11 ttnnU. | LUIM. i bM a Hm Nil LI.K10. .Slovenski Narod* *«l|a pm ptMIt m Avitio-Ognko: a Neaajo: erio leto iknpaj luprcj . K 4a I cdo Icto uprcj .... K 45 * M mciec . . . . . 3 50 | četo leto naprej . . . . K 50* — Vprritanjem glede fnseratov te naj prilozi u odgovor dopisnica alf ziumka. Vprsrmtttr« (tpoda . dvorišne '.evo*. Ka »flora rll:i M. S, toMaa ŠL SS. Hfc«H v««« ta* ivvo«* Itvitaii **Ut(t U »rata!*«. Imeriti te računah po porabli-i-a prostora in sicer: I mu visok, ter 54 M-n ttrok prostor :cn krut po 12 vH„ d/akrat po ti vln., tri krit po 10 v. Potltao (eaak prostor) 33 vln., >irte in zahvale (r.ruk prostor* 2) vtn. Prt veljih inserrit^h r»o dozivom *•?* ur*eal1rl iaj n^iiejo ■ in>ci.j» vej n f^ 19 ««%?««!t>l. IM Ha saao alsiieae iaro;t>e brei piilatte tiarji se ae nveas iitaktf atirali „JUr«iaa tlittrai* tt»l»f»a At. SI. .Slovenski Narod* velja w LJublianl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo 'eto nsprej . . . . K 36*— I četrt leta „ . . ; ; . 9*— pol leta .......18— I na mesec „ ..... 3*— Poia ti3iri3 Sta/jKii valja 29 vinariev Dopisi na) se f ranki rajo. Kokoptsi se ne vrača io. Vrcđatttf/o: Kaaflsvi aliaa *L 5 (v L naistr. levo-, telefon it 34 Na veliki petek. In jim je rckci Pilat: Ka-terega hoćete, da vam izpu- • stim, Jezusa ali Barabo? Oni pa %o vpili in kričali rekoč: Križaj ga! Križaj ga! lipusti nam Barabo! »Ako njega izpustiš, nisi cesarjev prija .cl j . . .« Marko. 15. pogl., 9.—U. v. Nefaote nam stopa v teh dneh pred oči oni prizor, ko se je dogajala v Jeruzalemu velika drama človeštva, ko sta stala pred sodnim državnim stolom dva sve tova: svet dobrote in usmiljenja in svet zlobe in sovraštva, StaJ je tam mlad judovski učenik, ki je oznanjal nov svet kraljestvo božje na zemlji, in razbojnik Baraba, ki je bil zločinec in ubijalec. In modri državnik Pilat, ki je vedel, da so Judje Jezusa obtožili samo vsled sovraštva, bi bil rad rešil mlado življenje, kajti rekel je sam: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim . . . Toda pismarji in farizeji so hoteli njegovo smrt, ker je bil žanje njegov nauk nevaren, kajti oni so ži-veli v svojih starih dojrmah, v črkah in besedah, on pa je oznanjeval nov nauk Uubezni in svobode. Zato so našuntali množico proti njemu, agitirali so po mestu, zbrali so kričečo maso na dvorišnu pred Pilatom in krik te nahujska- • ne javnosti je odločil. Zakon je moral umolkniti pred kričačf. Pilat si je umil roke in je izpustil Barabo, Jezusa pa jim je da!, da ga križajo. I Kam je izginil Baraba, kaj je počel ' na svetu, ali je še kradel in ubiial na- . prej, ali se je izpokoril, kako in kje je umrlf o tem nam Pismo ne pripove-duje. — Njegovo ime je ostalo nepo-zabljeno in v našem jeziku je dobilo svoj poseben pomen. < Jezusa ali Barabo? — to je bilo vprašanje, ki se je takrat postavilo £{££j[ svet. Poro* *n«nn oročilo (Od našega posebnega dopisnika.) Zagreb, 26. marca. Ce Vanvvelecenjeni gospod urednik, zaupno povem, da so danes težki čaši, Vam menda nisem povedal ni no-vega. Vendar pa nisem mislil, da so tako težki, da mi je velespoštovani Vaš gospod cenzor tako neusmiljeno zaple-nil kar ćelo poročilo o Preradovićevi slavnosti v Zagrebu. Tišti dan, ko sem čital v »Narodu«, da Je velika bela rju-ha prejšnjega dne veljala poročilu, ki Vam ga ie moja malenkost odposlala, sem se v osupnjenosti vcs dan otinaval In končno počaščeno konstatirah da »smo pa le mož«, ko nam višji izkam-jejo toliko pozornosti. Vendar bi pa le rad vldel, da Izve-do moji rojaki, kaj se Je vse hndefra rodilo v Zagrebu dne 10. t m„ na stoto obletnlco rojstva Petra Preradovića, c. kr. generala in pesnika jugoslovan-skega jedinstva, čegar pesmi do danes nišo bile zaplenjene niti prepovedane. Da je to sporočilo zmerno, sem se radi preventivne captatio benevolentiae do-volil označiti že v naslovu, da resim bcli papir pred rdečim in modrim svinčnikom in se tako izognem . . . tro-bojnici ... Da pa to poročilo ne bo ne-varno. Vam pošiliam le citate zagreb-šVih dnevnikov, ki so pre?li dvojno či-ščenje, državne^a pravdnika in vojne cenzure. Upam, da v Lju'ijani ne bo še bolj . . . pnp.sko, nc^o tu ... Službene »Narodne Novine« z dne 20. marca jrrp'iio, da je m^ožica mani-festnnfov prišln v snbnr. Poroča'o, da so sicli saborsko zastavo z dro^a in odeli ž rio ^n^m^fk Premdovića: da je nolici^'a o^Tv'dno imela n^To I»'tHi nevH »Le^a naša Hnr^ovi"''* i*1 da *e čntn nn1?"!^ na koi^T r0o].,?oTi hirn^n O"1l:ritih irlav, Poluslužbena »Hrvatska Riječ«, glasilo viadne stranke, pa poroća, da 1 sta prišla na slavnost Ceha, šef drame Nar. Divadla književnik Jaroslav K v a- i p i 1 in urednik Nar. Listov V. Cer- vinka, znan iz procfcsa Kramaf-Čer- vi.ika; da sta bila spfejeta od sabor- skesa predsedništva, 6d klubov viadne većine in opozi:ije; da jima je bil pri- re.en prijatel 5ki večer, ki so se sa ude- j ledili zastopniki vseh strank izvzem- ! ši Frankovce, in zastopniki ncijvažnej- I ših književnih in kulturnih institucij, Matice Hr\\, Sokola, akademikov, D. H. K., slikarjev, kiparjev, novin, i ženstva. | j ^A^ramer i agblatt« poroča — ka- | kor vsi dru^i dnevniki — o slavnost- I nem govoru saborskega predsednika in i o obisku 25.0j0:^lave množice na oven- čanem grobu pesnikovem na Mirogoju, o vencih, o govorili in o dejstvu. da je vsa ta iS.OJOslava množica spremila Ce^e na kolodvor. V najlepšem redu seveda. Vidite, gospod urednik, da poro-čam v istini oovsem zmerno in da se izo^ibljem vsemu, kar bi ute^nilo vzne-'Tnir.ati nervozne ljudi, vzdriim se vse-ga dr.izc^a, čcnrav bi lahlco n. pr. iz »Novin«, »RijeCi«, »Tasblatta«, da ćelo iz frankovske »Hrvatske« same laliko citiral, da se je ta dan pristojna oblast zelo brigala za varnost te množice in da se nekateri izmed množice fer ćelo neknteri stražarii in vojaki ta dan nišo v^nili domov. amnak so bili drugje snrejeti v oskrbo. Ravnotako bi iz vsch zn-rrebškili dnevnikov mogel citirati, da se ie slavnost na nodoben način vršila v Varaždinu. Radi osebne^a po-zna^ja upam, da mi ne bo zapjenjena vest, da v Varaždinu samo župan dr. Pero Ma.erdić ni razobesil zastave, kar utesne biti sicer zc!o hvalevred o. Jaz se msamo kroničar in beležim, nič dru-zc^n. Tako sem beležil tuđi samo opombo, ki ere tu od ust do ust: Če je ime! kdorkoli moč. da je izp^čet'-a pre-pre^il oster nastor) varnostnih or.^anov, znk^i ni imfl moči, preprečiti prenoved prorlave? Un?"i. da nisem šel s to be-ležk^ predateč"0 In da najuem i v naslednjem milost hudega gospoda, naj citiram Še nadalje, pa ne već o Preradovicu. »Die Dra-j«. »Tasrblatt«, »Riječ* itd. javljalo, da dobe vsi večji hrvatski kraji mad-žarsice garniziie. V Zagrebu in OsjIcu so /e tu. Seveda ni to v nebeni zvezi s političnim položajem. To si mora vsak-do misliti. »Narod« kazino« je imel v nedeljo svojo skupščino. Predsednik R a k od-cza y je javil, da so v septembru 1914 baron Rauch. baron Hellenbach, grof Oršić\ drž. pravdnik Accurti in kanonika Ivanćan in RadiČević zahtevati od njedra, nai izključi iz kazine poslance Babica - Gjalskoga (sedanjega velikega župana). Lorkovića. Med^kovića, Pri-bičevića. Surmina in VVilderja (člane viadne stranke). Na to je prišlo do vojnih volitev. ZmagaTa je lista »mladine in Rakodczav ne bo veČ predsednik. Toda prišlo bo še enkrat do volitev, ker nt*o nekaten čla"i stare^a odbora spreieli nove volitve. Da ie ta družabtii incident v smislu tiovin idei. morđa žt zoDet ne smem povedj'ti. Toda kogar zanima, na\ nrp^t?» nodrobnejSa poro-čila v hrvat^V«»i Ilstfh- K^i^o f»^1*»*Hi ir^ova vest. da se v koaliciji »dela dane (ie ćelo leto, oa 1 se bo §e morda dolgo), da se ponavlja-jo kandidati za banski stolce, a sedanji ban da je še vedno trden; da krožijo kakor gavrani vesti o novem kurzu, o frankovskih spletkah v Pešti in na Du-naju, v Sarajevu in Ljubljani; da visi nad Zagrebom pričakovanje novih pro- ; cesov, prosonov, obnstaviianj in dru-jrili . . . sredstev za narodno jedinstvo. . Toda vse to je v mcrli, v pričakovanju. Kjer obnemore beseda, tam se jači miscl. Oe;! ci Scarpi in UncrL MiV.oKO UPADNO POROČILO. neroPn, 28. marca. (Kor. nrad.) Zapadno bo=išre. Na frr-neoskem hoj"^u so rnijef.i?!i An^'cži iznova sve^e. iz ćniTih iront dobiven? divizi'e nar:n č~l?m nasoro i. Ssveroz^naćno od ^r^a^rna srro vr*'«! sovra'n?--^ iz strnfi r:n n?za\ na B:"^uov in H?b^-terne. S rorebro ?!*avos*?D se »e sovrnV' zrnin borll zi zofiot^o za-vzetre A!hcrta. ^ofnl, od o^'opnft av-tonof;?lov s^renilnnl n^^adi, so se Krv?vo 7"?*»"rT! rn rct^":h zan^^no od mc5*i f->crr^ v'Vi. fv~vo oć ^r.zame so s? nr"rnv?-e na*n d*vizi»e na fr^o^Ih toč!:"^ r~t «? r?A slT3 sovrr-krikove ooz'c'ie b vr"'2 Airr!?*e H Francozc | r?-r*i v f-rrrri~irQ ro*fr?"Tie, kl so \ nrtz'fi rd \z*i 1014. sem od vo*ne n?do-trg;n:e^?. 7fr"i#v>vite crte ne^^-k^a nrcstrfcn*":f^dn*!ca so v nsvzdržTiem nnnr^ii vc'r'e iz St. Oi^itina preko S^*rn*e v rivra^? ^oz^V^ .ia fronti ^0 kn, V"~r?J «o rr^^rle do PiorresDon-ta tor vz^'e ^^"'didfc*-. N?'e Iz^ibe se drže v n^rm:!n?h mrir?i. tmmkatcrfh oTn?''n**i so t"--ie. $Aev??o lrf'?roran*ep?h sa cer: m 6f) r*o 70^ vs-'i fz«rub. Na forr^'-'a ?r^rfJ so se rrtr!?3r"^k! bo?i ;e c'o^cgcl svojo 71„ 72. in 73. zrnato v zraku. 7. ot-^+t bojišč ničeszr novela. — v. Luc'cndorff. NFVCfc"O VFCEPNO PO^OCHO. Pcro!*n, 28 mirci. CKor. ur^d.) Roj nb Sc^rpi in Ancri. Med Sommo in Avro smov n a n a d u zavzeti žilavo branjene! vaši. __________ D-nr*. 