolini. Gre v glavnem za razne vrste lesa, gradbene potrebščine, govejo živino, perutnino, jajca, idrijske čipke in podobno blago, ki tvori jedro jugoslovanskega izvoza.
Največ blaga so izvozili čez mednarodni blok v Rožni dolini, ki je zaradi svoje ugodne zemljepisne lege zelo primeren za obmejno trgovino. Ko je poleti in jeseni največji promet, odpeljejo čez ta prehod vsak dan v Italijo približno 50 težkih kamionov blaga. Za obmejno trgovino služita v omenjenem obsegu tudi mednarodni blok v Robiču na Tolminskem ter severna goriška železniška postaja.
V istem času so razne italijanske tvrdke prodale v jugoslovanske obmejne kraje skupaj 5.000 ton blaga, največ nadomestnih delov za motorna vozila, pisalnih strojev, industrijskih tehničnih potrebščin, tekstilnega blaga in podobnih potrebščin. Ker gre za industrijske izdelke, je izvoz iz Italije po teži mnogo lažji.
Omenjeno obojestransko blagovno izmenjavo med obmejnimi kraji Jugoslavije in Italije so opravili na osnovi go-riškega trgovinskega sporazuma, ki sta ga obe deželi podpisali spomladi 1949. leta v Vidmu. Sporazum odtlej podaljšujejo sproti vsako-leto, obseg trgovine pa zmeraj bolj narašča. Ni dvoma, da tesnejše sodelovanje in zbližanje med obema jadranskima sosedoma v zadnjih letih ugodno vpliva tudi na blagovno izmenjavo v obmejnih krajih na Primorskem.	— mar —
O^ciko
[>eneški c§[
ODCIICL
letvic fiter/ //esr/fifi/
Bajka o deveti deželi. Ko sem bil še skoraj otrok, je bila zame 9. dežela Rezija. Vse druge dežele so mi bile preblizu, da bi jih mogel imeti za bajeslovne, pravljične. Tudi ni bilo nikogar, ki bi ga mogel miselno združiti z deveto deželo, razen Rezijanov. O Beneški Sloveniji ali Benečiji nisem imel tedaj niti pojma, pri nas smo poznali samo istrsko Benečijo, to je slovenske vasi od Dekan proti jugu. Jaz sem vse Slovence iz Italije imel za Rezijane, tudi Zamejski je bil zame Rezijan, šele mnogo let pozneje sem izvedel, da je njegovo pravo ime Ivan Trinko. Njegove poezije sem začel čitati že leta 1890 v »Ljubljanskem zvonu«. Istočasno sem bral v »Zvonu« tudi poezije S. Gregorčiča, ki se je takrat podpisoval s šifro X. Prav tako kakor Ribničani, so bili pri nas znani tudi Rezijani, še bolj. In kako naj bi jih ne bili poznali, saj so kroš-njarili po vseh slovenskih, vaseh, vezali lonce, krpali kotle in dežnike, nekateri pa brusili nože in škarje. Najbolj mi je ostal v spominu Rezijan, ki je rad uporabljal krepke psovke iz slovarja vseh mogočih narečij. Bil je zabaven tič, posebno, ko se ga je malo nalezel; to ni bilo težko, ker so ga vsi radi napajali. Razen svojega orodja za razna popravila, je imel tudi harmoniko. Še zdaj ga vidim v duhu, kako je opletal po vasi z raztrganim dežnikom nad glavo pri največjem soncu, in vsa vaška mularija za
njim. Za popravila se ni preveč brigal, mnogo več je skrbel za zabavo sebi in drugim. Govoril je čudno mešanico iz rezijanščine, našega narečja in pohabljenih laških besed.
Rezijani mi torej niso bili novi, pač pa v pravljično meglo ovita Rezija. Omenjeni loncevezec in harmonikar nam je o svoji domovini pripovedoval čudovite stvari, da nam je kar sapo zapiralo. »Tam daleč, daleč na severu, za neštevilnimi, visokimi gorami in globokimi dolinami in prepadi...« »Kako visoki, smo ga prekinjali, ali še višji kot Sv. Socerb?« »Kaj sveti -Socerb! Pet do 10 in še več hribov Sv. Socerba bi lahko postavili enega vrh drugega in še ne bi dosegli do vrha. In gozdovi, medvedi, volkovi, orli!« Joj, joj, smo se tresli od strahu. »In vi ste bili tam gori?« Cernu pa, saj ni tam razbitih loncev, ha, ha, in medvedom tudi ne bom sviral na harmoniko; saj nimajo vina, da bi mi postregli«.
Celo morje takih in podobnih misli mi je rojilo po glavi, ko sem se jasnega novembrskega jutra odpeljal z videmskega kolodvora proti severu v svojo obljubljeno deželo Rezijo. Celo dolgo življenje sem moral čakati, da se mi izpolni srčna želja mojih otroških let. Dežela, ki se mi je zdela tedaj onkraj konca sveta, leži zdaj pred menoj kakor na mizi. Zelena miza je namreč Furlanska ravnina tja do Čedada, Fojde in Tarčenta. Čeprav znaša geometrična razdalja od teme-
lja grebena Muzci (z najvišjim vrhom Brinec 1820 in Jalovec 1876 metrov) do Tarčenta okoli 14 kilometrov in do Fojde skoraj 20 km, se mi je zdelo, ko sem gledal iz vlaka, da so vse te gore s pred njimi stoječim hribovjem in gričevjem ena sama ogromna stena, ki skriva za seboj dolino Rezije in vse Alpe na severu, že pri Tarčentu nas vlak zapelje med gore. Gorovje nad Terčentom doseže 850 metrov, na nasprotni strani, onstran Tilmenta (Tagliamento) pa 889 metrov, tri kilometre proti severu od tega pa že 1162 m. Cim bolj se pomikamo proti severu, tem večje gore nas obdajajo, tem ožja postaja soteska reke Tilmenta. Zelo zanimivo je dejstvo, da je italijansko ime te reke italijanski prevod imena reke Rezije (rezati — tagliare), ki se zliva v reko Belo (Fela) in s to skupaj v Tilment. Slovenci so se tod že več kot pred 1000 leti borili, ne proti Italijanom ali Furlanom, kateri niso takrat kot narod niti obstajali, ampak proti Langobardom. Ali se ni morda v tistih časih tudi ves Tilment imenoval Rezija? Nekoliko minut preden sem izstopil iz vlaka, je vzbudila mojo pozornost visoka bela, popolnoma gola gora na desnem bregu reke Bele. Na njej ni bilo niti sledi kakšne-gakoli rastlinstva. Videti je bilo, kakor da je izklesana iz mramorja.
Na postaji Rezjuta, ki jo Rezijani imenujejo na Beli in kjer sem se nadejal, da najdem avtobus za Rezijo, so mi povedali, da pride avtobus šele
Marianne (Francija) se zadere nad stricem Samom (Ameriko); »Vedno hočete vi sami dirigirati!«
Ameriški dopisnik londonskega konservativnega lista »Sundey Times« piše, da niso države Atlantske zveze (NA TO) še nikdar v svoji preteklosti kazale tako malo navdušenja in enotnosti kakor te dni, ko se njihovi najvišji predstavniki, predsedniki vlad in zunanji ministri, sestanejo v Parizu. Na sestanek pride tudi predsednik Združenih držav Eisenhovver, ki je po zadnjem možganskem napadu hitro ozdravel. Mnenja o bodočih načrtih in organizaciji NATO se križajo. Res, da ni lahko vskladiti načrtov 15 držav, toda tudi med najmočnejšimi kakor med Ameriko, Vel. Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo ni pravega sporazuma. Kot najmočnejše sile hočejo Združene ameriške države ohraniti glavno besedo in vodstvo. V Ameriki naj bi bila tudi glavna zaloga najnevarnejšega in učin-
kovitejšega orožja, afomskega orožja in zlasti vodljivih raket. Angleži so drugačnega mnenja. Prepričani so namreč, da je Amerika bolj ranljiva kakor Britanska skupnost", katere države so raztresene po vsem svetu. Ameriška industrija pa je osredotočena, sovjetski medcelinski izstrelki bi jo lahko razdejali. Američani so mnenja naj bi NATO ostala samo vojaška zveza ne pa politična in gospodarska. Francozi se pritožujejo, da Angleži in Američani vodijo politiko na svojo roko in da so nasprotni francoski politiki glede Alže-rije. Zahodnonemška vlada se upira ameriškemu predlogu, da bi na njenem ozemlju organizirali oporišče za vodljive rakete. Ilalijtihski zunanji minister Pella ni med svojim zadnjim obiskom v Ameriki sprejel nikakšnih novih vojaških obvez.
Pri ,,Maison Dior** 14*000 zaposlenih
Po nenadni smrti velikega modnega mojstra Christiana Diorja postavljajo v pariških gospodarskih krogih vprašanje, ali se bo podjetje, ki ga je ustvaril pokojni, lahko ohranilo. Z njim so povezane velike gospodarske in social-
Neki pariški zlatar je razstavljal v Hamburgu svoje najnovejše okrasne dragulje za ženske. Vrednost vseh razstavljenih draguljev je znašala okoli poldrugo milijardo lir. Dragulji, ki jih nosi ta »manneguin« cenijo na okoli 60 mil. lir.
popoldne. Bila pa je takrat šele 9. ura zjutraj. Zadeva mi ni bila prav nič prijetna in nt mi ostalo nič drugega, kakor da jo mahnem peš proti svojemu cilju, do 7 kilometrov oddaljenih Ravene. Ravence, italijansko Prato dl Resia, so na nekaterih slovenskih zemljevidih označene z imenom Ravenca in tudi Ravnica, a domačini jo imenujejo Ravence. Pot je bila prijetna in zelo zanimiva; sonce me je ves čas obsevalo. Izpeljana je po desnem bregu Rezije, ob vznožju visokih planin z grebenom žrda, ki se dviga vedno više do 2585 metrov visokega Kanina. Ta zapira Rezijsko dolino proti vzho-au. Na levem bregu pa zapirajo dolino proti jugu Lanež (1959 metrov), Javor (M. Lavara) 1907 metrov in greben Muzci s 1'876 metrov visokim Jalovcem. Rezjuta (v rezijanščini Na Beli) se zdi kakor, da bi bila začetek Rezije, pa ni; saj niti zemljepisrio ne sodi v dolino Rezije, ampak, kakor kaže že samo slovensko ime te vasice, v dolino Bele, čeprav stoji ob izlivu Rezije v Belo. Na Beli nima nič skupnega z Rezijane!, ima svojo lastno občino in njeni prebivalci so Furlani. V turističnem pogledu je Rezija zelo zanimiva. Kakšna je v gospodarskem, pa nam Rezijane! sami povedo s sledečo njihovo narodno:
Ko vun na verh mi pridava (prideva) Ki pavsorod (povsod) mi viduva (vidiva)
Tje ta (tja in sem) mu sve polednova (pogledava)
Je makoj (ni drugega ko) skala anu rob
Tje nul avb (notri v) dno mi viduva Je makoj (ni drugega ko) voda anu prot.
Drago Godina
(Se nadaljuje)
ne koristi; saj je pri podjetju stalno zaposlenih okoli 14.000 ljudi ter predstavlja izvoz v tem podjetju izdelanili oblek velike vsote.
V enem so si opazovalci edini: da je namreč uspe-h takšnih podjetij odvisen v prvi vrsti od ustvarjalne Sile glavnega risarja in šele v drugi vrsti od same organizacije in kapitala. Mojster Christian Dior je našel v osebi Marcela Boussaca sposobnega organizatorja, ki je modro vodil podjetje in ki je tudi po Diorjevi smrti ostal na svojem mestu. Glavni risar je danes 21-letni Yves Saint-Laurent. Po Diorjevi smrti se je razširil glas, da bo pariško pod: jetje prodano Amerikancem. Vest ni bila resnična, pač pa bo podjetje nadaljevalo z delom pod starim naslovom »Maison Dior«. Letni promet podjetja doseže okoli 11 milijard 900 milijonov lir. Dior je organiziral podružnice v New Yorku in Caracasu kot posebne družbe, a hkrati trgovine v Londonu, Montrealu, v Avstraliji, Mehiki in Čilu. Podjetje je izvozilo 60% svojih izdelkov, kar je prineslo v francoske devizne rezerve okoli 2 milijona 500,000 dolarjev na leto.
Za organizacijo podobnih podjetij1 je potrebna izredna spretnost, a hkrali strokovnost. Na modni reviji, ki jo organizira takšno podjetje, je treba razstaviti 200-300 modelov v vsaki kolekciji. Priprava ene Diorjeve kolekcije je stala ludi do 100 milijonov lir. Podjetja prodajajo svoje vzorce (obleke) trgovcem in zasebnikom. Maison Dior prodaja okoli 60% svojih izdelkov trgovcem, ostalih 40% pa zasebnikom. Lansko leto je bila neka Diorjeva obleka naročena 164-krat ter je vrgla skupno okoli 47 in pol milijona lir. Ako trgovec zahteva »ekskluzivne pravice«, to se pravi, da lahko edini razpolaga z nabavljenim vzorcem, mora plačati 10-kratno ceno in še več. Najcenejše obleke, ki jih izdeluje Maison Dior stanejo okoli 170.000 lir. Veliko je povpraševanje po dragih večernih oblekah.
Podjetje ima seveda tudi velike stroške. Pri njem so nameščene po večini same ženske, toda njihove plače so enake plače moškim. Velike so tudi socialne dajatve. Za šiviljo, ki prejema 225 frankov plače na uro, je treba dodatno plačati okoli 100 frankov na uro za socialno zavarovanje. K temu je treba dodati davke. Za obleke iz lanske kolekcije mora podjetje plačati davek in socialno zavarovanje v višini 33% od prodajne cene. Stroški za obleko, za katero je plačal kupec pri podjetju Maison Dior 194.000 frankov, so razdeljeni takole:
blago	21%	fr.	40.850
delo	30%	fr.	58.000
davki	15%	fr.	29.450
režijski stroški 18%	fr.	34.200
prodajna provizija 4%	fr.	7.600
stroški za kolekc. 6%	fr.	11.400
dobiček	6%	fr.	12.500
skupaj	100%	194.000
PRVI ŠIVALNI STROJI. V tovarni »Vlado Bagat« v Zadru so začeli montirati prve šivalne stroje po licenci (patentu) znane italijanske tvrdke »Nec-chi«. Do konca leta bo tovarna izročila v prodajo okoli 2000 šivalnih strojev. Predvidevajo znatno povečanje zmogljivosti tovarne, da bi v prihodnjem letu mogli postaviti na trg nadaljnjih 6000 šivalnih strojev. Letos bo tovarna proizvedla 30% sestavnih delov; v prihodnjih petih letih bo tovarna izdelovala te stroje v celoti sama.
nn
nase
111

Ali bomo se vedno samo šepetali ?
Se tri Opence imam resnično rad, odkar je umrl sosed Pepi, ki je vztrajal na svoji zemlji in pasel krave do zadnjega — dokler ni našel smrti pod senikom. Drugi opravlja občinsko službo na eni izmed najnižjih stopenj. Malo govori, a kadar izpregovori, mu pride besede iz globine slovenske kraške duše. Vem da bo tudi on vztrajal v domači vasi, če ga seveda ne izpodrine priseljenec. V avstrijskih in celo fašističnih časih smo bili močni, ker se je kljub vsemu krepil naš najnižji sloj. Rasli smo na trdni podlagi kakor stavba na trdih kraških temeljih. V današnjih demokratičnih časih nas izpodjedajo prav v temeljih.
Pravzaprav nisem hotel govoriti o tem svojem tihem prijatelju. Tako skromen je, da bi mi še teh vrstic o njem zameril. Za druga dva, ki sta danes na vrsti, bo vsaka še tako krepko zapisana beseda premrtva. Zavpiti bi moral o njiju, da bi ju preglasil. Tako sta glasna. Tržaška Slovenca, ki govorita povsod še na glas! Nič posebnega, boste rekli. Govoriti na glas, s polnim glasom v openskem tramvaju ali avtobusu leta 1951, ko tihi Slovenci na svoji zemlji samo še šepečejo, ni nič posebnega? Poslušajte te Istranke, ki jim verjetno po žilah teče slovenska ali hrvatska kri, kako so glasne. To se pravi, da niso več Slovenke, sicer bi samo še šepetale...
Povej, Slovenec, česa se bojiš? — Vsega, vsega, odgovarja Slovenec. Prav ob pravem času me je prijatelj M. J. opozoril na to Župančičevo označbo slovenskega temperamenta. Vnovič vam kličem v spomin češkega publicista, ki je označil Slovence kot tihe ljudi. In danes na Tržaškem, Goriškem in Beneškem vsi samo še šepečemo. Kljub temu onim še ni zadosti, zanje smo še vedno preglasni. Po treh letih obujajo procese, o katerih pišejo, da so bili ncelebrativ, tako kakor pravimo o službi božji. — Zaradi dogodkov (dozdevna žalitev zastave, protest proti italijanski šoli itd.), za katere bi se policijski ravnatelj in državni tožilec v notranjosti Italije niti ne zmenil. Ni važno, ali bo sodnik obtožence obsodil ali ne, važno je, da Slovencem vlijejo v dušo novega strahu in jih včasih s pravdnimi stroški spravijo na rob gospodarskega propada. Nad to svoje početje dvigajo visoko državni prapor in se ne zavedajo, da ga sami skrunijo. Prav je zapisal neki italijanski publicist pred meseci, da bi državne zastave ne smeli mešati z vsakodnevnimi dpgodki najraz-' ličnejše narave in je po nepotrebnem izpostavljati.
I. b.
PROTISLOVJA V DANAŠNJI POLITIKI
V zadnji številki našega lista smo .pod gornjim naslovom omenili ludi primer dušnega pastirstva pri Sv. Barbari v Miljskih hribih. Obvestila, ki smo jih prejeli in temu dosledno tudi nekatere naše navedbe, niso bila točna, zlasti v kolikor zadevajo sedanje razmere. V resnici jc danes položaj naslednji : Po starem običaju je pridiga med službo božjo v slovenščini. Po službi božji ostanejo šolski otroci, ki obiskujejo slovensko in italijansko šolo v cerkvi. Duhovnik, ki je hkrati katehet za italijansko in slovensko šolo, razlaga otrokom po službi božji liturgične obrede in z njim moli v slovenščini in v ilalijanščini. Ves ta čas ostanejo otroci z obeh šol skupaj v cerkvi. V slovenski šoli je veronauk v slovenskem jeziku, na italijanski pa v italijanščini. Tudi za otroke slovenskih staršev, ki so vpisani v italijansko šolo, je veronauk v šoli v italijanščini. Poprej sta bila na šolah dva kateheta, eden za italijansko, drugi za slovensko.
SODOBNI PISATEU. Zdi se mi, da bi pisatelj ne smel v nobenem primeru prezreti dram svojega časa in bi jih moral biti deležen vselej, ko to lahko stori ali zna storiti. Toda od časa do časa bi moral tudi umeti postaviti se na določeno razdaljo od naše zgodovine. Res je, umetnik mora deliti nesrečo svojega časa z drugimi, toda od časa do časa se mora izrtgati času, da ga lahko opazuje in oblikuje. Resnica, kakor jo čutim vsaj jaz, je ta, da umetnik danes tava v temi tipajoče kakor človek z ulice ter je nesposoben, da bi se ločil od nesreče ljudi, a hkrati strastno hrepeni po samoti in molku ter sanja o pravici in izvoru krivice. Pogosto misli, da vleče velik voz za sabo, a v resnici vleče voz njega.
(Albert Camus)
SMRT SLOVENSKEGA KNJIŽEVNIKA
V Ljubljani je umrl književnik dr. Ferdo Kozak ki je v narodnoosvobodilni borbi igral važno vlogo in po vojni ludi v političnem življenju v Jugoslaviji; saj je bil še do zadnjega podpredsednik Ljudske skupšičen LRS.
GOSPODARSKI VODIC PO JUGOSLAVIJI. »Privredni pregled« v Beogra-dtt pripravlja publikacijo »Gnide Eco-nomigue a traverse la Yougoslavie«, ki je namenjena tujcem. Vsebovala bo podatke o organizaciji jugoslovanskega gospodarstva in o turizmu.
Ob. suo-(efn puUadu v TjisI ati tttitan abištite naše-T R S T = Ulica S. Nicolo 22 = Telef. 31=138
MAGAZINE ANGLEŠKEGA BLAGA
BOGATA IZBIRA PRISTNIH ANGLEŠKIH IN DOMAČIH TKANIN
MILAN: Piazza Quattro Novembre štev. 4 Tel. 680=682 (Ang. Via Sammartini,Stazione Centrale)
BULGANINOVO SVARILO NEMČIJI
Tik pred sestankom najvišjih predstavnikov Atlantske zveze v Parizu je predsednik sovjetske vlade Bulganin naslovil na nemškega kanclerja Adenauerja svarilno pismo. Bulganin opozarja zahodnonemškega kanclerja, naj Zahodna Nemčija nikar ne privoli, da se na njenem ozemlju postavijo oporišča za izstreljevanje vodljivih raket, ker bi sicer Nemčija utegnila postati pozo-rišče novega oboroženega obračunavanja med velikimi .silami. Zahodna Nemčija naj zapusti Atlantsko zvezo; z njenega ozemlja naj se umaknejo tuje čele, nakar bo mogoče doseči združitev obeh Nemčij.
Zdi se, da tudi Bulganinovo pismo vsebuje predloge poljske vlade, po katerem naj bi v Evropi ustanovili nevtralen pas, ki bi zajel obe Nemčiji, Češkoslovaško in Poljsko. V tem nevtral- ! nem pasu bi ne bilo atomskega orožja; j njegovo nedotakljivost bi zagotovile ve- , like sile.
JUGOSLAVIJA HOČE BITI NEVTRALNA
Jugoslovanska vlada je obvestila a-meriško vlado, da ne računa več na ameriško vojaško pomoč. Po dolgem razgovoru med predsednikom Titom in ameriškim poslanikom Riddleberger-jem so se v beograjskih diplomatskih krogih razširila razna ugibanja o tem razgovoru. Vsekakor se Jugoslavija ne odpoveduje ameriški gospodarski pomoči. Dopisniki zahodnih listov iz Beograda trdijo, da tudi sam poslanik Rid-dleberger priporoča svoji vladi, naj še nadalje gospodarsko podpira Jugoslavijo. Sklep jugoslovanske vlade, da ne bo sprejemala več ameriške vojaške po moči kaže, da hoče Jugoslavija ostati nevtralna med dvema velikima blokoma in da je še vedno nasprotna delitvi sveta na takšne bloke.
