ADVERTISE IN Čitaielji v; THE BEST M (1 i \Jf K AW/ i\J 1 i SLOVENE NEWSPAPER Jw JL ^ Jl\. JL^ Vy J II i CHICAGL NEW YORKU, DETROITU, Commerical Printing of EQUALITY sploh po in izven All Kinds NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Amerike VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 17, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 12 VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 17, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 12 Zadnje vesti o vremenu ni treba govoriti, ker ga vsi občutimo. Mraz se nadaljuje in se bo nadaljeval še Vsaj prihodnjih pet dni, pravijo Vremenski opazovalcL Pravijo Celo, da bo temperatura v tem času kakih 25 stopinj pod nor-»nalno, v primeri z drugimi leti. Edino prebivalci na obali Pacifika in na ameriškem jugu uživajo milo vreme. V Clevelandu je malo pred polnočjo izbruhnil velik ogenj v tovarni Midland Steel Products na W. 105 in Madison Ave. Gasili so ga ognjegasci s polovice postaj mestne požarne brambe. Za načelnika državnega urada, ki nadzoruje gostilniško obrt in promet z alkoholnimi pijačami v Ohio, je novi governer O'Neill imenoval pravnika Roberta Krupanskyja iz Clevelanda. '■Krupansky je prošlega no-j ^embra kandidiral za okrajnega Prosekutorja, ampak ni bil izvoljen. V Budimpešti se nahaja kot Sost madžarske vlade Janosa Radarja predsednik kitajske vlade Chou En Lai. V organizaciji Združenih na-*Wov se pripravlja debata o resoluciji, ki naj bi daki ukor drŽavi Izrael, ker se njeno vojaštvo še vedno ni umaknilo z Vsega e^ptskega ozemlja. Generalni tajnik Hammar--4kjold jeuiz*^!, da diolder bo zgodilo, ni misliti na po-^rjenje na Srednjem vzhodu. Tajnik zvezne zakladnice *Ittmphrey je priznal, da je no-^ zvezni proračun, ki predvideva izdatek 72 milijard dolarjev ^ prihodnjem fiskalnem letu, tak, da o kakem znižanju davkov sploh ni' misliti. Potem je pristavil, d!a če se v doglednem J5asu dkvki ne bodo znižali, Amerika lahko doživi tako depresijo, da se nam bodo lasje ležili. . Senator Byrd, demokrat iz ^f^nije, je pa dal značilni ko-""entar, da takega proračuna ni ^ftierika imela §« nikoli v svoji Zgodovini. Namreč, da kliub te-'nu, da nismo v vojni, je 59 odstotkov celotnega proračuna na-"'enienih za oVožie in vo laške ^atke sploh, le 15 odstotkov pa ^ redne vladne posle. Potniki, ki so prispeli na Du iz Budimpešte, trdilo, da so na zidovih v madžarski prestolnici poiavili letaki, v katerih prebivalci poživljajo, da nai ^ pripravijo na novo vstajo, ki 'lia priti čez dleset dni. To ima menda biti odgovor ^*Wžarskega delavstva na vla-odredbo, da se bodo stavke ^ prihodnje kaznovale s smrt ''W obsodbami. V New Yorku je v spanju *®nrl slavni italijanski dirigent ^rturo Toscanini, ki je doča-•^1 89 let. Toscanini je prišel prvič v ^^eriko leta 1908 ini je od ta-večji del časa bival tukaj, ^jen je bil v Milanu, kjer bo ^di pokopan. Toscanini je slovel radi svoje ^niperamentnosti. Ko so hote-da naj bi v dobi fašizma v taliji cBrigiraJ igranje fašistič-® himne, je obrnil hrbet svoji Italiji, enako je tudi od-. sodelovanje pri glasbenih ®®tivalili v Nemčiji, potem ko Vladislav Gomulka, Chou En Lai in Združene države V prestolici Poljske v Varšavi se je mudil predsednik kitajske vlade in kitajski zunanji minister Chou En Lai. En Lai je bil naj prvo na potovanjih po azijskih državah, bil je med drugimi v Indiji Nehruja, v sosednjem muslimanskem Pakistanu, pri kitajski sosedi Burmi, pa je potovanja po Aziji prekinil, ker je smatral za primeren čas, da skoči v Moskvo in v Varšavo, to pa radi zunanjih dogodkov. V Varšavi se je Chou En Lai z Gomulko sporazumel o glavnih obrisih poljske narodne komunistične politike in je ta sporazum v obliki posebne izjave podpisal in objavil. šlo je za vprašanje narodnega+--_____ poljskega komunizma, ali da rabimo drugi izraz, titoizma na Poljskem. Poljska se je bila obrnila do Združenih držav, da ji te dajo posojilo. Poljska rabi ameriški dolar, katerega bi sprejela brez kakega političnega pritiska, za dvig domače produkcije, pa je čakala, da tudi komunistična Kitajska Poljski pomaga. Kakšno stališče bo zavzela Poljska na splošno do Združenih držav ? Republika Poljska ni kaka meščanska republika. Je še vedno na začeu i poti v socializem ali komunizem. V kolikor gredo v teh državah razni politični programi narazen, jih pač narekujejo domače politične potrebe. Da ,bi torej Ppljska zagovarjala ameriški družabni red kot tak, ni bilo pričakovati niti ne pod vodstvom poljskih komunistov pod Vladislavom Gomulko. Ali grp samo za diplomatsko stran, ali za gotovo propagando, bo pokazala bodočnost, če sta Kitajec Chou En Lai in Poljak Vladislav Gomulka podpisala ob koncu razgovorov skupno izjavo, da je obsoditi ameriško zunanjo politiko in da je dati prav madžarskemu komunistu Jano-9U Kadarju, ki je poklical na pomoč sovjetske zasedbene čete, da so pomagali uničiti zadnjo revolucijo, ki je bila nastala na Madžarskem. Letna seja Letna seja Farmskega odbora S.N.P.J. se vrši v petek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse zastopnike, da se je gotovo udeležijo. Razprodaja Jutri se prične velika razprodaja na ženski in otroški opravi v modni trgovini Marsich & Rus na 6108 St. Clair Ave. Cene 30 bile zelo znižane na vsemu blagu. Eisenhower nazaj v Washington v prestolico Washington se je vrnil s srednjega zapada in jugozapada predsednik Eisenhower. Nahajal se je med ameriškimi farmarji in živinorejci, katere že zadnijh šest let preganja suša. Eisenhower bo predlagal kongresu v odobritev finančno pomoč farmarjem in živinorejcem in sicer v dveh oblikah: farmarji in živinorejci, prizadeti po suši, naj dobijo naj-prvo dolgoročno posojilo, poleg tega dolgoročnega posojila pa kratkoročno, ki bi ga lahko bolje imenovali hitro federalno pomoč. V te namene bi šlo začetkoma okrog 70 milijonov dolarjev. Mlad. zbo? ISJp.D. Jutri, v petek zvečer ob 6.30 uri se vrši seja staršev otrok pri Mladinskemu pevskemu zboru. Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se vse, da se gotovo udeležijo. Prestala operacijo Mrs. Frances Bergant iz 19706 Cherokee Ave. se nahaja v Euclid-Glenville , bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo od 11. dopoldne do 8. zvečer, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. ^ Nove uradnice Društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. je na letni seji izvolilo za tekoče leto sledeče uradnice: Predsednica Pauline Ba-lish, podpredsednica Jennie Podboršek, tajnica Celia Wolf, 1799 Skyline Dr., KE 1-2564, blaga jničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Ben-da, nadzornice: Mary Yeray in Mary Rogel. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. BOMBE NA ŠOLAH IN NA BUSIH Imamo podivjanost, da se na šolah grozi g bombami. Imamo podivjanost, da z bombami grozijo istočasno nekateri, ali norci, ali hudobni, brez ozira na šolarje, drugo družbo. V Ameriki je v za&ijem času rešiti zopet črnsko vprašanje. Zavzelo je v nekaterih krajih zanimiv obseg in se zdi, da je psihoza "bombnih napadov" delovala tudi na najnovejše ! črnsko vprašanje. Gre za bitko za javne avtobuse. V Montgomery, Alabama, je prišlo na primer do obračunavanja med potniki na javnih avtobusih z bombami, pištolami in posledica—šttri črnske cerkve razdejane, razdejani dve privatni hiši, promet z avtobusi ustavljen. V Mobile, Ala,, je bomba razdejala črnski dom. V Atlanti, Ga., so aretirali šest črnskih dlu-hovnikov, ker so se peljali na prednih sedežih avtobusa. Na ameriškem jugu so našteli 21 slučajev, ko so se vrgle v javne avtobuse bombe. Bomba naj reši torej tudi črnsko vprašanje. Egipt mika ... Med Indijo Nehruja in muslimansko republiko sosedo Indije Pakistanom, je provinca Kaš-niir. Ko se je leta 1<)49 indijski polotok delil, je šlo za to provinco Kašmir. Prebivalstvo je po večini muslimansko, toda knez, ki je državni poglavar, dr-, ži z Nehrujem. Nehru je provinco Kašmir v resnici podredil svoji Indiji. Muslimani v Pakistanu zahtevajo Kašmir zase. Na meji so indijske čete. , Pakistan, ki je član Združenih narodov, je sedaj predlagal v New Yorku, da naj tudi v Kašmir pošljejo Struženi narodi, kakor so poslali v Egipt in na Srednji vzhod — svoje posebne policijske čete. EDEN V POLNO POZABLJENJE? Med novim britanskim predsednikom vlade Haroldom Mac-millanom ter Washingtonom, se tipajo posamezna vprašanja, ka-terja je bil položil v miznico bivši predsednik britanske vlade Anthony Eden, ker jih ni pustil, da bi se rešila na drug način, kakor pa si je sam zamislil. Vlada Macmillana je naenkrat spoznala, da je imela britanska vlada povsod po svetu čete drugih narodov in držav, ki pa so bile na plačilni listi britanskega vojnega ministrstva. Macmillan se razgovarja z Washingtonom, kaj s temi vojaki, ki so v ostalem tudi zavezniki Združenih držav, ali bi ne bilo pravično, če jih sprejme na svoj plačilni seznam—Washington? so hitlerjevci priSli na vladno krmilo. Imenujeta se kraja Singapore in britanska kolonija Hong Kong. Tako Singapore, kakor Hong Kong služita enako ameriškemu, kot britanskemu interesu, bremena vojakov ter uprave pa gredo na britansko blagajno. Maomillan je opozoril Amerikance, da naj tudi prispevajo k upravnim stroškom Hong Konga in Singapore. Novi predsednik vlade je danes dal značilno politično izjavo, da se bodo britanske zasedbene čete, kjer so že v svetu, umaknile domov. Da misli resno, je pokazal na svojo vojaško karijero, iz katere se razvidi, da ko je prišel v britanski parlament pred 30 leti kot poslanec, je bil nato ves čas viden poslanec ter je bila redka britanska vlada, v kateri bi ne bil on minister. STAVKA DOLGA ŠEST MESECEV Stavka- v telefonski službi v Portsmouth, Ohio, je menda ena najdaljših stavk v Ameriki. Traja že polnih šest mesecev in se je premaknila v sedmi mesec. Začela se je dne 15. julija, ni pa še nobenih znakov, da bi se kmalu končala. Redne seje ^ Redna seja društva Euclid št. 29 S.D.Z. se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članstvo je prošeno, da se gotovo udeleži, ker bo seja važna. Jutri, v petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Podani bodo letni računi in na dnevnem redu bo več drugih važnih stvari, zato se prosi članstvo, da se gotovo udeleži. V nedeljo dopoldne ob 9. uri se vrši redna seja društva Ja neza Krstnika št. 37 A.B.Z. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Podani bodo letni računi in ukrepalo se bo o drugih zadevah. članstvo se vabi na udeležbo. FEDERALNI PRORACUN -VOJNI PROWWN; SAMO PRAVI VOJNI PRORAČUNI TAKO VISOKI KAJ BO z AMERIŠKO POMOČJO TUJINI! WASHINGTON, 16. januarja—Danes opoldne je predsednik Eisenhower predložil kongresu federalni proračun, da ga kongres odobri in kot poseben zakon sprejme za izvajanje, ko se konča sedanje proračunsko leto. V ameriški zgodovini smo imeli štiri vojne federalne proračune, ko so dohodki in izdatki znašali preko 70 miljard dolarjev. Ti štirje proračuni so bili, trije v času druge svetovne vojne in eden v času vojne na Koreji. Peti je sedanji in predvideva okrog 72 milijard dohodkov ter enako izdatkov. Tudi ob tej priliki se je v-^-——-- Washingtonu povdarilo, da ni nobenega upanja, da bi mogli znižati federalne davke. Ameriška narodna obramba zahteva vedno več zase in je njen letoš? nji račun stroškov in izdatkov za vse ameriške oborožene sile nekako tri milijarde dolarjev višji od sedanjega. Bela hiša, ki je predložila federalni proračun, poudarja, da so narastli stroški ameriške narodne obrambe, da je moderno orožje mnogo dražje od starega. da pa ga moramo kupovati; Ameriko drago stanejo tudi njeni