2$. marcn. N^m'kc arma^e so tu Ti včerai m ceVm boiišJu rrodi- j mio. Samo vri Alhertu ?o Fe anglcška niačenja v ve'i! ih masah ustavila nem-škemn prodor0nin, vr!rd če5^r se ie ncmško arma^no vodstvo odlomilo za obranibn Snvnf:ni nrnfis'inek pa se je 7lorn?l 7 f*r>r n?fve"T;mi izrrub^rii. S tem se pr"''irnnr~ rro^i Amicn-u n?knkor ni ustavilo. DiviTije armade Belo\v so zr*r/a!e na oboh stranih Miraurronta s:Tne rn^-de « Flandrske odbijani1! an-r!o?kifi r'ivi^H ter so rri^obile nri He-buternu in PucVnoi prostora. Južno od Alberti ro se Ncrnci drž^M na znnad-nem b'crj Ancre. Južno od Somme so potisnili sovr-^niVa na obeh straneli *e!ezn:ce iz Chanlnera v ^miens nazaj. Lsnehi severno in jusiljen. Z Montdtdierom so Ncmri zp^cjH važno železniško krizi-sce. Prcbirie an^Ie^ke fr m^e omo^oča, ćn se Nemci razsirn'o na večjo fronto in r'a ponoln^rna razli:eio svote oojevni-ske m^se. od katerih je bilo mnosro čet Jo.sedn! v rezervi Za odločil no bitko na crti Comnicsrne - Amiens - Doulens bo torci im^Ia Nemčija na razpola^o pre-močne sile. Perolln, 28. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Hitro prodiranje naše infanterije je razt^alo zveze na inžnem delu vojne fronte se umikajoče-ira sovražnika. Anjcrleži vodijo proti Nemcem y boj. kar jim je na razpolago. Tu stoji bitka že popolnoma v znamenju Kibalne bitke. Bojna slika se je popolnoma spremenila. Divizijski Štabi stoje pri artiljerijskih pozicijah na prostem polju. Povsod je videti kako prihajajo od zadaj nove kolone ter prodirajo v zapadni smeri. Letalstvo je pripravilo stratej?ično prodiranje čet na zemlji korak za korakom. Deloma so letalci prodiranje z vsemi silami podpirali in za-vorovali. Dočim se je sovražnik prve dni v zraku komaj resnejše ustavljal. je oči vi dno sedaj pripeljal nove moči z drugih front ter se vrše v zraku budi boji. Mestoma je predrl s flotiljami do 60 letal našo zaporo v zraku tako, da se je našim lovskirn letalom še le po hu-dih bojih posrećilo sovražnika Dotisniti nazaj. Pri napadih na kolodvore za bojno fronto so se spuščali naši letalci pogosto nižie, kakor sto metrov. V ce-lem so letalci zmetali v treh noč?h od 25. marca sem skoraj 100 C00 kjr raz-strelil. Izgube naših sovražnikov na le-talili od početka velike bitke presegajo sec'aj že nad sto. Pokrajina zapadno od Puisieuxa in Alberta je gorišče sever-nega bojišča. Tu se Angleži v močno zgrajenih pozicijah trdovratno itpirajo. Vcdno znova prihajajo angleške divizije v protinapad, nemški ogenj pa jih decimira ter se nemške čete pomikajo naprej v obltki kija. Podpora artiljerije preprečuje pri tem nepotrebne infante-rijske izgube. Napadalni duh neumorne nemške pehote je kljub obupnemu so-vražnernu odporu svež kakor prvi dan. Zaupanje v zmago je neomajno. Nara-ščajoči usoeh spodbuja dan na dan de-lovanje. Na jugu bojišča ie armada nem-škega prestolonaslednika vrgla Fran-coze s težkimi izgubami preko Montdi-diera nazaj. Pri tem je ta armada v sedmih dneh prekoračila bojišče, dolgo 60 km. Več divizij, ki stoje že od 21. marca sem v boju, se Je odpovedalo iz-meni. Dne 27. marca je bilo pri Popin-courtu vjeto večje število Franoozov 22. divizije. To divizijo so bili v naglici pripeljali na bojišče v avtomobilih. Vrla nemška pehota, krita v poljih osata, je prodrla neopaženo. napadla in sovraŽ-nike skoraj brez odpora vjela. Boli pro-ti severu smo vrgli nazaj ćelo franco-sko konjeniško divizijo, ki ie bila pri-hajala brez odmora preko 28 km daleč, a ni mogla stopiti v boj. Razpoloženje vjetnikov je razdraženo in naveličano vojne. Vsi se pritožujejo nad slabim vodstvom. V Albertu je civilno prebi-valstvo zavratno napadlo nemške čete. Sedaj ga kaznu je težka artiljerija An-gležev za njegovo nastopanje proti pravilom mednarodnega prava. Berolrn, 28. marca. »Vossische Ztgr-« poroča: Zavzetje Mondidiera ie največ-jega pomena. Tam so dospele naše čete do od Amerikancev izgrajene štiri-tirne glavne železnice Pariz-Amiens ter so jo pretrpali. Naše sedanje pozicije lahko veljajo za ogrožanje Pariza. To . dejstvo se mora prav kmalu izkazati pri vseh sklepih nasprotnega vrhovne-gi armadnesra vodstva. V tem zmislu smemo sedai pobžaj razpoložljivih franeosko - angleških rezerv smatrati za kritičen, to pa tem bolj, ker se nernško vrhovno armadno vodstvo pripravlja zamah-niti na drugi točki fronte v hudem zamahu, tako, da bo s tem nastala velika vrzel v že zrahljanem kroiru. Novi dogodki so že v polnem teku. Ženeva, 28. marca. »Echo de Pariš« poroča, da bo padla odločitevv sedai divjajočem boju tekom dveh dni. Potem se bo razvila nova bitka pod po-goji, ki bodo za zaveznike mnogo boli ugodni. Poluradna pariška nota konstatira, da traia boj med Scarpo in Oiso z ne-zmanjšano silo, priznava pa, da so Nemci tuđi včeraj napredovali. Pač so nastopile že franeoske rezerve, glavni napor pa jih še caka. Lvon. 28. marca. V beleriiskem erlavnem stanu se bo vršil izredni vojni svet zaveznikov, ki se ga uđeleži Lloyd Georsre, Clemenceau in Wilso-nov pooblaščenec. Namerava se sploš-na pre°:rupaci.ia in izpeliava novegra vojne *ra nacrta, ki so si era pri držali kot nitima ratio in ki obeta izvenredne uspehe Pariz, 27. marca. Armadnl odsek zbornice se je bavil danes popoldne z izvajanji Clemenceaua, ki je izvajal. za-kaj so Francozi upravičeni v zaupanjem zreti v bodočnost. Clemenceau je si i kal celotni vojaški položaj ter korake, ki jih je vrhovno poveljništvo franeosko-an-gleške armade storilo v uspešno zago-tovitev vodstva operacij. Izjavil je, da se položaj nadalje razvija. Neka! ur sem je občutiti popuščanje sovražniko-vega truda. Bliža se tren u tek, ko bodo nastopile rezerve franeoske vojske in zaveznikov. Bitka se bo na novo obrni-la in popolnoma upravično je upati, da sovražnik ne bo obdržal uspehov, ki jih ie bil dosegel. Naglašal fe tuđi, da se franeoske čete občudovanja vredno drže in da je franeoski narod popolnomp složen. Omenil je nadalje, da imair Prancozi pripravljene še velikanske re zerve. Olede predlosre o vpoklicn str rostnega ietnika 1919, ki priđe v petek Stran 2-___________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 29. marca 1U18. 72. štev, >ređ Jtoomfco, je naznanil Clemenceau, 4a namerava vlada ta letnik vpoklicati V drugi polovici aprila. Većina onih po-slancev, ki so predlagali izpremembe k tej predlogi, je izjavila, da z ozirom na sedanji položaj ne vztrajajo pri svojih zahtevah. Bern, 28. marca. O izpramitvi Pc-ronna je povedal neki obćinski svetnik iz tega mesta sotrudniku »Petit Pari-siena« interesantne stvari. Poziv, da naj prebivalstvo zapusti mesto. Je bil izdan že v petek. Odliod prebivalstva se je vršil precej hitro, ko so že številne krogle padale na mesto. Većina se je odpeljala z žeieznicami in s pripravljenim! avtomobili. Mnogo stareiših ljudi, med njimi tuđi starci nad 70 let, je pre-hodilo na dan po 50 km in već. Beni, 28. marca. Pariški listi poro-eajo, da zapuščajo starci, bolniki in otroci glavno mesto. Premožno prebi-valstvo ni se le čakalo. da bi mu kdo •vetoval, da naj zapusti mesto. Lugano, 28, marca. »Corierre dela Sera« poroča iz Pariza, da ie unoralo Številno prebivalstvo zapustiti Amierts in Compiegne. Obe mesti sta bili pripravljeni izključno za venaško obrambo. London, 28. marca. (Kor. urad.) General Haig je poslal Lloy Georgeu to-Ie brzojavko: Vsi vojaki an&leške armade na Francoskern so hvaležno spreieii poslanico zaupanja, katero ste poslali v Imenu obeh zbornic. Zagotovilo, da se ne boste strašili nobenega napora v do-inpvini, da nam nudite vsako možno pomoč, je za nas velika spodbuda. S:o-rili borno vse, kar moremo, da varuje-mo v tej uri preizkušnje čast države in da se izkažemo vredne zaupa.ija, katero stavite v nas. Bern, 28. marca- (Kor. urađ.) Voja-5ki sotrudnik bernskega »Bundac pol-kovnik Stegemann piše: Ce se Angle-žem ne posreći ustvariti si pri Albertu novo fronto, je angleška armaJa odtr-gana od Franeoske. General Foch mora računati s tem. da se mu bo nietrova manevrirska armada v kosih krhala. predno bo mogla zamahniti v drugem udarcu na dru^i točki in predno bo mo-gel izvršiti protisurek. Vpad v SO km dolgo fronto, iz^uba 1000 topov in te-žke krvave izgube na celem desnem an-gieškem kri'.u. kakor tuđi obupno meta-nje rezerv v Versailles. daje domnevati. da ne preostaja za veliko protiofenzivo na tem krilu niti časa niti moči. Pariz, 28. marca. (Kor. urad.> »Temps« pravi v posebnem članku o položaju: Nobenesa vzroka ni več v bodoče delati razliko med angleškimi in franeoskirni četami. Poveliništvo mora biti združeno v eni sami roki, ki ima neomejeno oblast nad vsemi boji. Položaj je resen — drugega mč. »Journal des Debats« piše: Kakor je tuđi hudo prepustiti sovražniku novo oz?mlje. bo-dimo prepričani, da nima to ničesar opraviti s kakim porazom. Rotterdanu 28. marca. Belgijske čete so zasedle velik del fronte, ker je bilo treba nadomestiti angleške čete. Berolin, 28. marca. (Kor. urad.) Vojni poročevalec dr. Adolf Koster piše v »Vonvartsu: Ker angleške rezerve v nemškem ognju hitro ginevajo. meče general Foch vedno hitreje pripeljane nove divizije z drugih front v vedno se razširjajočo vrzel. Tako pozira angleški poraz polagoma rezerve za iraneosko fronto. DoCim so neizku^eni Amerikanci OČividno popolnoma izločeni. se razšir-jajo močne franeoske konj^nice in pe-hoine skupine, varujoč glavno mesto iz okolice Novona severozapadno do že-kznice Roye-Chaulnes. Pri tem je spo-fnati iz dejstva, da so Nemci že pred-včerajšnjem zače!i opuščat: letali^a pri Novonu, kako zelo cenijo silo nemškega šunka. Benu 28. marca. (Kor. urad.) Govo-reč o bitki na zapadu piše »Basler Na-tionalzeitung*: Po zadnjih poročilih ni prav nobenega dvoma več, da se !e nemško prebitje popolnoma posrećilo. »Neue Zuricher Nachrichtenc izvajajo: V Londonu se dani spoznanje. Vsa res-nost se kaže v tem, da je Ansrlija po-klicala vse svoje rezerve iz Flandrske hi predvsem svojo pomožno armado z Italijanske fronte ter jih vrgla na ogro-ženo crto Bripaume - Albert - Amiens. To so akti, ki ćaio sklepati, da so na Angleškem obupali. Obenem pomeni to. da opuščafo Flandrsko in zavezniško Italije. 