ZA IZBOLJŠANJE USTA ri« Mn vdK Vuk, U "OtuNirtla'tUu ■ntaHtt, Vmm he kttl«. aatalvMM ttifK. :x s: GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. * OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poaknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 £uier«t m Seeoud CIjmu Mutter September 21st, IMS mt the Part Office M New York, N. X„ under Act of Centre*« «f March 3rd. 1879. ADDRESS; 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 1 74. — Stev. 1 74. NEW YORK. THURSDAY, JULY 28, 1938- ČETRTEK, 28. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-VL MILAN HODZA OBJAVIL NARODNOSTNI PRAVILNIK NARODNOST BO DOLOČENA PO MATERINŠČINI, KI JO MORA DRŽAVLJAN GLADKO GOVORITI Pravilnik vsebuje kulturno avtonomijo vsem narodnostim. — Jezikovno načelo bo odločevalo o državnih službah in izobrazbi. — Cehoslovaška ne sprejme angleške odločitve v nazijskem vprašanju. — PRAGA, Cehoslovaška, 27. julija. — Kmalt; zatem, ko je angleška vlada naznanila, da bo v Prago poslala lorda Runcifnana kot "svetovalca", je cehoslovaška vlada objavila podrobnosti o narodnostnem in jezikovnem pravilniku, ki bo podlaga za bodoča pogajanja. Evropski državniki so ta pravilnik pričakovali z veliko napetostjo, kajti boje se, da more priti med Cehoslovaško in Nemčijo do vojne, ako bi se pogajanja med vlado in sudetskimi Nemci razbila. Po pravilniku bodo v>e narodnosti v republiki enakopravne, da bo omogočeno složno .sodelovanje. Pravilnik določa, d h lezik in vera državljanov ne smeta biti povod, da bi bil kdo zato označen kot "politično nezanesljiv". Za razdelitev državnih služb bo merodajna odstotna mera narodnosti v v-akem okraju. Na tej podlagi bodo tudi odidaiif državne službe pri provineijainih oblastih. rodnost vsakega državljana bo določena fpo materinem joziku, katerega mrra popolnoma obvladati. Vsak državljan, ki je prekoračil 18. leto svoje starosti in hoče premeniti svoj«, narodnost, mora jezik, ki si ga je izbral, popolnoma obvladat«. Potemtakem bi mogla Čehinja, ki se je poročila z Nemcem, pripadati k nemški skupini samo, ako je |>opolnoma zmožna nemškega jezika in tudi v svoj« družini govori nemško. Za vsak posku* koga prisliti, da premeni svojo narodnost, določa pravilnik zaporno kazen od petih mesecev do petih let. Kdor-bi koga skušal podkupiti, da premeni svojo narodnost, ga zadene zaporna kazen od 6 do 12 mesecev. Četrta točka pravilnika določa, da otroci ne smejo biti prepuščeni v oskrbo oseb, ki govore različni materni jezik. Narodne manjšine bodo iz državnega sklada prejemale denar za kulturne in prosvetne namene, kakor je bilo sedaj podeljevano ("'ehom in Slovakom. Sklepanje drža vnih kontraktov bo določal narodnostni od ->totek. Ravno tako bodo zgrajene šole po sorazmernem številu narodnosti. Vsaka narodna skupina bo imela popolno upravno pravico pri šolah. Homer Martin nastopa skrajno objestno REPUBLIKANCI ZAVZELI 10 VASI Katalonci so pričeli veliko ofenzivo ob reki Eb-ro. — Fašistični aero-plani ne moreio vstaviti ofenzive* HENDAYE, Francija, 27. julija. — Španska republikanska armada se je-polastila 10 vasi in sedem strategičnih višin in ujela 3000 fašističnih vo OBRAVNAVA VHARLANU Sodnik je odločil, da so majnerji v Harlan okraji! podvrženi določbam Wagner jeve postave. — Ptoces traja že enajsti teden. LONDON, Kentucky, 27. julija. — Proces proti obtoženim premogovnim družbam ter se- mu I^ueoiu NU danjim in bivšim pomožnikom jakov, ko je .pričela veliko o- :šerifom M bliža koncu. Zasliša-fenzivo ob zapadnem bregu re- sQ b|le skoro vse pričCj in Bbro v Kataloniji. d . bodo imeli odvetniki be- Vlada naznanja, da je arma-da zaseda vasi Asco, Venta dej' Sodnik H. Church Ford, ki Composing, Čorbera Ribarro- ^ obravnavo je rekel, da bo _ Ia_tane?ia\^!°l?Dtt? opozoril .porotnike na dejstvo, da so majnerji v Harlan okraju podvrženi določbam Wagnerje- Miravet, Pinell in Mora de E-bro. Fašistične garnizije v ten krajih so, ali so .'bile vjete alt pa uničene^ „. Vladne čete so tudi zasedle križišče Maella-Fraga cesto ter cesto Fayon. Ti kraji so južno in aapadno od Evra. ve postave in da morajo 'biti vsledtega tudi deležni zaščite, ki jo nudi ta postaja. — Premog, ki ga kopljejo v Harlan okraju, ni porabljen doma, pač pa poslan tudi preko državnih meja. Wagner je v a ipo- Katalonci sedaj tudi ogroža-lstavft ^ ^ vseh JelavceVf či. jo Gandeso in so tudi obkolili veliko armado pri Ebru. Gandesa, kjer so republikai»- jih produkti se pošiljajo iz države v državo. Nadalje je sodnik namignil, ci 2. aprila, ko je general Fran-lda ne bo poo-u porotllikov co pričel svojo veliko ofenzivo proti Sredozemskemu morju, doživeli olbčuten poraz, je za oni predel glavni stan generala Franca. BARCELONA, Španska, 27. julija. — Vladna ofenziva v Kataloniji je do vedla republikance 12 milj v sovražno deželo. Republikanci so na 16 milj dolgi fronti vda rili na treh straneh v smeri proti Gandesi. r., . , ...... • Prednje straže so že šle mimo Državni zakon; morajo biti ob istem času razglašeni v j,- |Gandese, ne da bi skušale zase- /iku vsake narodnostne skupine. Poslovanje med nemškimi šo |stf mesto, lami in državno šolsko oblastjo bo v nemškem jeziku. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je proti večeru r^-kel, da je objavljeni pravilnik podlaga za pogajanja med vlado in narodnimi manjšinami. PRAGA, Cehoslovaška, 27. julija. — Cehoslovaška vlade je naznanila, da sprejme lorda Runcimana kot angleškega sv* tovalca. Češki listi izražajo upa a je, da se bo lord R/unoiman sam prepričal, da čehoslovaški vladi ni mogoče vstreči ministrskemu predsedniku Chamberlainu. da kratkomalo sprejme vseh 14 točk Henleinovega programa, ker ta program zahteva uničenje države. Henleinovo stranko je angleška vlada obvestila, da name rava poslati v Prago lorda Runcimana kot svetovalca. Nemški voditelji pravijo, da bodo lorda .Runcimana z veseljem sprejeli in mu bodo razložili svoje mišljenje. BRAZILIJA KAZNOVALA UPORMflCE RIO DE JANEIRO, Brazili |ročnika Julio Barbosa Nasci-ja, 27. julija. — Poročnik Seve- .mento, ki je bil ob času napada ro Foumier, ki je vodil napad integraliitov na predsedniško palačo Guanat>ara 11. maja in Fašistični aeroplani so skušali vstaviti ofenzivo, pa se jim ni posrečilo, kajti republikanci so navzlic silovitemu bombardiranju adržali svoje postojanke. Republikanci so se poskrili pod dre r jem in po za kopi h, kadar so prileteli sovražni aeroplani, nato pa so zopet prodirali dalje. V teh fcojih so republikanci ujeli 5000 do 5000 fašistov, ki so vsi Španci. Okoli 2000 fašistov »o še potika po gozdovih in so obkoljeni. pravicah organizatorjev'. — Obtoženci, — je deja? niso procesirani zafadi kakšnih krivic, ki so se morda zgodile organizatorjem, pač-so pa pred sodiščem, ker so ovirali organiziranje. Umor mladega Mu-sicka ni zapleten v ta slučaj. Noben med obtoženci ni obtožen umora mladega Mušicka. Devetnajstletni sin unijskeg.