vojaški zavezniki. Ko se je kongresu predložil novi proračun, je bilo jasno, da se od njega tudi zahteva, da odobri razno ameriško pomoč tujini. Prvi^, ko bo šlo za .ameriško vojaško zavezništvo, bo precej debate v kongresu, kolikšno naj bo to zavezništvo, pa ameriška vojaška pomoč, in koliko naj to stane federalno blagajno. Narodna obramba kot taka bo stala Ameriko v bodočem federalnem proračunskem letu 38 milijard dolarjev, ali za več kot dve milijardi dolarjev višje od leta za nami. Iz leta, ki se konča z zadnjim junijem, bo ostalo približno $1,-700,000,000 presežka, to se pravi, toliko dohodkov je imela federalna blagajna več, kakor pa izdatkov. Kam s tem denarjem? Državna blagajna izkazuje omenjeni prebitek, odvisno pa bo od splošne finančne politike, glavno, kaj bo z večino glasov dejal kongres, ali naj se denar $1,700,000,000 porabi za delno črtanje javnih dolgov, ali pa v kak drug namen. Da bi šel ta denar v znižanje federalnih dolgov, ni pričakovati. V Washingtonu se govori o tem, da bo nastala precejšnja debata ■ v kongresu, ali naj se s tem denarjem pomaga z delnim odpisom davka, oziroma s federalnimi posojili malim trgovcem in obrtnikom, da dobijo cenena posojila. Že za zadnje predsedniške volitve sta se obe stranki potegovali za zaupanje glasov srednjih in malih obrtnikov in trgovcev, in sta jim obe politični stranki obljubili, da jim bosta pomagali. Če naj ne gre imenovani denar v ta namen, ali naj gre recimo kot federalna pomoč ameriškemu šolstvu? V šolskem vprašanju pa je zanimivo to, da se oglašajo posamezne države kar po vrsti in odrekajo Washingtonu pravico, da se vtika v šolsko vprašanje, ki da je le državno, državna kompetenca, v katero naj federalna vlada ne posega. Kot rečeno, bo debata v kongresu nakazala pot, kam gre $1,700,000,000 kot prebitek proračunskega leta, ki se konča dne 30. junija letošnjega leta. Takoj, ko je bil predložen novi federalni proračun in se je imenovala ameriška pomoč tujini, se je že najavila cela vrsta kon-gresnikov, ki so ali izrecno nastopili proti novi ameriški pomoči posameznim državam, oziroma zahtevali, da se ta pomoč zmanjša. Splošna napoved je bila danes v kongresu ta, da bo debata o federalnem proračunu dolga, politično zanimiva, ker je mnogo demokratskih kongresnikov, ki so si zastavili nalogo, da najpr-vo v federalnem proračunu pokažejo, kaj je demokratski program, nato šele, v čem se lahko zedinijo z Eisenhowerjem in njegovimi republikanci. Nov grob "K v? MARY rVANCIC Snoči je umrla na domu svojega sina Mary Ivančič, rojena Zemoc, ki je preje bivala več let na 9707 Garfield Ave. Rojena je bila v Logatcu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1914. Mož ji je umrl pred leti. Bila je članica društva Svob. Slovenke št. 2 S.D.Z. Tukaj zapušča sina John J., pri kateremu je bivala na 283 E. 260 St., in vnukinjo Ka-thryn, v stari domovini pa sestro Jerco. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema in nato na pokopališče Calvary. Zadušnica V soboto zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomift 14. obletnice smrti John Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se opravila udeleže. DRUŽABNOST IN DELO Delavstvo po tovarnah in uradništvo po pisarnah in privatnih podjetjih, si je znalo priboriti pravico "prostega časa," s katerim razpolaga res po svobodni izbiri. Ali da ga porabi za jed ali razvedrilo; ali da se všte-je v normalni delovni cas, ali pa izven njega, to ni enotno urejeno. V Ohio so prišli na idejo, da so zbrali podatke pri glavnih gospodarskih družbah, raznih ustanovah, kjer so nameščene vprašali, koliko časa porabijo za sebe prostega za razne dojiiž-nike, za razvedrila, tudi za klepetanje. Izkazalo se je, da pride, če se sešteje ves čas, letno deset do 16 dni, ki so nameščencu ali delavcu od podjetja plačani; ta pravica je danes že pogodbeno priznana kot socialna pravica. ' Tudi je povpraševanje izkazalo, da najmanj devet od desetih industrijskih družb, tako v uradih in pisarnah, kakor v tovarniških prostorih preskrbi svojim močem kavo. Na osem ur imajo uposlenci dvakrat tak odmor, navadno 15 minut. Prvi odmor je dopoldne, drugi pa popoldne. Kdo plača kavo ? Po večini nameščenci in delavci, podjetje v manjšini, a so podjetja, ki so pripravljena, da plačajo prigri-) zek iz družbine blagajne, čas, ki se porabi za prigrizek, se računa po večini kot čas, ko se za družbo dela. Uživanje kave postaja iz navade že razvada. Ali industrijske družbe nastopajo zoper te razvade? Nekatere nastopajo, vendar se splošno priznava, da mali odmor, posebno še, če ga spremlja darežljivost družbe, pomaga dvigniti delavsko moralo, in da se take ugodnosti konec konca celo Izplačajo. Republikanci se zbirajo Za predsedniške volitve leta 1960 se na republikanski strani že zanimajo. Eisenhower ne more več kandidirati za predsednika. Za predsedniško mesto se bosta očitno potegovala za enkrat dva republikanca, oba dorr a iz Calif orni je. Morda so za njunim hrbtom kaže tudi bivši kandidat, governer Thomas Dewey. Najresncjša republikanska kandi(^ta pa sta sedanji senator William Knnwlard in podpredsednik Richard Nixon. Svojih propagandnih kart. še nista pokazala, vončar je Nixon že začel z namigovanjem, da bo pri volitvah leta 1960 za njega kot predsedniškega kandidata predsednik Eisenhower. Namignil je dalje, da bo pravočasno ir-nesel, v koliko ima Eisenhower sploh odprte račune s senatorjem Knowlandom. BREZ DELA— V ANGLIJI Fordove tovarne v Angliji so odpustile dva tisoč dslavcev. Šlo je za vprašanje, ali naj se dela na splošno le štiri dni v tednu, pa je pad?a odločitev v prid stališču, da naj se raje izvršijo odpusti, kakor pa, da se dela samo štiri dni v tednu. Koledar ze 1. 