ŠE VEDNO POLEMIKE O JUŽNEM TIROLU. Avstrijski tisk še vedno posveča veliko pozornost razmeram na Južnem Tirolskem. Dunajski list »Die Furche«, ki je glasilo konservativnih katoliških krogov, piše v uvodniku, da Avstrijci ne morejo odnehati glede tega vprašanja. Če bo Italija vztrajala na svojem stališču, da je to notranjepolitičen problem ter se ne bo hotela pogajati z Avstrijo, potem bo treba iskati druge poti. List pripominjff, _ da ne bodo mogli avstrijski diplomati v Washingtonu, Londonu in povsod po svobodnem svetu ostati gluhi za klic Južnih Tirolcev. Kjerkoli so avstrijska predstavništva v svetu, uradna in neuradna, kjerkoli sodelujejo Avstrijci na političnih in kulturnih mednarodnih kongresih in sestankih, naj nikdar ne pozabijo na južnotirolsko Vprašanje. Svet mora biti obveščen o razmerah na Južnem Tirolskem prav tako, kakor mu je znan primer na ameriški šoli v Little Rocku, kjer je hotel guverner preprečiti črncem obiskovanje šole skupno z belimi dijaki. List dodaja, da je treba tudi italijanski narod od Trsta in Benetk, do Neaplja in Sirakuze obvestiti o željah drugih narodov v Italiji, ki imajo drugačen jezik in drugače mislijo.
TUDI KOROŠKI SLOVENCI ČAKAJO. Predstavniki koroških Slovencev, in sicer Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (predsednik dr. Zvvitter) in Narodnega sveta (predsednik dr. Ti-schler) so sklicali v Celovcu tiskovno konferenco. Govora je bilo o napovedanih ukrepih dunajske vlade proti dvojezičnim šolam v krajih z mešanim prebivalstvom. Po vojni so namreč u-vedli v takšnih krajih obvezen pouk slovenščine tudi za šolske otroke nemške narodnosti. Zdaj hočejo odpraviti pouk slovenščine za nemške otroke. Slovenci želijo, da bi takšne dvojezične šole ostale vsaj v krajih, kjer je mnogo slovenskega prebivalstva. Na tiskovni konferenci sta dr. Tischler in dr. Zwitter branila slovenske zahteve. Dr. Zwitter je navedel, da imajo slovenske gospodarske organizacije danes 21 hektarov manj zemlje kakor pred vojno; v slovenskih hranilnicah pa je vloženih samo 16 milijonov šilingov. S temi podatki je govornik ovrgel očitek nemških nacionalistov, da slovenske organizacije kupujejo zemljo na Koroškem. Po zadnjem obisku predstavnikov koroških Slovencev na Dunaju se politika nasproti Slovencem na Koroškem ni izpremenila.
ČUDNA OBČINSKA UPRAVA V NEAPLJU. Notranji minister Tambroni je v parlamentu odkril velike nerednosti pri občinski upravi v Neaplju, ki jo vodi župan Lauro. Ta je hkrati tudi vodja italijanskih monarhistov in podjeten brodar. Primanjkljaj neapeljske občine naj bi znašal čez 30 milijard lir. V občinski upravi je okoli 14.000 uradnikov, kar je seveda pretirano za občinsko upravo še tako velike občine. Občina je zapravljala denar. V volilnem imeniku je bilo 5.000 volivcev, ki so že umrli. Pravijo pa, da so za časa sedanje občinske uprave precej olepšali mesto.
MANJŠE SVETOVNE ZALOGE PŠENICE
V začetku oktobra so znašale zaloge pšenice v štirih glavnih državah izvoznicah 2.178,7 milijona bušlov, to se pravi 10% manj kakor lansko leto, ko so znašale 2.426, 5 milijona. Dne 1. oktobra so znašale te zaloge: v Združenih ameriških državah 1.148,9 milijona bušlov (lani 1.332,5 mil.), v Kanadi 885,4 mil. (lani 928,6 mil.), v Argentini 86,8 mil. (lani 57,6 mil.) in-v Avstraliji 57,6 (lani 107,8 mil.). Izvoz pšenice in moke v omenjenih štirih državah je dosegel v mesecih avgustu in septembru 141,3 mil. bušlov, to je 22% manj kakor lansko leto (180,1 mil.). V vseh državah je bilo manj žita. Iz Amerike so v mesecih avgust-september izvozili 57,4 mil. bušlov (lani 76,7 mil.), iz Kanade 51,1 mil. (57,1 mil.), iz Argentine 14,6 mil. (17,2 mil.) in Avstralije 18,2 mil. (lani 29,1 mil.).
NAZADOVANJE PROIZVODNJE ŽELEZA V AMERIKI. Ameriška železarska industrija krči proizvodnjo železa. Pred enim mesecem je ta proizvodnja izkoriščala le 78% svoje zmogljivosti, medtem ko so pred kratkim prešli na 72%. Ker je potrošnja večja od proizvodnje, so se v zadnjem času zaloge železa močno znižale.
ITALIJANSKI STROJI ZA SOVJETSKO ZVEZO. Obrati Ansaldo iz Genove bodo dobavili Sovjetski zvezi stroje za proizvodnjo acetilena. Gre za naročilo v višini 5 milijard lir.
Tudi za Nemčijo nastopajo gospodarske težave
KEIMLUE NA IIAEIJANSKEM IM
Znani londonski tednik »The Econo-mist« objavlja zanimivo poročilo o razvoju nemškega gospodarstva v najnovejšem času. Iz njega se v;di, da se pojavljajo težave tudi za gospodarstvo v Zahodni Nemčiji, ki je po denarni preobrazbi pod vodstvom ministrstva za gospodarstvo Erharda tako vzcvetelo, da je svet pričel govoriti o nemškem čudežu.
V ozračju zahodnonemškega gospodarstva, piše »The Economist«, se opaža precejšnje vznemirjenje. 2e takoj po zadnjih parlamentarnih volitvah so se cene premogu dvignile. Kot posledica je zdaj nastopilo zvišanje cene jeklu. Pričakujejo skok cene kruhu in zvišanju poštnih in železniških tarif. Ni dvoma, da bodo ta zvišanja sprožila zahtevo po zvišanju plač. Nekateri se bojijo inflacije; drugi zaskrbljeno sledijo nastopajočemu mrtvilu po svetu ter se
bojijo, da bodo tuje države poskušale omejiti uvoz iz Zahodne Nemčije. Podjetja tožijo, da nastopa pomanjkanje likvidnega kapitala. Novi finančni minister Etzel mora sporazumno z vojnim ministrom Straussom rešiti vprašanje naraščajočih stroškov za vojsko, ki je doslej Zahodna Nemčija še ni imela; minister si prizadeva, da bi se izognil primanjkljaju v državnem proračunu.
Po mnenju londonskega lista te težave, ki nastopajo v Zah. Nemčiji, še ne predstavljajo velike nevarnosti, ako jih presojamo z angleškega vidika. V nemški industriji vlada še konjunktura. Na pritisk ministra za gospodarstvo prof. Erharda so se jeklarne morale zadovoljiti z manjšim zvišanjem cen jeklu, ki znaša 3-5%. Zahteve po zvišanju plač in skrajšanju delovnega urnika ne bo-
Na črtežu je prikazano gibanje tečajev zlata in dolarja v francoskih, frankih na pariški borzi. Gibanje je bilo v glavnem vzporedno, ker se ceni zlata in dolarja gibljeta vzporedno; dolar sodi med čvrste valute, ki jih svet ceni skoraj kakor zlato. Od decembra 1956 do januarja 1957 se je tečaj dolarja na pariški borzi, izražen v frankih, dvignil čez 400 frankov za 1 dolar, nato je vrednost dolarja
zopet nazadovala, to se pravi, da se je frank zopet nekoliko popravil. Od srede aprila se je dolar nenehoma vzpenjal navzgor ter je sredi novembra dosegel tečaj nad 450 frankov. To je. bilo v času hude politične napetosti med Francijo in Ameriko zaradi ameriškega dobavljanja orožja Tunisu.
Dne 11. decembra je dolar dosegel tečaj 488 frankov, zlato pa 570 frankov za 1 gram.
Na IV. razstavi radia in telekomunikacij
Ljubljana, dec. 1957
Četrti mednarodni sejem radia in telekomunikacij je bil odprt v soboto 7. dec. in bo trajal do 14. dec. Sejem je v ogrevanih novih prostorih Gospodarskega razstavišča in sodeluje na njem 81 podjetij iz 10 držav. Kar 58 razstav-Ijalcev je iz tujih držav, največ iz Zah. Nemčije, pa tudi iz Italije, ZDA, Švice, Avstrije, Francije, Belgije, Danske in Cehoslovaške. Domačih razstavljalcev je 23.
Ko vstopiš v prostore razstavišča, se ti prikaže pravi eldorado tehnične zmogljivosti. Človek bi moral biti za vsako posamezno stroko specialist, če bi hotel vse to pravilno oceniti. Med razstavljal-ci naletimo na zelo pomembne tvrdke, kot so iz Zah. Nemčije: »Agfa« - Leverkusen, »Beyer« - Heilbronn, »Elektro-apparate-Bau« - Munchen; italijanske tvrdke so skoraj izključno iz Milana (»Radioconi«, »Una«, »Eira« i. dr.); a-meriške tvrdke, ki jih zastopajo tukajšnja zastopstva, razstavljajo prvovrstne v elektrotehniško stroko spadajoče predmete: elektronske merilne instrumente, miniaturni tajni tračni magnetofon, transistorje, elektronske cevi itd. Tudi Avstrija se s svojimi izdekli dostojno uvršča v krog ostalih razstavljalcev (znane tvrdke znamke »Inge-len«, »Hornyphon«); Švica ne razstavlja dosti, toda njeni izdelki so dovolj poznani. Češkoslovaško zastopa tvrdka »Kovo« iz Prage z radijskimi in televizijskimi aparati.
Kaj pa naše domače tvrdke? V Sloveniji je v elektrotehnični in finome-haničnih izdelkih gotovo na prvem mestu tvrdka »Iskra« v Kranju. Izdeluje avtomatične telefonske centrale in aparate, električne merilne instrumente, e-lektrične vrtalne stroje in stikala, se-lenske usmernike itd. Pomembne so še v Sloveniji: Institut »Jožef Štefani«, Institut za elektrozveze, »Jugotehnika«, »Telekomunikacije«, »Zmaj« in še nekatere manjše. Po razstavljenih predmetih sodeč si vse tvrdke prizadevajo, da od leta do leta izpopolnijo svoje izdelke in razširijo svoje delovno področje na nove predmete. Tehnika je
res čudovita sila, ki nikoli ne miruje: komaj dobimo kako novo iznajdbo, že se pojavi druga v izpopolnjeni izdelavi in tako gre vedno naprej, brez mirovanja.
ZAČETKI TELEVIZIJE V SLOVENIJI
Posebno velik obseg zavzemata na tem sejmu radio in televizija. Tržačanu, ki je navajen, da lahko vsak večer stopi v to ali ono gostilno ali kavarno in gleda dnevne dogodke v televizijskem aparatu, se bo morda malo čudno zdelo, ko bere, da pri nas delamo šele poizkuse in je naša televizija šele v povojih. Pa je tako in potrebno bo zamujeno nadoknaditi. To pa ni lahko, ker bo potrebno v kratkem času pripraviti televizijske programe, za kar so v drugih državah, kakor n. pr. v Italiji, Nemčiji in drugod potrebovali več let. Zato so kot uvod v televizijo za splošno uporabo na sejmu priredili posebno dvorano, kjer so predvajali program ljubljanske televizijske postaje. Pri tem seveda še ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, kajti vsak začetek je težak. V Sloveniji so doslej pokupili kakih 200 televizijskih sprejemnikov in to večinoma podjetja in lokali, posebno na Primorskem, kjer lahko direktno sprejemajo program iz Italije. No, pa saj se evropske države v tem pogledu še zdaleč ne morejo primerjati n. pr. z ZDA, kjer je kakih 1000 televizijskih oddajnih postaj in 50 milijonov televizijskih sprejemnikov.
Televizija torej v Sloveniji še nekaj časa ne bo tako popularna kakor je drugod. Drugače pa je pri nas z radijskimi aparati. V Sloveniji imamo že nekaj tvrdk, ki izdelujejo prav dobre radijske aparate. Tudi cene so primerne in plačilo olajšano z obročnim odplačevanjem. Tako je n. pr. radijski sprejemnik »Soča« opremljen tudi z ultrakratkimi valovi in je eden najboljših, kar jih izdeluje jugoslovanska radijska industrija.
Če h koncu na splošno ocenimo sedanjo razstavo, moramo reči, da je napredek viden, letni čas pa neprikladen. Je že tako, da zimske razstave niso posebno privlačne iz lahko umljivih razlogov.	— om —
do verjetno povzročile posebnih težav industriji.
Zanimivo je, da predstavljajo za Zah. Nemčijo gospodarsko nevarnost njene visoke terjatve nasproti sosedom. V zadnjem mesecu so zabeležili nadaljnji dotok tujih valut v Frankfurtu; toda ni jasno, ali je ta dotok trajnega značaja, oziroma ali ni morda samo trenutne špekulativne narave. Na pozorišču zahodnonemškega gospodarstva predstavlja znižanje obrestne mere v zadnjih mesecih spodbujajoč pojav. Mnogo zahodnonemških bank je zaradi tega znižanja stavilo na razpolago več kratkoročnega denarja Amsterdamu in Londonu. Ako bi hotela nemška finančna politika izzvati večji odliv kapitala v tujino, bi morala povzročiti še večjo razliko med obrestno mero v Nemčiji in tujini. Po mnenju londonskega lista prizadeva nemškemu finančnemu ministru težave tudi davčna politika. POLEMIKA O NEMŠKEM KAPITALU ZA ITALIJO
Med bivanjem predsednika Zah. Nemčije G. Heussa v Italiji, je nemški poslanik v Rimu dal posebno izjavo o naložbah nemškega kapitala v Italiji. Njegova izjava je izzvala živahno polemiko v italijanskem tisku. Poslanik je dejal, da nastajajo težave glede naložbe nemškega kapitala v Italiji, ker je o-brestna mera v Nemčiji še tako visoka, da se investiranje nemškega kapitala v Italiji ne izplača dovolj. Bolj u-godni so pogoji za dobavo investicijskega blaga (strojev in industrijske opre-jne) na dolgoročen kredit.
Nekateri italijanski listi so se dvignili proti takšnemu načinu izvoza nemškega kapitala v Italijo. Finansiranje nemških dobav investicijskega blaga v Italijo bi po mnenju nekaterih italijanskih listov samo škodovalo italijanski industriji. Jasno je, da bi dobave industrijskega blaga na kredit iz Nemčije zmanjšale naročila pri italijanskih tovarnah. Neki italijanski list je celo pisal o nemškem industrijskem dum-pingu. Italijanski listi pozdravljajo nalaganje nemškega kapitala v delnice italijanskih podjetij ali pa v obveznice.
MILAN. Kakor na vseh drugih sektorjih, tako opažamo tudi na področju trgovine s kemikalijami, da se posli precej leno razvijajo. To je značilen pojav zadnjih mesecev leta.
Na tržišču s kemikalijami še vedno narašča cena alkoholov. Butilni alkohol, katerega so poleti prodajah po 300 lir za kg, se je septembra podražil na 325 lir. Krizo, ki je nastala zaradi primanjkovanja tega topila je ublažil u-voz, kar je imelo za posledico tudi znižanje cene. Zato so ves oktober in še prve dni novembra prodajalci butilnega alkohola dosegli največ 310 lir za kg. V drugi polovici novembra je butilni alkohol kvotiral že 320 lir, a te dni je cena presegla najvišjo ceno, katero je imel butilni alkohol v tem letu; prodajajo ga po 320-330 lir za kg.
Pred nedavnim smo opozorili na primanjkovanje surovin za izdelovanje e-tilnega alkohola, kakor tudi na nenehno naraščanje cen tega alkohola. Danes moramo ugotoviti, da podražitve alkohola še niso dosegle najvišje meje. Cene etilnega alkohola še vedno brez prestanka naraščajo. To velja predvsem za etilni alkohol druge kategorije. Cene alkohola prve kategorije so kolikor toliko ustaljene.
V ilustracijo navajamo najvišje cene raznih vrst etilnega alkohola z dne 10. avgusta in 30. novembra (vse cene veljajo za hektoliter): etilni alkohol 1. kat. 85.500-86.000, 2. kat. iz vina 75.000 do 84.000, 2. kat. iz sadja 76.500-84.500.
Podražil se je tudi terpentin (od 180 na 185 lir), fenol od 320 na 330 lir, bu-til ftalat od 330 na 340 lir, kokosovo olje Ceylon od 205 na 207 lir, kokosovo olje Straito rinf. od 195 na 197 lir, trikrat prešani saponifikacijski stearin od 230 na 240 lir, toluol od 105 na 110 lir. Od farmacevtskih kemikalij, ki imajo čvrsto ceno, naj omenimo holeste-rin, železov laktat, klorhidrat papaveri-na, kalijev permanganat.
Pocenili pa so se kandelila vosek od 1100 na 1050 lir, montanski vosek Rie-beck od 590 na 560 lir, kopalni gumi L.A.S. od 320 na 310 lir, mandljevo olje
F.U. od 1500 na 1400 lir, ricinusovo olje iz prvega prešanja od 400 na 390 lir, ricinusovo olje iz drugega prešanja od 380 na 370 lir, medicinsko ricinusovo olje od 440 na 430 lir ter končno še razne vrste olja, ameriškega in domačega. Zelo se je pocenil tudi vitamin C ter še razna druga sredstva za zdravljenje mrzlice.
Mlečni derivati so se tudi precej podražili. Glede kazeina se ni mogoče točno izreči. V Italiji primanjkuje ta beljakovina, katero pridobivamo iz mleka. Vendar pa povpraševanje po kazeinu ni veliko.
Močno je narastla cena mleka v prahu. Znani so primeri, da so kupci plačali celo 270 lir za 1 kg uprašenega posnetega mleka! V prvig dneh avgusta je šel ta proizvod v prodajo po 170 do 280 lir. Ponudbe ameriškega uprašenega posnetega mleka so precej redke. Zdaj ne kaže, da bi se uprašeno mleko pocenilo. To pač zato, ker so cene mleka in sira dokaj visoke in trdne.
Podoben položaj je tudi na tržišču z mlečnim sladkorjem. Posli se leno razvijajo, vendar cena mlečnega sladkorja nikakor ne popušča. Spodaj navedene osne mlečnih derivatov veljajo za 1 kg blaga f.co skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča, sod in podobno.
S sirilom dobljeni kazein (caseina ca-glio) 320-330 lir; naravno širjeni kazein (caseina presamica) 430-440; mlečni kazein, domači (caseina lattica nazio-nale) 350-360; mlečni kazein, francoski (caseina lattica franosse) 350-360; argentinski kazein (caseina argentina) 375-380 lir.
Mlečni sladkor (lattosio) surov 200-220 lir, mlečni sladkor, polrafiniran 240 do 250 lir, mlečni sladkor rafiniran 270 do 280 Ur, mlečni sladkor, rafinirani F.U. 360-380 lir (prejšnji teden 340 do 360 lir).
Mleko v prahu, mastno 24% 470-510 lir (prejšnji teden 470480); posneto mleko v prahu, domače 260-270 lir (teden prej 230-240), ameriško 230-240 lir (prejšnji teden 200-220 lir.
Gospodarsko pismo iz Jugoslavije
Razvoj jugoslovanskega gospodarstva v 5 letih
Ljubljana, dec. 1957
Sprejem zakona o petletnem perspčk-tivnem razvoju gospodarstva na zasedanju Zvezne ljudske skupščine predstavlja brez dvoma enega izmed najbolj pomembnih gospodarskih dogodkov, ki ga moramo omeniti takoj v začetku tega pisma. Čeprav je bilo o tem načrtu govora že mnogo prej, saj so trajale priprave za sestavo zakona sko-ro dve leti, in čeprav je večina postavk tega zakona znanih, saj je bilo o njem mnogo govora v javnosti, moramo poudariti temeljne misli in načela, ki jih vsebuje.
Novi zakon, ki naj bi veljal za pet let, je bil pravzaprav sprejet konec leta, ki naj bi veljalo kot prvo leto nove petletke, to je konec leta 1957. Veljal bo do konca leta 1961. Čeprav je to dejstvo nekoliko nenavadno, vendar pa o-pravičljivo, ko na rezultatih letošnjih gospodarskih uspehov že lahko postavljamo prognoze za izpolnitev celotnega načrta. Ta predvidevanja pa so bolj kot optimistična, saj že dosedanji podatki kažejo, da smo letos presegli vsa tista povprečja v razvoju posameznih panog gospodarstva, ki jih predvideva načrt za nadaljnjih pet let. Tako je presežena letos raven industrijske proizvodnje za 16%, dočim naj bi bilo letno povprečje za pet let 11%; dalje je bilo preseženo povprečje v dvigu dohodkov, plačnega sklada in drugo.
Marsikdo bo vprašal, kako to, da je država po nekaj letih gospodarjenja na podlagi letnih gospodarskih načrtov prešla zopet na petletni načrt. Vprašanje je vsekakor zvezano s celotnim razvojem gospodarstva, potem ko naloge prvega petletnega načrta niso mogle biti
v celoti izpolnjene v postavljenih rokih. Znano je, da je pomenilo leto 1948 po gospodarski zapori z vzhoda leto gospodarskih težav in preorientacije gospodarstva v smeri, ki naj bi v bodoče preprečila take motnje. Potrebno je bilo dalje vskladiti notranji razvoj, kajti prišlo je do neskladnega Razvoja posameznih gospodarskih vej. Predvsem pa je bilo po utrditvi delavskega samo upravljanja v podjetjih, ko so podjetja prešla v roke delavcev, potrebno nekaj časa, da bi se uredili notranji materialni in drugi odnosi v družbenem življenju sploh. Uveljavljanje načel tržnega gospodarstva, to je proste konkurence na trgu, je imelo namreč mno go vplivov na ves gospodarski razvoj, pa tudi na družbene odnose, da je mo ralo poteči nekaj, čeprav kratkega časa, da se ti odnosi urede in umirijo.
ZA ZVIŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI
Novi petletni načrt predvideva v prvi vrsti, da se mora dvigniti življenjska raven prebivalstva; gre za osnovo napredka vsega družbenega sistema. Pri tem predstavlja industrija in njen razvoj še vedno osrednjo točko, kajti le ta lahko odigra glavno vlogo pri razvoju vseh ostalih gospodarskih panog. Zlasti je tu mišljeno kmetijstvo, katerega napredek je eden izmed glavnih pogojev splošnega razvoja, zaradi znane zaostalosti kmetijske proizvodnje. Petletni načrt pa naj bi zlasti vsklajal nasprotja v gospodarstvu in je zato bolj okviren, kot je bil prvi, ki je često natančno določal posamezne naloge, ki jih je bilo treba izvesti.