2e ie čutiti polom celotne nozi-cije entente in je videti kako mrzlično pospravljaio svoie poziciie. An^leži nišo bili katastrofalno poraženi, kar pa ie te dni storil nemSki duh in nemška brabrost. ne morejo poveđati besede. London, 27. marca. »Dailv News« pi§ejo: Iz previdnih poročil ne nškega Casopisja izhaja, da sovraznik prav dobro ve, da se mu ni posrećilo razbiti angleške čete in prisiliti aneleško armado v gibalno vojna Preživeli smo prvi sunek kljub izgubi hrabrih člove-ških življenj in neprecenliivejra bo|nec:a polja. Preživeli borno tuđi prihodnji sunek in če se nam to posreči, bo bejišče ob Sommi grob pruskega m^itariz^ia in bodo tu posvečena tla svobode. Ce se namreč konca ta bitka tako kakor pri Verdunu (neodločeno — op. ur.), fe nemski vojni bog ne bo nreživel. Nem-Ika vojaška stranka tuđi ve, da ie za vedno doigrala. če se ji sedaj zrrasa ponesreči. iz tega vzroka se veselimo, da se je cesar osmelil vreči svojo ose-bo na te^tnico. Cnrih. 28. marca. >Nene Jur. Poste poroča: Maneverska armnda eenerala Focha je že ▼ počnem obsecra porab-liena za oiačenia Aneležev; rezervna armada fies^oii baie errro ir tridesetih, a ne iz šest desetih divizii. Diference so nastale, ker co štete k raznim, bore^im se divizijom tuđi rezerve posameznih annid: te bi ra er^^^-i o^^1- '-omai zađosto-rale, ker mora maršal Hale računati z napadi proti svojemu sever-nemn krilu. Žcnera 28. marca. Nr«Tirotno fran-coekim in engleskim uradnim poroči-lom o nadaljnem umiku zavezniskih tei proti sap«dii in Juku. i« isiU d*a«t i opolđne vest koresponđence HavM, ki skuša vcepiti prebivalstvu vero, da je Tftaka neposredna nevamost odstranjena, kar so pose^le rancoake rezerve v boj. Toda vest nima nobenih približnih ozna^h o sedanji franoo&ko - anarieski Crti. Rotteriaai 28. marca, Francoski državni podtajnik vojne se ie iziavil na zbomičnih hodnikih o voiaškem položaju Po teikih bojih z angležkimi četami bo trči li Nemci na modno fran cosko armado ki ie čisto eveža in po-žrtvovalna; varu je jo zastor artilierii-6ke-a o srni a, katere^a silo ei doslei še predstavljati ne moremo. Ta armada, ki je bila z železnico in po vseh državnih cestah pripeljana na boiišče. ni od-dala dozdai niti strela. Doslej so zmani^ale hitrost nemškega prodiranit* le nekatere neodvisne divizije. Po dru-^i strani prihaiaio presku^ene anarle-ške rezerve na boušče. tako rta more biti sovražnikova pridobitev ozemliu le zača^na. Zeneva. 28. marca. Glasom lvon-skih poročil, izpraznuieio Pariz s podvojeno hitrico; možno ie, da se vladu zopet preseli v Bordeaui, a močnejša je želja, umakniii se v Nanies. Baie ie razpo!ožen][e v Bord?auxu nexane6lu-vo. Miru prijazna propasfamV.i .ie v Pa-lizu zadnje dni silno napredovala. Prišlo jie do neštetih aretrj.cii I?azpo!oženie v kro£:ih poslancev je zeio mračno. Misli se na odeodenie zbornice za daijši ^?s. ker se boie vi-harjev. Renandel stoti na čelu ribanja, ki očita vladi velike erebe opusiitve ii» zahteva preniembo eisiemu. Izredni vojni svet pod Poinrareie-vim r»redspdstvom — pritesrnjeni eo lili vsi v Parizu ee nahaioči, bivši ai-madni poveljniki in tiruTe tiorleutie osebnosti — se je pro^lasil v Elvs6en za permanenten. ANGLESKO L'RADNO POROCILO. 21. marca popoldne. Cez noč so bile naše čete za kratek konec na obeh bitgovih Sommc potisnjene nazaj in danes rano smo stali nekako na crti Tagieres-Herbonnieres - Soully le Sec - Mertouri-lebbe, od tam do Ancre In do železni§kega nasipa jugo - zapadno od Alberta. Sovraznik stoji v Albertu. Včeraj popoldne je pre-koračil sovražnik Ancro v blizini Mesnila severno od Alberta. V protinapadu pa smo ga vrgli čez reko nazaj. Severno od te točke se naša pozicija ni izpremenila. Danes zjutraj so izvršile naše ćete severno Som-me, med kolenom Ancre in med Sommo protinapad ter zavzele Horlencourt in Shi-pil!y. Istočasno so potisnile naSe čete nepo-siedno južno nd reke na^o crto zopet na-prej v Provard Sovražnike Je napadel v blizini Buckquoy V to svrho je pripelial v bo] mno^o gardno divizijo. Dosedaj napad ni imel nnbenega uspeha. Nemci so izvršili več drugih težkih napadov na naši fronti tako sevemo ka^or južno od Somme. zadnje poročilc pa pravi, da je bil sovrainik s težkrmi izgubami zavrnjen. Zapadno od Royeja so bili Francozl zapleteni v težke boje ter prisilieni se umakm'ti. Ojačenja pa vedno prihajajo. 27. marca zveče r. Bitka je danes zjutraj oživela z veliko silo južno in severno od Somme. Silen boj se ie vršil čez dan Južho od Pozieresa do severno od Ablainzevilla. Brezuspešnemu sovražnemu poskusu. vdreti včeraj zvečer v naše crte južno od Somme, je sledila danes zjutraj ćela vrsta silnih napadov v blizini Pozieresa in severno od tam. Naše čete so pri Po-zieresu zavrnile vse sovražne napade ter zadjale sovražniku težke izgube. Bolj proti severu smo svoje crte prvi d^l dneva držali kJjub silnemu pritisku sovražnih mas. Pozneje čez dan so se razvili novi nemški napadi v tem odseku, kar je imelo za po-sledico, da so bile naše crte na majhnem koncu vpognjene na zapad. Zadnja poro-čila kažejo. da so naši prorlnapadi položaj zopet popolmma obnovili. Čez dan je iz-vršil sovražnik nekaj strnjenih napadov na naše poziciie med Sommo in Ancro in severno in južno od Alberta. Tudf v tem od-seku so «e vršili ljuti boji. De! naših on-zicij južno od Alberta, v katere je snvraž-nik %ačasno vdrl, smo v protinanadih zopet zavzeli. Nadttnji hud napad, ki jja ie sovražnik por>oldie izvršil. smo popolnoma odbili. Cez din je poskusi! sovražnik Izvršiti z zapada sun'-e iz Alberta. vse šunke pa smo s Var raite?!imi iz^ubam! za njegove čete zavmiH Tuđi danes p^nofdne fe sovražnik v veMkih rr-a^ah nanada! v bif-žini Bucquoya fn AhlainzevUla ter se ustalil v teh va-polnoma. da bo ▼ Parizu pri prvih Btrelih mi^^'li na letalake bomb«. kajti. j da bi nemske bateriie čez 100 k^ome-trov daleč moele vzeti v ci1*! trdniavo P^riz. ta m'^el »e ie zdela tako i\e%*~ slišana. da ii ni bilo nroffoče veri«ti. 8 tem ie Neror-iia ki ie bila po roneniu *o-vrazniVov vi konrn « voinimi «urovi-nami. izvršila tehnični Čin, ki era nih-fe ne mor** r>oor''"r~ topa 1e zahtevala ofrrotmi* nredđela. ki po bila pa v ?r»r!ovito krrtkera č«fq dovršena. Natapah porfT*obno?H «#»veda ni moro'-p gporoć'ti. teđa vs?k 1M»V *\ lah^o mi«M. da se iror?» r»ri tei dolžini krofflii>e9ra pofa dvi^niti kulraJttacii-ska točka v visino, ki ie ni moela doti«! do^či aoteM čioy«ik* rila. 4* * ; •topnfeie Tročina do itopnia, kler bi \ navadae kroelj© **orele in da je koncila hitrost tako velika, da pri&ne ieklo vslea trenja v traku tereti, kakor me-teorit Boli kakor rannisliaU o tej u^aniki Jules Vernove fantazije, ki se ie Nepcu posrećile, bodo Parižani hi-teh skrbeti. kako odvrneio to etragno šibo od svoje trdnjave. Toda tuđi v tem oziru ie vsaka rnožna misel na pre i premiiljena. Žeaeva, 28. marca. O načinu in kraju nemških čudeznih tonov %\ v Parizu brez uspeha ubiiaio elave. Mno£ji izved«nci veru.iejo na iznaulho tona. ki bi s Zeppelina lahko etrelial na Pariz. Drusi sodiio, da ie eranata izstreliena neposredno v jeklenem plašču ali ba-krenem obroou. Te misli ie ni primer biv.^i minis'rski oredsednik Painleve, znan no pokliču kot izvedeneo v arti-lieriiskih zadevah. Druffi nieniio «onet. da so iz krojilie pu približno 36 kilo-netrih izlovi druc nroiektil Posebno grloboki izvedenci trdiio. da se neml'ra 'JT.-ri i:,, e-I hi ir* ? p -.• rcj). trifupalne eile. >Newvork Hernld« «e .ie odločil za zrafni torpedo. Ceprav §a niht-e ni videl «T-u(ležne£ra fona. era npT>:a-teri lisci oni?ufe^o. Kakor piše »A<*tion Frantaisec s^oji 1op baš na St. Gobflin-^■ki planoti. Je orjaSkci stvar. n^*;;nrrio iOC) metrov dolca in more fitrelinti je vsakih 20 minut Neki drusri li^t pa pravi, da ^e mu no zdi prav nič nem-vadnesa; baie ie čisto normalpTi 210 milimetrpki ton in tehta približno 83.000 kilocramov. Z italrarske fronte. NASE L'RADNO POROCU.O. Dunaf. 28. m?rca. ^Kore«;non. urad) Na PencčanskeTi mesto ma živah- nefši lopovski o^anj. Na zepadni fronti je napad Iznova prM^hH prostora. — ?ef cren. ^ti^n. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 25. marca. BobnaJoČi ogenj naših izostavljenih straž na sovražne oddelke v Vallarsl \n ogenj iz oušk med rjatmliami na obrežju Pfave vrhodno MonteMa. Na o^ta'i fronti artiljerijske akcije, kl so bile v krat- Kai ie z Odeso? Ihinaj 28. marca. Vojnoporočeval-eki stan poroi'a: Po Reuterievem uradu azširjena vrst. da po boliseviki ponovno zasedli Odeso, ie ^ladko irmišliena. Mesfo imajo v pose«:ti zavezniške čete Že več dni vlada mir. Trorkii prosi entento za vojaško pomoč. Ženeva 28. marca. V skupni seli prlavne^ra odseka franeoske zbornice in senata ie Pichon iziavil, da ie fmeo-ska vlada_ pripravliena spreieti Troc-kiievo nro?m'o zp * n^-^-o • o^oi" in po-v eri ti približno 500 častnikov obfleea-joci franeoski voiaški misiii organizacijo nove ruske narodne armade. Pogajania z Romunijo. Dunai, 28. marca. (Kor. urad.) Gospodarska pokajanja z Romunijo so imela sicer v najvažnejših točkah prin-cipijalen uspeh, treba pa je zaradi njihove mnogostranosti in dalekosežnosti, da se mirovna pogodba v podrobnostih še predela z romunskimi zastopniki. kar bo potrebovalo najbrž en teden ali dva tedna. Za čas teh komisijskih sei se vr-nejo politični zastopniki na sedet svojih vlad. da ustmeno poroćajo in rešijo drujra nujna dela. Talat paša se je že cdpeljal jrrof Czcrnin. državni tajnik v. Kiihlmann in %. Radoslavov slede jutri. Po končanih gospodarskih Do#a-jam'ih se vrnejo politični voditelji cen-tranih držav k skupnemu podpisu po« godb v Bukarešto. Politične vesti. = Nacrt] za revizijo avstrijske ustave. Uunajska »Information« poroča: Kakor izvemo, so nekateri do vseh potankosti izvedeni zakonski na- i crti. nove ustave že dovršeni. | Dva je sestavila dvojica čeških aktiv- i nih politikov, ki sta delovala v državni j službi, tretji je pa delo nemškega po-slanca iz Ceškega, ki ima prihodnjost še pred seboj (Lodgmana op. ur.), če- | trti nacrt je pa izvršil jugoslovanski strokovnjak in učenjak na odličnem zaupnem mestu. Tuđi od Ćeškega Sva-za sestavljena komisija pravnikov in zgodovinarjev ima v delu en nacrt (?). \ Ne vemo pa, ako je kateri teh načrtov že vložen na pristojnem (katere-n) me- 1 stu, kakor se tuđi ne da poved iti na- i prej, kdaj pridejo ti nacrti na svetio, ; i ugibati pa ne maramo. — Tako »Inf.