1957 Kdor si želi nabaviti Koledar, ki ga je za leto 1957 izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, si ga lahko naroČi pri Tivoli Imports v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. sli pa od našega zastopnika John Steblaja v Collinwoodu (tel. IV 1-3360.) Cena koledarju, ki vsebuje zanimive članke in je lepo ilustnran, je $2.50. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. januarja 1957 U ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto) ......... ...................................................$10.00 For Six Months — (Za šest mesecev) _______________________________________________ 6.00 For Three Months — (Za tri mesece) ................................................. 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ___________________________________________________________$12.00 For Six Months — (Za šest meseoev) _______________________________________________ 7.00 For Three Months — (Za tri mesece) ___________________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POSTA KAM KO ZAČNE PIHATI IN SNEŽITI? 104 VAM V PREMISLEK Poglavitna naloga nekega časopisa je, da beleži in v mejah praktičnih okoliščin in razmer tudi tolmači dogodke, ki vplivajo na različne panoge vsekakor zelo kompliciranega življenja današnje družbe. To naj bi bil cilj, ki je sicer težko dosegljiv, a nikdar ne sme časopis opustiti misli po stremljenju za njim. V dolgih letih svojega obstoja je "Enakopravnost" sledila temu načelu, in da ja v bistvu tudi uspela, je mnogo dokazov na roki. Naj močne j si od njih je ta, da tisto, za kar se je "Enakopravnost" zavzemala pred mnogimi leti, je v veliki meri postalo dejstvo. Niti enega večjega podvzetja ni bilo med nami v preteklih tridesetih, štiridesetih letih v Clevelandu, kjer nas je največ Slovencev kompaktno nasi j enih, za katerega bi ne bila "Enakopravnost" agitirala, vzpodbujala in navduševala. Naši narodni domovi, živahno življenje na polju kulturnih in bratskih društev, naše gospodarske ustanove, gibanja, ki so od časa do časa zajela širše množice naših ljudi v Ameriki, prav vse te skupine in akcije so našle močno oporo v "Enakopravnosti." Tudi ameriško politično gledanje, glede katerega je "Enakopravnost" orala ledino, je danes izrecno aU neizrecno priznano kot pravilno. Kje je še kdo med i^ami, kj. bi zanikal, da smo Slovenci živa sestavina naše nove domovine, od katere se ne moremo izolirati tudi, če bi tako hoteli; da vsak gibljaj ameriškega življenja se dotika tudi nas, da vsak njen utrip najde vzpreden odmev tudi v nas samih. Da, cela v praktičnih metodah uprave in gospodarstva se danes posnema "Enakopravnost," to pač, ker so neizprosni dogodki razvoja dokazali, da so bila pota "Enakopravnosti" prava. Ne spuščamo se v detalje teh podanih ugotovitev, mislimo pa, da kdor hoče, bo razumel. Gre pač za dejstva, ki se neovrgljivo zrcalijo iz vsega dejanja in nehanja naših dni, v katerih je slovenskemu tisku v Ameriki vse prej kot z rožicami postlano. Potem ko smo vse to rekli, pa hočemo ugotoviti eno pomanjkljivost, če se sme tako imenovati, na kateri je "Enakopravnost" trpela od vsega začetka. Za samo sebe ni nikoli udarjala na veliki boben, temveč v svojem delu za skupnost je skoraj bi rekli izgubila svojo identičnost, ker je interes celote smatrala za svoj interes. In posledice? Kakšne so bile in so še danes? "Enakopravnost" je kljub vsem težavam in omejenim sredstvom, s tem mislimo na finančna sredstva, premagovala ovire iz dneva v dan, lojalno služila naši skupnosti, malo pa jih je bilo, ki so za te težave in ovire sploh vedeli, še manj pa, da bi ji prožili roko v pomoč. Zato naj sledijo tele besede v nekako zakasnelo pojasnilo. Tiskana beseda med ameriškimi Slovenci se nahaja v krizi. Spričo naših posebnih razmer je to v neki meri naravno, ko je celo veliki ameriški tisk prizadet od silne draginje, ki zadeva vse, prav vse, kar je zvezano z izda janjem časopisja in tiskane besede sploh. Pred par. dnevi je bilo javljeno, da so velike kanadske papirnice zopet dvignile ceno papirju, ki se rabi za časopisje. S prvim marcem se bo tona takega papirja podražila za štiri dolar je, tako da bo ena tona stala $134. Govorimo o splošni dra ginji, ki jo opazujemo v Ameriki, a ko gre ravno za ^asni ški papir, se je njegova cena v dobi zadnjih dvajsetih le: povečala tri in polkrat. To se pravi, da za vsak djlar, ki ga je bilo treba plačati pred dvajsetimi leti, se mora dane; »'ačati tri dolarje in pol! Da se je podražilo tudi vse dru go, čeprav nekoliko manj, ni treba razlagati. "Enakopravnost," vsaj tako mislimo, je časopis, k: nam je potreben. S pametnim gospodarstvom in žrtvami ud strani osobja—poudarjamo: žrtvami—je b%lo mogoče, da se'"Enakopravnost" nahaja v svojem 40. letu. S svojim delom želi nadaljevati in bo nadaljevala. Vse naše prijatelje pa želimo opozoriti, da je njih lojalno sodelovanje danes bolj nujno kot kdaj poprej. Obnavljajte torej svoje naročnino točno in tudi poagatirajte med prijatelji, da se naročijo na "Emakopravnost." Geslo naj bi bilo—"Enakopravnost" v vsako hišo, kjer se bere slovenska beseda! EUCLID, Ohio — Da, to se marsikatero vprašuje te dni ko nas zajema hud mraz. Odgovor je: Tam doli za našo vasjo sije gorko aolnce. Dva dobra dneva z avtom vzame, pa prestopiš iz snega in dima naše metropole na gorko solnce skrajnega juga naše Amerike. Če se pa odločiš pre-zimovati v Arizoni ali Južni Calif orni ji, računaj na štiri dni vožnje z dobrim avtom, to se pravi, da moraš napraviti na dan najmanj 600 milj. Ko jaz vozim, ozirom šofiram avto na tako daljavo, se ne ustavim dokler ne prevozim kakih 700 do 300 milj v enem dnevu. Ce pomislim, da sem pred leti delal po 12 ur na dan, pri tem pa bil še priganjan, si mislim, da tudi lahko sedim za volanom 12 in več ur ter naganjam svoje vozilo kot so mene drugi pri delu. - Kadar govorimo o snegu in solncu, se