\ organizatorja, Bennett Musick, je bil ustreljen 9. februarja 1937. Strel je bil baje namenjen njegovemu očetu. Obravnava, ki traja že enajsti teden, bo kma'u končana. Odvetniki obeh strank bodo i meli dva dni časa za svoje govore, nakar bo sodnik Ford izrekel sodbo. Med obtoženci je dvajset bivših pomožnih šerifov osemnajst korporacij in osemnajst lastnikov premogovnikov. SITUACIJA NA __KITAJSKEM Japonci pritiskajo dalje od zavzetega Kjukjan-ga. — Dospeli so že 30 milj dalje od Kjukjan- ____ ŠANGHAJ, Kitajska, 27. julija. — Japonska armada prodira dalje od zavzetega Kjn-kjanga ob Jangceu navzgor proti Hankovn, kjer se že tuja poslaništva pripravljajo na odhod. Topničarke so priplule že do Tjenkačjena, 39 milj od Kju-kjanga, od koder je samo še 105 milj do Hankova in kjer *e bodo Kitajci najbrže zopet postavili v bran .Japonske bojnt; iadje obstreljujejo kitajske u-trdbe ob Jangceu. Po poročilu iz Hankova se a-meriška, angleška, francoska, ruska in italijanska poslani štva pripravljajo, da se prese lijo v Cungking, 500 milj dalje v notranjost Kitajske. PEIlPING, Kitajska, 27. julija. — Japonske vojaške oblasti zanikujejo kitajska poročila, da se je japonska armada umaknila iz Juančua, ki je važno mesto v južni Sansi provinci. Japonci pravijo, da jim služi mesto za oporo pri napadih na kitajske postojanke v gorah sevrozapadno od mesta. Hudi nalivi pa Japonce zelo ovirajo v njihovih operacijah v Šansiju. TOKIO, Japonska, 27. julija. — Dolgotrajni obmejni spor med Japonsko in Rusijo je dosegel kritični položaj ,ko je 300 ruskih vojakov vpadlo v Man-čukuo in so požgali neko maji« no mesto. Med Japonci in Rusi ODVETNIKI OBTOŽENCEV MORAJO PREDLOŽITI PISANA VPRAŠANJA DETROIT, Mich., 27. julija. — Izvršilni oabor United Automobile Workers of America je začel danes zasliševati priče proti štirim suspendiranim podpredsednikom organizacije, katere je obtožil predsednik Homer Martin "komunističnega delovanja" ter "ruvarenja proti uniji." ~ Odvetnik obtoženih, Maurice VES DAN SE JE VOZIL POLEG MRTVE ŽENSKE CHICO, Cal., 27. julija. -271etni Walter Ross je do smrti povozil neko žensko. Namo-sto, da bi obvestil policijo, jo je posadil poleg sebe v karo in se ves dan vozil ž njo. Proti večeru se je ustavil pred hišo svojega delodajalca Chas. Beech-erja in pozvonil. Strašno mi je žal. Kaj naj storim, — je reke^. Mrs. Beecher je opazila tru plo. Ross je skočil v avtomobil in pognal. Obveščena je bila policija, ki ga je kmalu nato aretirala. VOJNA NEVARNOST ZMANJŠANA LONDON, Anglija, 27. juh ja.— Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je naznanil, da je bila evropska vojna potisnjena v bodočnost. Rekel je tudi, da Anglija delu je za mir in hoče odstranili vsak vzrok za morebitni oboroženi spopad, da pa tudi za mir noče žrtvovati svoje časti In svojih tradicij. Chamberlain je v parlamentu naznanil, da je imenoval lorda Runcimana za "svetovalca*' pri čehoslovaški vladi ter upt:, da se mu bo posrečilo doseči Sugar, je dejal, da ima obrart -ba vezane roke, ker je Martiii odredil, da morajo zagovorniki obtožencev vsa vprašanja prej pismeno predložiti. Danes bo zaslišanih pet do deset prič. V glavnem stanu unije, kje" se vrši obravnava, je vladal da-ines mir. Nasprotniki Martina, ki so bili včeraj "zasedli" in vprizorili par ur trajajočo "sedečo stavko'', danes niso demonstrirali. Hodnike in veže jc-zastražilo 150 policistov. Pro ces se vrši za zaprtimi vrati. Odvetnik Sugar je tudi protestiral proti Martinovi odredbi, da morajo po zaslišanju vsi obtoženci ■zapustiti dvorano. — To se pravi, — je izjavil, — da bo sodnik (predsednik) Martin ostal sam s porotniki (odborniki) in jim bo natvezii, kar jim bo hotel. Obtoženci so: Richard T. Frankensteen, Wyndham Mortimer, Ed Hall in W. Wells. Glavna cesta iz Mora de K-bro, kjer se je pričela ofenziva, pa do Oandese, je bila pokrita z vojnim materijalom, ki so gn fašisti pustili. S to ofenzivo so republikanci odstranili vsako nevarnost, da bi mogel generaf Franco PO 15 LETIH ODSOTNOSTI DOBIVA ALMOND * -v-- CHICAGO, lil., 26. julija.— Leta 1920, ko je bila stara 53 let, se je Mrs. Jane Wood odpravila v Calif orni jo k svoji hčeri. Hči ji je rekla, naj ostane, in je res ostala pri nji. Po petnajstih letih se je vrnila v Oak Park ter zvedela, da njen 72 letni mož William živi z ne- se je vnela bitka, ki je trajala-poravnavo v sporu med Čeho- slovaško in Nemčijo. Chamberlain je rekel, da jo politika angleške vlade mnogo prispevala k izboljšanju političnega ozračja v Evropi. MADŽARSKA KUPUJE OROŽJE pet ur, nato pa so se Rusi umaknili čez mejo. Poročilo o kakih izgubah ničesar ne poroča. Rusi so zavzeli mesto Jaolin-ce v severovzhodnem Mančn-kuu. To je bila v 24 urah že druga bitka med Japonci in Rusi. ^ Ta spopad bo zelo oviral diplomatska pogajanja, ki so že v teku in čijih namen je poravnati spor glede meje med Man-oukuom in Sibirijo. poveljnik straže v predsedniko- go pričakovano ofenzivo. vi palači, ki pa se je pridružil) -- ^ , ^ upornikom. Vsak je bil obsojen pričeti proti Kataloniji že dol-,to drugo žensko. Vse to je povedala sodniku višjega sodišča Oscaru Nelsonu. Sodnik je od- ,ki je po nen#>peli vstaji naicl na 10 let ječe. Nek mornar, ki zavet j« v italijanskem posla- 'je hladnokrvno ustrelil nekegn L i št v u, j« bil obsojen na 10 let vojaka na straži, je bil obsojen prisilnega dela. na 30 let zapora. V |k odi£č 1 ' Obravnava proti 143 in- yoj o sodtfce je poleg tegralistom, ki so napadli mor 'rata pravi, da ie dollri ciklu*' Founder* le obsodilo 25 dni- nariško ministrstvo/že ni bila'Xko^ * da Z id ^Sai ADVERTISE IN & upornikov, mad njimi po 'določali*. naproj dovolj moče. I "GLAS NARODA" SUŠE JE KONEC WASHINGTON, D. C., 27. julija. — J. B. Kincer, ravna-j tel j svetnega vremenskega u- \ " Ja pravi, da je dol£i sedaj ločil, da ji mora plačati mož po osemdeset dolarjev na mesec in je odgodil obravnavo nn poznejši čas. Poročena sta izza leta 1892. BERLIN, Nemčija, 27. julija. — Po nekem poročilu je Madžarska baje kupila vso ar-madno opremo bivše Avstrije, avstrijska armada pa bo dpibi- MEDVEDKO JE USTRELIL Zlla nemško orožje. Avstrijsko orožje ni zadostovalo za nemške zahteve, kajti Nfemlčija hoče imeti enotno orožje, da bo tem lažje zalaganje z municijo. Avstrijsko orožje je večinoma francoskega in češkega iz vora. Madžarska pa ni v položaju, da bi mogla orožje plačati v gotovini, ker ji primanjkuje tuje valute. Zato bo najbrže plačala b iitolm, katerega »bo letos pridelala zelo veliko. 60 odstotkov žita je Madžarska že določila za Nemčijo, 40 odstot- .22 KALIBERSKO PUŠKO *- BAY CITY, Texas, 27. julija. — Floyd W. Thompson je v bližnjem gozdu streljal veverice z .22 kalibrsko puško. Tri je ustrelil. Iznenada je pa nekaj zašumelo v grmovju. Spočetka je mislil, da je kakšna krava zašla v goščavo, pa se je kmalu prepričal, da se mu bliža vsa drugačna pošast. Bil« je tristo funtov težka medvedka. Kot blazen je začel strelja* ti nanjo. Pogodil jo je v vrat in srce. Zver je kmalu mrtva ob-i ko v pa ga bo poslala na druga ležala. (tržišča. POGREŠAN DEDiC SE JE VRNIL LITTLE FALLS, N. Y., 27. julija. — Danes se je vrnil sem po dveletni odsotnosti 301etni Donald Ohase, ki je upravičen do $100,000 zapuščine. 