RAVNOVESJE V PLAČILNI BILANCI
Nekaj številk, ki jih predvideva novi načrt: razširiti in ustaliti je treba odnose z inozemstvom in do leta 1961 odpraviti prvi primanjkljaj v plačilni bilanci za tekoče potrebe. Zato več izvažati, uvoz pa skrčiti na najpotrebnejše. Družbeni bruto proizvod se mora do leta 1961 dvigniti za 57,6% ali 9 letno, kar pomeni od 3.340 milijard v letu 1956 na 5.260 milijard v letu 1961. Dalje se mora v tem času dvigniti narodni dohodek za 54,4% ali 141,1% nasproti letu 1956. -V skladu s tem bi se v petih letih zvišali tudi prejemki delavcev in uslužbencev za okoli 50%. (V tej zvezi naj povemo, da predvidevata nova zakona o javnih uslužbencih in novi pokojninski zakon že za prihodnje leto z januarjem zvišanje prejemkov in pokojnin v skladu z družbenim načrtom).
DVIG DENARNEGA OBTOKA IN DRUGO
Do konca oktobra se je denarni obtok dvignil na 117 milijard ali za 4.681 milijard več kot v septembru. Lani je denarni obtok dosegel konec oktobra raven 86,5 milijarde.
Primerjava z lanskim letom seveda ni v celoti utemeljena zaradi znatnega porasta gospodarskih dejavnosti letos in pa zaradi notranjih sprememb v načinu kratkoročnega kreditiranja v letošnjem letu. O tem bomo poročali posebej, ko bo z novim letom v celoti zaživel novi sistem po letošnji prehod-nji fazi in ko bodo banke lahko odobravale res le namenske kredite za kratkoročne namene. Sredstva za reden obseg poslovanja so namreč letos prejela podjetja od države in z njimi upravljajo sama.
OBVEZNO ZAVAROVANJE ŽIVINE
Omeniti moramo, da se pripravljajo določbe za obvezno zavarovanje živine,
ki bi zajemalo zdravstveno zaščito živine, dalje riziko za pogin in prisilni zakol živine. Delo naj bi v zvezi s tem zavarovanjem v začetku opravljal Državni zavarovalni zavod, kasneje pa naj bi se ustanovil poseben zavod, ki bi v posel vpregel zadruge. Te bi se tako -tudi utrdile v zvezi s svojo nalogo za dvig kmetijstva.
VELIKA GRADBENA DEJAVNOST
Dalje naj bi v tem pismu omenili veliko gradbeno dejavnost, ki je letos zajela Slovenijo in vso državo, da je prišlo že do pomanjkanja nekaterih vrst gradbenega materiala zlasti v Sloveniji. Doslej je dosegla vrednost gradbenih del v Sloveniji že nad 15,5 milijarde. Pri tem je bilo v gradnji in zgrajenih največ zgradb namenjenih za dvig družbene ravni, to je stanovanj in komunalnih naprav. Za prihodnje leto je pa predviden še nadaljnji dvig tako, da bo vloženih v gradnje okoli 30 milijard samo v Sloveniji. V Ljubljani pripravljajo gradnjo nad 10 stolpnic ali nebotičnikov, katerih gradnja se bo začela že v letu 1958.
UGODEN RAZVOJ TURIZMA
Končno naj omenimo še nekaj podatkov iz turizma za letos. Res je sicer, da niso dokončni, vendar pa do konca leta ne bo bistvenih sprememb. Letos je do konca septembra obiskalo Slovenijo skupno 1,470.621 gostov, od tega 21.705 inozemskih. V primerjavi z letom 1956 se je število gostov dvignilo za 37%, od tega 31% inozemcev. Seveda s tem še niso bili doseženi popolni uspehi, ki bi jih lahko dosegli. Brez dvoma pa je, da se položaj v našem gostinstvu stalno boljša in da razen železniškega prometa dosegamo tudi v prometu vedno večje uspehe. Kot vse kaže bodo namreč v letu 1958 zgrajene vse glavne cestne proge, ki vežejo naše kraje med seboj, poleg tega pa se pripravljajo velike zboljšave tudi v železniškem prometu, ki je prilično zaostal. Omeniti je trebb, da glavne železniške proge, preko katerih sta šli dve veliki vojni, niso bile popravljene že od leta 1914. Sedaj v celoti obnavljajo tisti del južne železnice, ki teče skozi Slovenijo in jo je precejšen del že tudi obnovljene. Tudi delo na elektrifikaciji proge od Postojne do Ljubljane nadaljujejo. Prišli so do Logatca,
V zvezi s turizmom bi omenili, da je Turistična zveza Slovenije objavila cene penzionov v zimski sezoni v Sloveniji. Te se gibljejo od 430 dinarjev navzgor do 1.600. Povprečne cene pa se sukajo od 600 do 800 dinarjev.
-žj -
Jz	v ^rr/io
VIL
OD STUTTGARTA DO MANHEIMA
Od Augsburga do Stuttgarta je precej dolga pot — 161 km. To sva z vespo napravila v treh dobrih urah. Iz Innsbrucka sva odšla ob 6. uri zjutraj ter sva z vmesnimi postajami v Augsburgu in na avstrijsko - nemški meji prevozila do 7. ure zvečer 290 km v najboljšem razpoloženju in brezhibnem udarjanju motorčka. Sonce je pravkar zašlo za temnimi švabskimi gozdovi, ko sva se spuščala po senčnati cesti v kotlino, kjer čepi znani Stuttgart med dvema hriboma skoraj zakopan.
V STUTTGARTU JE ŽIVEL FILOZOF HEGEL
Zdaj sva že bila na tem, da bi lahko še isti dan dospela v Manheim. Dan je bil lep in topel. Obetala se je torej mirna in svetla noč. čemu ne bi obšla kar na hitro Stuttgart po njegovih glavnih ulicah in torej nadaljevala pot po zapeljivi avtocesti proti Renski dolini? Prevoziva nekaj večjih ulic v spodnjem delu mesta, ki ne nudi v svoji starinskosti nič kaj posebnega. Zdel se je prav tako zaspan in mrtev kot Augsburg. Kakšna razlika med temi mirnimi nemškimi mesti in živahnostjo po italijanskih mestih v poletnih mesecih! Pač nekaj Nemcev gleda zaspano skozi okna. Ali je to polmilijonsko mesto? Ali je to središče Wurtemberške, nekdanji sedež deželnega kneza, veliko industrijsko in kulturno središče, kjer je filozof Hegel ustvarjal svoja neumlji-va filozofska dela? Tu ima Hegel tudi svoj spomenik. Zakaj je tako malo ljudi na ulicah Stuttgarta? Morda pa so
meščani šli v znameniti park, v katerem rastejo že stoletja mogočna drevesa, prenesena iz raznih delov sveta. Pravijo, da je to najlepši park vse Nemčije. V okolici parka je videti nekaj lepih vil. Novejši del mesta je zgrajen na pobočjih med drevjem. Večerne živahnosti in promenade ni bilo videti, ulice so skoraj izumrle. Zato sva jo kmalu ubrala nazaj po isti poti navzgor na avtocesto. Sicer pa mesta v kotlini niso bila nikoli preveč prijazna.
NAZAJ PROTI RENU
Ura je 8. zvečer. Prve žarnice so že zažarele, ko sva zopet drvela proti Renu ob jasnem, zvezdnatem nebu. Pol milijonsko mesto je že spodaj pod nama v morju žarnic, naju pa obdaja od vseh strani gosta, črna hosta. Le avtomobilske luči z druge strani ceste naju neznosno slepijo, a cesta vabi neusmiljeno naprej! Voziva mimo industrijskega mesta Pforzheima, ki komaj gleda iz tovarniškega dima in megle globoko v dolini, kjer se svetlikajo mestne luči. Po polurni vožnji zagledava novo morje žarnic sredi črne, gozdnate pokrajine. To je zgodovinski Karlsruhe — mesto Karla Velikega, nemško-rimskega cesarja iz VIII. stoletja. Noč pač ni primeren čas za ogledovanje mest. Zato se ustaviva v udobni okrepčevalnici. Za 7 mark (okoli 1000 lir) so nama postregli z dvema čašama piva in klobasama s kruhom. Vzameva
še zadnja 2 litra mešanice (po 0,80 DM
—	okoli 100 lir), ki nama bosta več kot zadostovala do Manheima. Pet litrov od Augsburga za 230 km poti pa le ni preveč.
čeprav smo v začetku avgusta, je teh krajih noč vlažna in neprijetno hladna. Topli površnik naju ni mogel dovolj pogreti. Obema se tudi že močno dremlje. Napenjava zadnje sile, ki jih nama jemlje nadležni spanec. Končno je Manheim — cilj najinega potovanja
—	na vidiku. V jutranjih urah.se voziva po bavarsko-švabskih pokrajinah proti zapadu v Rensko dolino. Okoli polnoči se je del avtoceste ločil proti Manheimu, drugi del pa teče naprej proti Frankfurtu. Tudi Manheim je o-vit v sivo meglico, izpod katere se komaj vidijo zadnje luči mestne razsvetljave. Številni dimniki nama oznanjajo novo industrijsko središče. Nedelja je in le tupatam se kak zakasneli nočni gost še potika po ulicah. Prav tak, ki se ga je pošteno nakresal, nama je še zmogel pokazati pot do ulice, v kateri so nas že dolgo pričakovali. Končno sva na cilju. Iz Innsbrucka do Manheima sva prevozila 492 kilometrov.
KONČNO V MANHEIMU
Ura je ena po polnoči. Noč je jasna in posuta z zvezdami. Bila je lepa nedelja — ena izmed zadnjih v tem poletju. Zadnji ponočnjaki se spravljajo spat. Ulice so skoraj prazne. Močne žar-
nice osvetljujejo dva velika mosta, ki nista daleč drug od drugega; brvi pelje čez Ren, drugi čez Neckar. Sredi mesta nas ustavita dva nemška prometna policaja, ki sta na džipu pridrvela kdo ve od kod. Ko sva spraševala za ulico naših znancev, sta nama natančno povedala za pot v Kafertal, kjer je veliko ameriško vojaško naselje »Franklin Roosevelt village«. To je kakih 5 km zunaj Manheima.
Končno sva dospela na cilj potovanja srečno in dobro razpoložena. Bila sva sveža, čeprav sva ta dan prevozila 492 km, in sicer v 20 urah s presledki 5 do 6 ur. Od Trsta do Manheima pa je 852 km. Prvega dne potovanja sva prevozila 130 km manj. To pa zaradi tega, ker je cesta šla skozi strme Dolomite. Bencina sva potrošila v Nemčiji 13 litrov mešanice, ki je stala točno 5096 lir (10,4 DM); iz Trsta po gorskih poteh čez Innsbruck do nemške meje pa 12 litrov. Skupno torej od Trsta do Manheima je vespa porabila 25 litrov. Prvih 12 litrov je stalo 2040 lir, drugih 13 litrov pa 1549 lir (v Nemčiji je bencin mešanica cenejši kot v Italiji — 1 liter stane 120 lir).
Celotna pot do Manheima naju je stala točno 3589 lir.
Manheim je mesto veliko kot Trst. Razprostira se v ravnini in je v prvi vrsti industrijsko - trgovsko mesto. Nekoč je bil upravno središče badenske kneževine in sedež badenskih knezov-
palatinov. Njihov dvorec je precej podoben dunajskemu v Schdnbrunnu, ki sva ga videla na povratku čez Dunaj. Leži ob obali Rena; danes so tam muzej, neka strokovna šola in sodni uradi. Iz stavbe se še sedaj blesti nekdanje bogastvo teh deželnih knezov, ki so gospodovali nad Nemčijo. Ta je bila takrat razdeljena na 36 takšnih dežel. Vsepovsod naletiš na ostanke nekdanje moči in sijaja deželnih vladarjev.
V Heidelbergu, ki je samo 20 km od-dalje od Manheima, je tudi takšen veličasten ostanek knežjega gradu iz prejšnjih stoletij. V 17. stoletju so ga Francozi požgali, ostala pa je sprednja stran gradu, ki še danes priča o veliki gradbeni umetnosti v tistih časih. Veliko pozornost v kleti vzbujata tudi dva ogromna soda, ki držita 220.000 oziroma 45.000 litrov. Heidelberg je bil sedež hesenskih knezov. To mesto je znano po svojem slavnem vseučilišču ter je najlepše med vsemi mesti v gornji renski pokrajini. Čudno, kako se je na tem malem ozemlju zgrnilo toliko mest. Nedaleč od Manheima ob Renu so Worms, Mainz, Frankfurt ob Menu, Wiesbaden ter dalje Koblenz, Bonn in Koln ob Renu. Proti severu pa Kaiserslautern, Speyer, Ba-den. Po vseh teh mestih vidimo poleg znamenitih katedral in srednjeveških rotovžev (v kolikor jih ni uničila vojna) nešteto tovarniških dimnikov, ki se dvigajo iz velikih industrijskih obratov.
I. L.
(Se nadaljuje)
»TOPS« IZDELUJE PISALNE STjK
JE. Tovarna pisalnih strojev TOP^L Ljubljani izdela okoli 30 pisalnih ST jev na dan, in sicer 15 do 20 navad1 * * * V* tipa »Emona« in 15 prenosnih piša*1* strojev »Sava«. »Emona« je stroj do1*1 če zamisli, medtem ko izdelujejo s*1! »Sava« z uvoženimi deli. Tovarna
deluje tudi razmnoževalne stroje
stetner«, ki jih sestavljajo iz uvoze* delov. Tovarna je bila ustanovljena1» ta. 1953. Računain Ha ho loto«; ,
ta 1953. Računajo, da bo letos tP la 4.000 strojev, do leta 1961 naj ^ proizvodnja dvignila na 8.000 stroj1 na leto.
ifucc.
L BERNARDINO
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAšd KRAVATE ITD.
TRST
Ulica S. LAZZARO Telefon 23-810
;Se,
■isto
Vads
.:siho
K
Soi
V
Si
.M he :
ta o llovnc o v
A. Danaggid
TRIESTE
Ubtanouljma leta 191%
doč
6)e k(
,Gosti "k tc
Wa (
'fje
IMPORT-EXPORT
00°
2uloga Uaga za ienblte
in moike oSleke
in podtot1
o°o
TRST- RIVA TRE NOVEMBRA > TKI.. 34-883
TELEGRAMU OONAGSIO
CHIESAGRECI
TRIESTE
URAH IN ZLATARNA
l/l/llkol} 'Kalel - TRSI
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 09-881
Dre najboljšiii znamk, velika izbira
zlatih okraskov za vse prilil10 _____________________________________^
=	91
TRST, Ul.
VISTA
Carducci 15, tel. 29-65A
Bogata izbira naočnikov, daljno' gledov, šestil, računal in p°' trebšiin za višje šole, toplomerom in fotografskega materiala.
°bnti
v
lž>čna 'ha <
Vi
lt>i v
N«,
■kini;
Se
['kžbe
Mai
Mio
Pa
J let Ma 'ha ]
V ■
!a 0 S01
‘‘Hžbi
°4bi
fai
Ne '■ e "hka
h
s
»%
Vozni red avtobuso« za Jugoslavijo
Odhod:
Odhod:
Odhod:
Odhod:
p
(SA 1:
Proga: Trst - Postojna - LjubljaB9
Vsak dan. iz TRSTA ob 18.00 iz LJUBLJANE ob 6.30
(SAP - Ljubiji Vsak dan. četrtek in nedeljo, iz TRSTA ob 7.30 iz LJUBLJANE ob 16.20
Proga: Ljubljana - Postojna - Go^e, Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00	,
(AUTOTRAi"
Proga: Trst - Herpelje - Kozin*
Vsako soboto.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 in 13.10 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 in N>'. .
(AUTOVIE CARSlCtffk
k3' če '%
Ki
k če 1 a bite;
V
>
K
tku
hitn.
hitic 5' Čf
L »zi ibite
ZtlE
Ta , v ■ hosii
K
n,02' 'tu i
hrae;
N :
■vka
Ne;
Asa
Ma
Odhod
7.30 8.35 8.50 9.25
10.30
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA
Obratuje vsak dan.
Trž: Pi
Na
TRST
SEŽANA
SENOŽEČE
POSTOJNA
LJUBLJANA
1
1«
“kiti
<( Tor, *an(

iis
tlli
.N
'■hrte
Ko
Prevažajo se samo potniki, ki p°*j jo preko meje. Nadaljevanje do h* od 16. junija do 15. septembra.
OPOZORILO. Opozarjamo potnike* K < je ostal vozni red na avtobusni PtC! med Trstom in Ljubljano tudi h*, letne sezone, to je od L oktobra he, neizpremenjen. Avtobusi torej vozlJ*\ 2, vedno vsak dan, to je kakor v »k sezoni.
»AUTOVIE CARSICHE« — TRS* AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00	odhod TRST prihod 1°I 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh-Vozi vsako sredo in soboto-
Proga: Trst — Opčine — Sei*1111 V veljavi od 7. aprila 1957
Odhod Iz Trsta vsak petek in V1 * v i soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SA^
—	vsak ponedeljek in vsako ne^j ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNP
Odhod iz Sežane vsak petek in 5 . to ob 9.30 in 18.30	(SAT/S--«
—	vsak ponedeljek in vsako neofj -
ob 14.30	(SLAVIT

PROGA TRST — FERNEčE Odhodi s Trga Libertii Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 15, 18.55.
Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.1L 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30,
Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 15.40, 18.55.	|
Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50,
16.50,	17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50,
20.50,	21.45, 23.10.

Cet, JSovt kka
Nk
Ost Tor % Ks
Sre' rNi
K
do N
N
sat hjo
N
Sij
k N
K,
‘ne
Nn . d0 'ice
■!&a
Pri-
h
K
j?' 11 f
10
Sh
»EDE 2. TRST - Ul. ICA FABIO PILZI ST. lOM
TELEFON St. I«.as
isa^lpj
^TPSPOCARSKF.GA ZTlRll/T!NJAl
Trinajsta plača = božična nagrada

. svojim uslužbencem božično ki znaša za osebje z uradni-jj, kvalifikacijo 1 mesečno plačo, za d6 z delavsko kvalifikacijo pa pla-13 a ,|oa 26 dnevnih dni. Če se je seveda ^vno razmerje začelo, oziroma kon-v teku leta, pripada uslužbencem ttlerni del enomesečne plače ozi-Plače za 26 delovnih dni; pri 86 doba izpod pol meseca ne šte-(.a°čim se doba iznad pol meseca kot cel mesec.
^sUnski obrati: Vsem uslužben-..,’ tako z uradniško kot z delavsko 'tikacijo pripada kot božična na-t a enomesečna plača oziroma njen ( 2lberni del, če se je delovno raz-prenehalo ali začelo v teku le-

IS
38!
an®
Ija«
delovne pogodbe da so delodajalci dolžni
n» ■ v
zd£* J6, kolektivne bi; )i^ldevajo,
of ills,a!'t ob božičnih praznikih svojim ijs,bericem božično nagrado ali tri-J*1 Plačo. Načelno znaša božična ^ada eno mesečno plačo, vendar jjbo tu v kratkem podati zadevne za posamezne sektorje gospo-j^ega udejstvovanja:
^P°vinski sektor: Na dan pred bobi praznikom mora delodajalec iz-
^ sorazmerni •lavec
pripada ena mesečna plača, delovsko kvalifikacijo
ir‘! v teku leta.
•wUstrijski sektor: uslužbencem z ^ biško kvalifikacijo pripada kot , cba nagrada E^bencem z
k*ača za 200 ur dela, če je to osebno zaposleno v obratu vse leto. bh je bilo v obratu zaposleno le *6ta, mu pripada kot božična na-k a sorazmerni del enomesečne ozi-a Plače za 200 ur dela. la Vseh sektorjih se kot plača, ki je , osnova za izračunanje božične , ade, štejejo osnovna plača, izred-t;.?oklada in vse druge sestavine ženskih prejemkov.
,bitki od zneska božične nagrade pridobninskega davka kat. Hjoj • M. Cat. C2) se pa računajo
I- božična nagrada ne , ka 18.461 lir, ni
!eoo„
[SV k\
jot1'
A>'
4% C8( 'ie
ifP en v obratu celo leto. V primeru (’ l*:a delovnega razmerja v teku le-, oziroma njegovega prenehanja v leta, ko uslužbenec prejme so-'Ooini del enomesečne plače, se cu-• odbitki na račun pridobninskega tjKa kategorije C2 računajo temu
'borno.
Vsa
j Podrobnejša pojasnila prejme-lani v tajništvu SGZ.
kovine med božičnimi prazniki
^Nik javnih lokalov za
PRAZNIKE
iraška kvestura je določila za bliž-Pfaznike naslednji umik:
lt^bprto vso noč: od 24. do 25. decem-’ od 3i. do 1. januarja, od 1. do 2. Uarja 58 in od 5. do 6. januarja 58.
TRGOVIN MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI
'rek, 24. dec.:
tadi eno uro prej kot ponavadi.
ri5t ^4. aec.; Vse trgovine lahko JiitL16!0 odprte do 20.30, trgovine z je-m pa se lahko odprejo popold-
25. dec.: Vse trgovine bodo ■ razen cvetličarn, ki bodo od-

3i j« .
^ it
odprte od 8. do 21.30.
26. dec.: Zaprte bodo vse lalf iii6|',lne razen prodajaln kruha in i j karn, ki ostanejo odprte od 7. do Ijj bre. cvetličarne od 8. do 13; i '‘čarne od 8. do 21.30 ter mesnice, “Stanejo odpre od 6. do 11. ure.
31.
-iir
^ne od 8. ao 2Uo.
^bota‘ 4. jan.: dan pred dvema tJjbkoma. vse trgovine lahko osta-odprte do 20.30.
5. jan.: običajni nedeljski po«
dej! . •Ji!' i.
°d 8. do 13. ter slaščičarn, ki osta-
dec.: Vse trgovine osta-odprte do 20.30. vštevši
Zaprte bodo vse tr-cvetličarn, ki ostanejo do 13., in slaščičarn od
=“■ j etieyefe. 6- jan.: Zaprte bodo lt|. trSovine. Izjeme: pekarne in mle-\i,e, ostanejo odprte od 7. do 12., 8 ‘bearne od 8 do 13., slaščičarne od *ip»°	mesnice od 6. do 11., briv-
1 e in
fotografski
do
ateleji od
8. do
OBVESTILO
članom, ki ima-hladilnike, naj pravočasno
jfcSf r,sem
1° letno pristojbino za obnovo za-boga dovoljenja pred potekom let-t)otreyavnosti, da se tako izognejo ne->u bdim in precejšnjim denarnim m, bi. Prošnjo je treba predložiti na

°Vanem papirju za 100 lir, prilo-Pa še namesto dosedanjega kolka ^ bO iir kolkovani papir za 100 sku-it,^. Potrdilom o plačilu zadevne pri-
Obnova licenc
Tudi letos je napočil čas, ko je treba obnoviti nekatere upravne dovolilnice (licence) za izvrševanje gospodarske dejavnosti ali pa vsaj plačati letne pris.ojbine. Kakor že /ouno. so dovolilnice, ki jih izdajejo organi javne varnosti (kvestura), in druge, ki jih izdajejo občine, ter tudi take, za katere je treba imeti občinsko dovoljenje poleg dovoljenja organov javne varnosti. Za dovolilnice javne varnosti morajo lastniki javnih lokalov (barov, gostiln m kavarn) plačati do 3!. decembra s položnico, naslovljeno registrskemu uradu, sledeče zneske:
a)	za dovolilnice za alkoholne pijače okolica 1.804 lir in za dovolilnice za alkoholne pijače z nad 21% pa 8.030 lir;
b)	za dovolilnice za alkoholne pijače mesto 4.510 lir in za dovolilnice za alkoholne pijače z nad 21% pa 16.035 lir. Teh dovolilnic ni treba obnavljati, temveč jim le priložiti potrdilo o plačilu zahtevane letne pristojbine. Do 31. decembra je treba plačati tudi 1.000 lir za obnovitev dovolilnice za proizvajanje špiritov. Pristojbino je treba plačati s položnico, ki jo prejmeš v tehničnem uradu za proizvajanje v ul. Palestrina 4, pri Italijanski banki; nato predložiš ome-
njenemu uradu prošnjo na kolkova nem papirju za 100 lir in kolek za 100 lir ter potrdilo o plačilu letne pristojbine. Do gornjega roka je treba obnoviti tudi občinsko dovolilnico Urada za higieno: s položnico je treba nakazati registrskemu uradu letno pristojbino v znesku 3.006 lir, nato pa predložiti Higienskemu uradu v ul. Cavana prošnjo za obnovo dovolilnice s priloženim potrdilom o plačilu letne pristojbine.