tudi domislimo na druge lepe kraje prostrane Amerike, kot je naprimer Colorado. Ako bi Colorada imela floridsko solnce, ki bi 12 mesecev obseva-'o koloradske veličastne naravne gorske orkane, s . katerih pobočij žubore kristalni potoki, bi drago plačal za vsak pedenj -Jemlje. Colorada je lepa kot Califor-lija. Naravna lepota hribovja je očarljiva. Kdor se razume na naravo, se tega zaveda. Colorado ima več padavin kot Califor-aija, kar omogoča koleradske-mu hribovju, da je tudi v poletnem času lepo zeleno. Tako tudi je obala ob daljnem Pacifiku vedno zelena. To lepo iglasto zelenje se pričenja v gornji Cali-forniji in se vije naprej nepre-'^ledno proti severu do Britske Kolumbije. Južna Califomija je naravno lepa. Suho, slabo poraščeno hribovje je nekaj posebnega ko gledaš v ta vijugasti a naravno lep svet. Doline, posejane z razno povrtnino in sadovnjaki, med katerimi kraljuje vinograd in lan in nol večni ropot prometnega vozila, ki dviga suhi prah kot kadar razsaja kraška burja, ,'e tudi nekaj zanimivega. Za mladega podjetnega delavca ali trgovca je južna Califor-lija dober kraj. Privsem tem pa je, tudi mnogo siromašnih ljudi, a nimajo več kot od roke do ist. Mehikanci kot sezonski de-avci ob sinjem Pacifiku nosijo crono revščine. Razlika med )oljše stoječimi in revnimi se-;on&kimi delavci iz Mehike, je ako velika, da vidiš v enem svetu dva različna svetova, ^den je poln življenja, drugi imira. Težko je reči, za katero )i se kateri teh siromakov odlo-■il, ako bi imel na izbero, da živi, oziroma životari na visoki pla-loti svoje revne domovine, k&-ere največje bogastvo je plavo '.ebo, ali v kakem prisilnem za,-odu v Združenih državah. Je \amreč v enem ali drugem slu-aju žalostno življenje. Arizonsko solnce sije kot sa-ir na brezmadežnem nebu ter -greva ogromne suhe prerije, o katerih se Križajo verige go-ovja. V tej ogromni proHtorni-u so oaze zelenih iglastih goz-!ov in poraščena okolica z div-'o floro. Mesteca so čista in zrak vh in zdrav. Kjer je iri^acija, aste vse, kar vsadiš. Vse to je epo za videti. Po daljšem biva-iju tu, se vzhodnjaku, ki je bil laučen gledati dve četrtini leta zelena polja, potoži po vzhodu, ko pa se povrne na vzhod, i ponovno zaželi Arizono. Tak ^e človek, ki živi v prostrani državi in ki bi rad bil povsod ob ""nem in istem času. , Tam doli za našo metropolo je solnčna Florida. Eden izmed desetih vzhodnjakov bo z nekako rezervacijo pripomnil, da je Flo- rida dober kraj za starejše ljudi. V poletnem času ne prodajaj floridskega solnca nikomur, ki je ostarel v okolici ali bival samo v metropoli, v svoji narodni koloniji. . . Lahko se omeni Florido kot neki najboljši preko-zimski kraj, le v času ko se gazi do kolen v snegu. Poletno vročino v Floridi ne more vsak prenesti. Kadar se pripravlja k dežju, so tudi kraji, kjer je razni mrčes velika nadloga, kot je to povsod v močvirnatem svetu. Reče se pa lahko, in to odkrito, da za zimski čas je za bližnji vzhod solnčna Florida najbolj primeren kraj za prezimovanje. Na povr šini Združenih držav, ki meri 3,022,387 kvadratnih milj, najdeš solnce, v kateremkoli letnem času, -kakor tudi led in sneg. Ako se hočeš izogniti vsem nadlogam zime, potem potegni črto od Tampe ob mehiškem prelivu, preko spodnje Floride, pararelno do mesteca Melbourne na vzhodni morski obali ter naseli se južno od te črte. Obhodi vse te omenjene kraje kot sem jih sam, pa te bo morebiti tvoj okus sodbe drugače usmeril. Michael Chok. ma gotovo dobro razumete, da domači farani, radi revščine in slabih letin, bi zelo težko pokrili tako velike stroške. Predvideno je bilo, da bo okrog 180,000 dinarjev stroškov. Upanje imam, da se bo še kdo kaj spomnil, da ne bomo preveč zašli v dolg. Ni mi mogoče, da bi vsem darovalcem se vsakemu posebej zahvalil, ker tudi ne vem za njihov naslov. "Z veseljem uporabim to priliko, da Vam. voščim, čeprav malo prepozno, prav lepe in vesele božične praznike in obilo božjega blagoslova in sreče v novem letu. "Ob zaključku se Vam še enkrat prav lepo zahvaljujem in s spoštovanjem Vas pozdravljam, Vam hvaležno vdani "Vladimir šircelj." ZAHVALA ZA DAROVE CLEVELAND, Ohio — Spodaj podpisana sem prejela od Vladimirja Šircelj iz Hrušice 68, p. Podgrad, Slovensko Primorje, pismo, v katerem se zahvaljuje za prejeti denar, ki ga je tu nabrala med prijatelji in vaščani za popravilo cerkve v Podgra-du. Pismo se glasi: "Hrušica, 20. dec. 1956 "Spoštovana gospa! "Z globoko hvaležnostjo Vam sporočam, da. smo prejeli pošiljko denarja,;ki ste jo Vi zbrala za popravilo župne cerkve v Podgradu. Jaz se nisem upal pisati nikomur, ker iz te župnije nikogar ne poznam v inozemstvu. Verjetno so Vam pisali Vaši domači v kakšni veliki stiski smo bili radi popravila cerkve. Ko sem jaz lani sprejel upravo tudi podgrajske župnije, sem opazil, da teče na mnogih krajih skozi streho na strop cerkve. Za prvo silo smo takoj vsaj nekoliko popravili, ampak to ni za-, dostovalo. Ker je teklo skozi že več let, je tudi les strohnel in nevarno je bilo, da nam streha pade doU in bi morah cerkev zapreti. Zato smo bili prisiljeni, la menjamo tisti del lesa, ki je bil uničen. Po pravici povedano, jaz sem se prav bal začeti s tem delom, ker je bilo združeno z ve-, likimi stroški, a sredstev pa ni bilo. Zelo me je skrbelo kam naj se obenem. "V tej veliki stiski ste Vi, cenjena gospa, nam priskočiU na pomoč, tako da bo z Vašim prispevkom krito približno tretji del stroškov. Ne morem Vam povedati kako sem bil vesel, ko ste poslali ta denar, ker ste me s tem rešili ene velike skrbi. Delo na cerkvi je prav sedaj v teku, k sreči je zadnjih 14 dni nrav lepo vreme, tako da delo lahko napreduje. Upam, da bo do božiča streha vsaj v glavnem končana. Če bo vreme dopuščalo\ ■mamo namen po praznikih popraviti in nazaj postaviti križ la zvoniku, ki