12. maja so našli njegov avtomobil v bližini Genessee River pri Rochestru. Nedavno se je Chase pojavil v Los Angeles pri sorodnikih. Littlefallški bankir L. O. Bucklin, ki ni imel otrok, je pred leti zapustil milijon dolarjev svojim nečakom n nečakinjam. Donald CLaSv. je eden njegovih neča&o\ ČUDEN SLUČAJ GREENVILLE, Pa., 27. julija. — Strela je udarila v ko-košnjak Richard Holmesa. Precej kokoši je bilo usmrčenih, eni je pa strela posnela polovico iperja. Kura je bila par ur nezavestna, sedaj pa zopet nese jajca. _ PETDESET MOJ JE PREPLAVAL SANTA MONICA, Cal., 26. julija. — Štiridesetletni godbenik Paul Chotteau, ki je izbo-ren plavač je sklenil preplavati raadaljo med Santa Barbara otokofn in Venice. Razdalje znaša 56 milj. Plavati je začel v soboto, včeraj so ga pa potegnili vsega Lzčrpanega iz vode. Oddaljen je bil samo šest milj od svojega cilja* L 2« i III! I i 11IODX« Thursday, July 28, 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. B. GLAS NARODA 99 (V PKOPLBj Frank Pilot of til WMT bj •L0VKN1C Ptttumwi COMPANY (A Corporation) President j. Lupah*, See. bu*nee» of toe corporation ud add Mate* of above officer«: NEW KOSK. N. ¥. 45th Year I8f»UBD KVJDHT OAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto eelja list aa Ameriko tu Kanado ..............f&OO Za pol leta ................$3/10 Za New York a celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3..r-0 Za Inozemstvo xa celo leto .. I7..W •Am Četrt leta................f 1J10 'Za pol leta ................»3.50 Subscription Yearly "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ TN PRAZNIKOV -tiLAS NAHODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CB«lm t—lU* ----— ■ ■ fHiPISl bres podpisa ta osebn<«*l se ne prlfcbčujejo. Denar m naročnino naj «e blagovoli poAHJali |»0 Momy Order. Pri epremembl kraja earo^- nikov, pr^mo, da s« usn tudi prejšnje bivulISfie naznani, da hitreje najde-odo naslovnika. ANGLEŠKE SPLETKE Neki eehoslo vaški voditelj je nedavno rekel poročevalcu newvoreke "HeraId-Tribune": — 6* nas Nemci napadejo, jih bomo tri mesece zadrževali. Po tistem času se bodo pa ob naši strani že borile Anglija, Frahcija, Rusija in Ždružene države. To je menda vojaški program Čehoslovaške in je žalosi 110, ker gradi tako napredna Nižava kot je Čehcslovaška vse svoje upanje na tako šibko podlago. Abesinski ce^ar Haiie Selassie se je zanašal na Anglijo in na Ligo narodov. Istotako tudi Avstrija. Anglija se je pa kmalu pokazala v pravi luči. Hoče nam reč, da bi dala čehoslovaška vlada Hitlerju vse, kar zahteva, v prvi vrsti seveda avtonomijo sudetskim Nemcem. To se pravi, da bi dcfoil Hitler kontrolo nad najbogatejšimi okraji, kai jih premore Čehoslovaška. Angleški ministrski predsednik Chamiberlain trdi, da »kuša obraniti mir v Evropi, na češke stroške, seveda. V Parizu je rekel v ponedeljek angleški vojni ministev Leslie Hore-Belisha • — Zdi se mi, da sta angleški in francoski generalni štab eno. Francoska trikolora in angleška zastava sta takorekoč en prapor. To je precej drzna trditev, kajti Anglija izgublja na vseh koncih in krajih svoj vpliv in ugled. Potapljanje angleških ladij v Sredozemskem morju je na unevnem redu; fašisti netijo nemire v Palestini in Arabiji; Hitler stega roko po Gdansku. Recimo, da bi »»• 0*» 92M0............Din. 1000 •46.00 ............Wn. 2000 V ITALIJO Za f 038 ............ Lir 100 $ 12.25............Lir 200 f 29.50 ...................Lir 500 f 07.00............ Ur 1000 9112.60............Lir 2000 .Š107.5O............Lir »00 lirah feraljakM* A Mffe BT Izplačila v amerilkiK dolarjih Ufi BI OSNE SEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE OSNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLf kil Sfc : :- =£EŠe m*- * * ------ • - ---------muš ----Mim v doUrjik. uvsmi iABiitt* *HWi}juM M vaMm am n COMPANY *GU# MffiBMF Konec druge obletnice. Te dni .je minilo dve leti — prosim vas: dve teti, kar pomenja sedemsto trideset strašnih dni in sedemsto »trideset strašnih noči, kar &e je začela krvava drain a na španskih tl^h. Res, veliko se je (pisalo in se še piše o tem — Španija je povzročila več spopadov med našimi listi, kakor katerakoli druga izadeva. Bili so časa i« trenutki, ko je pretresala du£o in srce Verda?Španija. Nato se je zopet vse (pomirilo in vojna v Španiji je postala vsakdanji dogodek, kaikor vreme v časopisju. i Tn ta/ko gredo dnevi, tedni*1 mf*seoi in leta. Pomislite: te dni je mini lo dve teti, ko se je začelo. Reldi so ted'aj, da bo to zadava par tednov, k večje^n par imeseoev. Kdo je pa mislil, da se ibo igra, započeta z aero-plani m tanki, Vlekla cele dve leti. In ne samo to: da se še vleče in da ho (konicana —kdaj? Kdo more vstafti in reči: vojna bo končana. /tedaj in tedaj. Zmagal bo ta in ta. Vsaj govore potih orna, da se lahko nadaljnje še sest mesecev, mogo-|če eno leto. Jaz pa pravim: kar d/ve in še ipo dveh se ne bo vedelo, kdaj jo bo konec. Ta vojna v Španiji ni •sicer niti od daleč tako velika, kakor jb biia svetovna, rekel pa bi, da ni nič rrianj važna. Svetovna vojna je imela pred sabo star družabni in državni red, o katerem se je vedelo, da mora /pasti. Španska vojska se pa vrti rv čisto novih središčih, o katerih ni svet -za časa svetov-ne vojne »iti sanjal. Zakaj če brišemo vso potrebno in nepotrebno navlako, ki jo meša svet s %>an&o vojsko, d^imo na tabl i jasno in iterazovito zapisano dve besedi: fašizem— komunizem. To je jedro španskega plena. Kakšne uniforme in pojasnila natikotš fašiz-mhi ali kofmuniizmhi, ni valžno. Zaka j duh a ne prem en iš s tem. In vsako inte/lig^ntnejše oko bo videlo ea vselim uniformami, naslovi in razlagami le dvoje: faišiaSE^n «li komuiviaem. Že vem, da niso vsi Španci fašisti, ki se bore v FrancoviJi vrstah. In še več verrir da jiJh veflika večina niti ne ve, kaj je to. Franco v a armada je sestavljena bolj po starem/ kopitu: ne vpraša se, zakaj je vojaka. Cesar je tako rekel, da bo, pa je; Je tako, kakor v tisti nasi narodni pesiron: " Kaj se je ZmisVil na» cesar, n^š kralj . . 'Francov a a rmada ima po ve-čdni 4judi, sikaterwni bi človek sMnlpatiziTsal. V bistvu demokratični, jasni i rt pošteni. O term ni nobenega dvoma. Ampak tfžava je dražje. •■ Kje pa ? Če čitaŠ danes zgodovino, ka.koršno poznamo in 'kakoršiio smo se nčiili, pojde stvar +ako-le: od. tedaj do tedaj je vladal ta »kralj ali cesar. Tukaj se je iboril, tam T Nikjer. Vsaj štelo m. Izničevalo je siT cer davke, prelivalo kri za svoje ^Velike" hajdrake — rodilo se in wmralo, živelo in trpelov To je vse. = 'Ljudstvo ni &iik<&ar prišlo vpostwv> raeven, kadar ae je šteflo, koliko ima ta drla- liko vojsko je irriit-1 ta ali oni cesar in koliko jili je padlo, /predino je ibi la izmaga. No in nekaj enakega .je v Franco v i Španiji. Ljudstvo je zajeto v velikem vatlu in mora: aH najprej z valom ali .pa na dno. Govori pa vendar Franco in zoipet Franco. Če slisitf kdaj -kak drugi glas, mi dosti manjši niti dosti nižji od Fran-covega. Zakaj Franco je s svojimi pristaši primeroma v tisti do/hi, kakor je bil Karo! Velikii pred 'letom 800 in t/udi ča:ka, da bo kronan — če ne za riairs-ko-nemškega cesarja, pa za rtm-sko-|š(pan^kega kronanega far »ista. Zastran Franca in njegovih ciljev je bilo dosti pajpirja tiskanega in dovolj prerekanja med nami in drugimi. Jaz sem se zmira j čudil temu: zakaj in kako pride namreč do tepra. V Francovi Španiji je vendar le eden, ki aivtoritaitivno govori in ve, za kaj se gre. lir ta "eden" je seveda Franco sam. Tn kar ve, za kaj se gre, je iskal fcatveznikov v vrstah, iki so mu