Vse druge dovolilnice, ki jih izdaje občina in to za trgovine jestvin, mlekarne, cvetličarne, prodajalne čevljev, manufakturne trgovine, trgovine sadja, drvi in kuriva, je treba predložiti samo v vidiranje na občinskem uradu , v ul. Malcanton do 31. januarja prihodnjega leta. Tudi za pekarne je treba obnoviti dovolilnice do 31. januarja, toda plačati je treba letno pristojbino, ki jo določi Trgovinska zbornica po ugotovitvi kakovosti posameznih peči. Za obnovo te je treba sestaviti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir, priložiti kolek za 100 lir ter vse izročiti v uradih Trgovinske zbornice. Vsa pojasnila v zvezi z obnovo dovolilnic in plačilom letnih pristojbin, prejmejo na tajništvu našega združenja. * * * * v vi
Eniški obrati: Osebam, zaposle-v obrtniških obratih, pripada kot nagrada plača za 200 ur, ozi-del te plače, če je izstopil iz obrata ali stopil
presega nobenega odbit-
č.e božična nagrada presega zne-Ij !8-46i a ne doseže zneska 10«? *'r’ se računa odbitek v izmeri “ na razliko med 240.000.- in zne-l1’ ki ga dobimo, če znesek božič-aagrade pomnožimo s 13;
božična nagrada presega lir a ne doseže zneska 73.846.- lir, Jbitek računa v izmeri 4,40% na 'ni znesek božične nagrade; ae božična nagrada preseže 73.816 j,,a ne doseže zneska 80.000- lir, se ,'tek računa na celotni znesek bo--ij6 nagrade, delno v izmeri 4.40%, . ^ v izmeri 8.80. Del božične nagra-ki je v tem primeru podvržen od-a v izmeri 8.80%, je vsota, ki jo j "no, ako od produkta: 13 plača "ožena s 13, odbijemo 960.000 - lir;
-' božična nagrada znaša 80.000., j °2iroma, ako presega ta znesek, se : 'tek računa v izmeri 8.80 na celot-
2nesek
Ta
Praktična pravila veljajo seveda Primeru, ako je bil uslužbenec
TRIJE SENATORJI '
Z V TRŽAŠKO OZEMLJE
Senat je sprejel zakonski osnutek, ki določa, da bodo občine na Tržaškem ozemlju volile 3 senatorje. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo zbral največ glasov. Kandidatno listo mora podpisati najmanj 300 volivcev, največ pa 500. Okrožni volilni urad bo pri prizivnem sodišču v Trstu. Zakonski načrt mora odobriti še poslanska zbornica.
ALI JE ITALIJA POZABILA NA TRST?
Za tržaško gospodarsko krizo se je pričel zanimati tudi tisk izven Trsta. »I/Europeo« je posvetil tržaškim gospodarskim razmeram dolg članek, ki ’ ga je napisal Giorgio Bocca. Po njegovem mnenju se v Rimu premalo zanimajo za tržaške gospodarske in socialne težave. Podoben članek je objavil tednik »Der Standpunkt« v Meranu pod naslovom »Ali je Italija pozabila na Trst?« Pisec Edvard Jaime pravi, da je bil Trst v avstrijskih časih eno izmed najbogatejših mest v Evropi. Tržaške banke so tedaj razpologale z 2 milijardama zlatih kron, za tiste čase je bil to silen denar.
PROTEST TRŽAŠKIH TRGOVCEV PROTI TROŠARINAM
Na sedežu Združenja trgovcev v Trstu je podpredsednik združenja dr. Cor-dovado zbranim tržaškim časnikarjem razložil resen položaj tržaške trgovine na drobno, ki je nastal zaradi povišanja trošarin na razne vrste potrošnega blaga. Italijanski zakon št. 703 pooblašča sicer občine, da v primeru primanjkljaja v občinskem proračunu poviša razne trošarine; vendar se tega zakona, ki velja v Italiji od leta 1952, doslej še niso upali raztegniti na Tržaško ozemlje, ker so se v Rimu zavedali, da preživlja tržaško gospodarstvo hudo krizo. Lansko leto je bil napravljen poskus, da bi ta zakon raztegnili tudi na Tržaško, toda občinski svet ga je na pritisk trgovcev in prebivalstva zavrnil. Končno je prefekturni komisar na tržaški občini te dni izkoristil pooblastila tega zakona in znatno povišal trošarine. Po tem ukrepu bo trošarina na tkanine in oblačila povišana 3,6-krat, na obuvalo 4,5rkrat, na cvetlice 3,7-krat, na ure in zlatnino 12,5-krat itd. Po izvedbi teh poviškov bodo trošarine celo višje kakor v Milanu, Turinu in v drugih mestih, kjer je gospodarstvo v polnem razmahu. Tržaški trgovci bodo napeli vse sile, je dejal dr. Cordovado, da preprečijo izvedbo tega ukrepa ali ga vsaj omilijo.
BELEŽNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE. Tudi letos je Dijaška matica izdala namizni beležni koledar za leto 1958. Koledar stane 300 lir. Čisti izkupiček gre v podporo revnim slovenskim dijakom. Tiskarsko delo je čedno izvršila tiskarna »Graphis« v Trstu.
BOŽIČNA DREVESCA so že v prodaji na tržaških trgih. Gene so nekoliko višje, kakor lansko leto. Cena boljšim in večjim drevescem se suka med 1000-5000 lirami. Sedanje pošiljke so prispele iz Slovenije.
KLUB SLOVENSKI FOTOAMATERJEV je bil te dni ustanovljen v Trstu (Rimska ulica - via Roma 15).
NIŽJE CENE BENCINA? Iz Rima poročajo, da bo na prihodnji seji medministrski odbor verjetno sprejel ukrep, po katerem se bo cena bencinu znižala za 5 ali 6 lir pri litru.
SMRT. V Trstu je te dni umrl lesni trgovec Friderik Kerkoč, doma z Vi-
pavskega; pred vojno je deloval v Jugoslaviji, po vojni pa se je preselil v Trst. Umrla je tudi Karla Adamič, ro/
jena Brežan, iz Boljunca. Rajna je bila mati direktorja »Centralspeda« v Trstu, dr. Adamiča. V starosti 92 let je na Op-
činah umrla Uršula Sosič, vdova Da-nev, mati zdravnika in prosvetnega delavca dr. Antona Daneva. Nedavno so
v Dornberku pokopali Štefanijo Harej, rojeno Vidmar, mater prof. dr. Zorka Hareja v Trstu. V Sežani je umrla Viktorija Grmek, mati predsednika Sežanske občine Alfonza Grmeka. Vsem prizadetim naše sožalje. .
NEVELJAVEN DENAR. Dne 30. novembra je zapadla veljavnost bankov-, cev po 1 in 2 liri. Papirnate lire se zamenjajo do 31. decembra pri pokrajinski zakladnici (Tesoreria provinciale).
ŠTEVILO BREZPOSELNIH v Trstu je v oktobru narastlo za 164 enot. Tako je bilo konec tega meseca 17.097 ljudi brezposelnih. Odstotek brezposelnosti znaša v Trstu 17,76, za ostalo Italijo pa le 9,4.
TUJE NAROČILO TRŽAŠKIM LADJEDELNICAM. Indonezijska vlada je naročila pri tržaški ladjedelnici »San Giusto« štiri 940-tonske tovorne ladje.
OBMEJNI PROMET. Novembra meseca je prestopilo mejo med Italijo in Jugoslavijo 474.857 oseb; oktobra meseca pa so zabeležili nekoliko manj prehodov: 460.883.
GOSTOVANJE NOVOGORIŠKEGA ZBORA V TRSTU IN GORICI. Ženski, moški in mešani pevski zbor največje jugoslovanske tovarne pohištva v No-
vi Gorici bodo v kratkem gostovali v Trstu in Gorici. Zbor šteje 75 pevcev, izključno mladih delavcev in delavk. V zadnjih letih so se že proslavili s številnimi gostovanji v raznih krajih Primorja in drugod v Sloveniji. Naštudirali so tudi stilni koncert pesmi pokojnega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca.	— mar —
PO PODATKIH OKRAJNE TRGOVINSKE ZBORNICE V NOVI GORICI
so v mesnicah vzdolž državne meje v goriškem okraju v prvem polletju letos prodali milijon 88 tisoč kg raznih vrst svežega mesa. Lani v isti dobi je prodaja dosegla 783 tisoč kg, predlanskim pa 610 tisoč kg. V prvem polletju letos je prodaja mesa v primeri z istim razdobjem lani narastla za 39%. Poraba mesa naraste običajno vsako leto za kakih 5-6%; ostalo povečanje prodaje je treba pripisati obmejnemu potniškemu prometu med Jugoslavijo in Italijo.
— mar —
PRODAJA MESA OB MEJI
NOVOLETNA NAGRADA V JUGOSLAVIJI. V smislu odloka Zveznega izvršnega sveta bo novoletna nagrada znašala 50% skupnih rednih mesečnih prejemkov. Pod tem je razumeti osnovno in dodatno plačo, položajno doklado in posebne doklade. Novoletna nagrada bo izplačana vsem uslužbencem in delavcem, ki so bili na dan 25. decembra 1957 v delovnem razmerju pri zveznih organih in ustanovah ter zveznih ustanovah s samostojnim finansiranjem.
JUGOSLOVANSKI VAGONI ZA E: GIPT. Tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu je dobavlja Egiptu prve vagone za prevoz živine. Po naročilu bo izdelovala še druge vagone za Egipt.
Okoli lekarne v Sesijanu Šolski patronat - koristna ustanova
Zaradi nameravanega odprtja nove lekarne v Sesijanu, ki pripada devin-sko-nabrežinski občini, se je te dni vnela dokaj ostra polemika. Da bi si ustvarili jasno sliko, smo poizvedovali na občinski upravi ter pregledali pravne določbe, ki jih vsebuje pravilnik o farmacevtski službi, objavljen z odlokom št. 1706 z dne 30. septembra 1938 (Gazzetta Ufficiale z dne 13. novembra 1938). Glede odprtja novih lekarn odloča prefektura, ki sporazumno s prizadeto občinsko upravo odloči, ali je v določeni občini potrebna nova lekarna. Sedanja občinska uprava' v Nabrežini je dala svoj pristanek, da se odpre v Sesijanu nova lekarna, ker je razdalja iz Sesljana do lekarne v Nabrežini velika in ker je tudi prebivalstvo Sesljana narastlo. Sedanja uprava zagovarja svoj sklep tudi s tem, da je prejšnja uprava izrazila podobno mnenje višjim oblastem. v smislu zakonskih določb razpiše prefektura mesto novega lekarnarja in posebna prefekturna komisija odloči, kateri lekarnar ima prednost, in sicer na • podlagi doseženih študijev in prakso v tem poklicu.
Po omenjenem sklepu devinsko- na-brežinske občine v Sesijanu je polemika, ali je lekarna v Sesijanu potrebna ali ne, že odveč. Vprašanje je zdaj, komu bo podeljena nova lekarna. Jasno je, da gre to mesto domačinu, če že Slovenci nimamo v vsem Tirstu niti ene lekarne — in v Trstu jih je kar 46 — potem pripada vsaj na deželi, kjer je naš živelj v premoči, lekarna slovenskemu lekarnarju. Prejšnja občinska uprava v Nabrežini je dala svoj pristanek, da bo na to mesto postavljena domačinka, ki se je potegovala zanj. Istega mnenja je tudi sedanja občinska uprava. Zato bi bilo toliko manj dopustno, da bi se mesto podelilo tujcu, in še celo brez razpisa.
Beseda patronat zveni čudno, ker ni domača. Pomeni nekakšno očetovsko pokroviteljstvo in skrb za revne šoloobvezne otroke, ki so nujno potrebni pomoči in podpore. Ker je takšnih o-trok posebno med Slovenci na Tržaškem ozemlju zelo mnogo, saj je večina iz delavskih in slabo plačanih družin srednjega stanu, bo dobro, če si o-gledamo bistvene naloge te koristne u-stanove.
Po zakonu o občinah je vsaka občina dolžna ustanoviti oddelek za,šolski patronat. Ta ima svoj upravni svet, v katerem sedijo delegati šolskih ustanov, predstavnik šolskega skrbništva, šolski nadzornik, predsavnik občine in predstavnik staršev. Sredstva zbira patronat iz rednih članarin stalnih članov, ki so lahko tudi starši šolskih otrok in razni dobrotniki in ustanove. Redne podpore je obvezna dajati vsaka občina iz vsakoletnega občinskega proračuna. Največji del pa prispeva država po ministrstvu za javno šolstvo. Nekaj denarja prejme patronat tudi iz izkupičkov od prodaje spričeval, raznih prireditev, kinopredstav, v ta namen prirejenih, darov itd.
V tržaškem patronatu, ki je enotna podporna šolska ustanova za italijan-
ske in slovenske šole, so tudi predstavniki slovenskih šol. Njegovo prizadevanje gre za tem, da enako pomaga vsem revnim otrokom ne glede na šolo, ki jo obiskujejo. Kakor lansko leto, tako je tudi letos občina pod nadzorstvom patronata razdelila nad 3000 obrokov tople hrane vsak dan. Patronat je lani podaril revnim otrokom iz svojih sredstev čez 800 parov čevljev, 150 raznih oblačil in perila. Nekaterim učencem plačuje tudi tramvajske in avtobusne vozne listke. Patronat daje tudi podpore za nabavo zdravil itd. Teh podpor so bili lani deležni, in tako upamo, da bo tudi letos, tudi revni otroci na slovenskih šolah, ki spadajo pod tržaški patronat. Samo otroci na strokovnih šolah so prejeli nad sto parov čevljev.
Sčasoma bo ta koristna ustanova še bolj razširila svoje delovanje, ko bo razpologala z večjimi denarnimi sredstvi. Zato pa je dolžnost vsakega, ki le zmore, da se spomni šolskega patronata tudi z najmanjšim darom, ker bo s tem olajšal revščino otrok, ki jim starši zaradi posebnih razmer, zlasti zaradi brezposelnosti in bolezni, ne morejo pomagati.
Iv.
Med Italijo in tujino
MfR
PREUREDITEV DOLOČIL O BANČNIH OVERILIH
S 1. decembrom je stopil v veljavo min. odi. z dne 25. 10. 1957, objavljen v rimskem Uradnem listu 22. 11., ki vsebuje naslednje nove predpise o bančnih overilih (denunce — benesta-re bancari):
Uvoz in izvoz blaga, ki gre po obstoječih predpisih čez carinarnico in katerega vrednost presega 250.000 lir, dovoljujejo carinarnice proti predložitvi bančnega overila, ki ga izda Italijanska banka ali pooblaščena banka (banca agente o aggregata). Ce pa gre za blago, ki je podvrženo ministrskemu uvoznemu ali izvoznemu dovoljenju (licenci), je treba predložiti carinarnici tudi ustrezno licenco. Za posebne primere pa sme ministrstvo odrediti, da sme izdati bančno overilo samo Italijanski devizni urad (Ufficio cambi) ali njegovo predstavništvo pri Italijanski banki.
Kar zadeva uvoz in izvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 50.000 lir, odslej ni več potrebna predložitev niti bančnega overila niti posebne prijave (denuncia), ki so jo do sedaj zahtevali po odloku z dne 30. 6. 1956; pac
Mnogo ljudi na sejmu sv. Andreja
Mlado in staro v Gorici in okolici je nestrpno pričakovalo tradicionalni Andrejev sejem. Vsi so hoteli napraviti korak nazaj v svojo mladost za nekaj dni in se nedolžno zabavati v raznih zabaviščih »Luna parka«. Okoličani, zlasti še,Slovenci s tostran in onstran meje, pa So nestrpno pričakovali sejem, na katerem bi si kupili precej koristnih stvari za dom in družino, Andrejev sejem spada namreč v preteklost in je bil najprej le navadno trgovsko sejmišče, kolikor jih je bilo precej v kmečkih krajih. Sejem je trajal več dni, višek pa je dosegel na prvi ponedeljek v decembru, ko so se v mesto zgrnili kmetje iz Vipavske in iz Soške doline, s Krdsa in z Brd. Prihajali so s polnimi vozovi kmečkega blaga, ga prodali in nato nakupili vse kar so v naslednjem letu potrebovali doma. V številnih gostilnah, ki so bile takrat vse slovenske, so seveda pustili precej denarja.
V letih med prvo in drugo svetovno vojno pa je sejem sv. Andreja začel izgubljati svoj izključno trgovinski značaj. Vedno več prostora so zavzemala razna zabavišča, vrtiljaki, strelišča, o-troci pa so se gnetli okrog prodajalcev »mandorlata«, ameriških lešnikov in pi-sanobarvastih balončkov. Potem je tehnika tudi v teh zabaviščih zavzela vedno večje mesto. Na Telovadnem trgu, na obširnem prostoru poleg zelenjadne-ga trga, na Trgu sv. Antona so bila razpostavljena zabavišča, medtem ko so na Travniku in na obširnih praznih površinah okrog njega razgrnili svoje blago številni kramarji, ki so z donečim glasom skušali vzbuditi zanimanje pri kmetih. Na Trgu sv. Antona pa je deloval v sejemskih dneh tudi cirkus, ki je bil vedno poln.
Po drugi svetovni vojni, ko je bila potegnjena nova državna meja, je Andrejev sejem izgubil svoj trgovski značaj. Kramarjev je bilo vsako leto manj, nekaj dni so ostajala v mestu le zabavišča, ki so pritegovala mestne ljudi in ljudi s slovenskega podeželja, ki je o-stalo pod Italijo. Dotok Furlanov je bil le malenkosten.
Pogodba o obmejnem prometu, ki so jo leta 1955 podpisali v Vidmu, je dala tudi Andrejevemu sejmu nove ko-rislne injekcije. Kramarji so zopet navalili na Gorica, ker so dobro poznali
okuse svojih bivših odjemalcev. In če je bil lanski dotok Jugoslovanov v Gorico še majhen, je bil letos v sejemskih dneh vprav velikanski. Sejem se je pričel že zadnje dni novembra, dosegel je višek v nedeljo 1. decembra in naslednji ponedeljek, ter se je nadaljeval še nekaj dni. Računajo, da je v teh dneh prišlo v Gorico več kot 20.000 jugoslovanskih državljanov, kar je vsekakor precej, če pomislimo, da pride s propustnico v Gorico mesečno okrog 50 tisoč Jugoslovanov.
Na žalost pa postaja sejemski prostor vsako leto manjši zaradi novih gradenj na prostorih, kjer so prejšnja leta taborili kramarji in zabavišča. Ljudi je bilo letos precej tudi iz ostalih občin goriške pokrajine, ker je bila letos zelo dobro organizirana propaganda za sejem; v nedeljo ni manjkalo niti tržaških in videmskih vozil.
Poleg zabavnega prostora in kramarjev je bila v okviru sejma organizirana vinska razstava s prodajo vina, ki je bila dobro obiskana. Vino so prodajala razna posestva iz pokrajine, niso bili pa na njej zastopani slovenski vinogradniki — Brici. Na Malih Rojcah je Kmetijsko nadzorništvo organiziralo traktorsko tekmovanje. Trgov, zbornica pa je skupno z občino razpisala natečaj za najlepše izložbe; nekatere so bile zelo okusno opremljene.
Nekateri gospodarski krogi pa so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker se Andrejev sejem omejuje le na kramarje in na zabavišča, medtem ko so popolnoma pozabili — če izvzamemo vinsko razstavo — na gospodarsko dejavnost pokrajine zlasti še na goriško industrijo proste cone. V preteklih letih so namreč prirejali razstave pohištva, e-lektromateriala in drugih industrijskih izdelkov, letos pa so podobne pobude zaspale.
Javno mnenje je prepričano, da bo Andrejev sejem, takšen kot je sedaj, le dediščina starih časov, ko so ljudje živeli v drugačnih gospodarskih razmerah in z drugačnimi potrebami, zato je treba najti — poleg že obstoječih — še zanimivost, ki bi ob priliki Andrejevega sejma pritegnila v Gorico tudi ljudi, ki jim ni samo do zabave in do nakupa kratkotrajnih osebnih ali gospodinjskih potrebščin.
Tržaško zavarovalstvo v prejšnjem stoletju
Leto 1818 pomeni v zgodovini tržaškega pomorskega prometa začetek nove dobe. V tem letu je tržaška pomorska plovba pričela uporabljati parni stroj. V Trstu so namreč v ladjedelnici Can-tiere Panfilli, blizu sedanje protestantske cerkve, zgradili parnik »Carolina« in sicer s kolesnim pogonom; ta je zaplul po Jadranu 4. decembra 1818. Najprej je redno plul na progi Trst - Benetke, ki jo je prevozil v desetih urah, kasneje je pa vzdrževal redno zvezo s Krfom. Z uporabo parnega stroja se je tržaška pomorska plovba močno razmahnila in z njo vred se je razvijalo tudi zavarovalstvo.
ZAVAROVALNICA TUDI PROTI TOČI
V letih 1818-1820 so bile ustanovljene tri nove manjše zavarovalnice, od katerih je pa le ena (Compagnia degli A-mici Assicuratori).imela daljšo življenjsko dobo (do leta 1868), a v razdobju 1822-1825 je sledilo kar osem novih družb, od katerih so le tri lahko vzdržale daljšo dobo (»Azienda Assicuratri-ce« in »Banco Illirico di Assicurazioni« do leta 1882, »Concordia di Assicuratori« do leta 1871). »Azienda Assicuratri-ce« je bila prva v Trstu ustanovljena
zavarovalnica, ki je v svoje poslovanje razen pomorskega zavarovanja prevzela tudi zavarovanje proti požarnim škodam in proti škodi po toči. V Londonu je bila prva zavarovalnica proti požaru ustanovljena že leta 1681, na Dunaju pa tudi šele leta 1822!