« i Mi bi le pristavili, da so podohni na- ' Crti za Jugpslovane indiskutabrl, ako ] ne priznavajo našega deklaractjskega i < načela. \ 1 = Korošec v Ljubljani. Tako - le \ modruje »Grazer Tagblatt« v svetem i strahu pred jugoslovanskim gibanjem: 1 Mesija zasanjane jugoslovanske države 1 znani heckaptan Korošec hodi sedaj do i deželi, da bi povsod nahujskal bindi- j šarsko prebivalstvo in delal ra7oolože-nje za razbitje Avstrije. Liberalna ; stranka, ki je pri tej priložnosti prišla i nekoliko v ozadje, seveda kar najvne- J tejše podpira te veleizdajnišk** cilje, ? k?r se je pač najbolj jasno pokazalo ? pri pozdravu, prirejenem dr. ForoScu, i ki se ie v soboto z večernfm I rzovla- < kom pripelial v Ljubljane Obe stranki, t kl sta si sicer stali nasproti ka^or nes \ in mačka, sta se ob tej priliki našli v i ganifivi skupnosti, da nozdravil^ prvo- * borltelia za »osvobodTtev od tuj<-^a i jarma« fn mti priredit« $t>rejen\ o ka- > krenem se temn kleHV»lT*mti politiku 1 v Hhc-Mnl Li"W*atif n^C ni HV*ar sa- • nlalo. Na t'«oče broie^a, nred f^lođvo- n rom JiV"^^ Jn 5 |rr»'"p^H**fT»f X 7ti?»r**i I ni«r|nVfcf;^-fS n-»r\rr»«i rH^c^na mno?1- ♦ ca. V ?e rl^^ib vo^ovom odn^M^«rev. ? pris*»đ?iti k nordravn. Je snom'^i^tn v * ivojem razdražeDon bojncin tispolo- * t I ženju nehote na nemško gonjo 1. 1908. ' ' Da se to razpoloženje ne zmanjša, zato bodo kaplan Korošec in razni vrnivši se (tu je eno besedo cenzor izbrisal) politiki že skrbeli. Zato je Čas opozo-riti vlado na razmere, ki se na Kranj-skem očividno razSiriajo, da ne bo, kakor leta 1903., presenečena, Če naen-krat prične pustošenje in ropanje nem-ške lastnine. N. — Lump, ki je to napi-sal, ne zasluži nobene polemike. ! --- l\uii Kowcv«rji v vsenemški fronti. Iz Kočevja rrrn poroćajo: P: ščica Ko^evarjcv, ki uživa med nr.r" Slovenci vse pravice privilegiranih pa-razitov. ki so si v vojni £o?rodarsko oporno-di«in ki so med vsem kranjskim Prebivalstvom najmanj trpe!i (v neka-terih kočevarskili cblinah ie calel na boji5ču od vsch mož le vo en vojak!), se je pod vodstvom ktičovskega. eksponenta nemških Volksratov župana Loya pos:avlla v vrste tistlh, ki so ocl-loćcni z n?.jpodle:"š:mi sre.istvi škodo-vati našemu nnroiincmti gibanju. Žnpm Lov klice kovčevske ob_ir.e, n?i se pri-Urulijo brezvestni goni; nemških Vo!kr-ratov preti pravicam naže^a narcJa. razposl-l je namreč kočevskim obCinam zztnrno pismo, v katerem pravi: Nemski Volksrati «šo v svoji seii 10. febru-nrja v Celovcu nriroroOili nc-m^im or>-činam, da naj sklepajo resolucije. na-perjene proti državnopravnim strem-l'cnicm Jujroslovanov. Dobii sem o?nn-tek take resolucije, ki jra vam co^ljcm ' s prošnjo, da ga v se;i občinskih za-stopnikov sprejmete kot skico občin-ske.^a zastopstva ter mi ga potem v dveh rrepirih, oprcmljene,5a z občin-sPim pečatom in s potrebnimi podpisi unosljete. Resolucije bo zbral nemški Volksrat za Kranjsko ter jih bo posla! ministrskemu predsedstvu in kabinetni pisarni. Ta moj dopis naj se ne v piše v občinski vložni protokol! Za od-frovor je priložena kuverta z znamkumi za rekomandirano pošiljatev. — Reso-lucija, ki jo priporočajo nemski Volks-raii Koćcvarjcm, pravi med drugim: Odkar so podali jugoslovanski postanci 3r. maja 1917 svojo zahtevo po ustano-vitvi jus:o5lovanske države, ki naj ob-rc!?a tuđi vse ozemlje južno od Drave (Volksrat se moti: k jugoslovanski državi bo pripadal tuđi še lep kos zemlje severno od Drave. — Op. ur.), je nemško prebivalstvo Kranjske, ki tvori že sroletja najtrdnejšo oporo države Cglej uvodne besede — op ur), vznemirjeno vsled vedno naraščajoče protinemške agitacije. Ker bi uresničenje slovenskih zahtev pomenilo uničenie nernštva južno od Drave, razkosanje avstrijskega ce-sarstva in težko ogroženje slavne habsburške cesarske hiše, je obćinsko za-stopstvo v ... sosrlasno (Volksrat vć to že naprej!) sk'enilo. kar najostrejše protestirati proti gibanju, ki ga netijo brezvestni hujskači ter naprositi vse j nemške ljudske zastopnike, da naj zdru- I žijo svoie moči. da bodo zavratne na-klepe naših notranjih sovražnikov proti obstoju naše staroslavne monarhije uniči'i in napade proti nemstvu na ju-ffu Avstrije odločno zavrnili. — Ta dopis je bil razposlan iz Kočevja v nede-ljo. »Slov. Narod« objavi ja torej rezolucije kočevskih Nemcev kot prvi — predno 50 hile sprejete. = »Mi hočemo biti sami gospo-darji v Trstu«. »Information* priob-Čuje z odlične strani iz Trsta nastopni dopis: Iz Koroške prihajajo poročila, ki pravijo, da tam in v Primorju naku-pujejo Nemci iz Nemčije kmečka pose-stva in zemljišča v kolonizacijske svrhe. Pred časom že so nam poročali iz I Trsta, da se ustanovi v Nemčiji velika I družba z velikimi kapitali, da se bo tam nemškim državljanom financirala trgovina in izvoz. Obe poročili trdita, da izhaja sistematična akcija iz Nemčije in da je njen namen dobiti in obdržati za Nemčijo v Trstu in njegovem za-ledju gospodarske pozicije. Gotovo bi pozdravili to, da bi tuđi Nemčija naše edino veliko trgovsko pristanišče po-rabljala za trgovske svrhe, v kolikor bi se tu ne vpletlo nikako nepošteno tek-movanje, ki bi moglo škodovati našemu izvozu in uvozu in bi mu tuđi škodo-valo. Pa končno bi se sprijaznili še z tekmovanjem, ker bi moralo vzpodbu-jevalno vplivati na naša podjetja. Ali z jugoslovanske strani se izraza boja-zen, da bi mogla ta »penetration econo-mique« zasledovati tuđi druge višje, politične cilje. Kažejo govore, izjave, brošure in programe, v katerih zavze-ma važno mesto »ponemčenje« Trsta ne le v avstrijskem, ampak tuđi v nemško-državnem in velikonemškem smislu (»od Hamburga do Trsta«). Saj so ćelo Nemci v Trstu v jednakern duhu nedavno sklepali resolucije. Napram ta-kim tendencam in prizadevanjem je treba nemudoma in energično zavzeti stališče. Trgovci iz Nemčije so nam dobrodošli in naj uživajo vse prednosti trgovske pogodbe v polni meri. Kot predhodnike* ekspanzivistov iz Nemčije, ki santajo že 0 tem, da napravijo Trst za filijalko Hamburga in ga uslu-žijo nemškim bodočnostnim nacrtom, pa jih moramo kratkornalo odkloniti. Mi hočemo biti sami gospodarji v našem edinem velikem trgovskem pri-stanišču. Nočemo pripustiti, da bi služilo pohlepnosti druge bodisi južne bo- : đisf severne dr?ave. Trst ne srne biti ; ne italit'ansVi ne rtemšVi. Kolikor m?n\ bo iedno ?li rfru^o, toliko srotove^ši bo [ Ka AvTtrfi'o. Na vzdrževan?u in r?*r v Sr^^or^m- } rV»rn In v«'e^ ♦•'ra v tveHvnem m^r?M. i Trst 'f if'ir*^!!''"!* nr*"**-"! f-rv^^**^ v r^"T- ] ^m f«rt»r»Tti ?*» i'ff«'*****^^ ^fs*^^P"t H ^#»- ] n^.^ fv*rf<«^♦♦?**> v *»**V* *r"%f'f. V' skusii zbežati, je bil obsojen na smrt. Tako je bilo ustreljenih mnogo nemških vojnih vjetnikov. Druge vjernike so poslali v rudokope. Poslanca pravita, da je to vzrok, da nemško prebivalstvo Češke vidi v vsakem nevarnega sovražnika, kdor bi skušal prikriti ali olepšati hudobije, ki so jih češki pre-bežniki izvršili, ali bi hotel odvfniti od njih zasluženo kazen. Končno vprašata,-ali hoče zastaviti minister ves svoj vpliv, da se kaznujejo mučilci in moril-ci nemških vojnih vjetnikov na Ru-skem. = Bivši ogrski trgovski minister Lani; umri. Državni poslanec baron Lu-dovik Lang, bivši trgovski minister, je včeraj nenadoma umri za srčno kapjo. == Veliki knez Nikola! Nlkolajevfč iziPrJnil. Iz Stokholma poročajo, da ie po vesteh iz Tiflisa izginil s svojih kav-kažkih posestev Veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič brez vsakega sledu neposredno predno je imel biti aretiran radi raz-kritja svojega protirevolucijskega delo-vanja. == Nemško - irska družba. V Nem-Čiji že delj časa deluje »nemška družba«, ki se menda čuti pozvano za veliko delo osvobojenja Ircev fzpod angle-Škega jarma. Vsled večkrat že presku-šenega, globokega umevanja, ki ga raz-kriva nemška duša v zadevah vseh malih, zatiranih narodov, je umljivo, da je vzbudilo tuđi irsko trpljenje sočutje nemške javnosti. A pomen te družbe je osvetlil sele sedanji čas, ko vrši nemštvo na široko svojo kulturno misijo. Pred tedni je ta družba poslala nemskemu cesarju vdanostno brzojavko, na katero je dosnel sledači odgovor: »Njegovo Veličanstvo cesar in kralj je rade volje spreielo poklonitve-ni pozdrav nemško - irske družbe in se najlepše zahvaljuje. Njegovo veličanstvo z zanimanjem in živahno simpatijo zasleduie boj za svobodo junaških Ircev v ponosni zavesti, da ie nemski meč že ćelo vrsto narodov popelja! v pro-stost. — Tajni svetnik pl. Berg. Zveza jeplovanskili nWlm podmlta lidaoiinost. Ustanovni občni zbor te podružnice se ie vršil dne 24. sušca t. 1. ob 2. uri popoldne v dvorani hotela JuvančiS. Udeležba je bila častna za Zidani-most. akoravno ie proera razven postaje Trbovlje skorai popolnoma izostala. Naiveč članov s projre ie bilo službeno zadržanih. Vkljub temu je zborovanje lepo uspelo. Osrednji odbor je zastopal tovariš Ivan Keižar, ki ie podal zboro-valcem velevažne podatke in izrazil veselie nad današnjim dnevom, kajti po mnogih letih se ie posrečilo ustanoviti v Zidanem mostu podružnico Zveze. katera v prejšniih letih ni mo-sjla naiti tal v temu kraiu. PriDravlialni odbor ie izdelal poroci lo. katero iziđe v celoti naibrže ▼ prvi številki Zvezinesa erlasila. V po-rocilu ie iasno, z neovrgliivimi dejstvi dokazana potreba po narodno sta-novski oraranizaciii. Najvažnejši od-stavki v tem ozim p« srlr.