najbližje, pravzaprav identične. Kam naj gre glava fašistov, če ne k fašistom saimim? Odveč jc vsa!ka foeseda o tem. Nikdo nas ne bo imel menda za tako neumne, da ne bi ve-deM, zakaj sta s Francom Mussolini in Hitler. Sitar je pregovor, ki pravi: povej mi, s kom se družiš in ipo»vem ti. kdo si. Star in tako resničen danes, kafkor je bil nekdaj. Jaz ne vem, zaka j se hoče te jasne in izrazovite vidne namene Framcpve skrivata v javno^ sti. Ne vem. zakaj in s čim zagovarjati. Tisto naštevanje, da Franco te kolje, nasprotnik pa one, je — kaj naj rečem? Smešno? Na k. Trapasto. Vojna satna na seibi ne pomen ja drugega, kakor kianje. Tn v tem so iprizadetL vsi in kar je važno: vse enako boli. Smrt je igroanai, /pa naj sreča človeka v delavski, ponosen! in zašiti obleki ailti pa v ■u-niformL Kf^vr bi ^kut^al simpatizirati s Francom samo zastran tega kar ne pdkoije toliko ljudi te vrste ali poklica, *>i bil čisto navadna trapa vredna t veči^m da .izgine na en ali drug način, od koder ni povratka. fMoveku, ki ima še nekaj človeškega, je -nasilna smrt nekaj groznega, pa naj umira potem ■prijatelj, sovražnik, sormiišljgoče ljudi mso-jSk idej ali mojega stana. Braniti Franca je tiekaj nemogočega. ^e greš ti pO cesiti in te napade toVpa roparjev, ki so te čakali v varnem zatišju, potem je krivda na rofparjfti in ne na tebi. Oni so p«ivazročili, da je tekla kri, da je ugašalo življenje Franco je bil tisti, ki je stal in stoji (še na čeAu takih romarjev. Ni ifcukaj vprašanje posamiezniih vojakov, kaT ti ne pridejo do besede, ne do veljave. In kdor bi hotel fbiiti še v (nejasnem, ni vsi trije !Kd*or itekuša zagovarjati Franom je -boljše, dtt si to pre-mrtsli. Zakaj vsaka, njetou^prii-jabsna vrstica pomenja povzdigovanje fašizma, ipa če hočeš to aili ne. Ti ne id&oreŠ redi: jate sem za Franca, sem pa- proti va ljudi. A]i še bolje: kako ve-1 fašizmu, de ves, cla je Franco prectetav»lk fatšiAna v Španiji, Človek ne sme itt v takevn eln4 Čaju po zadevah, ki so stran^ sike ali sekundarne. Ti moraš imeti le eno pred očmi: k'aj je geslo, tea j namen španskega Franca? Jm na to ni treba niti odigovora, če ti pred očmi zapleše prikaze n z M\wsam — ni s tem reče/no, da bom njegovim nasprotnikom:; to je Lojfdiistom, |pel kako slavo, Nak, jo ne bom. Če-mu pa t Fnaneo j? jasno pred vsem >ivetomc pokazal, za kaj' gre. Ali so Lojalisti? Vse pri njih je tako nekako čudno, megleno, da človek nikdar ne ve, kam bo padlo. iPrrd vsfim nimajo kake skujpne fronte ali da bi rekel skupine, ki bi imela en di'lj. Da jim je šlo v preteklosti slalbo večkrat samo zastran tega, ker j niso sami .med seboj na čistem, | je znano. Imamo med njimi i par vrst sooijali'stov, par vrst j komunistov, potem nekaj anar-jhistov in sindikalistov — ^Jo j bi vse njaštel. ' Da sem jim dal skupno ime: komJunisti, ne pomenja drug^-ga» kakor priznanje tistim ne-s^bičnim idealnim ljudem, ki prelivajo kri v španiia po svoji lastin voljj. To so prostovoljen . Ti so dafli španskim Lav jalistom nekako iime in barvo ter poSitavili tudi cilje te velike ibratovske borbe. Medtem ko se za Fmnca či-slto ddbro ve, (kaj bo in kako bo, če on zmaga je pri Lojafl istih to veliko vprašanje. Sami bi ne vedeli odigovora, kako naj ga dam jaz. Eno .je gotovo: da. Rusija ;ne podpira Lojalistov zastran tega, ker so to tobože komunisti — prav, njim enaki komunisti, prosim in ne kaki Trockisti — pač pa zato, ker je bil Franco toliko neumen ali toliko drzen, da je pokazal svoj namen. Rusija bi fpodipirala Vsako fronto, katera bi bila proti fašisltom. Prejpričan sem, če tbi se danes zavojeval Vatikan protii Italiji, d|s bi Lmefl e je poslovil zave dno. Lani in predlanskim sem gost. v Evropi, ampak tudi na d^lj-'jbil nekaj tednov v Clevelandn. nemn iztoku, koder pobija ja-Jin seveda vselej tudi Janezov ponski imperializem mimo kitajsko ljudstvo. In vse to križanje računov je danes prineslo pozitivne vspehe. Dva m stca je od tega, ko so rekli <*Yhi Hitlerju: Nak. Pomislite, celih pet let je dečko delal mogoče neumnosti, ne da bi s"-1 bail iaKi strašil svojih velikih sosedov Anglije in Francije. Potem ti ipa naenkrat f>ride mali David, za vi hiti fračo in Hitler se kar seijede pod drzno od loč nim: nak. Ali veste, da je svet od tega "nak!" ze precej dmgačen ? AK ni Hitler danes, tistfi, ki išče sprave? Ali ni Mussolini tisti, ki vzprejema madjarske politike in izkavša z njimi vpostaviti novo fronto nasilnemu germa^-niamu:? In v ti fronti naj bi bila njegova desna roka tista Jugoslavija, ki jo je vtaplja/l v žlici vode! Pa to, ljudje, ni še vse. So še velike in -eudne reči, katere so iZsilHi v svet in živi .jen je španski Loja list i. Zato je pa prav, da se jih spominjajo oh diiu$ri Obletnici. Zakaj oni so junaki, tnafld, če ne večji, kakor oni v soteski termopilski. Zakaj oni vodijo boj, prijatelj Tr.cj. zase, zate in zame. NAJSTAREJŠA MARKE TENDABJCA V Rocqueju sar Garonne je obhajala najstarejša francoska marketenderica Marija Joucla 102. «ft>leteico svojega rojstva. Joucfla ima celo vrsto vojaških odlikovanj, katerim se je sdaj pridružila še kolajna za vojno leta 1870-71. OGLAŠUfTE V 1 GLAS NARG&A" Ko me je zagledal, ni bilu meni njegova prva beseda: — Pozdravljen! No, Kako, kako V — pač pa njegovi leni: — Micka, žlikrofe skuhaj in bakalco, zdaj smo Idrijčanje 'skupaj. Zdaj bomo katero rekli: Kfcp Njega in mene je 4"ujela*' v Nikavi **gotlica" Šulgajka, in oba naju je v cerkvi svete Bat bare pri istem krstnem kamnu krstil gospod Froroe. Seznanila sva se pa šele po letih v Ljubljani, in v Trstu sva postala prijatelja. Z nekega obiska v domovini je bil prinesel s seboj v Ameriko starinsko uro. Ko sva bila lani nekoč sami, se je zamislili m žamadroval: — Moji materi, — saj si jo poznal Terezo pri Fari, — je odmerila čas in tudi meni gu bo. Zdi se mi, da vedno tišje tiktaka.. . ' Tak nikar, Janez, — sem ga miril, toda njegova slutnja ni fbila kar tako. - • la. V nedeljo mu je zadnjo odbi- Bil je dobra in blaga dtfša. Vsi, ki smo ga poznali, gfe %o- mo imeli v najlepšem spotttthm Z njegovo dobro ženo, go$po Micko, globoko sočustvujem. "O CX S NAROD A,r — New Tori ' ^ -*—«■—............ Thufsaay, July 26, 193« " - ITHB LABGBST SLOVENE DAILY IN U. £, Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin WILLARDCANJE, PRIPRAVITE SE! Tatkole sem pripravil pno-gram za Wiliani, O. S kttro rtoepem na Willard že erikrat kmalu opoldne v soboto 6. avgusta. J^e ta dan hočem posneti nekaj slik omdot-nilh domov i d nižinami, *ki bodo cipravljale ikakšnift farmarake delo, eno adi drugo pri ihisi aSi na polja. V soboto večer bo prva predstava eliik. Pirvo pokažem njih lastne slike, »katetre sem posnel zadnjič j*a TOllard-u. Zatem ■sledijo eVrke kz našega isk>v enakega Cteveflanda, kar se je v zadnjih leitkh dogajalo med nami, ko so prihajali to dne 23. julija je premkrul v bolnišnici sv. Antona v Dodge City, Kans slovenski duhovnik, župnik John C. Snuolej. John C. Smolej se je rodil 30. januarja 1873 v Kranjski gori na Oorenjisketm. V nm'Snilka je bil posvečen v krški škofiji na Koroškem 19. jullija 1896. Služboval je na raznih postajah. Leta 1897 je> bil imenova.ii vojaškim kaplanom. Leta 1907 je odpotoval v Ameriko. SliTŽ-boval je v West Alliis, Wis., Indianapolis, Ind., in