je pred več leti ladel doli. Istočasno, če bo mogoče, bomo popravili tudi strelovod na zvoniku, ki je bil tudi uničen. Iz tega lahko uvidite koliko popravila je na cerkvi in kako nujno je bilo to popravilo "Spoštovana gospa, v imenu faranov iz Podgrajske župnije in tudi v svojem imenu se Vam T)rav iskreno zahvaljujem za Vaš trud in požrtvovalnost, k' ste jo pokazala ko ste nam zbrala tako lepo vsoto denarja. Prejeli smo 64,800 dinarjev. Sa- Za omenjeno pomoč so darovali sledeči: Po $5.00. Podpisana Jennie Zadnik, Maria Ruzich, Rose Sa-bec, Joe Stanich, Anton Jagodnik, Mary Jagodnik (Verona, Pa.), Frank Jagodnik, Anton Jagodnik, Olga Lapuh, Jennie Gerzel, Maria Mrlach, Joe Mi-halich (Verona, Pa.) Rose Bo-zich (Verona, Pa.), Louis Mau-rieh, Herman Sluga, Angela Kapel, Sophia Jager, Anton Toma-žič, Frank Jelenich in Anton Stanich. Po $3.00; Anna Celin. Po $2.00: Jennie Trebeč. Po $1.00: Millie Ruzich, Anton F. Zadnik, Victor J. Zadnik, Jennie Gombach, Carla Može, Charles Sabec, Agnes Krebel, Jennie Frank, Eleanor Raga-zinskas in Katherine Matetič. V imenu faranov Podgrada se vsem darovalcem najlepše zahvaljujem. 1272 E. 168 St. NOVOLETNE STARE SEGE IN NAVADE Unije med bele ovratnike? Skupna unijska centrala AFL-CIO je izdala oklic na privatno nameščenstvo, ki je znano po belem ovratniku v nasprotju modrim, sploh temnim, ki je značilen za industrijsko delavstvo, da naj se v letu 1957 unijsko organizira. Temu privatnemu nameščenstvu je od strani unij obljubljeno, da, ga bodo obiskali unijski agitatorji, da naj se ne ustrašijo nove agitacije, da gre vse po zakonu in da je prej ali slej treba organizirati tudi privatno nameščenstvo. Kakšen je stvaren položaj ? Prvič je dejstvo, da privatno nameščenstvo ni preveč navdušeno za kako unijsko organiziranje, če pa bi se organiziralo, potem naj računa z nekaj milijoni, vsaj 4,500,000, ki delajo r>o raznih uradih, dalje, kakih pet milijonov takih, ki so preje samostojni podjetniki kot pa odvisni službojenalci, skratka, šlo bi za močne milijone novih uni-cev, če bi s? unijsko organizirali. Unijska cen*rpjia AFL-CIO za enkrat, ko pod-'.ja "nhopai na poročila o dosedanjih poročilih, ne poroča preveč navdušeno o novem unijskem gibanju. Pristavlja le, da še ni na jasnem, kakšen vpliv so imeli zadnji predlc-da se v ene ali druge namene zberejo milijonski fondi, seveda iz zvišanih članarin članstva.. JUDJE SE UMAKNEJO Zunanje ministrstvo države Izrael je obvestilo tajništvo Združenih narodov, da se bodo judovske čete umaknile z vseh zasedenih krajev Egipta in Si-najskega polotoka do dno 22. iatiuarja. Judje pa bodo obdržali v svoji zasedbi mali kraj na Sinajskem polotoku Arish. Stari narodi so računali dan od večera do večera ali od sončnega zahoda do zahoda. Zato so začenjali praznovati razne praznike, kakor Božič, Veliko noč, kres itd. Že na večer pred temi dnevi. To velja tudi za staro leto. Zadnji dan v letu se lepo in pravilno imenuje "staro leto," a ne Silvestrov dan ali večer. Ponekod je bila starodavna navada, da so hodili ljudje na staro leto proti polnoči iz vasi do takih mejnikov, kjer se strinja trojna meja med vrti ali "med poljem, devali molče noge nanjo, nogo na nogo, ter poslušali, kaj se čuje, in se vračali nato tudi molče domov. Šele doma so lahko spregovorili in povedali, kaj so slišali. Če je kdo slišal, n. pr., da v kaki hiši tolčejo ali režejo drva, ah da se kdo joče v njej, je to pomenilo, da bo v tisti hiši še to leto smrt. če je slišal god bo, je to pomenilo svatbo, če pa je slišal, kakor bi se zrušilo kako poslopje, je to pomenilo, do bo ogenj v tisti vasi, iz katere se je to slišalo. V Beli Krajini pravijo: "Če hočeš zvedeti, kaj se bo godilo v Novem letu, zlezi na staro leto zvečer na kakšen plot, na sebi pa ne smeš irfteti nič železnega, niti ključa niti železnega gumba na suknjiču niti žeblja na škornjih. Taka hoja na mejnike opolnoči ni brez ve-Uke nevarnosti, zakaj včasih prihajajo mrtveci brez glav in do smrti preganjajo tiste, ki poslušajo." Druga stara šega je bila, da so si pripravili praprotovega semena na ta način, da so pogrnili v steljniku pod steljo bel robec ali platno. Tisti so lahko slišali na staro leto, ko "se deli leto od. leta," kako se govedo pogovarja in prerokuje bodočnost domačim IjuSem, po^teo podarju, pa tudi govedo med seboj.—Goriški Slovenci pravijo, da zve vse zgodbe bodoceg? leta tisti, ki gre na staro leto zvečer tako daleč od hiše, da ne sliši petelina peti. Če gre kdo na staro leto, pa vzame sosedu skrivaj sena za svojo živino, bc njegova debela, sosedova pa mr šava. Dekleta, ki bi rada zvedela, č? jim je namenjen za novo leto ženin ali ne, so metala na staro leto pred polnočjo čevelj čez glavo proti vratom nazaj. Ce se je obrnil čevelj s prednjim koncem proti vratom, je to pomenilo, da bo šlo dekle pred letom kot no-v.esta iz hiše; če pa se je obrnil čevelj s prednjim koncem v sobo, bo ostala še doma. Prav takp v isti namen in z isto razlago, toda z nogo čez glavo proti vratom nazaj, so metala dekleta breznetnik pod spodnjo stopni-renjskem in Štajerskem. Čevelj so metale stoje ali pa tudi na tleh sede. Na Goriškem so metali brezpetnik po stopnicah vnic, t. j. čez glavo nazaj, in to od zgoraj navzdol, če je padel brezpetnik po dspodnjo stopnico, je to pomenilo poroko še ti-ito leto; če se je ustavil na zad-iji stopnici, drugo leto itd. V Rožu na Koroškem so metala dekleta ali fantje čevlje ali cok-Ije med hišnimi vrati stoječ nazaj v hišo. Če je obležal čevelj ali coklja s prednjim koncem proti vratom, je to pomenilo, da bo šlo dekle ali fant od doma. Hlapcem in deklam je kazala lega čevlja, kam, v katero stran bodo šli še pred letom iz hiše v novo službo. — Pri štajerskih Slovencih se je ohranila starodavna navada, da hodijo na staro k to zvečer gledat v h.'