G. L. MORPURGO V VLOGI VALENTINA VODNIKA
Za ustanovitev zavarovalnice »Azienda Assicuratrice« je dal pobudo pravnik, gospodarstvenik in literat Giuseppe Lazzaro Morpurgo, ki je bil rojen leta 1759 v Gorici, a je kasneje imel svoje stalno bivališče v Trstu. Tu ga je avstrijska policija kot bivšega bonapar-tista štela k sumljivim elementom, čeprav je zaradi hude krize, ki jo je povzročila tretja francoska zasedba Trsta, v posebni odi (leta 1814) z vznesenimi pesniškimi besedami pozdravil vrnitev Avstrije. Morpurgo se je bavil z zavarovalstvom znanstveno in praktično. Sodeloval je že poprej pri raznih zavarovalnih ustanovah in se zavzemal za uvedbo novih zavarovalnih panog. Svoje zamisli je poskušal uresničiti pri podjetju »Azienda Assicuratrice«, ki se je razlikovalo od prejšnjih zavarovalnic po znatnejšem kritju (500.000 tolar-
jev, po vrednosti enakih enemu milijonu dunajskih goldinarjev), po svoji razpredeni organizaciji v vseh avstrijskih dednih deželah in v Lombardsko-bene-čanski kraljevini in po že omenjeni razširitvi poslovnega področja na požarno zavarovanje in zavarovanje proti toči. V požarni panogi je nova zavarovalnica uporabljala tarife in pogoje po vzgledu francoskih in angleških zavodov, za zavarovanje proti toči pa takih pripomočkov ni bilo na razpolago. Uvedba te panoge se pa tudi iz drugih razlogov ni posrečila, iz razlogov, zaradi katerih je prostovoljno zavarovanje proti toči tudi dandanes povsod še nedonosno. Izkustva, pridobljena pri podjetju »Azienda Assicuratrice«, je Morpurgo kasneje koristno uporabil pri ustanovitvi družbe »Assicurazioni Generali.«
Leta 1826, ko je poslovalo v Trstu že 16 zavarovalnic, je bil ustanovljen še en zavod, »Adriatico Banco di Assicurazioni«. Ta je zaradi tega pomemben, ker je kasneje dal pobudo za ustanovitev druge močne tržaške zavarovalne družbe (»Riunione Adriatica di Sicur-ta«). Ustanovitelj zavoda »Adriatico Banco di Assicurazioni« je bil Angelo Giannichesi, Grk z otoka Zante, podpornik grškega osvobodilnega gibanja, ki se je bil priselil v Trst leta 1821. Tu-
di novi .zavod je bil ustanovljen le zaradi izvajanja pomorskega zavarovanja, njegova delniška glavnica je znašala
200.000	avgsburških goldinarjev, a prevzemanje zavarovalnih obveznosti pri posameznih ladjah je njegov statut o-mejeval na 8% delniške glavnice in pri nevarnejših vožnjah v zimski dobi na 2 ali 3 odstotka.
V nadaljnjih petih letih je bilo ustanovljenih v Trstu še deset novih manjših zavarovalnic, ki so skupno imele
1.350.000	goldinarjev osnovne glavnice in svoja imena večinoma po poreklu svojih ustanoviteljev; od teh so poslovale »Societa Triestina di Assicurazioni« do leta 1856, »Societa Elvetica di Assicurazioni Marittima« do leta 1862, Societa Slava di Assicurazioni Maritti-me« do leta 1844. »Banco Alemanno di Assicurazioni Marittime« do leta 1846. Vse ostale so imele le krajšo življenjsko dobo. Poslovanje je bilo neenotno, možnosti zavarovalnega kritja večinoma omejene na pomorstvo in na nezadostne vsote, razvoj trgovine, prometa in drugih panog gospodarstva je pa zahteval poenotenje in koncentracijo poslovanja, zavarovalno kritje na raznih področjih in v zadostni višini in zaradi potrebnega zaupanja tudi zavode večjega formata.
Ob.
pa se mora predložiti carinarnici ustrezno uvozno ali izvozno dovoljenje, če mu je zadevno blago podvrženo.
O uvozu in izvozu blaga v vrednosti med 50.000 in 250.000 lirami ta odlok ne govori; v tem pogledu ostanejo torej še nadalje v veljavi predpisi min. odloka z dne 30. 6. 1956, objavljenega v Uradnem listu z dne 2. 7. 1956.
Pri uvozu ali izvozu, ki se opravi »franco valuta«, torej tako, da se s poslom ne ustvari dolg ali terjatev nasproti inozemskemu izvozhiku ali uvozniku, velja naslednje:
—	če gre blago »čez carinarnico«, je treba carinarnici predložiti bančno overilo krajevne podružnice Italijanske banke, ki je za operaterja pristojna;
—	če pa gre za uvoz ali izvoz blaga, ki je podvrženo licenci, se mora predložiti carinarnici ustrezno uvozno ali izvozno dovoljenje in bančno overilo, ki ga izda bodisi Italijanska banka ali kakšna pooblaščena banka.
Uvozne in izvozne posle v zasebni kompenzaciji dovoljuje carinarnica na podlagi ustreznega dovoljenja ministrstva financ v sporazumu z ministrstvom za trgovino s tujino ter bančnega overila, ki ga izda krajevno pristojna podružnica Italijanske banke.
če ne določi ministrstvo za posamezne primere kaj drugega, se morajo izdati bančna, overila na posebnih obrazcih »Mod. A Import«, ozir. »Mod. A Esport«; izdati ga smejo samo fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo stalno bivališče ali sedež v Italiji. Overilo se izstavi v šestih primerkih, od katerih prejme uvoznik ali izvoznik štiri, da jih predloži carinarnici.
Bančno overilo velja 30 dni, vendar ne več ko do roka, ki ga je predpisalo morebitno uvozno ali izvozno dovoljenje. Posel se opravi na podlagi istega overila tudi v obrokih, vendar ne več ko v šestih.
Kmetijski natečaj na Goriškem
V Gorici so v zadnjem času razpisali dva kmetijska natečaja, ki bosta brez dvoma spodbudila kmete k izboljšanju svojih naprav. Prvi natečaj je razpisala pokrajinska uprava v sodelovanju s kmetijskim nadzorništvom in se nanaša na izboljšanje že obstoječih živinskih hlevov in zgraditev modernih prostorov za gojenje perutnine. Pri natečaju lahko sodelujejo vsi kmetje pokrajine, ki imajo največ 8 hektarov zemlje v nižini, 10 pa na gričastem področju, to je v Brdih ali na Krasu. Prošnje je treba vložiti na pokrajinsko u-pravo najkasneje do 20. decembra, dela pa bodo morala biti končana do 30. novembra 1958. Nagrade: ena po 100.000 lir, dve po 80.000 lir, štiri po 60.000 lir, deset po 50.000 lir, petnajst po 40.000 lir, dvajset po 30.000 in trideset po 20 tisoč lir.
Trgovinska zbornica pa je v sodelovanju s kmetijskim nadzorništvom razpisala natečaj za izboljšanje kraških pašnikov in travnikov na področju občin Doberdob, Sovodnje, Poljan, Zagraj, Ronke in Tržič. Ta natečaj zadeva sko-ro izključno slovenske kmete. Kmetje bodo morali spraviti s travnikov kamenje, urediti z njim obmejne zidove, iz-rilt grmičevje, obnoviti travnato plast. Prošnje je treba oddati do 31. januarja 1958 na trgovinsko zbornico in dela bodo morala biti zaključena do 31. maja 1959. Kmetje pa ne bodo smeli pričeti z delom, preden ne bo posebna ocenjevalna komisija obiskala travnike in pašnike, ki bodo sodelovali na natečaju Nagrad je 38 za en milijon lir. Prva nagrada je za 100.000 lir, druga za
80.000	lir, dve nagradi sta po 50.000 lir, štiri po 30.000, trideset pa po 20.000 lir.
Prepričani smo, da se bodo slovenski kmetje udeležili obeh natečajev in da bodo na njih tudi uspeli, saj so svojo sposobnost dokazali že na prejšnjih kmetijskih prireditvah, ko so vedno zavzeli častna mesta.
CENE V ZIMSKI SEZONI V SLOVENIJI
Turistična zveza Slovenije in Gostinska zbornica LRS sta izdelali na sestankih s prizadetimi organizacijami cenik za letošnjo zimsko sezono. Poleg cen za hrano in prenočišče navajamo čas (mesec), ko so hoteli ali koče odprti. Do večine navedenih krajev vodijo dobre ceste.
Kraj	sezona	cena
BLED (501 m)
»Krim« (odprt vse leto)	650 -	800
»Lovec« (odprt vse leto)	650 -	750
BOHINJ (523 m)
»Jezero« (odprt vse leto)	600 -	750
»Zlatorog« (od XI-III)	550 -	800
»Pod Voglom« (odprt od 15. dec. do 15. marca)	700 -1000
JEZERSKO (906 m)
»Dom na Jezerskem« (odprt od decembra do marca) 840 - 950 KOMNA (1520 m)
»Dom na Komni« (vse leto) 740 - 980 KRANJSKA GORA (810 m)
»Erika« (odprt od 1. dec. do 30. februarja)	750 - 950
»Slavec« (odprt vse leto)	810 - 860
»Razor« (odprt vse leto)	820 - 920
»Planike« (odprt vse leto) 810 - 860 »Erjavčeva koča Vršič« (odprta vse leto)	560 - 650
LOG POD MANGARTOM (650 m) »Mangart« (od X-VI)	500 - 550
LOKVE (964 m)
»Poldanovec« (vse leto)	650
PODKOREN (847 m)
»Vitranc« (od jan. do febr.) 750 - 850 POHORJE (1500 m)
10 hotelov (odprti vse leto) 550 - 750 POKLJUKA NAD BLEDOM (1300 m) »Sporthotel« (odprt od 15. dec. do 31. marca)	750 -1200
RATEČE - PLANICA (850 m)
»Dom v Planici« (odprt od decembra do marca)	700 - 850
»Moj mir« odprt vse leto) 640 - 680 »Koča v Tamarju (1108 m)
(odprta od februarja do novembra).
ITULIM-JUGOSLAVIJA
PONUDE IZ ITALIJE Žica, pocinčana i bodljikava žica METALLURGICA G. BERERA, Lec-co, Casella post. 169.
Mozaik od stakla
SARMA, Roma, V. Vittorio Venelo 96.
Vuna upredena
LANIFICIO ALFREDO PRIA S. A., Biella.
Izradjevine od mramora INTERCOOP, Bologna, V. Oberdan 24. Sredstva za zaštitu od korozije IMPER DI Ing. SCHIERONI, Torino, Via Lanzo 131.
Igle za Strojeve za izradu čarapa AGHI ZEBRA, S. GIORGIO, Genova-Sestri.
Harmonike
VIGNONI GIOVANNI, Osimo, Via di Camerano 1.
Dugmeta
UNIONE BOTTONIFICI ITAL!ANI, Milano, Corso Italia 8.
Dvokolice, motocikli, mopedi KERšEVANI JOSIP, Gorica (Gori-zia), Corso Italia 24.
Proizvodi plastični kučanski SMALTERIE MERIDIONALI, Milano, Corso Venezia 7.
Strojevi gradjevni
»TIGRE«, ORGANIZZAZIONE DI B. TIRELLI & Co., Modena.
Dijelovi doknadni traktorski IRTA, Ravenna, Via Porziolino 8 Uredjaji za poslužne stanice GRAZIA OFF. MECCANICHE, Bologna, Via E. Ponente 56.
Hladionici, kompresori IERMOMECCANICA, La Spezia Via del Molo 2.
Obloži za kočnice i kvačila SASBRE S.p.A., Torino.
Strojevi za ekspresnu kavu
EUREKA, Genova - Sampierdarena, Via Bombrini 7.
Strojevi za tipizirane čarape (aptomat-ski na dvostruki valjak)
FABBR. MACCHINE INDUSTRIALI, Napoli, Via L. Manara 2.
(PottlOfc&iiJO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Proga: Jadran - Levant
»Avala« odhod iz Trsta 14. dec., »Ti7 tograd« odhod 16., »Šibenik« odhod 20., »Skopje« odhod 25. decembra, »Zagreb« odhod 1. januarja, »Sarajevo« odhod 10. januarja 1958.
Proga: Jadran - Indija - Pakistan
»Avala« odhod iz Trsta 14. decembra, »Dinara« odhod 17., Šibenik« odhod 20. dec., »Učka« odhod 14. januarja, »Ro-manija« odhod 24. jan., »Lovčen« odhod 10. februarja.
Proga: Jadran - Indonezija - Daljni vzh.
»Avala« odhod iz Trsta 14. dec., »Šibenik« odhod 20. dec., »Učka« odhod 11. januarja, »Trepče« odhod 19. jan., »Lovčen« odhod 10. februarja.
Proga: Jadran - Sev. Kitajska - Japonska
»Trepča« odhod 19. januarja.
Proga: Jadran - ZDA »Slovenija« odhod iz Trsta 16. dec., »Cma Gora« odhod 10. januarja. Proga: Jadran - Severna Evropa »Pula« odhod iz Trsta 21. decembra, »Vis« odhod 28. decembra, »Vojvodina« odhod 10. januarja.
Proga: Jadran - Severna Afrika
»Slovenija« odhod iz Trsta 16. decembra, »Vis« odhod 28. dec., »Vojvodina« odhod 10. januarja.
Proga: Jadran - Grčija (tedenska) Jadroiinija. »Istra« odhod iz Trsta 17. decembra.
I. E. L. M. d. T.
IMPORT. EXPORT
:::::::::::: IjjilijiP*-
Trst-Trieste - Via F. Filzi 23
Tel, 29-970 Telegr. IELMAT-Trleste
NOVI NASLOV SPEDICIJSKEGA PODJETJA
Fratelli PRI0GLI0
Trieste, Ulica S. Anastasio 2
(V neposredni bližini glavne postaje)
TELEFON ŠT. 3M67. 24-853 - TELEGRAMI: PRIOOUO TRIESTE
Stran 6.
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
TRST. Indonezijske vrste kave so se znatno podražile zaradi politične napetosti med Indonezijo in Nizozemsko.
KAVA
Nizozemske izvozne tvrdke ne poslujejo sploh ali pa poslujejo pod indonezijskim nadzorstvom. Ni še znano, ali bodo te tvrdke lahko izvršile že sklenjene kupčije. Dvig cen indonezijske kave je vplival tudi na cene afriške kave, zlasti na vrsto Uganda.
Tudi v Braziliji se je kava podražila, zlasti vrsta Vittoria. Ta pojav je treba pripisati dejstvu, da je vlada nakupila večje količine kave, da bi tako umetno ohranila visoke kvotacije.
Srednjeameriške kave se skoraj ne najde na trgu, ker so izčrpali že vse količine določene za izvoz do meseca aprila.
Največje povpraševanje italijanskih uvoznikov je za vrsto Uganda.
živahen je tržaški tranzitni trg. Avstrijski uvozniki povprašujejo zlasti po brazilski kavi. Navajamo zadnje cene na tržaškem tranzitnem trgu: Rio N.Y. 5 298 šilingov za 50 kg fob. pristanišče vkrcanja Victoria 5 crivello 18/19 303 šil.; Kenya A 490 šil. za 50 kg fco. odhod Trst; Tanganika A 470; Tanganika AA 485-500; Parana extra prime 460.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so sledeče: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob.: Victoria 5 good to lar-ge bean 520; Santos extra prime good to large bean 820; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecuador extra superior naravna 4748; Haiti naravna XXX 53; Salvador oprana 61; Kostarika 66,70; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif.: Gimma 370; Moka Hodeidah 1 450460; afriška kava, v šilingih za cvvt cif.: Uganda oprana proti takojšnejmu vkrcanju 277-288, proti vkrcanju v januarju 272; Malesia AP-1 302; Malesia AP-2 261; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg: Bali Robusta 10-12% nečistoče 285.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco. skladišče prodajalca za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1390; Rio N.Y. 3 1410; Vittoria 5 good to large bean 1370; Santos >extra prime good to large bean 1640-1720; Ecuador extra prime superior naravna 1490-1500; Haiti naravna XXX 1540-1550; Kostarika 1750-1800; Gimma 1450; Moka Hodeidah 1 1600; Uganda oprana in prečiščena 1310; Malesia AP-1 1320-1330; Malesia AP-2 1250-1260; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1280-1290.
Italijanski trg
Vsako leto ob tem času italijanski trg s kmetijskimi pridelki oživi. Grosisti si namreč polnijo zaloge v pričakovanju večjega povpraševanja za božične praznike. Letos pa trg še ni oživel. Skoraj na vseh področjih trga je mimo razen na trgu z vinom, sadjem in .zelenjavo.
Na trgu z mehko pšenico prevladuje ponudba. Za trdo pšenico ni bilo velikega zanimanja. Po neoluščenem in oluščenem rižu je večje povpraševanje; zaradi tega so se cene nekoliko okrepile.
Mimo je na trgu s klavno živino. Na nekaterih tržiščih neznatno prevladuje ponudba, čeprav se cene niso izpremeni-le. Cene prašičev niso zadovoljive za prašičerejce. Proti pričakovanju se potrošnja svinjskega mesa ni dovolj povečala.
Cene masla so ostale na minimalnih kvotacijah zaradi velike konkurence i-nozemskega masla. Cene sira se niso bistveno izpremenile. Malo je bilo sklenjenih kupčij z olivnim oljem.
Vino se dobro prodaja; cene so krepke in ustaljene.
Cene svežega sadja so se dvignile zaradi majhne razpoložljivosti. To velja tudi za zelenjavo, ker so neugodne vremenske prilike v nekaterih središčih slabo vplivale na pridelke. Limone in pomaranče se dobro prodajajo. Za suho sadje ni zanimanja, razen za zemeljske lešnike, ki se dobro prodajajo in so se zato nekoliko podražili.
Cene paradižnikove mezge so zopet popustile.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 520-550 lir kg; do največ 1,50% kisline 490-520; do največ 2,50% kisline 470490; do največ 4% kisline 450 do 470; dvakrat rafinirano tipa »A« 470 do 480, tipa »B« 430440; olje iz zemeljskih lešnikov 405410; semensko olje navadno 385-395 lir kg.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 7150-7250, dobra 7000-7100, navadna 6900 do 6950; rumena pšenica marano 5300 do 5400; bela koruza 41504400; inozemska pšenica fco. železniški voz Benetke: Plata 47004750; Južna Afrika 4200; oves
VALUTE V MILANU	
28-11-57	11-12-57
Dinar (100 )	80.—	80,—
Funt šter.	6300.—	6275,—
Napoleon	4900.—	4850,—
Dolar	623,25	623 1/8
Franc. fr. (100)	120.—	122,—
Švicar, fr.	145,50	145,25
Funt šter. pap.	1633,—	1650,-
Avstrijski šil.	23,75	24,—
Zlato (gram)	709.—	707,—
BANKOVCI V CURIHU 11. decembra 1957	
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1 f. šter.)	11,38
Francija (100 fr.)	0,85
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šil.)	16,40
ČSR (100 kr.)	10,30
Nemčija (100 DM)	101,55
Belgija (100 fr.)	8,46
Nizozemska (100 flor.)	112 5/8
švedska (100 kr.)	
Izrael (1 f. šter.)	1,70
Španija (100 pezet)	7,06
Argentina (100 pezov)	11,65
Egipt (1 f. šter.)	7,22
Jugoslavija (100 din)	0,69
4000-4200; inozemski ječmen 3700-4200; rž 40504100; pšenična moka tipa »00« 9000-9600, tipa »0« 8500-9200, tipa »1« 8200 8700; tipa »2« 7900-8100; pšenični otrobi 3750-3850; pšenični zdrob tipa »0« 11.200-11.500, tipa »1« 10.700-11.000; koruzna moka bela 5200-5400, rumena 6100 do 6300.
VERCELLI. Neoluščeni riž novega pridelka Pierrot 6000-6300; Balillone 6200-6500; Roncarolo 6100-6500; Allorio 6000-6400; Ardizzone 6600-6800; Maratelli 7100-7500; Rizzotto 600-7100; Razza 77 6700-7100; R. B. 6800-7500; Sesia 7000-7400; Arborio 7600-8200.
Oluščeni riž novega pridelka: navaden 10.200-10.400; Pierrot 11.100-11.400; Balillone 11.500-11.800; Ardizzone 12.200 12.500; Maratelli 13.900-14.300; Rizzotto 13.800-14.000; Razza 77 13.500-14.000; R. B. 13.900-14.200; Arborio 15.200-15.700.
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: krave 350420 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 400-560.000 par; junci in junice 2 leti stari 5 stotov težki 335-370.000 par; breje krave prvesnice 190-200.000 lir glava; telice 2 stota težke 85-100.000 glava; molzne krave 130-225.000 glava.
Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 300-340 lir kg žive teže, II. 240-270; krave 6 stotov težke I. 270-340, II. 225-250; junci 5 stotov težki 330-385; telički I. 490-550, II. 400450.
Prašiči: prašički za rejo 320-370 lir kg, suhi prašiči 290-345; prašiči za rejo 100-150 kg 290-300, nad 150 kg 300-310.
Vprežni konji 200-220 lir kg žive teže ali 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 240-250, II. 200-220; žrebeta za zakol 290-350; vprežni mezgi 100-130 lir kg ali'60-70.000 glava; mezgi za zakol I. 180-200, -11. 140-150; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 glava; osli za zakol I. 190-210, II. 170-180; ovce 210-260; jagnjeta 450480 lir.