^e: Svoboda besede ie prvi predposrojl in prva podlaca vsaki druffi svobodi. Kdor ne priznava svobodo besedi in narodu, ta ne ve kaj je svoboda, je tuđi nie nasprotnik in s tem aristokrat po duhu. Kdor ne podpira narode v boiu za svobodo, temveč stoji ob strani, tuđi podpira aristokratičneera duha, čeravno ne direktno. Tam kier vlada po šolah po uradih in v življenju sploh tuj i^zik, tam ni svobode, trm ni demokracije, niti podlatre za nio. — tam marveč vlada najsrrtmotneiša »risto-krocija — aristokracija jezika. Kjer je pcl1""ia slaba, je- tuđi stavba nič vredna. Uživa li n°š iezik svohodo in ena-ko^ravno-t? Ga li s^oštuiejo naši eo-sedie. kndar prideio k nam, kakor mi Bro.^mVTio n!ihove«ra. kad^r prif'emo k m'im? Znnicuieio sa, zapostavljalo in "prr"^ini"^o ^ ^^ ^"T^n ip^-'1: — 73-n^^m'rfo. r'-^o^+nvli'-io in pre^-Tiiaio ^di vpo on«?, ki se bore ra svobodo ali k\ ^no^'uTc^o svoi mrtenn^ln iezik KerTo ie to boTi ob?iitil. kakor ravno ju sros'ovnnpH železnioar! VA hočemo svobodo, ieziVovno in >sebno ter smo 9 tem in ostanemo Ju* 72. §tev._____________________ ______ .SLOVENSKI NAROD", dn? 2!). marca 1918. • ' Stran. 3. poslovan! Borili gmo sa in borili »4 bodemo z vporabo vseh razpoložliivih sredstev, naslanjalo^ ee na vse mero-riajne faktorie za enakopravnost in evobodo naših tovarifcev soroiakov. Mi gene ućimo rr.di t^i.-.. n*;-^ -rzu.;ov, da razumemo na naši zemlji zapoved tirf-oa. tem več raditega, da si pomasamo tuđi izven naše domovine. Ako si ho-£ejo tujci pri nas pomagati, naj se | priliče naiemu jeziku In nai era spo štutejo. Ob neupoeljivi volji ei bodemo tuđi prepovedali, da naši tovariši parao ! radi tesra, ker so našeea rodu. ne bi i napredovali kakor bi morali, in odpra-viti ee mora praksa, da naš človek, ker ne razume tuie zapovedi, na lastni zemlji službe dobiti ne more. V pro-jrnanstvo pošiljati ljudi, ker se zaveda-io svoiesca rodu, to je pa način, kakrš-nemu na ostalem svetu ni primere. Tuđi proti temu načinu se bodemo neiz-prosno borili in zavedamo se. da stoji za nam I ves jugoelovanski rod. Z našim narodom vred ee bodemo vedno borili za enako pravo naSeg-a jezika in zahtevali, da ima na železni-cah, tekočih po iu^oslovanskih tleb, Lrostora le iusroslovanski železničar. To je za nas tndi velikanskeera erospo-darske^a pomena. Vzemirro. ria službuje med na mi t. i. na naših tleh in samo na sedaj avstrijskem delu Jugoslavije 500 tuicev železniških uradnikov, kar je pa bore malo računano. Vsa ta, po većini najboli*-\ mesta hi morali za-sesti naši uradniki. na niih mesta bi Baorali imenovati 500 naših poduradni-kov. na mesta teh zopet 500 sluokUr 'i zopet 500 delavcev. 2e eamo pri temu računu bi poskočilo 2000. reci dvatis*oč, naših ljudi v višjo kateuoriio; ostanemo pa še vsa mesta, katera so sedai zavedena po tuiih poduradnikih. sluirah in delavcih. Lahko rečemo, da bi vsnk naš količkai zmožen Človek napredo-val tako imenirno. VVrmr »Mi-d«r nreie •anjal ni. Vse to oviraio tujerodcl r»ri-vandranci Raditecra pe tuđi prav nič ne čudimo, ako nekateri tuii nastavljene! našim Hudem na v?o moč priHisrajo. da narodnost ni nič. da ie to parno »tvar Čuta in ne prinaša niskih koristi, posebno ne nižjira n*»Tažbencem. Kavno nasprotno ie rea. Ko^kor nižia ie ka-tesroriia. toliko veS tuicev zapira rr^im ljudem te fcate£roriie r»ot k boiišprnu mestu. Zmožnost naših Huđi te velika in samo raditesra ne morejo napredovati, ker v v«*iki Vo.r»-.,-.r -*; m^P7n c'o^'t, tuirev sedi. Spoznaraiof to krivico, snremljamo z veliko hvaležnostio boi našesra naroda, ki ga biie ravno v teh trenotkih za enako pravo. Ako zrnaca naš narod, o čemer smo do kosti prepričani, pridobimo mi jucoMovanski železničarii več, kakor nam more pri-nc3ti 10 siiajno uspelih stavk. Poročilo na to stvarno ornsuie no-trebo^ narodne or orani zaci ie za »rečno boćočnost iiitfoslov. železničarjev v vseb ozirih. Po poročilu 6O bili volieni v nred-seđstvo podružnice no en uradnik, u^lužbenec in poduradnik. r odbor Čla-ni vseh katejrorii. V?i navzoči so pe nriiavili za člnne In se ie zborovnrn^ zaključilo z nekai bodrilnimi nagovori, nskar fo 8e č^ptit r ^inim upanjem y boljko bodočnost razšli. HM vtu glavna slns^ia lačati do 40 vin. brez hrane, kar Je pridelovalne stroške v obče zelo podražilo. Množina lanskega pridelka je društveno vodstvo cenilo na približno 7000 starih stotov; hmelj Je zrastel na približno 550 ha velikem zemljišču. V teku 10 let se je torej s hmeljem zatajeno ze-nljišče skr-čilo za več kot V*. To skrčenje se pa to leto nj ustavilo, ne*o 5e povezalo. Po mojem nemerodajnem prepričanju se bodo morda že letos, sigurno pa prihodno leto hmeljske cene tako dvi?rni!e. da se bodo zopet vsi Savinjčani poprijeli hmeljarstva In hlteli rlgolati in kuoovati hmeljskih dmfov, ka-te-ih Da ie za dra^ denar ne bo dobi«. Hmeliarjf bodo prisiljeni posluževati se fič-nih na^adov. Cena lanskega pridelka se le pomi-^^la no kaVovosrl od 150—200—300 K za 100 kravlfa^ v«a dela t dMna'ji na 200—220 K n 100 kg in tem prir^e-no rranj or! ovtfh hmel^arffh, kofi cijra^Vafo v«a dela večinoma sami s svo-iimi đ'»macini. HmrPa'-srvo lanf ni bfl* t>a*fvr»f>. Vot nr?T^r'i tn leta. Da so se razmere hmeHar-stva 7>>^Hfafe. ra to se imafn hmeHarjf v prvi vrsti razvaliti jtamopomočl. Na poziv avstrf!«vttT hmef^arsVfh drtr^ter ste "e namrec1 v Žatcu osnovali: Nemsica h^ie-ljska promttM đinib« * a s. • kapitale« * 150.000 K ln češka hmeljska prometna družba i 0. z. j kapitalom 115.000 K. Prva teh dnižb je za vse nem$ke, druga pa za čeSke in slovanske hmeljske okolišća. Obe družbi pa tvorite sindikat: Državna hmeljska prometna družba s sedežem v j Žalcu, Navedeni sindikat ima nalogo vm-; lorizirati vsakoleten hmeljski pridelek. Z j valorizacijo hmelja se je ustvarila nekt [ stalnost v hmeljskih cenah, neka minimalna cena, pod katero ne bo hmelja dobiti. I Sindikat je z zastopniki vlade določil : za posamezna okelišća sledeče cene in sicer I za prima, za srednje in slabejše blago: 1) I 2atec mesto in okraj 140, 130, 115; Žatec, okrožje 135, 125, 110; 3.) Ustje-Polep 125, 110, 90; 4.) Ihtje - Polep rdeči hmelj 120, 105, 85; 5.) Dub rdeči hmelj 80, 70, 60; 6.) zeleni hmelj 70, 60. 50; 7.) Moravski hmelj 105, °5, 80; 8.) Štajerski hmelj '00. 85, 70; 9.) Z%. Avstrijski 70, 60, 50 za 50 kg. Oosp. Kočevar je v imenu pregle-dovalcev računov poročal, da ie letni račun v najlepšem redu ter predlaga, nal se društvenemu blagajniku podeli odveza. (Sprejeto.) Razgovor o društvenih zadevah in o občnem položaju hmeljarstva. Pri tei točki dnevne^a reda se te Slo v prvi vTsti za to, ali naj hmeljarsko društvo oDusti svoj poskuševalen nasad in z alosterjem zasajeno posku^evalno niivn. Po vsestranskem razpravlinnju je glavna skupf^čina enovclasno s'leiilt oboie o p u -štiti. PosKuSevalni nasad ie pa Imel t^di podtičtHv na^eH. zato se bo moral ta'oj zo*>et narediti. Vakor hitro bi se ustanovila v £alcu poliedelska ^ola, v kateri M se po-«e^>no O7ira!o rta raciioneHo hmrMarstvo. Tuđi to dosečt te fe nosku^evalo društveno vodstvo — pa dnsedaf zamanf. Nadalfe se Je rar^'-avlialo o prednro-daH hmeHa. Po tefnel'item rar^nvoni Je glavna skunšči^a sklenila, da dn!^tvenf»mu vodstvu ni potrebno svariti pred predoro-dajo tn sicer z ozirom na val^riza^Ho hmelja, katara fe v rrim^prn |et*i tako H«>-Sr^dpTno \*r»T!vaTa na hniriV'e ce^e n*>ati je, da b^de ta v^!iv v t. 1 Se u^odne^i Glede ob'^e^a ra^rjoloffn^ ra^e^a hmef'arstva le bMa trlavra sVtTT>?5f„a ^tf,r^ mnerfta, kato-fra te r>o?t^v»dia oS*t<^ v |ptr»em noročilu, samo bolj pesimistična jlede <*asa Ob sVl^nn rK"if"ov3^fći «e »e rofe?oria. Praviio sirer. da ie vitez Zolsrer dohil do smrti dr. Konatsntina JireTka iz-praznjeno stolico, ali nesledo na to. da je ta nredava! z??odovino b^lknE1-* ih narodov, vitez Zolsrer ie bil r>a habilitiran za uuravno pravo ie iskati vzro-ka za nieffovo irapnovanie v obeh ni©; Ifovih srlavnih delih o avstro - osrrski nagodbi in o avstriiskem državnem ^o?nodarstvti. Kot član Seiđlerievesra kabineta in obenem kot Slovenec ima dr. pL Zolcrer prav posebno misijo in mu bodo odkazali naloge, ki Picer za-htevajo izredne^a »nania, ki pa odgovora nanie ne kaže obeSati na veliki zvon. Cesareki čin. s katerim ie mini-ater dr. vitez 2olcrer dobil odlikovani©, kakor nred njim *e nih*«, ie nov dokaz laupania. ki sa monarh Izknzuie svo-jemu informatorju v nmoffih važniji vprašaniih države. Do1'^ ^ to *^ kako moftio in od momentanih »kot nedotaknieno ie stali5če tera kabin^t-neua ministn ki svoie slave in «ado-voljstva ne išče in ne naid« v kričečih proslavah. neso v marljivem in pori-tivnem deln. — Iz roinisrr^tva za socifnin« osin* bo. Tajnik nri naivi^iem sodnem in ka-saciiskem dvoru dr. Janko Polec 10 imenovan za minUterijalneg* tajnika, i — Za rezervne praporšeake so bili novišnni pri 17. od. nastonni kadetnl aspirantie: Josip Aschman. Rudolf Ba-rovec. Josip Bsr?tn. TVodor Betriani, Alojzij Bulovec, Fran Cehun, Ciril De-reani, Matej Drovenik, Koloman F51-des, Mariin Groo. Emanuel Josin, Gu-Ftav Kržisnik. Mak? Lnknne pl. Saven« bure. Fran Malskovec Fran Pestot-nik, Anton Pole, Lndislav Pretnar, Anton Skala, Viljem Šusteržič in Stanko Vrančić", pri lov. bat. 7. kadetu a aspi-ranta Amon Oerrin in Josip Rant. — 7"\ fro-#n v.r nr.'