v Pennsylvania i. med Nemci. Potem BODITE MLADI |s to "Z MLEKOM NAREJENO1 poltjo . . . a VaSa dnevna čaša svežega mleka je eden najboljših in najbolj cenenih priijomočkov za krasno, mladostno polt. Kajti mleko da vašemu .sistemu posebno bogau ^aloffo kalcija, elementa, ki ga mnogi ugledni zdravniki predpisujejo zoper kožne nerede. Čemu bi torej ne gli po Mlečni Poti? Vodi k lepoti, romanci in veselju. THE STATS OF NEW YORK GOSPODINJSKI KLUB PRIPRAVLJA PRESENEČENJE Ker ni nobenega potovalnega zastopnika sem (.menda jim je prevroče), bom pa -poslala za i|K>l leta naročnine. Olas Naroda rsadi eitamo. Časa za eiftanje imamo več kot preveč. Delavci so večinoma doma. Koli/ko časa še, ne verno. Včasih se sliši, da bodo začeli tu in taan to in to, toda nazadnje je rvse le fata morgana. Da bo pa n oka j I/V^romeniibe v tej ienoiliičnost 1. bo priredil (rospodinijsld Klub v 01 iff mine 31. julija piknik na ITšenični-kovi farma. Vabimo bližnje in daljne rojake. Za vse lx>rno prc^korbeli, da ne bodo trpeli lakote, in žeje. Vabimo tudi Petra Zgago. Naj pusti za par rej vabimo vse zna ne e in prijatelje, pridite, da bomo vsaj za "par ur pozabili vsakdanje skrbi. Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naircdra. Maria Leban. PETNAJST LET POD ZEMLJO NOV G-ROB V PRESTO. PA. V Presto, Pa. je preminul Leopold Mur, član društva št. 166 SNPJ, slcn-enskega izobraževalnega društva in večletni tajnik društn-a št. 89. SSPZ v Savgan, Pa. Bil ie zvest in aktiven član vseh društev in' dober delavee. na društvenem I polju. Bil .je tudi zaveden v j delavski stranki ter je vedno zagovarjal delavske principe. Rojen je bil v vasi Podgora na Gorenjskem. Star je bil 37 je .vstopil vš,kofi jov Biisfrnarefe.|]et. Zapušča žeoio France«, tri N. D. Med vojno je bil par let urednik bbv^ega li^ta 4'Na-rodtrtegla, Vestnika." Poaneje je odšel zopet v dušnopastir-stvo v North in Sooiith Dakoto, kjer je službovali na raznih župnijah do letia 1933. Potem je bil en čas v Chijcagu, nekaj časa na obisku v starem kraju in zopet posel nazaj. Zadnja leta se je zdravil v Pennisylva-niji, Colorado in Kans'asu, kj?r je zdaj končal i.«nrojo zemeljsko pot. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA..." Po daljši bolezni je umrl v Olervelandju na svojem domu Joseph Kaušeik, po domače Graear, star 63 let. V Ameriki je ibivail 40 let. Doma je bil rz vasi Černejil, fara S-tienia. V Biarfbertoiuu je preminula Mrs. Cecilija Hiti, stara 48 let. Doana je bila i® Mošenj pri Radmi jici. V Olevelandu je po dolgi bolezni preminul dobro poznani rojak John Vidmar. Pokojni je bjtl doma iz Spodnje Idrije, odkoder je prišel v Ameriko pred 24 leti. Za/pušča >žailujoČo soprogo Marijo, roj. Jelen, ter sestrieno Jennie Senohur v Pittsbnirgihu, Pa. hčerke, mater, očnia. tri brate in dve sestri."*: Polkopan je bil na narodnem poikopailišču v Bridgeville, Pa., po civilnem obredu. Naj miu bo 1'ahka ameriška zemflja! Poročevalec. ADVERTISE: IN "GLAS NARODA" MILWALTi&KE NOVICE. Srebnio poroko sta zadnje dni slarvida zakonca Fred S!tigli«. V bolnišnici se nahaja rojak Joe Marolt, ki je srečn-o prestal operacijo. V bolniški postelji se nahaja Rotsrie Bitz^J^ v West Alliisu. Poroke: Jos. T^avrič in Eve-Tvm Bembeneck, Geo. Sciheidt in Ana Horviatki, Kari Brzank in Mary Bogatin. V sosednjem Shebovganu se pripravljajo na ženite v Joseph Rupar in Pavlina Vi rant ter Leslie Quasius in Dorotihv Pire. SLOVENEC VEKOVEC OZNAČUJE DAVEYJA ZA LAŽNRrCA. "Goveimer Martin L. Davev je lažnivec, ako pravi, da so ga un/ij-ski voditelji poklica:!i in zahtevali, da pošlje vojaštvo nad unijsko delavstvo" je izjavil Anton Veihotvec, slovenski councilman v Olevelandu v svoji t i radi proti governor ju. Vehovec je go^'oril pred 500 demokrati iz 32 warde, ki so se udeležili nekega piknika in plesa v parku na Neff Road. Mi želite demokrata ali hi-pokrila na gcA-ernerskem stolu v Columbusu?,, je vprašal Vehovec retoretiično. **Jaz sem že dolga leta fir.mokra t, nisem pa hi/pokrit. Zato tudi ne morem biti za Davev j a/* je rekel Vehovec. Mlad premogar je pri vedel na površje petnajst let starega konja, ki je bil ves ta čas v Rhonda Valley premogovniku v Angliji. JAREMOV POGREBNI ZAVOD POROKA. Včeraj se je poročil v Olevelandu slovenski zdravnik dr. Jim Se-liškar ml. z gospodično Maryellen Ann Delanev. Poroka se je vršiila v cerkvi sv. Ltoka v La'kewoodm, kjer je nevesta doma. NOV GROB V DETROITU. Dne 14. julija je umrl Slovencem na vrahodttii strani mesta dobro poznani Gasper Ma-lenšek, star 67 tat in doma iiz Št. Vida nad Ljubljano. Dalj časa je bolehal na sladkorni bolezni, dne 10. miaja se je pa adpeiljal s svojim arvtom v Kanado, kjer je imeli nesrečo, da je trčil z nekim druigim ajvtom in to mlu je tako pretreslo živce., da je fldaj umrl. Bil je mirnega značaja in mizar po poklicu. V Ameiriki zapušča sina in hčer, v sitarem 'kraju pa ločeno ženo. EDINA SLOVENSKA POGREBNKA V NEW TORKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (zm mofike) (u ženske) Pogreb $110. in VEČ P redno greste kam dr ogam, pa če je Se tako daleč, pridite, aU pa telefonirajte nam ca pojasnilo. da boste s nate postrežb« popolnoma zadovoljni. 1» R 7th ST., med 1. Ave in Ave All M7 PROSPECT AVE, vocal 155 St NEW YORK Tel.: ORchard 4-2868 "BRONX Tel.: MElroee 5-6577 BOJ STAVTCARJEV PRED SODIŠČEM. Med sfcavkarji pri Chicago Hardware Foundry Co. v No. Chicaigo, III. in člani unije CIO, katere je akrožni sodnik Ralph J. Dady 18. julija- obsodil v zapor zaradi 4'žaljenja sodišča" ker so kljub injunkciji piketi-rali, je tudi rcjaik Johp Mah-ndlč, ki je dobili 20 dni zapora. Raizume se, da je v tej borbi aktivnih še »več 'Slovencev. HIPODROME OPERA CO. ki i^aja opere po ljudskih oe-nah, "bo v letošnjem poletju imela svoje predfctarre na Ran-d-aill'ts otoku ob Triborough mo-Nu in na Jones Beach, L. I. Predstave na Randall's Island: 30. julija — Aida. 31. julija — Ca-rsmen. 6. avgusta.— La "Dravi a ta. 7. avgusta — Cavalleria Rus-ticana. Predstave na Jones Beaoh: 5. atvgusita — Aida. 6. avgusta — Carmen. 12. avgusta — La Traviata. 13. arvguisifca — Cavalleria Rusticana. naroČite se na -^las VARODA" NAJSTARKJS) SI (OVENSKI DNEVNIK V AMERIKI ' . Pogrebni zavod, katerega vodita Mrs. Julija Jarema za ženske in njen sin Peter Jarema za moške na 129 East 7th St., v New Yorku, je bil ziadnje čase popohionia prenovljen. Dela so bila ravnokar dovršena. Na desni strani hodnika je velika dvorana, ki se more p rameni ti po potrebi v dve, za-dej pa je zapet velika« dvorana. Vse je bilo zelo okusno predelano. V gorenjem nadstropju, kamor vodijo stopnice s hodnika, so na ogled krste, tako da si more vsakdo izbrati krsto, kakoršno hoče imeti in je ni treba izbrati po sliki in jo nato pogrebnik šele naroči. Kadar si ogleduješ prostore, ti blagodejno vdarjajo ma' uho glasovi ]>ogivbnih pesmi na orgije. Vse je kar najmodernejše urejeno. Mr. Peter Jarema je izrazil željo, da bi se oglašali obiskovalci, da si ogleda jo njegov po-igrebni zavod. Mr. Jiarema je |Zčlo prijazen in se bo vsakemu zdelo, da je prišel k svojemu staremu znancu, ko mu bo razkazoval svoj prostor. Vsakdo ga more obiskati vsak čas. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem llHIgrfHHHHMilinillUKriffmillSlilIMKiliiiii.ijiiignBa. Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA t imitirano usnje vez...... 50 ▼ usnje vez ...............80 ▼ fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.20 ▼ najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel ceUuloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v Imitirano usnje vez.....1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 RAJSKI GLASOVI platno vezano'.............80 v usnje vez. (5tv. 415) ....L— v usnje vez. (Stv. 416) ....1.25 v usnje vez. (štv. 408) ..1.50 v celluloid vez. (gtv. 614J..L50 SVETO PISMO ..............S.— MARIJA VARHIXJA NEDOLŽNOSTI v Imitirano usnje vez ....L— v fino usnje vez ........ 1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano H v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v plat&K-e vezano .........30 v belo kost vezano.........35 Key of Heaven fino vevano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano L26 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.36 v celluloid najfinejša vez. . .L50 V fino usnje vezano.......L50 Catbolle Pocket Manual: ▼ fino usnje vezano A?e Maria: v fino usnje vezano • M • • • • L39 L46 KNJIGARNA "GLAS NARODA' "GLAS NAHOD A" — New *ork Thursday, July 28, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Mirovni pas med Nemci in Rusi Poljska pridno zbira baltiške države v zvezo nevtralnih držav VARŠAVA, Poljska. — Bee kovo j* »t ova nje v Rigo spremljajo v diplomatskih krogih z največjo pozornostjo. To je namreč že tretje potovanje zunanjega ministra Poljske med baltske države. Najprej je bit v »Stofkholinu na Švedskem, zatem je obiskal Tallin v Entoni-ji, >ewaj j«- v Rigi v Letonski. Pred Bcekoiu je obiskal ist<* države — in tudi še Finsko — poveljnik generalnega štaba poljske armade general Stachi-ewiez, trgoviuski minister Ko tnam pa se je pravkar vrnil /. otu v Higo ol»i>kal tudi prestolnic«. Litve Rauna> in je bil to po 20 letih prvi obisk poljskega di - /MMiika v Litvi. V diplomatskih krogih nočejo po)Milu(»nia verjeti uradnim iz javam polj.-ke vlade, češ, tla sj i i obiski nekaj naravnega in da Polj-ka noče zbirali okrog self neke skupine nevtralnih držav, ki bi segala od Balskega mor ja »lo <'rnega morja in bi > »1»jemala vse skandinavske in tialt.-ke države. Poljsko ter Romunijo - in morebiti celo Madžarsko. Poljski uradni ljudje pravijo, da to ni res, da Poljaka uoee nobenih blokov, da je proti porbi med i- deologijami, tinta izredno pod črtatlo delov« u je jioljske diplomacij** na baltskem prostoru i-iio/esmkili krogov ne more prepričati o tem, da se Polj-ka žare- ne trudi, da bi med veliki • Ive nasprotujoči si sili, to je Nemčijo in Rusijo, postavila neprehotimi zv«tzo nevtralni !i • ir/av, tako, da hi iiknI Nemčijo in Rusijo nikoli n<< niojrlj prit: lilo oBkiroženega spopada, ki bi |bil le mogoč na hrbtu poljskega I na roda in baltskih držav. V čast poljskega zunanjega ministra Becka je bilo 14. juii-jja svečana večerja in pri tej ipriliki je imel zunanji minister 'Munters govor, v katerem je lined drugim dejal : Le tonska zunanja politika se opira zmerom na dve načeli. Mir in mednarodno sodelovanja ter orgunska priiagitev zahtevani regionalne politike. Danes se držimo teh načel bolj kot kdaj prej, posebno v takem mednarodnem položaju, ki ne dopušča prevelikega optimi i.iita. Xasf delo ima v prvi vrst L eilj, da zbere naše lastne moči, ki l»i z njimi zavarovali svobodo naših odločitev. Poleg tega iščemo skupne poti z onimi tir zavami, ki imajo v zunanji (politiki iste eilje kakor mi. Trudimo se tudi, da bi se izognili vsega, kar bi nas moglo potegnili v kak spor, ki nima z našimi življenjskimi interesi.nič skr-pnega. Razumljivo je, da gr« taka naša politika vzporedno s IMiljsko zunanjo politiko. M o ram poudariti, da naši skupni |»ogledi na mednarodno polili ko kakor tudi sklepi, ki smo jil: na tej osnovi v teku zadnjih li t storili, |M>polnoma omogoča;o in olajšujejo razumevanje in sodelovanje med našima dvema državama. Poljska je velika si la na Raltiku, začetnik neodvisne zunanje (politike, ki nasprotuje blokom vsake vrste ter je zato v naši državi zmerom uživala veliko spoštovanje in željo do prisrčnega prijateljstva. V' uadaljiiem delu svojega go4i o V nadaljnem delu svojega govora se je minister Munters spominjal borb, katere sta bili vojski obeh držav skupaj in s katerimi je za vedno zvezano ime maršala Pilsudskega. V odgovor na to zdravico je poljski zunanji minister Beti med drugim dejal: — Prijateljstvo, ki veže naM dve državi je trajno in toliko bolj pomembno in dragoceno, ker bo tako za naprej tudi listalo. Dobri odnosi med sosedi so važen činitelj v mednarodnem življenju. Ko ustvarjamo ozračje prijateljstva in zaupanja v neki odmerjeni zemljepi niii celini in^o prispe vami k političnemu pomirjenju ter poglabljanju razumevanja za naše življenjske interese, koristimo obenem tudi razvoju metiuaro dnega sodelovanja. Letonska politika, ki se zaveda svojega narodnega življenja, je zvesta idealu nezavisnosti.Zaradi tega bo imela zmeraj ob strani Polj -ko pri vseh naporih, da ustvari svoje cilje. Nato se je zunanji minister Beck najpovoljneje izrazil o izdih razgovorov, ki jih je imel /. letonskiini državniki: Sklepajoč iz srečnih izkušenj v preteklosti in upošteva joč sedanje stanje stvari upam, da bo ludi v bodočnosti pomenil razvoj stikov med Poljsko in Letonijo trajno korist za utrdi te v položaja obeh držav, prijateljstva med njima ter bo še bolj tesno in prijateljsko povezal med seboj vse države na o-bali Baltiškega morja. Poljski zunanji minister Beck je tudi obiskal več predstavni kov oblasti, nakar je poleži) venec na groJ> letonskili junakov. *MM>Jtl)«'l1nle-De le Par&sien." (Sodijo, da so racaliojnijlrai zaibokUi maščevalci gantgstra Štefanija, ki ga je umwMa Matminova tolpa pred rJivmia letoma v Pariau, Zločinec, ki je izvnšil umor, je pobegnil v avttonnobilu v smeri proti Niči. F •GLAS NARODA"! S pošiljamo v staro do- J K movino. Kdor ga ho- j če naročiti za svoje p sorodnike ali prijate-jj I je, to lahko stori — tf Naročnina za stari® kraj stane $7. — V Italijo lista ne poi»-Ijatno. Važno za potovanje Kdor je namenjen potovati v atari Kraj ali dobiti kota 9Š tam. Je petrebuo. arenotk«. ker a» Sobi b Haahinxtona povratno dovoljenje. KK-KNTitV PERMIT. Ipsl nalpsnnt en smm> PWU torej Uk«> aa broaplatea anvoflla ta sagvoavlJaM Vas, ia boat« poceni In odabu« potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. i v. .j .<.» Si nam M iC,I.A?,U|TEV " C. L A S NARODA in mi yam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvali. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerili sta spretnost, in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je i« radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.). Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 4t,Ogenj." Cena .......v.............$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najJMjše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50 ZOODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temn pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena....................,.. 70c. POD KRIVO JELKO. 8pisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "-Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti Cena.........—............55e. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se* je seznanil z Ireno ter se zaljribil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala' ujeti ga v svoje- mreže. Cen* . .....................#4.00 r • POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s anii i-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena...................... $1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo sineha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy cle Mau,pessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset uajbolj-ših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitaniJi pisateljev. Cena ......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navacan (153'strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- .. činski. (151 strani;) Naž najboljši humorist je ztoral v tej knjižici nekaj crtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da Čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je na-ravnoet klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vaste. (220 strani.) Roman i/, stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ...................... $2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delili prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ....................... $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena...................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Uaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter miojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena............'..........$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo V drugi polovici devetnajstega * stoletja. Njegovega " Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. * Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spil sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Pul Company •#e t'AB N ABOD A"-Ne* Tort Thursday, July 26, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. H. 1. PBRZYNBKI: TERMINOLOGIJA Ponavljam tu doslovno z^od- j Nisem se mogtl zadržati, bico, iki «eni jo safl^al fslnfcajno jekuil =em: *4Gkxapoda, to se pravi rmpa-ti!" Nato pa ti kar nkoAi «%fctnik *opot - v vsi^oii*! >7. ust vrlegra nika. "Ali «e spominjate ča-sov iz leta 1906? Mi smo to imenovali; k meni in začnr kar mahati s rusko revolucijo, a bil je to'«aibljo jiad g-lavo: liyti prvi eitan poste». Tedaj Bern stanoval na vasi. Nekega vpčem se pripeljejo pred hišo št i rjo tovorni vozovi. Bandi-tje, d ve« to -potepuhov, ki so bili zakrinkani in oboroženi z "Kaj ropa*i, kako ropati? To je rekvizicija!*' OrozM mi jo, da me bo dal pri priči obesit/i pred hišo. Že Pta me dna vojaika zgrabila za roko. da me odvedeta na vejo brownin-sri. O kiakem odporu j Od osuplosti seim omedoj. Ko sploh misliti »i bilo mogoče. |sem odprl oči, vojakov že ni Kdo bi nas pa 9iwr tudi bra-''bilo ve. Očividno «o mislili, nil? Služinčad? No refcel bi da som umrl, in da me ni vrod-dvak/rat. da bi bila v dogovoru j no obetati. Potem veni. da jej z band iti. Treba so je bilo vda- bil pravi -čudež, kako som od ti, kako <*o naan jomali dPTiar, dragocenosti in cpIo «obno o-pravo. Tako spokojno <*o vam gospodarili. ko no ropajo. nr*~el zdravo kožo. Sfvrda me je to >spametmTa-lo. Oi takrat se nisem umiril čr -o mi kaj vzeli. Trudil m fimrak da «e sefimo. — Nazad-; ?o, da bi zgubo bagatoliziral. nio pa nii «o maloda niso pre-ftrolili trla ve. Kaj mislite. zakaj? Ko »n že vso brkjarijo ik-nosili iz -timnrvanjs, se nisem mop-el vrrtržati, da ne bi jok nil: "Ljudje božji, kako morete tako nekršoflirsko ropati tako hr-T-božno?** Nato pa oden band ifSv kar skočil k moni in mi kar kratko malo začno vphtoli browning na 1 glavo. ■ "Knko ropali, kaj ropati? To ni rop, o bili ze nemški čfl«i in veste, kako so znali Nrimc! rek vi rati — tako, da •o mi jo nazadnje življenje pri-Ekirt'lo. Ozlovoljiil >em so in Že -nwno mislili oditi v Varšavo, tolažil ^em se, da bom re-ien v=oh vaških skrbi, ko se nepričakovano pojavi pri meni vrhovni ■strazni'k z žendarme-r-ije. "Plačajte prosim, dnset ti-=oč . . .»* Nisem so mogel prem a ti. da n* bi jeknil: "Pa to je razbojništvo na loprim. pri bolem dnevu." On ipa kiir plane padme, kar z ročno granato mi začne zamahovati pod ons: "Kakšno razbojništvo? Kako «e upate tako izražati? To jo kon tribuni ja ..." Rkazalo jn, da so v okolici nekje izvršili nekak zločin in ohHa^ti so nam - vsem / naložilo koiitribuoi jo. - . T>obro, naj bo — (kon-tribuci-ja, h» k- TM-ka.j dnigoga., Broz obotavljanja som plačal. Dobrno v Varšavo. Vodeti morale, da so mi mso1 o.k i sem jo d ribi 1 za posestvo, izplačali v Mi*»ki valuti. (Trem omenjat in v baniki mi ponudijo okrog sto mar(k za stp .- Kri mi. je udarila v glavo. '4Toda »to..ae, pravi kmti!" Bankir«pa kar i .mi ne iz, taknil oteje do za je ara boli ca, sa-mo, da se razvedri in v«aj za dve ali tri uro pozabi na «skrbi. Vrn imo okoli enajstih in v ^»lonn za slišim nekak šum. Planem noter in ugledam zamazanega potrpnba. ki mi noT kaj pleni okrog pisalni.ka. Hva-'a Bosru, da sem .dosti močan. Brž,- om rrišel, prosim." fn miHite^i, k^kor hitro se,ni to slišal, kakor hitro s -m ugledal člevnka, ki mi je nroprosto, r>o krščar*?ko povedal, krade mr ie tako ganilo, da sem ga začni poljubljati in objemati. Raj me razumote, kai no? Vi sami bi na mojem mostu tako ravnali, toda drugi 'n razglasili. da sem zblaznel — je končal moj >opotnik s trpkim vzdihom. lie na papir iz lesa i« ki iso njlli platnice zlepljene z lepilom, v * morejo že čez netka.j desetletij apreaieniti v hoteli denar jiz-'sko-turske prijateljske pogorlbo pLačaži. .so našii namosto mili-'od 4. julija Pogodba vso Jonov kupe prahniv . jbuje naslednje določbe: Na B^lripm?fo živi namre*«! 1. Pogodbeni stranki se za knjfežni ki ima poj^ebno^vežota, ne .žuž&li^o, ki nni času konflikta nobeno pomoči, oujiejv samo dptično vr-to pa- Obe .stranki, ki sta zaint*-pirja ioi nobene drug1. t>i*ugo resirani tako na ohranitvi splo-žttželko pa imajo .posebno 1 ju- snega mini kakor varnosti na ki vzhodnem Sredozemskem mor mejevala naloge Društva tiaro da ali pa kršila obveznosti obeh strank na podlagi pakt.i Društva narodov. bežen do tiskanskega krnila •ga izsevajo iz papirja. V>i kevi'.--t.n>H sre«llkii |«>ui«»ni bmhvo, drug« d»u Jii trclja 10 leto. Da Dam prlhru-nJi** iiejio(rpbn>*fUi dela Id stroškor, Vun, prn«lioo, da sku^re naročnino pravo£a«nn poravnati. Pošljite naročnino naravnont nam ali Jo pa plačajte nau caritapnlku t VaAem kraju ali pa kateremu ImH MMHjmlkov, ko jih Imena ao (iskana z debelimi črkami, ker «0 upra kaj na«U rojakov, naa^-ij«nih. ZaMopnlk Do Vam Izročil potrdilo za piaftino naročnino. t. Splošna razsodiščna pogodba se b<» porabljala v meri, kakor jo bila vporabljena v trenji t k n podpisa sedanje pogodbe Sleherni pi^ec pa s,- more iz 0})ema pogodlwnimi stran-tega pou*"*iti, ka.k^ književno kama lu<|i za trajailja te drlo 111 prav nič nesmrtno. Za- )>0i,0(lhe tPr ,(0 (lol<^i|a metode kai, vso more človek uspešna Za lllorHhitiul. n^so-la- nr.bi.ja4i. tako ogenj ... vodo in|s; j in s|,orov k-vkor se se io čimprej ratificirana ter ho stopila v veljavo z izmenjavo ratifikaoijskih iistin. Njena veljavnost je določena za 10 let. <-e ne bo odpo vedana šest meseeev preti potekom t«1«;, roka, se podaljša z;« nadaljnih pet let. Obenem je bila objavi,f.ia tu .li skupna izjava obeli vlad, ki prav, da sta >e pogodbenici sporazumeli t udi u naslednjem: 1'poraba statuta o aleksait-d r»-t s kom sandžaku it. teinel jn-. • «ra zakona, ki ga je odobrilo Društvo narodov maja 1937, se bo nadaljevala in sicer v di. hu ankarskega dogovora, ki priznava pn inoč turškega elemoi. ta v aleksandretskem sandžh ku, ki pa daje turški vladi po vod za izjavo, da vprašanje a proostavlja za Turčijo nobene teritorialne zadeve. Med Turčijo, Sirijo in Libanonom .