KRMA
MILAN. Cene fco. vagon ali kamion: majsko seno 2750-2850; otava 2650-2750;. detelja 2550-2750; stlačena slama 950-1050; pogače iz zemeljskih lešnikov 5200 do 5400 lir stot; kokosove pogače 5800 do 5900; koruzne pogače 4100-4150; lanene pogače 5400-5500; pogače iz tropin 1350-1450.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci extra 750-800, I. 680-730, II. 600-610; zaklani piščanci 850; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 550-650; jugoslovanski 400-550; žive kokoši 580-650; žive inozemske kokoši 420-500, zaklane kokoši 850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 690-720; inozemske zmrznjene kokoši 500-670; živi kopuni 700-800, zaklani kopuni 950 di 1080; žive pegatke 750-825; zaklane pegatke 930-1020; mladi golobi zaklani 800; žive pure 620-730; zaklani golobi 900-1000; zaklane pure 780-900; inozemske zmrznjene pure 500-550; živi purani 450-520; zaklani purani 600-650; ino-
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenici v tednu do 6. decembra nazadovala od 218 na 218 3/4 stotinke dolarja za bušel; cena koruzi je napredovala od 116 7/8 na 117 7/8 stotinke dolarja za bušel. Napovedujejo dober pridelek zimske pšenice v Ameriki.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 6. decembra napredovala od 3,85 na 4,03 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena se je dvignila zaradi političnih nemirov na Kubi. Evropski izvedenci cenijo letošnji pridelek sladkorne pese za 200.000 više kakor prvotno. V Indiji je letina vrgla 2,026.600 ton, to je 164.000 ton več kakor lani. Cena kavi se je v New Yorku v pogodbi M dvignila od 58,30 na 58,46 stotinke dolarja za funt. Kakao je zopet napredoval, in sicer od 37,93 na 38,94 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
V	New Yorku je cena bombaža v tednu do 6. decembra napredovala od 36,20 na 36,50 stotinke dolarja za funt. Računajo, da bo prva nova uradna a-meriška cenitev letošnjega pridelka nižja, kakor je bila 1. novembra. Po zasebnih cenitvah bo Amerika letos pridelala 11 milijonov bal, medtem ko je lani pridelek znašal 11,788.000 bal. Na londonskih dražbah je cena volne nazadovala za 2% do 5%. Ker cena pada, je verjetno, da bodo Avstralci v sezoni 1957-58 prodali manj volne. V New Yor-ku je cena do 6. decembra nazadovala od 135,5 na 131 stotinke dolarja za funt. V Londonu je cena česane volne 64’s B nazadovala od 109 1/2 na 160 1/2 penija za funt, v Roubaixu (Francija) pa od 1.285 na 1245 frankov za kg.
KAVČUK
Cena kavčuka je v New Yorku v tednu do 6. decembra napredovala od
zemski zmrznjeni purani 450-520; žive race 450-500; zaklane race 550-650; žive gosi 430450; zaklane gosi 440-530; živi zajci 340-360; zaklani s kožo 430490; zaklani brez kože 450-530; sveža jajca I. 3942, navadna 36,50-38; konservirana jajca 23-28; inozemska sveža jajca 29,50 do 35; inozemska konservirana jajca 28-29 lir komad.
VINO
MILAN. Barbera 12-13 stop. 700-730 lir stop/stot; moškat 13.500-14.000 lir stot ; Mahtovano črno 9-10 stop. 530-550 stop/stot; Valpolicella in Bardolino 10,5 do 11,5 stop. 620-650; Soave belo 11-11,5 650-670; Raboso 10-11 stop. 600-620; Ro-magna belo 9-10 stop. 53(J550; črno 9-10 stop. 520-540; Chianti Toscana 12 stop. proizv. 1956 310 lir pletenka; Aretino belo 10-11 stop. 570-590; Barletta extra 14-15 stop. 530-550, navadna 13-14 stop. 520-530; San Severo belo 11-12 stop. 580 do 600; Squinzano 1344 stop. 530-570; Barletta sladko 8000-8500 lir stot; Maršala navadno 14.000 stot; Vermut 14.000 stot; Vermut v steklenicah za 1 liter 225-245 lir steklenica.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 250-260, nad 30 kg 240-255; junci do 30 kg 215-330, nad 30 kg 265-275; voli 40-50 kg 230-245; biki nad 40 kg 170-180.
Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 800-840, 6-8 kg 700 do 730; žrebeta 360-380; konji 225-245; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom. 850-900; z drugobarvnim krznom 675-725; ovni 570-600; kozlički 26-31 kg 1900-200, nad 31 kg 1925-2050; koze 850-900.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 360-380; Buenos Aires ame-ricanos 400420, 10-11 kg 380-390; Cape-town suhe kože 400-410, osoljene 320-330; Addis Abeba 370-380; kože iz Angleške Somalije 8-16 funtov 430-540.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 200-240 lir kg; kar-čofi 70-80 lir komad; korenje 60-80 kg; cvetača 70-85; ohrovt 25-31; cikorija 40-50; čebula 3040; olupljene čebulice 115-160; žajbelj in rožmarin 150-200; koromač 35-46; cikorija 46-60; rdeča solata 120-145; endivija 38-50; krompir Bintje 44-48; por 70-90; peteršilj 170-210; zelena navadna 80-110; špinača 47-56; buče 37-40 lir kg.
Jabolka navadna mešana 60-115; Mor-genduft 165-180; hruške navadne mešane 95-140; pomaranče navadne 70-90; limone navadne 100-125; mandarini Pa-terno 150-220, mandarini navadni 100-130; ananas 650-700; praženi zemeljski lešniki 280-300; olupljeni kostanj 140-150; dateljni 380460; smokve suhe 110-120; mandeljni neoluščeni 180-200; lešniki 270-290; orehi Sorrento 430460, navadni 280-300; suhe slive domače v zabojih 270-300, bosanske 70/80 340-360; Kalifornija 18/24 400420; suho grozdje 220-240 lir kg.
KOVINE
V Londonu se je na borzi razširil glas, da namerava italijanska vlada iz svojih zalog prodati 20.000 ton elektrolitič-nega bakra. To je neugodno vplivalo na cene. V nasprotnem smislu je vplivala vest, da bodo proizvajalci iz Rodezije na sestanku v Londonu sklenili omejiti pridobivanje bakra in da temu ni nasprotna niti čilska vlada. Nameravajo sklicati mednarodno konferenco, ki bi proučila vprašanje ustalitve cen bakru. Niti Čile se ne bo upirala temu načrtu. Anaconda in Kenne-cott nameravata zmanjšati proizvodnjo, ako bi oena v Londonu še vedno nazadovala. V New Yorku je cena v tednu do 6. decembra nazadovala od 24,35 na 24,25 stotinke dolarja za funt. Cin je v Ne\v Yorku napredoval od 90,25 na 91,75 stotinke dolarja za funt. V Londonu se je sestal mednarodni svet za cin. Prekupčevalci so pričakovali, da bodo v svetu sklenili skrčiti kontingente za izvoz približno za 12 do 13.000 ton. V resnici je svet sklenil zmanjšati izvoz v času od 15. decembra 1957 do 14. marca 1958 na 27.000 ton; poleg tega naj bi države proizvod-nice prispevale 5.000 ton v zalogo z urejevanje cen, in sioer na osnovi 730 funtov šterlingov za tono. V New Yor-ku sta ostala ceni svinca in cinka ne-izpremenjeni; antimon Laredo neizpre-menjen pri 33 stotinkah dolarja za f lito železo pri 66,42 dolarja za tono, Buf-falo pri 66,50, medtem ko je staro že lezo nazadovalo od 32,33 na 32 dolarjev za tono; živo srebro neizpremenje-no pri 225-230 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 6. dec.: cin Duisburg 865-873; svinec osnova Nevv York 120,56, osnova London 85,46-85,77; cink osnova East Saint Louis 92,74, osnova London 73,31-73,60; elektrolitični baker za prevodnike 220,75 do 224,75; svinec v kablih 92,93; aluminij za prevodnike 250-265. Vse cene veljajo v markah za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. Koruza (stot. dol.
bušel)........................ SUF/s
bušel)................... 1175/g
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt)......................
Cin (stot. dol. za funt)........................
Svinec (stot. dol. za funt).....................
Cink (stot. dol. za funt).......................
Aluminij (stot. dol. za funt)...................
Nikelj (stot. dol. za funt).....................
Bombaž (stot. dol. za funt)....................
Živo srebro (dol. za steklenico)..................231.
Kava (stot. dol. za funt Santos 4)..............
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono)............... .
Cin (funt šter. za d. tono)....................... /„ ,
Cink (funt šter. za d. tono)....................
Svinec (funt šter. za d. tono).................
SANTOS
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg)..............
13. 11.	27.11.	11.12.
21978	219 78	21878
11778	116 7«	166.7«
25.—	24.50	24,—
90.12	88.87	92.78
13.50	13.50	13.-
11.75	10,-	10.—
28.10	28.10	28.10
74-	74 —	74,-
34 80	36.35	36.85
231.-	230,—	230.—
55,-	55.—	55,50
1907*	184.7«	176-
731	7307*	7307»
68.*/« 84.7«	66 7«	61.72
	79.74	69.7«
500,—	510.90	524,-
Gibanje cen surovinam na mednarod-ih trgih ni enotno. Tako n. pr. je ba-er zopet popustil, medtem ko je cena inu napredovala, čvrstejše so tudi ce-e bombažu, medtem ko je volna populila. Narastla je cena kavčuku pa tu-i sladkorju in kavi.
27,77 na 29,15 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 23 na 24 1/8 penija za funt. Napredovanje cene je v zvezi s stavko pristaniščnikov v Kolombu. Prav tako so vplivali na ceno nemiri v Indoneziji proti Nizozemcem. Nekaterim nizozemskim podjetjem so sindikati zaplenili obrate.
mm KMEČKE ZVEZE
Hotel
Tudi zemljo je treba nasititi
Naša zemlja je tukaj lahka, peščena, kamnita, laporna, tam težka in celo zelo težka, da jo lemež le obrije, ne pa vreže. Nekaj našega zemljišča je tukaj, drugo je tam, to je blizu, ono daleč, a parcel je neštevil-no. Vmes pa je dragocen čas, ki ga na poti zapravimo. Koliko časa in truda zapravimo v gozdu, da spravimo iz njega drva in steljo in kako draga je mučna vožnja po naših kolovozih! Naši vinogradi so pretežno iz časov, ko ni vprašanje delovne sile delalo vinogradnikom nobene preglavice. Danes nas razmere silijo od ročnega k obdelovanju z vprežno živino, še bolj s strojem. Obdelovanje zemlje se-je sicer izboljšalo, a je še močno pomanjkljivo; zemlje ne zračimo dovolj, niti pravočasno ne pravilno ter ne izkoristimo nad vse pomembnega učinka naravnih činiteljev (toplote, mraza, vlage) predvsem pa ugodnega delovanja zraka. Naša zemlja je pretežno izčrpana in ponekod celo tako izčrpana, da ne more biti kaj prida.
S tem smo našteli le nekaj nedostatkov, ki visijo nad vsemi našimi gospodarstvi kot svinčena mora. So različne narave : laže ali teže odpravljivi, oziroma neodpravljivi (kot n. pr. značaj zemlje), gospodarsko manj ali bolj škodljivi. So pa vsi ovira naprednemu gospodarstvu, kar pomeni, da povzročajo ogromno truda, zamude časa in izdatkov. Povedano bolj otipljivo: Naše kmetovanje je drago ali zelo nizko donosno. Naravno, da se takšno kmetovanje delovnim rokam upira in se mu zato odtujuje.
Nas zanima pri tem dvoje, in sicer: kateri od naštetih nedostatkov naša gospodarstva najbolj obtežujejo in drugič, ali se ti dajo odpraviti. Naj opozorimo naše kmetijske proizvajalce na svetopisemski nauk »Lačne nasititi«. To je tudi za zemljo osnovnega pomena. A kako naj zemljo nasitimo, če pa ni za tega lačneža kruha — če ni gnoja? Zemlja in živina si morata biti v pravem razmerju. Pri nas je to v mnogih primerih obratno. A še huje je, ker kaže, da bo to razmerje še slabše, ker se število živine krči. To je za naše kmetijsko-
gospodarstvo sila kočljiva zadeva. Sicer ni vprašanje gnoja odvisno le od števila glav v hlevu, ampak tudi od načina reje, kakovosti živine, gnojišča, ravnanja z gnojem i. e. Ne gre le za število voz, gnoja, ampak še prej za njegovo vrednost ali za hranine (fosfor, kalij, dušik, apno), ki jih z njim damo zemlji. Za to in prav zato bi morali kmetje skrbeti. Ne pretiravamo, če rečemo, da, je ta zadeva za našo vas življenjskega pomena. Ali - ali! Ali imeti naravni gnoj za svoj prvi in gospodarsko najpomembnejši pridelek, ali pa prepustiti zemljo svoji usodi: da se na organskih hraninah postopno izceja in končno popolnoma izcedi. Menda bi to ne bilo v korist nobenega našega kmečkega doma niti ožje in širše skupnosti.
strgamo staro drevesno lubje in pričnemo z zimskim škropljenjem.
V hlevu: Pazimo na čistočo in na zračnost. V hlevu ne smemo imeti prepiha, ker ta škoduje živini. Dokončujemo pitanje prašičev. Pitanci morajo imeti popolni mir in se ne smejo preveč gibati, da se hitreje spitajo.
OBILEN PRIDELEK KORUZE NA GORIŠKEM
čenih zahtev. Tako so veleposestniki zahtevali, naj bi jim zakonodaja dala popolnoma proste roke pri upravljanju posestev, to se pravi, npr., da bi lahko prosto nastopali proti polovinarjem. Upravičena je njihova zahteva naj se prepreči podelovanje vina. Kmečki posestniki so preveč obdavčeni. Cene kmetijskih pridelkov sc od leta 1938 poskočile 56-krat, obdavčenje kmeta pa je 90-krat večje kakor pred vojno.
KOPER
Zemljo moramo imeti za življenjski vir. A ta vir ne deluje le sam po sebi pot studenec in kot je mogel delovati v dobi svojega devištva — pred tisočletji in celo pred stoletji, ko je bila zemlja zelo bogata na hraninah in ni potrebovala gnoja (rastlinskih in živalskih odpadkov). To njeno bogastvo smo pri nas bolj kot kjerkoli v teku stoletij izropali v obliki pridelkov.
Kot je geheral Laudon, ko je vodil avstrijsko vojsko proti Turkom, dejal, da potrebuje vojskovanje denar, denar in spet denar, tako ugotavljamo, da je nujno treba naši zemlji gnoja gnoja in še enkrat gnoja!
A če ga ni? Ce ga še ni, pa lahko bo. Le začeti je treba od prave strani; pogumno in umno! Saj naš tisk stalno opozarja, kaj pomenijo dobre senožeti in dobri pašniki za vsako našo kmetijo. Tukaj 'je treba začeti — žal šele začeti, ker nimamo v tem kaj pomembnega pokazati. Tudi smo že čita-li umestna opozorila o preusmeritvi kmetovanja v korist živinoreje (krmne rastline, zlasti detelje). Ali ste, kmetovalci, že poskušali z .zelenim gnojenjem in s pripravljanjem komposta? Oboje je odlično naravno gnojilo. O tem pa velja pisati posebej .
J. F.
Po dozoritvi koruze je bilo zvezno kmetijsko nagradno tek-'movanje, ki sta ga spomladi razpisali Zvezna kmetijska zbornica in Glavna zadružna zveza v Beogradu, za letošnje leto v poljedelstvu zaključeno. V novogoriškem okraju se je tekmovanja za večje pridelke pšenice, koruze in krompirja udeležilo 20 kmetijskih zadrug oziroma njihovih članov. Vse zadruge so v tekmovanju dosegle lepe uspehe. Za večje pridelke pšenice so tekmovale tri kmetijske zadruge na površini 51 ha in dosegle povprečen pridelek nekaj čez 30 stotov na ha, posamezniki pa so ponekod dosegli še znatno višje pridelke. Za večje pridelke krompirja je tekmovalo 120 članov 5 kmetijskih zadrug na 42 ha površin. Najboljša je bila zadruga v Ponikvah, katere tekmovalci so dosegli povprečen donos 335.5 stotov na ha. Na manjših parcelah pa so dosegli celo pridelek čez 500 stotov na ha. Največje število zadrug je tekmovalo za večji pridelek koruze. Tekmovalci 12 zadrug so dosegli povprečen donos 63 stotov na ha. Pri tem naj poudarimo, da je na pridelke močno vplivala spomladanska slana in pozeba, ki je v maju mesecu poškodovala mlado rast kultur. Kljub temu so vse zadruge izpolnile pogoje tekmovanja in bodo prejele visoke nagrade, ki jih bodo spet vložile za razvoj kmetijstva.
F. K.
KRMSKA MEŠANICA »SOLE« ZA KRAVE MOLZNICE
Kako ravnaš z brejo kravo
Vsak živinorejec si pač prizadeva, da bi ohranil svojo živino zdravo in tako ustvaril pogoje, da bo živina dajala čim več od sebe.
Zaveda se namreč, da je v večini primerov le od njega odvisno, ali bo te uspehe tudi dosegel, če hočemo izboljšati našo živino, moramo v večini primerov sami vzrediti podmladek. Negospodarsko bi bilo, da bi mali živinorejec posvečal večjo skrb vzreji bikcev namesto junic. To skrb morajo prevzeti naše večje živinorejske organizacije ali državne ustanove.
Vsak živinorejec mora pa skrbeti, da bo vzrejal junice, ki bodo nadomestovale stare krave. Skrb za pomladek (mlade junice) se ne začne šele, ko mlado živinče pride na svet. že prej moramo skrbeti, da se bo plod že v materinem telesu pravilno razvijal. Poleg tega moramo posvečati dovolj skrbno nego molznicam posebno v dobi brejosti.
KAKO SE RAZVIJA PLOD V začetku brejosti se plod razvija počasneje. 90% svoje teže ob rojstvu pridobi tele v šele zadnjih treh mesecih pred ote-litvijo. V tej dobi brejosti črpa plod hranljive snovi iz materinega telesa; v primeru pomanjkanja le teh, jih jemlje neposredno iz materinih organov.
Ijenje je škodljivo, ker se preveč rejene krave težko otelijo.
Posebno v zimskem času moramo pokladati brejim kravam z vitamini bogata krmila, kot surovo rumeno korenje, dobro seno, peso in druga krmila. Dodajamo še po 60 gramov klaj-nega apna na dan.
Osem dni pred telitvijo po-kiadajmo kravi le prav dobro seno ali dobro zeleno krmo. Zadnja dva dni pred telitvijo prenehamo pokladati močna krmila. Zadnji teden brejosti krmimo po trikrat na dan v manjših količinah, da si krava manj obremeni prebavila. Kakšnih deset dni pred telitvijo postopoma zmanjšujemo obroke. Ne smemo pokladati krmil, kihi povzročala zaprtje.
Prve dni po otelitvi krmimo kravo z dobrim senom in ji da jemo tudi nekoliko otrobov v toplni' napoju. Lato postopoma p( večamo obrok otrobov.
Ob koncu prvega tedna po otelitvi pokladamo že približno 2 kg. otrobov. Po desetih dneh so obroki lahko že popolni, če mlečnost narašča, postopoma povečamo tudi krmni obrok, če bomo upoštevali vsa ta napotila, bo telitev potekala nemoteno in tele bo prišlo zdravo na svet, a krava bo ostala zdrava.
Da bi pospešilo med rejci racionalno krmljenje goveje živine z uporabo primernih krmnih mešanic, je tukajšnje kmetijsko nadzorništvo pričelo 11. t. m. deliti nakazila za dvig mešanice »SOLE« po znižani ceni. Določena količina na vsako glavo (in to največ za 4 glave na vsaki hlev) je 50 kg. Ker znaša cena mešanic 6.200 lir za stot, a prispevek pa okoli 30%, to je 1.900.- lir, bo moral kmetovalec plačati ob dvigu nekazila 2.150.-lir za vrečo 50 kg. krmila. Nakazila se lahko dvignejo na živinorejskem uradu — kmetijskega nadzorništva — Ulica C. Ghega, 6 med uradnimi urami (8.30 — 12.30).
VINSKI PRIDELEK V EVROPSKIH DRŽAVAH
V Italiji so letos pridelali okoli 25-30% vina manj kakor lansko leto. Računajo, da je letina vrgla okoli 46-50 milijonov hektolitrov. Vino je za 1-3 stopinje močnejše kakor prejšnja leta, vendar ugotavljajo, da ima več kisline. Krive so temu neredne vremenske razmere.
Ker nam krava v prvih mesecih brejosti daje tudi mleko, jo moramo pravilno krmiti. Ce smo v prvih mesecih brejosti lahko manj pazljivi, moramo zato biti bolj natančni v zadnjih treh mesecih pred telitvijo, ker se plod v tem času razvija mnogo hitreje.
Kmet in vrtnar konec decembra
KAKO KRMIMO BREJO KRAVO
Zadnja dva meseca brejosti navadno krava presuši. Zgrešeno je ob presušitvi krmiti kravo manj izdatno. Zakaj tako ravnanje? Ne drži namreč mnenje da krava ne potrebuje močne hrane, ker tedaj ne daje mleka. Posledice nezadostnega krmljenja se kmalu pokažejo: težke telitve, splavi in slabi telički!
Presušitev vsake breje krave je nujna. Vsaka krava mora v zadnjih dveh mesecih brejosti prenehati dajati mleko. Ce se ji mleko ne ustavi samo po sebi, bomo to dosegli z delnim nekajdnevnim stradanjem. Omejevali bomo molže in bomo tudi manj napajali. Cim krava preneha dajati mleko, bomo začeli z rednim krmljenjem. Presušenim kravam bomo pokladali dobro seno, ki vsebuje dovolj beljakovin. V tem času potrebuje breja krava mnogo vitaminov; ako teh ne dobi, so telički ob rojstvu podvrženi vnetju črevesja. Beljakovine so potrebne za gradnjo telesa teleta, ki se
Na njivi: Mraz v preteklih dneh nas je opozoril na zimo. V tem času bomo preorali vse neposejane površine in pustili kepe nedotaknjene, da bo mraz deloval nanje. Spomladi tako ral obdelujemo mnogo laže kot nepreorane površine. Mraz, ki pronica v najbolj zakotne vrzeli, uničuje razne škodljivce v zemlji. Ob globokem jesenskem oranju bomo poglabljali ornico s podrivačem. Obilno podora-vanje hlevskega gnoja je priporočljivo tudi zato, ker se dobro pognojena in zračna tla spomladi hitreje ogrejejo.
Na travnikih: Travnike bomo pobranali s travniško brano. Odstranili bomo kamenje in grmovje. Gnojenje z dobro preperelim gnojem (kompostom) in s fosfornimi in kalijevimi gnojili bo zelo ugodno učinkovalo na sestoj travne ruše in na rast krmnih rastlin.
Izredno malo grozdja so pridelali v Franciji, kjer cenijo pridelek na 35 milijonov hektolitrov; dosegel ni niti polovice običajne. V Franciji in Alžiriji so skupno pridelali okoli 50 milijonov hektoli1.:-' vina. Zaradi tako nizkega pridelka bo F a'cija uvažala vmo iz Italije, Jugoslavije, Grčije in Španije.
Na Španskem in Portugalskem bodo pridelali 25-30% manj vina kakor lansko leto. Samo v Jugoslaviji je bil pridelek povprečno obilnejši in tudi no kakovosti izvrsten. V Zah. Nemčiji je znašal pridelek
2.300.000	stotov, to je okoli
500.000	hektolitrov manj kakor ob povprečnih letinah.
CENE DOMAČEGA VINA
Na Tržaškem prodajajo naši kmetje belo vino na debelo po 120-130 lir za liter, črnega vina gojijo splošno zelo malo. Na srednjem Vipavskem gre vino po okoli 100 dinarjev za liter. Teran ima letos izredno visoko ceno, ker ga je bilo pač malo. V vaseh med Sežano in Štanjelom mu je cena na debelo okoli 160 in še več, v prodaji na drobno pa gre po 250 dinarjev.