-r 1:^,1 rofeenci i'rosiio -^o^o^to za nodnliSn.nie neposredno pre Ino poteče termin. Domobransko mini.^trstvo ie odredilo, da se moiaio prošnie za podali&ante vložiti deset tednov med poteUom lerminn. oMepelih voiakov. Iz Gradca smo dobili od naših slenrev toie s pisavo za Flene napisano pi^mo: Vsi slovenaki o^teneli voiaki Do?'liamo iz nemfkeca Gradca našim blasrim dobrotnikora ve-likonnčn^ ■ .'>7nr"ive. — Enkratna podnora državnim nradnikom. Dne 1. anrila t. 1. se ie imela zonpt izn'r r?iti enkratna nodpora državnim uratlnikom. ali eedni se poroda, da ^e to ne more zsroditi že 1. aprila, marveč da se bodo izplačevali na račun te i^redn^ tlr^^ir« '^ primerni ?neski prihodnie dni, ostanek pa s© bo izplaćal 1. maia. — f>*3!n<>vim !«l'iiT>Sei«a konzorcija slovenskesra ffledišča ee vrši dne 8. apriia t ! ob »V ".•. -T v po^velovalnici — Osie5k© on«re ne bo. Deželni odbor ie od1;Ioni 1 ponudbo osie^ke opere, da bi r^iredila v df»?o'n^m p'lpdipču v mniu in ■»nniiu vrsto opernih in ope-retnih prf»«.lf»tav. — VeliT'onoPna 5t#v5lka »Domovine«. Danes ie izMa velikonočna feievil-ka >Dom^viT»e< s prrv bogato in lepo vFe>>ino. Za veliVono'-nf* piriiho po na-nisali svoie misli deželni po slane c in nec dr. Vlndimir RaiTiihar in r^vnafoli Ivan Hribar. Pinih. ki ca ie >Domovi-n\< nrklonil dr>7.rlm poslanee Ribnikar si ie obdržal cenzor sam zrse za praznike, bralri pa dobe belo liso. »Dorno-vina< prinaša razven teara ve^ zanimi-vih in poučnih člankov. tikr.jočih ee or- stranke, pamostojnosti v jnrroslovanslve države, bodof-nos+i Reke. ter žepskesra sribnnia V običainih rrzpredelkih r>r^-ra.«a i-'f.nimive nreirlecle o ku^Himih društvih. grospodsrstva in drauih te-dert^kih r>olitičnih in nepoliti^nih do-rod-*'h V tei Sfevi^ci ie začela >Domo-vinic prinr^titi tndi iluctracije. Ca?u •■»]•;-""^—"t, p^'rn. r-rrdstrv^ifi Ve^'Vo poč i^fn i^f? 7. ^r*^h"rTt-rr\ nolnim poMc. emia-ti in c^TPcera M^^ro^lova in Velilro noč }ptr 1^18 7. in"b?»c^m ^olnim irk"7nic za fii-r^Vor knih in flrr*re ■nnt-r^^^n^. >Do'^o' ina< se pro^f i", v Tviubliani in nt> dojili po v=eh trafiltah in nroda-talnnh čreinnipov. — Fotografi, ki ?o fotojrratiri»H vo 7^nsV:iri dp1rl^rarM se T>ro3iio. da vT>o:!ip;o ro en irvod avoiih po'net-kov nrp Tni5tvri >Tedensklh slike. Stari ttK Pt. 19 — F*•*-""•© Irvare nr»"S rabimo t% itpoiiii s'oven-ski i"vr»oQti. mei tein po^ehno c^poripin in lovnim orirnriom ref rnzPOffnoPtfille< v nekraievnem smislu. O tera ie piaal že >SIovenski Pravnike v zvezVu z dr»e 15. decembra 1916 št. 11—12 Od takrat ie pretekla ra^meroma dolsra doba, to-da .iezikovne spake kakor: deželno me-f,to za nabavo klavne živine, dpžplno mopfo za krmila in vfp polno t^kih roe«5t še vedno plaš#r»o listih. naredbah in nkazih. Ki':o ie tedaj s tem >me-slomc? Me^to pomoni v Blovenščini prostor, krai. kier pe nrkai nahaja nli vrši Drime.ri ta izraz za pemško bese-do >^tadtc. Po tem ni težko dobiti za nemško >Stelle< v nekrnievnem smislu nr.iv'lp'n len slovenski izraz. Torei pe deželno mesfo — to bi bilo rnesto Liub-linna — 7;i nabavo klavrie živine, mnr-več deželn-* n^kn^ovaT-ni«^ i-lavne živine ali deželra PO«redoV-alTiioa z,i n.v havo klavne živine ali pe krai^i: de-želpa posredovalnica zr klavno živino, nli tuđi fležeina pabnvr.-ea klavne živine (nemsko Lsndesptelle fiir Schlneht-viehbeschaffunc). Zakal? Ta zavod vendar nakupuie živino pri po^estni-kih in io o^dfiin potem za civilni in vo-ir\^ki kcn^uTTi. Ne de^«»lno rne^o zr? krmila,. marveč deže'na posredovalnira sa krmila (nem«ko L^ndepfuttermittel-stelle). Ne gospodarsko mesto za les CHnl-Trirvs.'Vi |fi<3=:''♦'" • ^inn.ik o-os^o-dar^ka po«lovalnica za les. ne okraino eospodnr?ko me3to (B€«lrkswirt-schaftsstelle) marveč okraina kospo-darnka nosiovalnioa. Posebno izraz poslovalnica se bo dal velikokrat 8 pridom vporabn*"'i Vef-krat «e da prevesti nemsld >Stellec v nekraievnern smislu z izrazi: urađ, zavod. oSlastvo. to pa iz enostavne^a vzroka, ker na-domestuie ta nemški Stelle nemike i»-race: Amt Anstalt. Beh5rđe. Politi »eh« Lamlesstelle ni t^-i poIHj^o dežeMo nešto, ampak no1Wno deželno obla* stvo. kakor se ta urad tuđi splošno pravilno n?*zivlia. Dienst«telle ie v pio-venščini urrd — sa1 imamo vendar javne in zasebne ur°de — ne pa službeno mo^o. Im^mo fe druce izraze. T^andesstel-e d^r aP^emeinen Pen-aionsanstalt bi bilo: deže'na podružnica eplošnega pokojninske^a zavoda. J Eine Richterstelle ist ausreschrieben, nai s© ne sloveni takj: mesto za sod-nika ie razpis&no, ampak: služba sod-nika. za eodnika ie razpieana. Razpra^-ve, ki so izsle o slovenskem pravopisu — to ie tuđi podlaca ta pravno terminologijo — od Levstikovih >na-pake slovenskeera pisania« pa do do-tinčih del oatra Škrabca, profesoriev Levca, Peruška, dr. Iležiča, dr. Brez-nika in dr. nišo namen iene eamo znanstvenim kro«rum, ampak tuđi splošno-sti. Tu se tedai pričakuie. da bodo iz-crinila vsa nenoklicana »mestac iz ča-sopisov in tiskovin, uradnih naredb in ukazov in to iz teh dveh razlo^ov (do-sedaj ie bil pravilni izraz bela vrana): 1. Noben jezik nai se ne kvari in mrcvari po nepotrebnem, pa bodiei ćulu-kaferski. 2. Z iezikovnimi pokvekami nai se ne trapi in begra Hudstvo, ki do-stikrat zaman upiha, kaj nai pomeni dotični izraz. Tako si še danes mnoci li ud je nišo na jasnem, za katero deželno mosto dajeio živino, ali za mesto Liubljano ali za dotično posredoval-nico. Pripetilo se ^e. da so ee liudi« uuirali daiatvi prav raditega. češ, za mesto Liubljano pa že ne bodo da.jali toliko živine. Planinski. — To pa vendar ne irre. Priiateli lista nam piše: Z o^orčc-njem Vara poro Cajn o dopodkih. ki sem iih opazoval danes 28. t. m. v dopoldanskem brzo-viaku med Sežaco in Divačo. Službo vržeči orožnik se ie o^nasal napram potnikom kmeekeca stanu tako irovo, da preseea vse meie. Temu go- >du se zdiio na§i slovenski liudie menda živino, ker s=icer bi se ne upal obkladati iih s takimi priimki in iih suvsti na tak nnčin. kakor se ie zgodilo. Posebno oduren ie bil napram našim ženam in dekleiom. V vasronu C 5980 eo se od-ierravali prizori, ki so mi srnali rdečico sramu v obraz nad neolikanostio voja-ž1:eora uslužbenca, kateremu ie. kolikor vem, 6trocro predpisano, da 6e mora obnašati doi=toino. Dolžnost poklioapih oblasti bi bila. da dotičnemu orožniku takoi odkažeio drue:o službo. Za obče-vanie z ljudmi — ne le s civilisti. tuđi z vojaki! — mu manjka vseh predpo-^ojev-. — F. — Finannna t^--^-- rTcrne nre. Pri davčnih uradih Liubljan? mesto in Liubiiana okolica, kakor tuđi pri carinski eslzpozituri na glavni pošti v Ljubljani 80 uradne ure pričensi s 1. aprilom 1918. zouet tište kakor so bile pred 1 oktobrom 1917. — Nove ravaalne eene za drva in les. Avstrijisko društvo producemov, tr^ovcev in industriialcev «a les na Dunaju. zadruera trpovcev z drvmi in dru?c podobne združbe eklicuje za 15. april ob 10. dopolćne v dvorano nižie-avstri^skesra obrtni škeea društva na Dunaiu zborovanie. da se postaviio nove ravna!ne cene za drva in les. Udeležnikom se ie zerlasiti pri Avstrii-skem društvTu producentov, treovcev in industri.in.lcey za les. Diinaj II. Cir-kuspresFe 40. Ti a se pošljejo tuđi predloži raznih interesentov. — Zavitki za Galiciio. Vsled na: kupiCenia zavitkov se smejo predaiati do vštevši 30. marca t. 1. za Galiciio samo nuini in potrebni poštni zavitki, kakor tuđi pošilike s kvasom in denar-ne pošilike. — NesreCa na tramvaja. Včeraj opisana nesreća se ni pripetila pri pošti, marveč pred kavarno >Evropo<. Električni voz ie povozil šesto^olca Ensrelberta DraxlerU, ki le Bkočil na tramvai med oba voza. Nesrečni di-iak ie strašnim ranaro že v prvih po-polJanskih urah podleeel. — Zdravstveno stanje mestne obline liublir.nske. V ča?u od 17. do 23. t. m. se je rodilo v Liubljani 18 otrok, umrlo pa ie 30 oseb. med niimi 13 do-m?činov. Za ietiko ie umrlo 5 tuicev. vsled samomora 1 oseba. Oboleli so: za škrlatico 2 domačina in za vratico 2 dom~rina in 1 riiiec. Za žnpana občine Tržišče ie izvo-ljen Ivan M a i c e n z Vrhka. Prihodnii sestanek đnnaiskih Slo- ve»Tir!*v *>o ■«' fo'io^. r!--^ ■'".0 rn.T'-i v re- stavraciii Kaiserhof. Zacetek ob 7. Dotična oseba. ki ie 25. t. m. v zju-traniero ljublianskem vlaku, v tresem vo?:u od Javornika do Jesenic pobrala crn kožuhovinast (Persianer") ovratnik, se poziva, da fra odda proti nagradi na kolodvoru na Javorniku ali Jesenicah, sicer se bode proti njej dni- £^m potom nastopiTo. Oseba. katera ie našla enoči okoli 8. na Mar. Terezije cesti neko pismo poleff tuđi pliko. v'iVno prn^im^nrji išlo iz priiaznosti odda na upravništvo >Slov Nnrodac. Včerai ie neka ucenka izsmbila ▼ Kraniti iz vlrka do perona crno usnje-no torbico z vsoto 100 K. legitimacijo c. kr. d^žpivne železnice nod imenom Marija Laibacher in 4 kniižice od po-Errebnesra društva. Pošten naiditeli nai jo odda proti nagradi na kolodvoru Duplje. Gorenjsko.