šo skozi srednje okno ali pa skozi okno od južne strani pri polnočnem opravil«. Medtem so videli vse one, ki bodo morali v novem letu umreti. V nekaterih kraiih so gledali v isti namen ta veter skozi ključavnico v cerkev. Stari Slovani so začenjali novo leto o božiču, t. j. o zimskem kresu, ko pričenja dan rasti. To naziranje potrjuje dejstvo, da se nekatere božične narodne šege in navade ponavljajo o Novem letu, dasi niso v nobeni zvezi s tem krščanskim praznikom. Srbi imenujejo Novo leto še sedaj : mali božič. Novi, gregor jan-ski koledar je vzrok, da so se nekateri izmed teh običajev pomikali od božiča do treh kraljev, vendar pa pri tem ni doslednosti. Novemu letu pravijo Beli Kranjci po hrvatskem vplivu tudi: mlado leto. V Beli Krajini so hodila dekleta na novo leto precej po polnoči k studencu po vodo. Tista, ki je odnesla prva vode, je zagradi-la studenec s trnjem ali s kamenjem, da ne bi mogla ostala dekleta zlahka do vode. Tiste, ki so prišle kasneje, so dražile one, xii je prva odnesla vodo: "1'i si staro vodo odnesla domov, a me smo novo." O tisti, ki je pr-ya prišla in odnesla, so tudi pravili, da se bo tisto leto prva omo-žila. Dekleta so donašala ta dan tudi darove vodi ali studencu, n. pr. kruha, jabolk, orehov itd. Tista, ki je prišla prej, je vrgla jabolko, ki je bil vanj zataknjen rožmarinov šopek, v studenec, da bi laže in hitreje dobila moža. Tudi na Štajerskem 3o hodila dekleta na Novega leta dan vodi darovat. Vsaka je stopila do studenca, vrgla vanj kak denar pa govorila: "Ljuba voda! Jaz ti darujem od dna do dna, sem za moža že dosti gcd-ina." — Drugod je bila starodavna navada, da so hodile ženske tia Novo leto opoldne k studencu po vodo. Napolnile so vedra, jih postavile hkrati na glavo in die prepevajoč in plešoč na vaški tirjri-Prea rijhrii je in brenkal na kitaro ali tambu-rico, poleg njega pa je ženska žvenkljala z bobničema. Ko so prišle ženske v vas, so se vstopi-i moški okoli njih v krog. ženske pa so začele plesati, pri tem pa so držale vedra zmerom na glavi in polivale moškim obraze z Vodo do zadnje kaplje. Po narodni veri je prinašala ženska, zlasti stara, na Novega leta dan nesrečo, če je prišla prva v hišo, ali če jo je kdo prvo srečal. V Beli Krajini so naročali že na staro leto sosedje drug drugemu, da naj pride na Novo leto rano zjutraj moški v hišo. Zato so ga potem pogostili, če je prišla na Novo leto najprej ženska v hišo, potem so obroči čez leto pokali na posodah, kadeh in sodih.—V Beli Krajini so dajali na Novo leto blagu (živini), vsaki glavi po kos župnika (božičnika) pa tudi kruha in soli zato, da bo vse leto zdravo.— V Rožii na Koroškem je, ponekod še stara šega, da pojedo na Novo leto drugi hleb kruha izmed treh hlebov, ki 30 jih postavili že na sv. večer na mizo. Na sveti večer namreč prinesejo tri hlebe kruha na mizo in zraven še 'enega iz slabše moke. Prve tri ^postavijo v trikot, v sredo pa ^^riž in svečo. Prvi hleb pojedo "na sveti dan, drugega na Novo leto, tretjega pa za tri kralje. Od ■tiavadnega kruha, ki je ležal izven trikota, pa dobi vsako ži-vinče en košček. V raznih krajih so imeli na Novo leto tudi različne šega, navade, vraže in reke, n. pr.: Ce je ■orvorojeno dete v župniji ženskega spola, bo župnik še tisto leto umrl.—Če si dobil ta da" pri kakršni koli igri, boš dobival vse leto.—Ce imaš na novo leto dolg, se ga ne iznebiš vse leLo.— Ce si ta dan vesel, boš vesel vse leto.—Kdor ta dan zgodaj vstane, bo vse leto zgodaj vstajal T' Ce ta dan luči mirno in lepo gO' (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST IVAN LAH Knjiga Spominov (nadaljevanje) Popoldne sva se peljala s prijateljem M. U. v ijogatec. Po vsea vaseh so stali ljuaje m pre-ousijaii o novm dogodkih. Jc'o-noči so bili nalepljeni plakati in možje in lantje so se poslavljali Od aoma. Cesta čez vrlimšKe Hribe je bila izprana in gladka. Z nje se je videlo daleč po slovenski zemiji, ki se je svetila po so-Parnin oneh m po viharni noči v svoji polni krasoti pod čistim naodrim nebom. Velik dan je prišel nad te, slovenska zemlja, dan preskušnje, dan boja in zmage, kako boš preživela to veliko do-? bo ? Kako boš razumela svoj veliki poklic, ki ti ga je napovedal že tvoj prvi pesnik ? Kakor zelen smaragd si ležala med dvema tujima svetovoma, ki sta te stiskala od Soče do Mure in kršila kos 2a kosom od tvoje celine. Preživela si mnogo težkih dni, toda Vsi so bili samo priprava na ta iiajtežji trenutek. Ali te bo našel kralj, ki je zapustil svojo presto-lico in odšel v notranjost dežele, da zbere svoje sile in udari na Sovražnika, ali te bosta strla tuja svetova, ko bosta preko tebe Aavalila drug na drugega! . . , Kako lepa si danes, slovenska Zemlja, s svojimi zelenimi polji in gorami! Kakor da je padla & tebe težka mora prejšnjih dni, kakor da si pripravljena na ono Veliko novo življenje, ki bo prišlo, ko se razbijejo temni mra-kovi v daljavi. V Logatcu smo se ustavili pri Riharju. Gostilna je bila polna ljudi. Vse je govorilo o vojni Mnogi so bili mnenja, da ne bo nič, Samo nerodno je, zdaj v največjem delu oditi od doma. Pili ^ še zadlTje litre v slovo. Prijatelj se je poslovil od do %a in sva oddrdrala nazaj proti Ljubljani. Mestne ulice so bile skoraj prazne, po gostilnah je bilo živo in glasno. Odšel sem v Šiško. Na štepičevem vrtu je bilo polno. Znanci so se pozdravljali od daleč: "Ti tudi." "Tudi . . ." Možje so pili z ženami in otroki za slovo. Pri neki mizi je pel polpijan človek po znani narodni pesmi; "Samo da bo zmaga od tretje-8^ kora . . ." Odšel sem v redakcijo šele (Večer, ko je že padel mrak, kajti lep je svet in zemlja in priro-in ljudje, če pomisliš, da to gledaš zadnjikrat, ali da jih dolgo ne boš videl. . . V tiskarni je bilo vse prazno. Redakcija je bila zaklenjena, ^a vratih je bil list: "Dan" je