KMET JE PREVEČ OBDAVČEN
Sindikat kmetijskih posestnikov v goriški pokrajini, ki oddaja svoja posestva v obdelovanje polovinarjem, se je te dni na sestanku v Gorici bavil
v kravi razvija; rudninske snovi ji služijo za'gradnjo okostja
novega telesa pa tudi za krepitev njenega lastnega okostja.
Tudi pokladanje večje količine silaže je neprimerno, ker se lahko pojavijo driske in podobne motnje. Pretirano krm-
V vinogradu: Glavno opravilo v vinogradih predstavlja globoka kop in primerno gnojenje s hlevskim gnojem in fosfornimi umetnimi gnojili. Za gnojenje vinogradnikov je najbolj primeren dobro prepereli gnoj. Slamnati gnoj, ki ni pravilno dozorel, lahko vnese v vinogradniška tla razne glive, ki se preselijo iz slame na korenine. Ena takih gliv, ki napadajo korenine trt, je trtni korenino-ses. To bolezen korenin spoznamo po tem, da so korenine prevlečene z belo plesnijo. Staro lubje potrgamo z dreves in izvedemo zimsko škropljenje, da tako uničimo prezimujoče trose raznih glivic in razne druge škodljivce.
z raznimi vprašanji kmetijske narave. Na sestanku so bili tudi predstavniki posestnikov s Tržaškega. Postavljeno je bilo nekaj upravičenih in neupravi-
~ Ur ar na in zlatarna'
£au’ieiiti
TRST LARG0 SANT0R10 4
Na sadnem drevju: Po pravilnem obrezovanju dreves po-
PANADA
TRST, Olica Rossini 10
Telefon 37-909
Se
BufetPino
.Pri Jožku*
TRST
Ulica Ghega St. 5
Telef. 24 780
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja
VABI
NA VESEL1 SILVESTROVANJE*, KI GA PRIREO" ZA VESEL
ZAKLJUČEK	,i
STAREGA L£ ' IN SREČEN ZAČETEK NOVEGA LETA
Pr velii ta v Trsi neki
želir Poja lo n
Vzr(
vadi varr na \
I
195 8
REZERVACIJE SE SPREJEMAJO PRI UPRAVI HOTELA

TISKARNA
VSAKOVRSTNE TISKOVl^ ZA ŠOLO, URADE ITD.
TRST — Ulica sv. FRANČIŠKA 20 Telefon 29-477
________________________A
T R I E S T E Via Crispi Ji-J)
Telefon 93 982
Znano ime in znana znamka = garancija = dvokolesa - motorna kolesa in nadomestni deli - skrajna konkurenčne cene - posebni popasti za izvoz
Ati t/iudite na izlet u !xit?
M MARE - GENI
Vas vabijo, da obiščete njihovi trgovini v Ulici Carducci št. 15 in Ulici Uarducci št. 28 tna vogalu z Vargo Sartnrio).
Alajbogatejša izbira volnenih in bobmažnih tkanin, nogavic in pletenin. Rogata izbira moške, ženske in utrnške konfekcije po najugodnejših cenah.
Ali pridete v Trst? Zapomnite si:
MAGmiM MARE GEMTILI
Ulica Cardncci 15 in Ulica Carducci 28
(Na vogalu z Largo Sartori
.Lili
Til
D
NADOMESTNI DELI - SER^1"
TRST
Ul. Coroneo 39
Telef. 24-955
Kmetovalci in vrtnarji!
1
Po ugodnih cenah lahko nabavite^ menski grah »Holandski« in vse
ge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma prldel^
semena, trte, sadna drevesa, razne e1, tlične sadike, vrtnice itd. — Polje®
ske stroje in druge potrebščine.
___________________I
--	.	«r« j. • Strada Vecchia per Fistri*
Marmac Vladimir Tei. 4i m
TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV
Moschion & Frison
TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tei.
Zastopstvo:
mo to
MOTOM
G I LE RA
IT ALI AN A
NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN
TRICIKLE — VSE PRITIKLINE AVTOMOBILE IN MOTORJE.
sreč
no.
C>el;
dišč
nez,
ali
POV;
do
Pep
hot
'V
dol,
dan
ji i
be,
Pre
vi
Pra
nje
nos
del
var
Mi]
v0
Po
bil,
soč
nej
leti
zgc
■ne
I
dai
/a.
Pr;
bo
nu
ra.
(
ne
Po:
ča
ije
Tu
vp
v , no sil
no
sti
sil
V
Po
m;
Pr
/d
to
m.
na
ve
da
de
bi
n;
ša
Ul
v
V;
dl
23-41-'!
29. novembra 1957
GOSPODARSTVO
Stran 3.
lio nesreča preži na delavca
Ali se je mogoče nesrečam izogniti - Za uvedbo zdravniške službe po tovarnah
VEDNO VEČ NESREČ KLJUB NAPREDKU
Pred tedni smo bili ponovno priča j6'ki nesreči na delu, ki se je pripeti-v kamnolomu pri Malem Repnu. V rstn je ZOpet padei z gradbenega odra eki Openc in se ubil. Niso to ne prve ,e 2adnje nezgode na delu, četudi si vsi .ltno, da bi se tovrstne nesreče ne ^Javljale več. Dejstvo je, da se števi-y nezgod na delu veča iz dneva v dan.
2roke, ki povzročajo nezgode, je na-vadno težko ugotoviti, številna razisko-ania, izboljšanje varnostnih naprav sa delu, nasveti in zakonski ukrepi ni-s° Pripomogli k zmanjšanju števila ne-ec- Statistika ugotavlja prav nasprot-Nezgod na delu je vsak dan več.
c)t..avc' v rudniku ali na polju, na gra-lscih in tovarnah, vsi tvegajo isto: ezgodo. Nezadostni varnostni ukrepi 1 razne naprave in stroji niso vedno ^Ovzročitelji nezgod; velikokrat pride
0	"ezgode zaradi trenutne delavčeve .pozornosti ali . ■.. »ker je usoda tako
Sla.«
, yse sodobne države imajo zakonske
1	očbe za zaščito delavstva pred nezgo-,.arrii na delu. Pred leti so tudi v Itali-(,* 0c'Pravih skoraj 60 let stare določ-
e’ ki niso več ustrezale sodobnemu na-vredku tehnike in naprav pri delu. No-1 Predpfsi nalagajo delodajalcu nove Pravne obveze. Uredba je zelo razčle-Jena in sega ^o najmanjših podrob-0sU od zaščite za človeka nevarnih e °v stroja in podobnih naprav do za-aroyanja pred atomskim izžarevanjem, 'kjoni lir so bili potrošeni za napelja-0 sodobnejših protinezgodnih naprav h° tovarnah in gradbiščih, nešfeto je Predavanj in razdeljenih na stoti-
bilo
a°če lepakov itd., da bi omejili število ezgod, a brez uspeha! V enem samem
letu
°d 1955 do 1956 se je število ne-
zgod povečalo za 4,59% in smrtnih pri-"erov za 2,27%.
KJE SO VZROKI?
Kje so vzroki tako pogostim nezgo-arn? Morda so nezgodo povzročile necelostne ali neuporabne zaščitne narave, morda nepregledani stroji. Lah-0 1° je povzročil sam delavec iz malo-..Priosti, ali delavčeva utrujenost za-
radi
Preobilnega in različnega dela?
tudi vreme vpliva na delavca
Človek bi ne verjel, da si statistika e zna najti razlage, zakaj se, prav po ,°;etnih počitnicah, ko se delavci vra-aJ0 na delo telesno in duševno okrep-len'. prične število nezgod dvigati. Udi vremenske razmere imajo svoj vPllv' ker je dokazano, da spremembe ozračju vplivajo na človekovo sposob-ost in zbranost; delavec postane vča-11 nemiren in živčen.
Vprašanje preprečitve nesreč je važ-110 socialno vprašanje, ker nesreče od-"tfanjujejo z dela na tisoče človeških C začasno ali jih uničijo za vedno. v samem Milanu je bilo letos v prvem Polletju 47.044 nezgod s 108 smrtni-'Ui primeri nasproti 46.048 ( 92 smrtnih Primerov) v istem razdobju leta 1956.
Kes je, da se ponesrečencu nudi •uravniška pomoč in ostala pomoč. Za o imamo posebne ustanove, toda ta po-•noč traja, kolikor traja in nikdar ne nadomesti škode in trpljenja. Ce dela-ec ni več sposoben za svoje delo, te-al ga je treba preusmeriti na novo delo.
Bolj bi bilo socialno in koristno, če n se nezgode preprečile. Tako bi delov-n sila ostala nadotaknjena in nezmanj-ana' bi vsaj deloma dosegli, če bi resničili predloge o zdravniški službi tovarnah in na gradbiščih. S tem C2nim' vprašanjem se bavi Italijansko I rustvo za zdravstvo in higieno pri de-1 (Societa italiana di medicina del la-C'0). Vprašanje zdravniške službe v s,ih sektorjih, kjer so zaposleni delav-T zanima milijone ljudi, pa naj so to ulavci ali nameščenci, delodajalci ali v0cUetniki. Gre za vpeljavo takoimeno-Cnega tovarniškega zdravnika, oziro-,a zdravniške službe v tovarnah in tlrugod.
NALOGA
TOVARNIŠKEGA ZDRAVNIKA
j. Delavska zdravniška služba ni zamiš-J.®na kot neka ustanova, ki naj bi zdra-, * a delavce ali nameščence, ki so obo-1... Za Posledicami dela ali zaradi poučnih bolezni. Naloga in skrb delav-CeSa zdravnika naj bi bila, da prepre-11 "torebitne nevarnosti v zvezi z de-.,trb da zaščiti delavce vseh strok pred 2 °dljivimi posledicami, ki jih imajo a človeka razne naprave v industriji.
Tovarniški ali delavski zdravnik bi moral predvsem spoznavati telesne sposobnosti vsakega zaposlenca; določiti bi mu moral primemo mesto, ki bi ustrezalo njegovi sposobnosti, ker bi le tako vsak posameznik in družba imela največjo korist. Delavski zdravnik bi moral delavca periodično pregledati in ugotoviti njegove telesne in duševne sposobnosti. Nadzirati bi moral, ali se upoštevajo določbe o zdravju in higieni pri delu; storiti potrebne korake, da se odstranijo nevarnosti, povezane z delom itd.
Če bi ministrstvo za delo in socialno skrbstvo izvedlo predlog o uvedbi delavskega zdravnika, bi se storilnost o-sebja vseh strok dvignila, zmanjšalo bi se število odsotnih z dela itd. Izdatki za socialno skrbstvo bi se verjetno znatno znižali; tako bi občutno razbremenili posameznika in skupnost. Gotovo bi se tudi proizvodnja po podjetjih razvijala bolj gladko.
ČLOVEK JE VSAJ TOLIKO VREDEN KOT STROJ
Zdravniška služba v tovarnah se da tudi konkretno oceniti. Vzdrževanje človeške delovne sile, če se pravilno vzdržuje, se še vedno bolj izplača kot vzdrževanje strojev in podobnih naprav. Ni ne male ne velike industrije, ki bi še lahko odrekla periodičnemu pregledu strojev. Pregled in kontrolo vršijo izkušeni ljudje-specialisti, ki jih podjetja plačajo brez vsakega obotavljanja. Isto bi torej moralo veljati tudi za delavskega zdravnika!
V tem pogledu je veliko držav, ki so daleč pred nami. Uspehi, ki so jih dosegle, se ne dajo zanikati in na to naj se oslonijo tisti, ki bodo predlagali parlamentu zakon o tem vprašanju. Na
predlog strokovnih organizacij naj se uvede zdravniška služba v vseh tovarnah podobnih delovnih središč, kjer vladajo nevarni delovni pogoji. Hkrati je treba izvajati strogo nadzorstvo nad zdravniško službo.
Ustanovitev zdravniške službe za vse delovne enote bi poleg vseh prednosti za delavca in podjetje imela tudi to, da bi omogočila zaposlitev zdravnikov in pomožnega osebja, ki so danes brez dela.
Lat.
VEDNO VEČ STEČAJEV IN PROTESTNIH MENIC V ITALIJI
Turinska trgovinska zbornica je objavila, da gre v Turinu v zadnjih letih vedno več podjetij v stečaj, kar pa velja tudi za ostalo Italijo. Posebno je bilo to opaziti v letu 1956, ko je bilo v Turinu za 7,33 milijarde stečajev proti 4,53 milijarde v letu 1955; število stečajev je doseglo 312, to je najvišjo dosedanjo točko. Kaže, da bo tudi letos število stečajev preseglo 300; saj se je v prvih 11 mesecih leta 1957 povzpelo že na 288. Navajajo, da je glavni vzrok temu pojavu, ki se opaža po vsej Italiji, nujni propad manjših podjetij, ker so italijanska velika industrijska podjetja vedno boljše organizirana.
Vzporedno z naraščanjem števila stečajev naraščajo tudi protestne menice. Tako je v Turinu v -letu 1948 število protestnih menic znašalo 51.978, leta 1950 108.569 in leta 1956 že 234.232. Skupna vsota protestnih menic je leta 1948 dosegla 1.288 milijonov, v letu 1955 žfe 10.49 milijarde in leta 1956 11,54 milijarde. To veliko povečanje protestnih menic je v glavnem povzročilo kupovanje na obroke.
Elektrifikacija Škocijanskih jam in gradnja novega hotela
Obisk škocijanskih jam je dosegel letos rekordno število 20.000 obiskovalcev. Od tega je bilo okoli 8.000 inozem-cev, seveda največ Tržačanov, ki zelo radi obiskujejo ta kotiček slovenske zemlje in občudujejo krasote njegovega podzemlja.
Pomnožitev obiskov in dejstvo, da predstavljajo podzemske krasote Škocijanskih jam in Divaške jame ter drugih jam na področju Divače, dejansko
pa z gradnjo hotela oziroma večjega gostišča. Računajo, da bodo prvo delo končali tja do konca pomladi 1958, do-čim bo za drugo treba nekoliko več časa. Hotel oziroma gostišče naj bi stalo na vrhu Globočaka, to je tam, kjer je bil zgrajen rov za izhod iz jam. Sedaj bo nekdanji .izhod služil kot vhod v jame.
Seveda je vest, da so bila zagotovljena sredstva v višini nad 70 milijonov za te gradnje, zelo razveselila vse domačine i pa tudi ljubitelje jam, ki, se vedno potem, ko , so jih prvič obiskali, vračajo na ponoven o-bisk. Posebno Tržačani od nekdaj radi hodijo sem in je tako letos v septembru prišlo v enem dnevu okrog 300 motornih vozil. Vsi vedo, da so pogoji zlasti glede gostinske postrežbe v Matavunu, vasici ob vhodu v jame, zelo pomanjkljivi in da samo ena manjša gostilna ne zmore vsega prometa. Sedaj se bo položaj bistveno zboljšal.
Tudi sicer- se stanje v divaški občini zbolj-šuje, saj je bila urejena v vasi vzorna trgovina, velika mesnica s hladilniki in vsemi sanitarnimi napravami, zgrajenih je bilo ver lepih stanovanjskih poslopij in jih še grade, da ne govorimo o veliki mizarski delavnici, ki je že napol industrijsko podjetje. Tudi gostinski obrati so se modernizirali in predvideno je še nadaljnje zboljšanje in povečanje zmogljivosti, saj sta namesto predvojnih desetih gostiln, sedaj le dve modernizirani restavraciji. Sedaj po-edino njeno bogastvo, s katerim lahkoarijstavljajo v Divači tudi bencinske črpal-dvigne občina svojo ekonomsko moč.f^fjjje,	zlasti prav prišlo za obmej-
sta napotila odgovorne činitelje, da so! nj promet. Ko je bila zgrajena skozi te
začeli delati načrte za ustvaritev pogojev za še večji obisk teh jam. Kot smo zvedeli, so v tem pogledu tudi uspeli. Te dni bodo začeli najprej z deli za elektrifikacijo Škocijanskih jam, nato
kraje nova modema avtocesta Ljubljana - Koper, se marsikateri Tržačan, ki je pred vojno obiskal te kraje, čudi velikemu napredku.
==5- UTRINKI
Izseljevanje iz Rezije
»Matajur«, glasilo beneških Slovencev, priobčuje v zadnji številki podatke tajništva Karnijske skupnosti (Tolmezzo) o sezonskem In trajnem izseljevanju prebivalstva iz Rezije in Kanalske doline. Od 15. maja 1957 je odšlo letos na sezonsko delo iz zahodnega dela Kanalske doline (iz Pontebe in furlanskih občin Kluže, Dunja, Moggio Udi-nese, Resiutte in Rezije) 1190 moških in 251 žensk. Celotno prebivalstvo omenjenih krajev šteje 14.912 ljudi. Pomeni, da je odšlo na sezonsko delo v druge občine 9,7% domačega prebivalstva.
Še bolj zgovorni so podatki o trajnem izseljevanju iz Karnije, Kanalske doline in Rezije. V času od leta 1945 do maja 1957 se 'je iz Karnije, Kanalske doline, iz vasi ob Beli ter iz Rezije, kjer živi 84.306 prebivalcev, za stalno izse-. lilo 8.160 ljudi. Na sezonsko delo hodi iz teh krajev okoli 9.000 ljudi. Tako ostajajo- vasi pravzaprav brez moških. Iz nekaterih vasi odhaja na sezonsko delo več kot tretjina prebivalstva, tako iz Učeje 36,6% prebivalstva, iz Osojan in Korit 26,5% in iz Bele 22,2%. Za vedno se je izselilo po vojni od 15. maja 1957: iz Ravence 41,5% prebivalstva, iz Učeje 27%, iz Solbice 25,9%, iz Njive 21,4%, iz Osojan in Korit 18,7%.
Ljudje se izseljujejo, ker se doma ne morejo preživljati. »Matajur« je mnenja, da bi edino nova industrija zadržala ljudi doma. Gibanje prebivalstva v nekaterih karnijskih krajih je pokazalo, da niti razvoj turizma ne prepreči izseljevanja; turizem zaposli le nekaj gostilničarjev in kmetov, ki proda-, jajo mleko gostilnam.
PREVEC DIJAKOV NA FRANCOSKI UNIVERZI. Stavba fak. realnih ved v Parizu je bila leta 1895 zgrajena za 350 študentov. V skrajnem primeru bi bilo na njej prostora za 3.000 študentov; v resnici pa jo danes obiskuje 16.000 študentov.
BOJ PROTI RAKU. Neka ameriška revija za zdravstvo poroča o poskusih, ki so jih napravili ameriški zdravniki na obolelih za rakom. Ugotovili so, da je mnogo ljudi tako odpornih proti raku, da njihov organizem prepreči razvoj raka, čeprav so bile nanj-prenešene rakaste celice. Ti poskusi so pokazali, da poseduje človeški organizem kemične snovi, s katerimi se zavaruje pred to hudo boleznijo. Teh kemičnih snovi, ki obvarujejo človeški organizem pred o-bolelostjo, ne posedujejo ljudje, ki so že oboleli za to boleznijo. Ti poskusi naj bi tudi pokazali, da bo končno mogoče izdelati cepivo proti raku.
NA ANGLEŠKEM ŠE NI PREVEC ZDRAVNIKOV. Na Angleškem zbira podatke o zaposlitvi zdravnikov poseben komite (Willink Committee). Hkrati daje na podlagi zbranih podatKov navodila študentom, ki se nameravajo posvetiti zdravniškemu poklicu Pred tremi leti je še kazalo, da je zdravnikov .preveč in da mladi ne bodo našli zaposlitve. Tedaj so skrčili število mest za kirurge in splošno zdravilstvo Nadaljnji razvoj je pokazal, da je trenutno še vedno dovolj mest tudi za medi-cince, ki še študirajo in ki bedo dovršili študije do konca leta 1961. Za študente, ki bodo postali zdravniki pc te n letu, pa utegnejo nastati težave glede zaposlitve. Umrljivost zdravnikov se je namreč zmanjšala, poleg tega pa se je zdravniška oskrba zboljšala in posplošila. Po omenjenem letu do treba število študentov na medicinskih fakultetah skrčiti približno za 19% vsako leto do leta 1970.
JKladinec
Božična poezija je samo ena
o delu mladine
O mladini se pri nas vedno mnogo govori, manj pa piše — z vseh strani padajo pozitivne in negativne kritike: »mladina dela«, ali »današnja mladina ni več taka, kot smo bili mi nekoč« itd. Te kritike pa ne ustvarijo jasne slike, ker so navadno zgrajene na napačni osnovi. Preden kritiziramo delovanje mladine, moramo upoštevati vse okoliščine, v katerih naša mladina živi, njene psihološke momente in cilje, ki jo navdajajo.
Današnja mladina živi v dinamičnem času in novih pogojih, kar je treba odločno upoštevati pri njenem delu; starejši naj imajo v njo zaupanje ter'naj jo podpirajo pri njenem delu.
V Trstu že več let deluje neodvisna srednješolska organizacija, ki igra važno vlogo med slovensko tržaško mladino. V prvih letih obstoja »Društva slovenskih srednješolcev« je bilo seveda delo težavno, vendar pa je bila organizacija od članov pa do samega vodstva le dijaška. Danes spada to društvo med eno izmed najaktivnejših kulturno-pro-svetnih društev na Tržaškem. Po svojih zmožnostih je vodstvo skušalo ak-tivizirati člane na vseh področjih društvenega delovanja. Kljub pomanjkanju kulturno-prosvetnih delavcev, ki naj bi od časa do časa vendarle dali svoj prispevek društvenemu delu na področju dramatike, folklore, glasbe, literature ali kje drugje, je bilo društveno d& lo precej plodno.
Naj omenimo tukaj tudi delo naših tabornikov. Ne bi mogli trditi, da ima slovenska taborniška organizacija na Tržaškem dolgo zgodovinsko obdobje za sabo, kot ga ima morda kakšna druga mladinska organizacija. O taborništvu pred leti je bilo v Trstu le malo govora: nekateri agilnejši in pogum-nejši pobudniki te organizacije so pred štirimi leti položili temelje »Rodu modrega vala«. Danes je slovenska taborniška organizacija v Trstu za mladino že velikega pomena; posebno v zadnjem času se dobro uveljavlja med nižješol-ci in srednješolci: v svojo organizacijo pa so mladi taborniki pritegnili tudi večje število vajencev.
Mladina pa se uveljavlja tudi drugod; v nekaterih društvih deluje tudi po vaseh, in sicer dokaj uspešno. Poglejmo na primer mladinske folklorne skupine iz Brega ali pa tiste z Opčin, v Lonjerju so mladinci pripravili že več dramskih iger, v Dolini deluje tam-buraški zbor, itd.
Sedaj se delo v društvih zopet oživlja, bodisi z dramatiko, petjem ali pa tudi s športnim izživljanjem, ki je za mladino tudi zelo pomembno. Mladina naj mu le posveti še večjo pozornost, da se s športom telesno okrepi. Skoraj v vseh naših društvih v mestu, v okolici in in po vaseh je prav mladina tista sila, ki daje društvu dinamično silo. Zato je treba mladini omogočiti, da se izživlja v tistih panogah, za katere čuti veselje. Tudi v prosvetnih društvih naj bi prišli mladinci na vodilna mesta. Mlad človek bo deloval z večjo vnemo, ako začuti, da ga cenijo njegovi sovrstniki, pa tudi starejši! Ni dvoma, da bo mladina uspešno izvršila prevzete naloge; saj je svoje sposobnosti pokazala že na delu.