__________________ Prosveta. — Mnzeisko društvo sa Kranisko izdaja svojo >Carniolo< dvojezično in -se v tem prav neugodno razločuje od mariborskega >ZKodovinskeRa dru- -£tva<. čicar >časopis« ie povsem slor venski le glavno kazalo vsakega let-nika ie tuđi nemško. .Ldeiamo se. da bo Muzejsko društvo izvajalo potrebne konsekventne. Noben oportunističen iz-eovor ne more dandanes veljati. Kdor trdi, da ie znanstveno delo intemacijo-nnlno. se odeva s prozornim plavcem, ki boli razkriva. nego prikriva Izgovori z materijalnirni podporami bo pa n2ravno8t trivialni. Naš narod ne sine in noče živeti od nobenih milostnih podpor, ampak si mora in hoče ustva-riti sam svoie živlienie. V zadnjem času pišejo češki »Narodni Lietvc mnoero o »Společnosti Ceskeho Museac. ki že dolga leta nima prave življenske sile, dasi ie imelo znatne podpore. V tei debati se poudarja. nai bi češke avto-nomne korroraciie storile svojo doli-nost ter vsaka češka občina pristopila kot članici »Muzeja«: na ta način se Muzej in niegovo društvo postavi na ljudsko češko podlagro in nridobi svo-bodo napram državni komisiii, ki mesto deželneca odbora upravlja CeSko, in napram državni UDravi. Mi dostavljamo le se- Tišti, ki izknzuir'o liube-zen Slovenski Matici, ne bodo pozabili tuđi Muzejskesa društva, de in ko bo Karea slovensko. — O klavirsld virtuozki ffospodie^ ni Dani Kobleiievi ki ie gođelovala ▼ nedeiio na koncertu y tržaškem Narod-nem domu, piše >Edinost<: Dana Kob-lerieva nam ie bila došlej znana le po Doročilih izventržaskih listov, z\&stim o njenih koncertnih nastopih v Liubljani. Odkrito povedano. smo bili v Trstu, vsaj evoj čas, glede na resnično umet-nisko izvajanie gln«be precej razva^ jeni. Ako ni bilo ravno med nanai^ Slovenci večjega števila takih umetniskih prireditev, pa so nam bila na razpo* lasro pri npših (rlRsboiiubnih poseflih. In zato tuđi merilo, s katerim merimo umetnike. ki prihajajo med nas, ni ravno najblažie. in zahtevamo rafŠi ve$ nego mani. Tem boli pa nas je ravno zato vzradostilo dejstvo, da smo ▼ gdČ. Koblerjevi spoznali klavirsko virtu-ozko. kateri gre po vsej pravici to ima. Izvzemši Lisztovo 13. Ogrsko rapso-d'jo, je bilo vse, kar je izvajala, slovan-ska glazba, kar nr^ ie T^dovoljilo 'r"nn bolj. ker nam naši. posebno mlaiši umetniki le preradi prihajaio e sicer res efektnimi. a večinoma ruiiml dell, namesto da bi našemu občinstvn od-krivali enako ali se večio lepoto' proiz-vodov slovanske glasbe. Ali ništa morda Novakov >Amoroso<: in še bolj Sme-tanov >Obkročak< po tako izborneni tolmačenju in tehniški v lahni preciznosti tako dovr«enem izvajanju vnikni-la globlje v dušo našega noslušalstva, nego še boli izvajani Schuberti in drugi nam tuii glazbeni velikani? Tn ravno tako ljubki Glinkov >§krjančekc in Chopinova balada v g-molu, iz katere izzveneva vkliab vsemu slovanska otožnost skladateljeve poljske domovine! Gospodična Koblerjeva je umet-nica. ki globoko čuti, naša umetnica, ki zato in tuđi le zato more podati slovan-sko glasbo z onim občutkom, ki io ie porod i 1 v svet. Z druge strani pa nam je pokazalo njeno izvajanje ie imeno-vane^ra Lisztovega dela. da \e umetnica zaradi umetnosti. da išče in tuđi naiđe lepoto povsod, kjer> je v resnici, ter da jo zna tuđi v najdovršenejši obliki po-dnvati dnieim. ki po preiemHivi innio. Obenem pa se nam je gospodična Kob-lerjeva izkazala rudi kot moi«tr?ka spremljevalka. ki 1e s svojim diskretnim, vedno le strogo v mejah izpopol-nievanja celote ostajajočim spremljeva-f njem kar naiprimerneje uokvirjala pevske točke svoje koncertne tovariši-ce. gospodične Medvedove. — Nov slovaški ilnstrovani list. V Budimpešti je začel izhajati nov ilu-strovdni slovaški list z imenom ^Slu-ce<. Namenjen ie kmečkemu in malo-obrtnemu stanu. Izhaja dvakrat na mesec. Stane 14 K na leto. sozne sfunrL * Veliko poneverjenje v opravi osr-skih železoic. V Budimpešti so zaprli 331et-nega železniškega u radni ka Rudolfa Vineze, ki je služboval v Zagrebu, ker je na škodo železnlške uprave poneveril okoli 300.000 K. * Porodov je bilo na Dunaju L 1913. 37.387, leta 1915. 2e samo 29^57 in 1917. le še 20.676. Umrljivost pa je narastla od leta 1913„ v katerem letu Je umrlo 32.314 oseb, do leta 1917. na 46.541. Za jetiko jih umrje 20 odstotkov. * Maščevanje kneza Schwaraenbersa> Iz Budjeievic poročajo, da knet Schwar-zenberg ne da občini Mirkovlce, katero ob-dajajo od treh strani knez)! sozdovU nitf komada lesa za kurjavo, rudi Sola ga ne dobi, tako da so morali otrocl vso zimo zmrzovati. Knez se namreC maščuje ntđ občino, ker mu lovskl odbor ni dal v naj em lova, za kateri je hotel plača ti samo polovico, z druge strani ponuđene najemnine. * Na mejl med Avstrijo in Ogrskot Avstriiski podanlld hod!!o na Ogrsko Iskat živlla, kajrl tam Jih Je obilo. AH ko se vra-čajo zadovoljni, da so kaj dobIH, Jih usta* vijo na obmejnih kolodvorih, vzamejo Jiot ž i vila in kaznujejo jih. Tako so te dni na enem samem kolodvoru pri Jeli 197 avstHJ-skih podanikov, ki so si hoteli ta praznike privoSčiti nekoliko ogrskih živll. Vrj?li so Hh v raoore od 1—8 dni i nobsodiH na globe 15—300 K. Tako vzdržuie Ogrska Avstrijo! * »Nabiti« topovi. li Soprona poro-Cajo: Te dni se je peljal skozl mesto velik voja^ki tovorni avto s tremi 42 cm topovi. VojaSVf Dolldii se je zdelo nekaj sumljivo na teh topovih pa Jih je ustavila. Pokazalo se Je, da so topovi nabiti, alt ne z razstre-I-lno snovjo, marveč z živežem. V topovth je bilo goveje meso, moka. klobase, salami,* svinjsko meso. sladkor In sardine, za praz- . nike dovolj, ali neusmiljena policija je vse to pobrala iz topov ln pustila nenabitt naprej. t Meso oa zelene izkaznlce B ši 1201 do konca. Stranke z zelenim! Iz« kaznicami B št. 1201 do konca prejme-jo meso v soboto, dne 30. marca dopol-dne v cerkvi Sv. Jožefa. Določen je ta- - • Stran 4*______________________________________^______________»SLOVENSKI NAROD-, doe 29. marca 1918. /?. Stcv. le red: Od 7. do V»8. št 1201—1400, od Vi8. do 9. št 1401—1600, od 8. do V.9. št. 1600—1800, od Vt9. do 9. št 1801 do 2000, od 9. do Vi 10. št. 2001—2200, od VtlO. do 10. dopold. št. 2201 do konca. Ena oseba dobi U kg, 2 osebi *,» kg, 3 in 4 osebe fA kg. 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb VA kK, več oseb i Vi kg. — Kilogram stane 2 K. f Meso na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo meso v soboto, dne 30. marca dopoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Dolo-čen je to - le red: Od 10. do Vili. št. 1—3)0, od Vili. do 11. št. 201—400, od 11. do Vi 12. št 401 do konca. Kilogram stane 4 krone. f Inozemsko meso. Mestna apro vizacija bo oddajala inozemsko meso v cerkvi Sv. Jožefa v soboto, dne 30. marca popoldne od 1. do 4. in v pone-deljek. dne 1. aprila dopoldne od 7. do 9. Stranke naj prinesejo s seboj rodbinske izkaznice. t Đrez rodbinskih Izkaznic ni mesa. Stranke opozarjamo, da rnorejo dobiti meso od mesarjev le na rodbinske izkaznice. Mesarjem je strogo na-ročeno, da strižejo odrezke za meso. Potrebno je to zaraditega, da ne dobe nekatere stranke več mesa kakor druge. Kdor dobi telečje meso, mu mora mesar ravnotako odstriči odrezke za meso. Strankam se pri mesarjih ni treba drenjati, ker je prejela za praznike mestna aprovizacija 3000 kg mesa več, kakor ga navadno prejme, in je opra-vičeno upanje, da dobe stranke meso brez drenjanja. Občani Vica in Most ne dobe v Ljubljani mesa, ker ga jim je dalo deželno mesto še enkrat toliko, j kakor ga imajo po navaid.____________'_ Darila. Darovi u dr. Krekov TfrTT»ft XIII. iskaz. Od 22. do 1. marca 1*18. K 734.08: Darilo Slov.Naroda (SI. N. 28. iebr. 19i8). K 731: Nabrano v St. Vidu pri Ljubljani in njega okolici (po Jugosl.). K 561: Uarilo U Slov. Naroda (SI. N. 23. iebr. 1918). K 242: Podružnica Slov. plan. društva v Cerknem, Goriško (k temu so prispevali: Zbor cerk-Ijanske podružnice SI. pl. dr. na sestanku 17. februarja 1918, ko se je soglasno izre-kel za Jugoslov. deklaracijo 145 K, zavedni Cerkljani pa 147 K). K 200: Alojzij Res, Bo-IJunec pri Trstu, lstrija. K 175: PosameznJ slovenski vojakt pespolka št. 97 (po Jugo-slov.). K 164: Obcina Ralolče pri Lukovici. K 160: Janko Siogorić. S. M. S. Georg, Pulj, zbirka slov., hrv. in srbskih mornar-jev (po Jugosl). K 155: Janko Golob, nad-učitelj. Raga (po Jugosl.). K 147: Anton Trulec, podCastnik, Kotorska Boka, Dalmacija (zbirka slov., hrv. in srbskih mornar-jev (po Jugosl.). K 132: Darovalci pri Po-dobniku v Mostah (po Jugosl.). K 131: Slov. pevci na laškem bojišču (po Slov.), K 130: 2ene in dekleta, možje in fantje žup-nija Dobovec pod Kumom (po Jugosl). K 125: Jugoslovanski mornarji z vojne kri-žarke Novarc (po Jugosl.). K 102: Slovenski, hrvatski in češki vojak! iz Montur de-pot št 3 v Gčstingu pri Gradcu (darovali so: A. 2itnik 22 K, Jos. Knez, ki je tuđi zbi-ral. K 20.76, Anton Hrovat in Iv. Bacač po 10 K. Fr Kac in Ljub. Stefanović po 5 K; trije po 4 K. eden K 3.24; Stirje po 3 K In eden 2 K). Po 100 K: Hranilnica in posoiil-nica za Kandi.io in okolico namesto venca za rajnega ravnatelja Travna; županstvo Bohinjska Bistrica; županstvo občine Planine pri Vipavi: neimenovan po gdč. Wess-nerjevi: posojitniea v Mariboru (Narodni Dom). K 85: Ciril-Mctodova podružnica v Trojanah. K 84.12: fuparmvo Nabre^ina (nabrano v obćini Nabrefina). K 70: Pra- poričak Osterc kot prispevek častnikov 1/87 baona, v. p. 304. K 65: iupanstvo Slavina, Notranjsko. (Prispevali so: A. Pod-goršek, J. Leben in županstvo Slavina po 20 K. Josip Žitko 2K.) Po 60 K: Trije Ju-goslovani po dr. Ježu (ta po Jugosl.); Franc Oblak, Pulj, več darovalcev (po Jugosl.); nabrano na gostiji Alojzija Druzović z Marijo Suhać, St Andrai, Slov. Gorice (po Jugosl.). Po 50 K: Vesela druiba zavednih Jugoslovanov v gostilni pri Ribiču (po Jugosl.); občinski urad Senčur pri Kranju; Jugoslovanski kadetni aspirantje na Sed-mograškem pred odhodom na bojišče (po nadporočniku Vil. Muc). K 45: Mala družba troimenskega naroda Slovencev, Mrva tov in Srbov zbrana na Preloki pri Vinici z vzklikom: Bog živi Jugoslovansko državo pod Karlom I. (po Jugosl.) K 44.80: Nabrano o priliki polit shoda v Dolu pri Ljubljani (po kaplanu Urnu). Po 40 K: Franc šporer, mlinar, Homec; Ivan E^gfar, vojni kurat I V/87, v p. 393: županstvo^notič pri Ljubljani. 32 K: Vesela družba v gostilni Dimnik, Trbovlje. Po 30 K: Ivan Oblak, kaplan, St Lovrenc nad Mariborom; občinski odbor Studenec pri Krškem; Iv. Flego, dekan, Buzet v Istri (prispevali so: Vjeko-slav Brozovtć, ekspozit v Crnici, 20 K in Andrija Mlkiža, žu*e upravitelj v Ori ma Idi, 10 K); Alojztj CveAel, Ljubljana. 