ustavljen . . . Odprl sem vrata in stopil v Redakcijo. Ležalo je vse križem, kakor po navadi po pisalnih mi-'ah in po policah. Dopisi, rokopisi, pol dopisani članki, časopisi, listi, revije, pisma. Na svoji pisalni mizi sem na-6el dopis iz Gorice, kjer je bilo natančno poročilo o aretaciji naših goriških voditeljev. Poleg tega je ležal na mizi letak SLS., ki poziva vse svoje PHataše, da naznanijo vodstvu ^LS., kdo v njihovem kraju či-ta "Slovenski Narod," "Dan," kdo je srbofil itd. ... Končano! Zaklenil sem vrata in odšel. Srečal sem slugo, ki mi je spo-^očil, da je poleg "Dneva" ustav-^3ena tudi večina drugih listov, ki so izhajali v "Učiteljski tiskarni." Za koliko časa? Po ulicah so še pozno hodili nemirni ljudje in govorili šepe-^Gje o skrivnih vesteh. Tu in tam je oglasil pijan glas in odne- "Samo da bo zmaga od tretjega kora .. To so bili glasovi kazenske ekspedicije. V pričakovanju. Drugi dan smo se za slovo se-šli v redakciji. Našim gospodarjem seveda ni bilo ljubo, da je bil list ustavljen; ne, da bi ne bilo med njimi ljudi s poštenimi jugoslovanskimi srci, ki so odobravali naš boj, ampak oni so bili voditelji gospodarskega podjetja, ki je od svojega začetka preživljalo težke borbe za obstoj m je bilo velikanske važnosti za njihovo stanovsko organizacijo. Vedeli smo, da je prihajalo vsied 'Dneva" mnogo pritožb od vseh strani, ker so nasprotniki ovaja-li učiteljsko organizacijo, češ, da ni patrijotična. Zdaj ob času vojne bi se dalo zlahka nasprot no dokazati in bi bilo to tudi tis xarni v korist. Mi se takrat še .lismo zavedali, da je treba žr-cev, ako hočemo res izbojevati svojo svobodo in da bi bil veli Kanski dokaz naše nacionalne volje, ako bi bili listi umolknili m bi ne bili pisali proti onim zaveznikom, od katerih smo pričakovali osvobojenja. Res je, da smo morali tako govoriti in pisati, ker smo bili pod vislicami, res je pa tudi, da so mnogi pisali huronsko-patriotično po svojem pravem notranjem prcpri' oanju, in ravno ti so v zunanjem svetu predstavljali našo narodno voljo. Razumljivo je bilo, da je nas ta zunanji svet srna' bral za navdušene Avstrijce. "Dan" in Učiteljska tiskarna EDINA SAMO MO&KA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Amerild Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND. OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55^ leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT P. INTIHAR. 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. Prvi podpredsednik: IVAN GERMAN. 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. DrugI podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Road, Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN P. JADRICH, 948 E. 207th St., Euclid 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 1128 E. 66th St., Cleveland 3, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. * Drugi nadzornik: ANTON TEKAVBC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: FRANK SMOLE, 117—16th St., S.W., Barberton, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St.. Cleveland 3. O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. , DAMJAN TOMAZIN, 1128 E. 66th St., Cleveland 3, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike, 21701 Puller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: "Enakopravnost," 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O I Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, k John F. Jadrich, 948 E. 207th St.. Euclid 19, O. i IV 1-3345 CLERICAL To assist in payroll department, some typing, age 18-50, small office west, close to downtown. Permanent salaried position. 5-day week, benefits. THE YORK CORP. MA 1-3507 WOMAN assist mother with six very good children. Own room, bath. Solon, Ohio. No shirts or flat work. Every modern convenience. Permanent home. CH 8-6970 any time CLERK-TYPIST 2-girl office, light dictation, no ■experience necessary. CLEVELAND CEMENT CONTRACTORS INC. 4913 Van Eppa Rd. SH 1-3954 SECRETARY For sales office. Able to handle responsibility. Dictaphone or shorthand. IBM electromatic. Salary. 5-day week. Southeast. OLO PAINT CORP. 9808 Meech Ave. SEJA GLAVNEGA ODBORA S.M.Z. Tem potom obveščam vse glavne uradnike Slovenske mo-ike zveze, da se gotovo udeleži-, jo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo, 27. januarja ob 10. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na E. 65th in St. Clair Ave., v starem poslopju (zgoraj). Ta seja je zelo VAŽNA, ker pride na dnevni red mnogo zanimivih točk; na primer izlet, ples- ne prireditve, atletične aktivno-3ta torej položila svoj dar na I ^ glavnem pa pridobitev no-oltar jugoslovanske misli in st& l članstva v odrastli odde-36 molče razšla. Uredniki so do- posebno pa v mladinski. bili za pol meseca plačo in so bi- ^ej seji je ležeče, kako bo a odpuščeni. Vobče se je mislilo, ^veza poslovala in delovala to da niti pol meseca ne bodo več uživali svobode. Torej naj ne izostane od te Hodil sem tiste dni, kakor iz-1 niti eden glavni uradnik. gubljen po Ljubljani. Listi so prinašali nove vesti in jasno je bilo, da je svetovna vojna na obzorju. Srečal sem prijatelja dr. L. "Kaj praviš k položaju?" "Kdor je rekel a, mora reči tudi b . . Podal mi je roko in je urno odšel. Vas prosi glavni tajnik John F. Jadrich- NOVOLETNE STARE ŠEGE IN NAVADE (Nadaljevanje s 2. strani) |re, tedaj bo leto dobro, mirno in rodovitno; če pa luči plapolajo in slabo gore, bo leto slabo in viharno.—Dete, ki je tepeno Slovenec" je pisal takrat v | Novo leto, bo tepeno vse le. to.—Kdor pride ta dan od služ ilanku: "Veleizdajalci na delu:" v PRIREDITVE Kakor sem že zadnjič omenil, sedaj ponavljam, da podružnica štev. 8 priredi svoj LETNI PLES v Slovenskem domu na Holmes Ave. (nekoliko spremembe ker smo se podali v Col-linwood, da tako malo tam