Pri mladinskem delu pa starejši ne smejo stati ob strani, ampak naj mladini pomagajo, ker ta nima dosti izkušenj ter je potrebna še posebno pri težkih nalogah podpora starejšega člana. Preveč bi bilo zahtevali od mlajših, da 'bi bili prepuščeni pri svojem delu le samim sebi, kar bi pri njih povzročilo občutek osamljenosti. Drži trditev, da si mora mladina izbirati lastne poti; z druge strani pa je potrebno, da ji dajo starejši moralno in v kolikor je mogoče tudi gmotno podporo.
To sem zapisal predvsem zaradi tega, ker je opaziti, da je mladina v nekaterih društvih brez pomoči starejših, predvsem kulturno - prosvetnih delavcev. Ti naj bi pomagali pri uveljavitvi teženj in smotrov, ki si jih je postavila mladina. Po možnosti bi bila v nekaterih primerih potrebna tudi finančna podpora. Poglejmo le primer nove mladinske revije »Jadro«, ki bi ji zadostovala neznatna finančna podpora, da bi rešila vprašanje, ki se vedno ponavlja •— to je: vprašanje denarja. Izdajanje takšne revije stane. Mladinci upravičeno pričakujejo pomoč od starejših in zavednih Slovencev.
Mladina bo znala ceniti vsako prizadevanje in pomoč starejših in nedvomno se bo njena dejavnost v bodoče še povečala.
Marij Ban
Božična poezija je morda višek poezije sploh, medtem ko je poezija sama višek našega duševnega življenja in u-živanja, čeprav niti ne vemo, kaj je pravzaprav poezija. Mi vemo, kaj je veselje, žalost, sreča, nesreča, upanje, obup, ljubezen, sovraštvo itd. Toda kdo nam pove, kaj je poezija?
»Oh, kako sem se danes prekrasno zabavala, ko sem gledala Hamleta« ■— je pripovedovala gospodinja, ko je prišla zvečer iz gledališča — »tako sem jokala, kakor še nikoli.« Kaj je bila pravzaprav, vesela ali žalostna? Ne eno ne drugo, uživala je poezijo. Poezijo nam lahko zbujajo veseli ali žalostni spomini, toda še najbolj globoka in pristna je poezija otožnosti, melanholija, ki nam jo je dalo življenje kot odškodnino za vse naše neprijetnosti, nezgode in nesreče.
»Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu strahu dal, srce je prazno srečno ni, nazaj si up in strah želi.«
Prešeren ni maral za prazno srce brez poezije, toda njegovo srce ni bilo prazno, ker je bilo prenapolnjeno z melanholično poezijo. Ves Cehov ni nič drugega kot melanholija. In prav zato nas tako navdušuje, prav tako Charle Chaplin.
V začetku decembra živimo še popolnoma normalno, kakor vselej. Kakor hitro se pa spomnimo ali nas kdo' o-pozori, da se bližamo božiču, izgine kakor bi mignil vsakdanji svet izpred nas in že smo popolnoma v čaru božične poezije ,otožne do nezavesti ali prav zato tudi neizmerno lepe. Spomini iz otroških let in naše rane mladosti se začnejo vrteti v nas in okoli nas hitreje kakor sputnik okoli naše Zemlje. Kdo naj bi jim sledil? Vsi skupaj pa razkosani in pomešani sestavljajo fantastičen svet melanholične božične poezije. Pred nami vstajajo nekdanji božični prazniki in predvsem božični večer, ko smo se, otroci, radovali božič nih darov in se greli mnogo bolj od ljubezni staršev, bratov in sester in morda tudi dedov, kot od ognja, ki je veselo prasketal v peči, kakor da bi bil tudi on član srečne družine. In pripo* vedovanja starejših! Čimbolj je bilo čudapolno, tem rajši smo verjeli. Poslušali smo napeto, dokler nam ni, \ naročju matere ali starejše sestre, spanec zatisnil oči.
Za božič je navadno, ako je le mogoče, združena doma vsa družma, namreč tudi tisti člani, ki so	letom
odsotni, v šolah ali na delu. Kdo naj dostojno opiše pričakovanje teh med letom razkropljenih članov? In njih radostno vožnjo domov, v rojstno hišo, v objem svojih dragih.
Razen splošne božične poezije, pa ima vsakdo še svoje posebne božične spomine, iz katerih je spletena njegova lastna, bolj intimna božična poezija, ki jo skrbno čuva samo zase, da mu je nihče ne oskruni. V božičnih člankih
se navadno naštevajo raznovrstni božični običaji, ki pa niso tako važni kakor je božična poezija. Važni so le toliko, v kolikor so združeni z božičnimi spomini. Običajev, navad in slavnosti je mnogo med letom, toda božična poezija je samo ena.
Drago Godina
»GOSPODARSTVO*4
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel, 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva Ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Beroe Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
MAGAZZINI
TOLEMO
TttiMKKOIIotoS
VELIKA IZBIRA
pletenin, nogavic, srajc, perila in kopalnih oblek
Gene ipilne - zajamčeno blago
ELEFON ŠT. 74 - 155
Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i t. d.
Aa BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Štirje mesečniki Primorskih Slovencev
Poleg političnega dnevnika v Trstu, Jlrih tednikov (dva izhajata v Gorici, dva v Trstu) in treh štirinajst-evnikov imajo Slovenci v Italiji tu-nekaj mesečnikov. Sedaj izhajajo " lrie: Pastirček v Gorici, Galeb, Lite-arne vaje in Mladika pa v Trstu. S-eJmo si nakratko, kakšni so ti listi 111 kakšni naj bi bili,
astirček(< izhaja že 12. leto. Maj-. n po obliki in skromen po oprem: lii h3 versko vzgojn, l.st, namenjen dskošolski mladini, delo istega ured-Js,Vu in iste tiskat vj kot »Kafukški -	Izdajajo ga slovenski katehetje.
" fsa zabavne in peučnt zgodbice, srnice, slike, igrokaze, dopise in ugan-„ ' izhaja med šolskim letom. Pred naao imamo prvi dve številki 12. let-j Ta na skupaj 64 straneh. Po sode-ji	sodeč je »Pastirček« predvsem
t Goriške. Trudi se, da bi bil zani-^.lv, vendar bi bil na oko veselejši, če lrnel "olj žive platnice, po možno-na •VSatc mesec drugačne barve. Tako ^ Je videti kot brez srajčke. Tudi ure-»P,an, sumtertja starinsko (npr. tsks ite male k Meni«), Kaj naj ijud-osolski otrok občuti ob temle ured-li 70vem povabilu: »PIŠITE, če ste bi-So4 i ni’ niste imeli šole, ali je kateri V umrl?« Mladino je treba po-čem °d *3liže neS° samo iz šole, če ho-oki da bo kruh, ki ji ga režemo, ti t 6n .in tečen- žal je treba pograja-y ,Uci' Jezik. Otroški list bi moral vsaj etn pogledu biti brez madeža.
|.u ,^u<js_koš°lski mladini je namenjen vi * tržaški »Galeb«, katerega 1. šte-^ a 4. letnika je izšla pred kratkim. List0V°rni urednik mu je Ivan Grbec. vJRe P° opremi vprav razkošen, po OMti pester, idejno pa — za razliko
Kultura in življenje
od »Pastirčka« — posveten. Nekateri njegovi sodelavci živijo v Sloveniji oz. so tam doma: Ivan Matičič, Josip Ribičič, Fr. Milčinski idr. Za slike skrbita R. Hlavaty in M. Bambič, v notranjosti ga (poleg črne) poživljajo štiri različne barve. Smešnice in uganke najdemo tudi v njem, pogrešamo pa otroške dopise.
Za srednješolce izhajajo že 9. leto »Literarne vaje«. Naslov kaže, da je bil ta list ustanovljen za vzgojo mladih književnikov: kot nekak oder, na katerega stopajo začetniški pesniki, pisatelji in kritiki. Nekaj od njih se jih je že povzpelo, npr. Miroslav Morje, Samo Pahor, Diomira Fabjan, Evelina Umek. Sicer pa se »Literarne vaje« vedno gibljejo na isti višini: prinašajo literarne poskuse. Zato v gradivu ni prave razlike med letnikom in letnikom; spreminjajo se v glavnem samo imena. Vanje pišejo tudi nekateri profesorji. Bilo bi prav, da bi še drugi odrasli objavljali v tem listu primerne stvari. Nedvomno bi bili mladi bralci s tem zadovoljni. Letošnja 1-številka se je predstavila v kaj pusti obleki: v platnicah iz ovojnega papirja. Najtehtnejši sestavek v nji je S. Pahorja »Iz narodne zakladnice«, žal pa so se »Literarne vaje«, ki so namenjene učencem od 10. do 18. leta starosti, znašle pri tem v težavnem položaju. Pahorjevi zapisi nekaterih ljudskih pesmi na Krasu bodo namreč lahko izzvali ugovor, čemu tako blago v šolskem listu nuditi neresnim in nezrelim ljudem. Sklicevanje na Strek-ija tu ne velja. Štrekljeve Slov. nar. pesmi niso bile objavljene v mladinskem listu. Izreči je treba tudi nezadovoljstvo z ilustracijami, ki so leto
za letom enake vrste linorezi iz iste šole prof. A. Černigoja. Na slovenskih srednjih šolah v Trstu je več učiteljev risanja, ki bi gotovo radi pokazali svetu tudi stvaritve svojih učencev. »Literarne vaje« se bodo morale v vsakem pogledu prenoviti.
Nazadnje je pred nami »Mladika«: 9 številk — torej skoraj popoln 1. letnik — na skupaj 144 straneh. Ta mesečnik je po opremi zelo lep in hoče nuditi vsem vse. Prinaša načelne članke, pripovedništvo in pesmi, priložnostne in poučne sestavke o Slovencih, kritiko novih knjig, razstav, predstav Slov. narodnega gledališča v Trstu, radijskih oddaj in filmov, piše o verskih, družinskih, vzgojnih in moralnih vprašanjih, o skavtih in sploh o katoliškem prosvetnem življenju na Tržaškem in Goriškem. Na platnicah odgovarja dopisnikom in literarnim začetnikom. Vse kaže, da si je »Mladika« utrla pot v zadosti široke kroge in da ji gmotno vprašanje ne bo spodrezalo življenja. Moralo pa bo uredništvo (Dušan Jakomin in Jože Peterlin) za 2. letnik napraviti podroben in izvedljiv načrt, iz katerega bo izključeno vse slučajnostno, v naglici napisano in premalo pregledano gradivo, pa tudi slike, ki zanimajo le nekatere. Naslov lista nas nenehno spominja predvojne celjske »Mladike« in nas sili k primerjanju, Z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in treznostjo bo treba pretehtati, katerim ljudem, je namenjena, in premisliti, s čim jim bo najbolj ustregla. Ca je šla v 1. letu izhajanja bolj v širino, ji v 2. letniku svetujemo v globino, v izdelanost. Tako bodo odpadle nekatere ostrine, prispevki bodo trajnejše veljave, manj
bo tiskovnih napak, v čast pa bosta »Mladiki« tudi jezik in slog, ki sta bila doslej za revijo premalo prečiščena.
v. b.
VINKO BELIČIČ: »DOKLER JE DAN«
Prve dni decembra nas je Vinko Be-ličič presenetil s svojim najnovejšim delom »Dokler je dan« (tiskano v tiskarni Graphis v Trstu), kjer je zbral petnajst krajših, a oblikovno in vsebinsko dovršenih del. Pisatelja poznamo že po prispevkih v raznih tržaških revijah in po samostojnih zbirkah, od katerih sta dve izšli še v Ljubljani. Odkar je profesor slovenščine na višji gimnaziji v Trstu, pa je to njekova tretja knjiga in smemo reči, da od dosedanjih najboljša.
V	njej je pokazal, da je lirik tudi takrat, ko se njegova pesniška duša Izpoveduje v prozi. In težko bi rekli, kje se p esem in proza preraščata. Mojstrsko zna prisluhniti življenju in samemu sebi; še tako neznaten utrip najde v njem svojo vemo podobo. Vsa njegova izpoved je porojena iz čustva in razuma, ki drug drugega dopolnjujeta. Razkriva nam pisateljevo čuteče srce pa tudi nezlomljivo voljo, ki ju je življenje prekalilo včasih z bridkimi spoznanji, da iz grenkobe najde pot navzgor.
V	novelah je skrbno pretehtal zanimiva doživetja iz zadnjih let. Vrača se v rodno Belo krajino h krajem in ljudem, ki jih pozabiti ne more, k mrtvi materi, ki ga je izšolala »s stradežem in garanjem, s prezebanjem in ponižanjem, s skrbjo in ljubeznijo«. Vidimo ga v senci leskovega grma, kjer ga tišči k tlom stotero težav in ovir. Obdajajo ga novi obrazi in razmere, živi v svetu, kjer se ljudje poslavljajo, prijatelji mu odhajajo in vsako slovo je težje.
Tudi po trpkem spoznanju, da mu je »življenje razbito v tuja si obdobja«,
nc klone. Utrujen od dela in skrbi iš moči na kraški gmajni, o kateri sam pravi, da mu je močno podobna in mu ima veliko povedati. Med brinjem in bori, ki so mu prirasli na srce, posluša slavčke in kobilarje.
Današnje in včerajšnje doživljaje presoja v luči nove zrelosti. Ob vprašanju, kako se bo vse končalo, pa zaživi v svoji družini ob ženi in štirih fantičih, saj pravi; »Dokler mi sije sonce in slišim vesele glasove življenja in je dan, ne smem izpreči«. Po tej. zadnji noveli nosi zbirka tudi naslov.
S takim zdravim optimizmom je strnil v celoto novele, kakor bi hotel sestaviti mozaik svojih zadnjih let, kjer ni nič odveč in se zdi, da ni noben važnejši dogodek iz njegovega življenja šel mimo, ne da bi mu pisatelj ne dal mesta v knjigi. Morda bo imel kdo ob branju svoje poglede, češ da bi pisatelj lahko kaj izpustil. Negova beseda je namreč kdaj drzna in boleča, a vedno iskrena. Kjer misli, da bi mu bila pretrda, jo raje zadrži, kajti »svet je potreben ljubezni«.
Po tej zbirki bo rad segel vsakdo, ki mu je pri srcu slovenska knjiga. Jezik je lep in bogat ter poln pesniških prispodob. Zanimivo in napeto pripovedovanje pa nam odkriva čas in razmere, kakor jih vidi in doživlja pisatelj in pesnik Vinko Beličič, ki je s tem delom obogatil slovensko književnost.
— an
SMRT ZNANEGA ITALIJANSKEGA OPERNEGA PEVCA. Te dni je v Ri
mu podlegel pljučnici znani italijanski operni pevec Beniamino Gigli. Rodil se je marca 1890 blizu Ancone. Prvič je nastopil v Rovigu leta 1914, pozneje ga je dirigent Toscanini poklical na milansko Scalo. V newyorški operi je pel od leta 1920 do 1932. Nato se je vrnil v Evropo in nastopal samo kot gost po evropskih in ameriških operah.
Farmacevtski proizvodi in kemikalijo 7RST - UL. 1 ORREBIANOA 21/11
TELEFON 31-315
del Ctriho
TRIESTE, Corso Italia (Angolo Piazza della Borsa). Telefon 29-043
Bogata izbira dežnih plaščev, površnikov, zimskih plaščev, jop in hlač.
Oglejte U Mile udojz&e!
Za moške, ženske in otroke originalne LODEN po najnižjih cenah.
Z(Miedjw.a tKfrMLMi
Sprejemamo bone za odplačila na obroke.
TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23352, 61101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega
materiala	.
APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanastvene
zavode.
Na zahtevo se pošljejo seznami	VPRAŠAITE NAS ZA NASVET


Cs^lc božične praznike
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 97,58 Homerotalni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 031 85
Bnojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 • TEL. 98-510
Gondrand
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJG
Lastna obmajna postaja na Proseku (Gondrand Proseooo) s hlevi za počitek živih živali
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTI“, „NASSETTI“ ,,ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic
OPČINE, NARODNA 46
Telefon 21-322
Tifidka
uvoz
SILA. JOŽEF
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST
Riva Grrumula 6-1 - Telefon 37-004

d. d.
IMPORT - EXPORT
Vneli Trat lesa, trdih goriv in strojev sa lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cieei-one S/U - Telefon: ni. Clcerene 30814 - N c atu Legnami 08710
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 370 Telegrami ■	Telefoni
JDGOLIIUMA - RIJEKA	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter i JUGOLIIUE 02526
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE
Z/NA JADRAN
■SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
v Zastopstvo Trstu: "N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. D0RT0MIZZ1 — Telegrami: „NORD-ADRIA“ Trieste - Tel. 37-613,,29-829 Oradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.
IMPEXPORT
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
Operira po tržaškem in goriškem sporazumu
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
£a	jMcstina*
Dl ALBERTO URŠIČ
Trst, ul. Cec. de Rittmej/er 20 - Telef. 38-380
IMAMO BOGATO ZALOGO VINA VERONA, FURLANSKA, ISTRSKA IN VIPAVSKA VINA TER KRAŠKI TERAN
želimo vesele božične praznike!
TRGOVINA SEMEN
Furlani Edvard
TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169
OPČINE
Narodna ulica št. 61
Telefon 21-046
Trgovina in pekarna
Y -
^ A
m
Podjetje
G. Vatovec Succ.
TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste
Uvaža in izvaža kolonialno blago in prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk
Golob Jvo
Prodaja in izVaža nado*
GORICA - Trg E. DE AMICIS1 m‘Stne de,e ^itikline
za avtomobile, motorje in Telefon 21.33	kolesa
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jug> slaviji.
Žeiite-11 upoznati Jugoslaviju?
Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije!
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LTV GORIZIAIVA
GORIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
»TRANS - TRIESTE'
S. o r. I,
TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul. Roma 1
Nadimo Vam vse potrebšiine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j. .
GORI C J
Ulica Morelli 14 Telefon 22-UG
Ustanovljen« leta 1900
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
L POŽAR
TRST
ULICA MURERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn In inozem-atve. — Postrežba hitra. Cena ngodne
ZALUGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV
ffldirceffo iflecjtMj
TRIESTE, Via Romagna 24-a - Telef. 31-207
Nudi prvovrstna domača, istrska in vipavska vina ter pristen kraški teran, specialno kraško gnjat (pršut) in kranjske klobase.
MOTO
PARILLA
MELILLO
ALFREDO
TRIESTE'TRST, VIA A. CACCIA 3.10, TEL. 96031
Motorji ..PIRILLA”, ASI'” ..MOTOBI”
Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz
TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1903
TRST - TRIESTE
VIA CARDUCCI 39 - TEL. 94-160
VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK — BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE — ZIMSKE OBLEKE IN PLAŠČI — PODLOGE.
Vaši starši so sc vedno z zaupa njem poslnževali naše trgovine. Storite tako tndi Vi in ne boste razočarani.
Vsem tistim, ki so bodo predstavili z »GOSPODARSTVOM«, bomo ob praznikih odbili na ie tako ugodoe cene še 10% POPUSTA
LASTNIK
Hii/id i/lcl Oficmak j
ŽELI VSEM OBISKOVALCEM VESEL BOŽIČ
IMPORT-EXP0RT
električni material
Generalno zastopstvo
ADAMIČ JOSIP
Trst - Trieste
Via Valdirivo 13/T - Tel. .31-096, 28-440
ZaSTUPA:
,DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
„FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. ,,C00PERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
„KIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA
Celestin DANE E
OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034
TVRDKA
USTANOVLJENA LETA 1866

TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
Peči trajnogoreče na premog, plin in elektriko — Najmodernejše peči, štedilniki
Z O P P A S
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva.
Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd.
Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike.
TRST
Piazza S. Giovanni L Telefon 35 019
HOTEL COLOMB1A
♦	TEKOČA TOPLA IN HLADNA I ODA
♦	CENTRALNA KURJAVA
♦	KOPALNICE, DVIGALO
4 TELEFON V VSEH SOBAH
TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 — TRST
Za prenotacije pokličite telefon 23-761/31-083 -Lastnik LIPANJE FRANC
VELOX
Soc. a r. I.
T R S T - DL. RISMONDO 9 TELEFON 30-100 IMPORT = EXP0RT«ZASTOPSTVA
Ekskluzivna glavna zalaga:
RADENSKA mineralna voda
Pivo:
PUNTIGAM in REININGHAUS
Vabi na veliko
SILVESTROVANJE
V	TOREK, 31. DEC., 1957, OB 20. URI
V	VSEH PROSTORIH HOTELA PALAČE. IGRAJO TRIJE RENOMIRANI
ORKESTRI
Rezervirajte si pravočno mize pri Upravi »Palače« Hotela, Telefon 44
Zaloga prvovrstnih briškik vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Telefon
pisarna 34-97 dom 20-76
EMPORIO TRIESTINO
TRST — ULICA CARDUCCI 15 Telefon 24-957
VELIKA IZBIRA HARMONIK ZNAMKE »SCANDALLI«, »SETTIMIO SO PRANI« in »PAOLO SOPRANI« PRALNIH STROJEV »CANDY« HLADILNIKOV
GO
CO
Posebno nizke cene za izvoz!
AliTOnOTOR
IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ra n»'
domestne dele italijanskih* nemških, angleških in an»C' riških avtomobilov ter nado' mestnih delov sa DIESEL motorje, pampe, injektorj* ter traktorje
TRIESTE-TRST, Via Udiae 1
TELEFON 30-1957 -30-198
S. M. COLOM C FI6U0
UVOZ - IZVOZ
I*]LUTOVINJ2
in IZDEIjKOT
Trst, Ulica I. della Croce^
TEL. 04-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
Xonfek€ija
za jesen - zimo
je razstavljena v izložbah
PITASSl
TRST- KORZO ITALIA 7
3»a gos&e:
Tailleurs - obleke - površniki dežni plašči - suknje
X« moške in otroke:
Obleke - jopiči - hlače dežni plašči - površniki - suknje
Uti je potrebno reči?...
Cene so najugodnejše
GORICA, VIDEM, PORDENONE, PADOVA, VICENZA, MILAN °/0 popusta kupcem, ki predložijo ta oglas

Gruda
export - import
Ljutaljcina, Titova c. 19
Telef. 20-365, 20-547, 22-184 Telegr. GRUDA Ljubljana
IZVAŽA: živino vseh vrst: govedo, konje, prašiče in drobnico, vse vrste živalskih izdelkov, seno, slamo, žitne odpadke, želod, divji kostanj itd.
UVAŽA: plemensko živino vseh vrst za zadruge in kmetijska posestva