29 K: Ve-sola družba na VJhotoku pri Jož. Zevniku na Oor. Plrošlcl. Po 26 K: Vesela družba v kolodvorski restavraciji v Ljubljani (po Ju-goslov.) Jos. Rebrek, nabrala med navdu-šenimi gosti na škarpi v Celju. Po 25 K: Jtiffoslovanski dijaki ob odhodu prijatelja Bolčitarja (po Jugoslov.); županstvo So-d-ažica: Slovenci, vojna poSta 357. 22 K: Slovenski fantie mornarji vojne ladfe S. M. S. »St. Georsjc (po Jugoslov.). 21 K: Ivanka Podlesnik, posestnikova hči. Svibno pri Radečah, nahrala v fari Svfbno o priliki na-biranja podnisov za jugoslovansko deklaracijo, z geslom: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! 20 K 40 vin.: Lolze TurSič. 27. črnovoi. oolk. M. O. K. 1, vol. pošta 426, nabral v družbi petih Kianjcev v Focsani. Po 20 K: Kudolf Faj-diga in gospa, mesto venca pređra^ega tovarila rranca Selana; M. Fegic, Planina, iz neke poravnava pri posredovanju (po Jugoslov. ; Ivan Vrhunec. posestnik, Selca, Uorenjsko (po Jugoslov.); Franc Šemru, St Vid pri Vipavi (po Jugoslov.); županstvo Bostanj; županstvo St Peter na Krasu; občinski urad Predoslje pri Kranju; gdč. VVessnerjeva v Ljubljani; županstvo Naklo pri Kranju; županstvo občine bora. 16 K: Mornarji hrv. - srbske narodnosti vojne ladje S. M. S. »St. Georg«. 15 K: Martin Poljanšek, župan v Zgor. Tuhinju. 13 K: Janez Kalan, kaplan, Postojna (po Jugoslov.). Po lu K: bolnisnica v Hostojni (po Jugoslov.); Jožef Erjavec, župan, Draga pri Višnji gori; Anton Kline, župan, Go-renjepolje; Podboj, Adamovo pri Vel. La-ščah; Joško Smerdu, rez. poročnik, sedaj v Gorici; Avgust Zlobec, župnik, Pomjan pri Kopru; družba pri Markovcu na Verdu; dr. Karei Ferluga, poročnik, Feldgend. - Abt. des 3. K. K., voj. pošta 3^6. 8 K: Franc Medved, Materija - Slope 27. 7 K: Albin Petrič, Črnovojnik, Žihpolje, Koroško. Po 6 kron: Neimenovani po Jugoslov.; Franjo Javor, prič. brz. odjel. 37, voj. pošta 381, nabral med tovariši. Po 5 K: Alfonz Dol-har, Rakek; Anton Smolej. Dovje; župan-si o Št. Jernej pri Grosupljem; županstvo Gorenjavas pri ZatiČni: občina Cerklje na Dolcnjskem Končno trije po 4 K in štirje po 2 K Skupaj 6050 K 40 vin.; od preje 86.072 K 04 vin. Dosedaj nabranesa 92 122 kron 44 v. — Ljubljana, dne 1. marca 1918. Odbor za dr. Krekov spomenik. Za Vlncencilev dom je nabrala *ospa Terezija Košii med raznimi darovalci v Ljubljani 251 kron. Vsem blagim daroval-cem se društvo »Dobrodelnostc v imenu slrot najlskreneje zahvaljuje. Za mestne uboge. Gospa Anny Schnei-der, veletržea soproga, je vnovič prepustila voiaSko nastanitveno pristolbino v znesku 64 kron zt mestne uboge. — Gosp. In?. Leo Karei Rlickle ie daroval povodom podelj©-ne mu koncesije za filijalko tehnične pisar-ne 50 kron za rcveže. — Gosp. Jernej Kopač, svečar, ie izreci! mestnemu maciiotratii 20 kron v svrho razdelitve najpotrebnejšim mestnim ubožeem. Družbi sv. Cirila In Aletoda sta darovala v počaščenje spnmina sosp. Karla Mlekuža gg. Rudolf in Ivan LIsec, vsak po 10 kron. — Hvala! Zvišanfa naroenine. Kakor smo že objavili smo primorani naročnino „Slov. Naroda" s 1. marcern 1918 zvišatl ,.Slovenski Narod" velja sedaj: po pošti v Avstro - Ogrsk!; celoletno. . . . K 40'— I/2!etno ..... 20-^ 14letno . , . . w 10*— raesečno . . . • w 350 Za Nemćijo ćelo leto K 45*—9 za vse dru^e dežele K 50*—. V Ljubljani: celoletno. • . . K 36-— Vzletno • . . . , 18*— */4letno ..... 9-— na raesec .... 3*— Posamezna što** velja 20 vinar. Izdajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, f astnina in dsk »Narodne tiskame« 9fW MMtaMM •kvcstHi. I S potrtim srcem javljamo, da je naš Iskreno- I ljubljeni, nepozabni soprog, oz. oče, brat, stric in I tast, gospod ANTON OBREZA, I tapetaik I dne 29. t. m. po kratki, mučni bolerni, previđen s I sv. zakramenti, v 57. letu svoje starosti, mirno v I Gospodu zaspal. I Pogreb predragega se vrši v nedelio ob 2. uri I pop. iz niše žalosti Židovske ulice št. 5/1. na poko- I pališče k sv. Križu. I Sv. masa zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi. I LJUBLJANA, 29. marca 1918. I Ulaka Obrtu, roi lan-Dogma, soproga -- Viđa Ante, I Tara Jeria ro\ 01>rezat Leo, otroci. — Marila Aleiovec, I sestra. — Josip Jers«, nadučite'% zet. Potrtim srcem obvrtffamo sorođmke, prijatelie in znance, ■ da je naša iskrenoljubijena, dotira hčerka, oziroma sestra, I svaki nj a, gospica P Ida Petsche dne 27. marca t. ! po dolgi, mučni boiezni, previđena s sv I zakramenti za umiraioče, v starosti 24 let, mirno v Gospodu I zaspa >a. ■ Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, dne 29. marca ■ popodne iz hiSe žalosti, v Starem trgu Stev. 18, na famo ■ pokopalitte. I Sv. maie zaduSnice se bodo darovale v tukajšnji farni ■ ceikvi I Pokojnico priporoćamo v bla? soomin. I V STAREM TRGU pri LO2l, 28. marca 1918. I tahilt>ti MtalL I ■•ti« aoaebaafa •vrastUa. I ČebuKek za sajenje po K 7.— liter, prav droben za safenj« po . . . . K 15.— Mio. Kakor tuđi druga somana: Korani«, ramtno saalfaldsko K110.— Mio. Oataifa domaCa......K 11.— Mio Detalja tacama I. vrsta. . . K 2S.— Mio. Datetia tacarna II. vrsta. . . K 18,— kilo. Priporoia semenska trgovina AL. KORSIKA v liubljani. Občni zbor društva „NARODNI DONM v Uubljani imal M m Ml 4m* 13. mutrmm rrMU * bmM ■Hftiml. mlol mm aiafistrmtai ¥ LJaiMJaa^ Krr pa■! Ml ikltpftta. mtnrfata irmMvMh pravil § 7. mMM%y iidiral« uinl. aprlU ULiri p«p«lte« T aMMtM IMflt, kUNT M iTalitf—1— lal tt«ai TOMft. DNEVNI RED: 1. Volitev upravnega odbora. 2. Odnosili predlogi radi prodaje Narodnega doma. tras PUurtaMp i L pfedsednik odbora, Pisalni stroj skoraj nov, z vidno pis»vo( se srodi. Le resni kupci nn) izvedo -a naslov ^ri uoravJ »Slovensk. Naroda«. 1425 l/nhiriri ZJ v*e- k' ^ovori nemSko, minulim K W jP**w(WaaB"5 ^Baaaj !-usi Bi ms Nappa .. K165.— in 225.— Antilop . n 115,— „ 240.— Glace .. w 135.— za tucat RWMI BVV^llBalltmdf UsMhai. Stari ta| a t HjafloiaHl&ro n\i slične, večjo množ'no, kuni Pater Latumlka nas! Uaalfana, Martin trg. H03 -----------—------- ^W^^~— I. I— MAq asa^a za dva dijačka, 10 in A9VU 2113 11 iet ctara z debele, stanovanlezvso osbrbo pri bolfal alavaaakl rodbini. Za po- nudbe se orosi pod znamko ^OđO- ifO 1464* na upravo tega lista. Ove poiteni in pridni • prodajalki • želita premeniti službo Izučeni v tr-^ovinah z mcSanim blagom rer zmožni treh iez kov. Ponudbe je po§«ljati na MFroaa|alkaJS poštno ležeče Sorlca. Heblovono stanovanje z električno razsvetljavo obstojeCe iz 2 sob, poselske sobe In kuhinje event. brez kuhinje, M otfđa mlral, atahii atraakL — Pismena vpraSania pod MStelaui atraaaui 1423" na upravni-jtvo »Slovenskega Naroda«. 142 Nočni čuvaj dobi takoi službo pri stroiilni tova-ni ttvM A Oo. ▼ L^aUtaaO, ifatai-kj9wm aJlaa 4. — ZglaSevanje od 4 do 5 popoldne. 1397 Izorlenesa stenografa ali stenosrafinjo kl asa Imali aaaro atrofaplafa. aarafaaa ir. Josip Firlia, •đulala ▼ MvMfaal. 1414 Delavce, te'ake, zlasti lesne in Žagarske stroke tuđi take. veS^e stojnega mizarstva, sprejme takoi v sluZbo stroii'na tovama Saamaa * C#. ▼ &'«alfaal, UataU *mwm allca 4. 13Q lamsa« mi pr#4«| i« mlamrm % ■•▼• »sto raW|raa stelaže»puli za trgovno ^ešane^a bla^a. Martla FlaA, trg. Craaaaalfv Belokramsko m Večjo množino zm!etega I žvepla 707, H M) i+ 4mhU — Vpraša se ^^^^H ■^■AT^B^^^aBBaa^Bf a) ajaj^^ ^Pv aja^Pl ^paj ^b^^R^bb ■^pavv • Velika izbira *} velikonočnih, umet- ■išldh m dragih liHlHi. narodna knjisarna U PreScnravi dk» 7. J Knst se dosrs ooran'ena :otrod|a posteljica: In omara za obleko. Naslov cove upr. »Slov Naroda«. 1392 mrUčenec t5če mesto za kovaško ali mehanično obrt v mestu aH v b''ž;ni. — Naslov. „L. Č. Ho 40 Kobsrlđ Oorliko". 1374 Kuharica zanesljivat dobi a in samostojna, za k dvema osebama, da razume tuđi vrt obdelavati. ae takoi aprefate. 1437 Istotam aa apre^me fitdl poalon trgovski sluga. Ponudb- na tvrdko F. Čadea, Pro-ioniora allea itar. 1, L|nbl|aaa* Elegantno ineivana soba 0aV ■• odđa tako| "Val na Starem trgu štev. 28'III. Sprojmota to takoi dva !• isnp|aal knjigavsski Mi. Kje, poveuprava »Slov.Naroda«. I4C0 :== IftČO 86 === mesarski pomoćnik kl bi sam vodil, vso pod xela ngodnlml pogoft. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 1412 Žoeplo za sode 1 kg 36 S, raspoiilla po poatneni povzotln r. A. Krepak, Maribor« Biamarkat. ia. i4jn Raznašalko tm tr»owskl okraj sprejme takoj uprava „Stovattakatga Naroda44, Prostovoljna javna dražba. raznih i opeko kritih Sup se bo vrSila Veliki ponedeljek, 1. aprila 1.1. ob 3. uri popoldne na Črnutah, na OpekarnL Reflektanti si lahko ogledajo šupe, od katerih je ena dolga 60 ra, Široka 7 m, druga pa dolga 12 m, široka 6 m, ter več manjših. /saki dan do dražbe. 1422 Franc Peterca. § Št 262/Pr. RAZPIS. II Pođpisani dežefnf odbor razpisuje službo okrofnega I Zdravilllca W Metlikl z letno plačo 1400 K, aktivitetno li doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. | Prosila za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpi- | sanemu deželnemu odboru do 20. aprila 1918 I fn jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja I; zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposob- I nosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slo- I venskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 21. marca 1918. 1 Kupim aii vzamem v najem I trgovsko hišo r& z nekaj pdsestva na Kranjskem ali Sta- < jerskem blizu železnice. ( (V prodajo upoSteva se tuđi zasebna hiša. ki bi _ bila na prometnem prostoru, toraj pripravna za I trg 3 vino. I Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod J WT- „blizu železnice 1387". "W§