-e bodo nadaljevale prijateljske in dobre sosedstvenr razmere, ki so bile vzpostavljene z ankarskini dogovorom Ta dogovor bil podaljšan za leto dni. Poslednje določbe zn končno ureditev optantskej-u vprašanja bodo mln-jene z no -vini protokolom. Sirijska \ ladu bo sedanji dogo\or u nobrih so sodstvih odnosih izpremenila v piijateljsko pogodbo med Tur čijo. Sirijo in Francijo, kako.* hitro ji bo mogoči*. Razen tega jo bilo sklenjeno^ da se pričro |*oi^ajanja za razv oj dobrih o I-nošajev nit*d Tuivijo, Sirijo li. I ba iioiio.ii. Krarieoska in turška \ tada -t t končno -porazutneli, da bostu kratkem sestavili pogodbo »» naseljevanju francoskih državljanov Turčiji ter turških dr leksandretskega sandžaka n« žavljano\ v Franciji. Naročniki! t'azite na SiKMlJiK polt>K naslova, Ui pmnetiijo- pr%» imarr. rtrits* dan In Iretia pu leto, kdaj vam naročnina uul^r. Nap.i^irr: — 7. 25. 38 TO IMIMEM. da vam je naročnina potekla-^, julija, 1938 1'ošljitf pravočasno, da imm prlliracllr opominov. iit-poti-ftinu drlo posljanJ* OLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York CALIFORNIA; ' " ' Rn FVanefwa, Jwit Ui^t". COr-OtftAOO: ......- Pueblo, Peter Colic, A. »aftlč Wal»enburg, M. J. INDIANA : Indiana i m»Ua, Kr. laprnmh* lixiNOW: * Chl<«fD, J. BertfU. ClMfro. 4. (Chlrago, torero , m .. I« lUlnolat . Jot let, Jennie Bamblcfe . . La Halle. }. Mmmytah, Wtmmk t North CAietm > llABTLAND: Kltuattler. Fr. Vodoplrao KICHIGAN: . Ltetroii. L rumkm MINNESOTA :'* " ^ > Ohlalwle. rraafc «>oah, J. • ehj. im. J^ Intel' * ..QUbert. l*mk* Hlbbtns, Mm Pur** VlnrUria, Prank HrraHrti MONT AM A: * Tt v. OHtO: - - ..- Barherton, Prvak Traha Cleveland. .Auton Bobplr Chu. Kar* Uofer, J»9pb Resolk, Jo»»-. siapnifc Olrard, Anton Narode 1 strain, I^mla Balam. John Kumie YoujQfstown. Anton KlkeLl OBKOON .* i iregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA; Besseiper, John je?nlkar Broog^toh. Antop I^ajer CoQeman^rb, J. Beexarec t»»enUle In Mn. Parrell. Jerry Qhpqt Foreat City, Matt Ilia Fr, BlodjUkar Greenftbnrf, Franfc Noti k Homer City, Fr, Famu^iak Ji^aatAwn, K»»yn, Ant.^TaoM^ Lojem«1. Frank BftJ)o^> Midway. Jouu b plttahnrsh in okpiU-a, Weft Newton. Joanph tapan WISCONSIN. r™ Milwaukee, Wmm AlHa, Fr. Ikodi. aprlnfa. Diamond villa, Joe Rolbo V^k Itia H<»*Bi n aea- NAJHUJ6I SOVRAŽNIKI KNJIG 1 " " N(fijhuj;i «mTražniki književnosti so knjižne žuželke. Koliko morejo ta maje na, včasih lo z drobnogledom v KI na bitja, požreti le»pih in znanstver.ih knjip, si čloTf^ka -pamet s^>lohi no more ipredv.stavljati. Izračunali -so. da -o t-e žuželko od lota do lota uničile več knjijr kot voda in oprnij skupaj. Tre-bf ^o le. da kdaj bolj natančno prevs-kujemo. kakšna usot.i kako knj»ž^i«e, &er /pmtanejo knjige že >če« eijltaj let nečitljive, prav tako Irstifio, ki niso vriolbene v tka men. ♦ 2nano je. da časotpi-ov, ki so dn»ti čitani, ni mc.či čez več drwrtpfcii brati. Da bi to preprečili, dajejo i^HRiatCl.ii vHi-kžh lw»to\' svoje »srhivne izvode tif^kati na po^hmo prcielano pflatno. A tndi to ni zadostna obrftmfca. Knjige, ki «o tiaka- Kdu bi nt hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Gor op a. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKB1KA: - v Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — K&M sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, a slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata AladŽija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač filmen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-lijaku. — Mohamed an ski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na iiledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. -t- Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, I 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — N&o-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Bana Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 Ž U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. »9 LIB N1B0DX«-V«v YM Thursday, July 28, 1938 m EXBGEST SLOVENE DAILY IN U. B. ■. SPREJEM HUGHESA V NEW YORKU ROMAN 12 2IYUEWA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. - 9 — Nikdar nisem bil prijatelj varčevanja. Toda sedaj — Santa Maria — sedaj imora »biti. Moji dohodki so p vstali tako skromni, tia se moramo zelo omejevati. Meni to ne bi bilo toliko, k» r stn. nazadnje življenje vžnva.1 in tudi nisem preveč nejevoljen, da bo srda j nastopila doba poči vanja. Toda tKtarina se zelo pritožuje. Njej je življenje v samoti, l:ot hi bila živa pokopanu. Pa se nK»ra vdati. Včasih sem so norčeval i« te njen** male dedščine, sedaj p*» aem vesel, da jo rmaino, ker nam ni treba /iveta v majhnem ftSTiovanju. K gradu spada nekU'j posestva in tudi vino-f. rad, ki pa je v najemu. To la to nam ne donaša več kot brezplačno sadje, sočivje, vino, ki ni slabo, in jajca in mlek.o Tuldi velik park, ki ol»d>aja grad in ki j:- omejen z vLsokim : :dom, spada k gradu. V njeni rastejo ciprese, pin i je in oljke in brez števila murv in cvetoči grmi, toda ipark je zelo divji, kar pa mi je všeč Katarina pa je zelo nejevoljna, ker mora izhajati z malim štrvilom uslužbencev. Poleg stare sobarice Marjete, ki je stregla že njeni materi in se od nje na noben način noče ločiti, imamo samo še kuharico in služkinjo. Iz bližnje vasi. ki je oddaljena skoraj dve uri, sem vzel v slu-žbo šestnajst lrt >tarega fanta, ki je z. lo zmožen in izgleda lep v I i vre ju. Katarini Ivo za "srebrnega" služabnika — ker pa je na^ srebro že precej skopnelo, bo moral opravljati še marsikatero drugo delo; mi bo na primf r oskrboval Konja za jahanje, kajti iz podrtije sem rešil saj enega konja za jahanje. V prostem času pa bo mogel za našo mal1110 samo desno stransko krilo, ki je najnovejši prizidek k prvotnemu gradu. Mnogo pohištva je Kilo še v gradu, nekaj -si 1*0 pa tudi prinesli s s 'boj. seveda ne r«ajdražje»ga, ker smo ga morali spraviti v denar. Oons:st llijev grad ntepravi zelo slikovit utiR s svojimi štirioglalkrni stolpi !n z ovija jočiini se rastlinama poraščenimi zidovi. Iz njega je krasen razgled, ker leži na /polovični višini hriba in kadar je |*>pohionli čk-t zrak, je mogoče z do-brim daljnogledom tudi videti zvonike Flon-«ice. Oh, Dio mio! Katarina vsak dan gleda z daljnogledom v Florenco, ki ji j;- bila »prej pr« dol sočasna, ker se ji je zdelo Ko se je vrnil Howard Hughe- s svojimi tovariši s poleta okrog sveta, so mu priredili New Vorčani svečan sprejem. Slika nam kaž,. prizor, ko se je vozil po Broadway. sedaj o Tem s T uboj zeypet gi.voriti. Tj«im tudi, da si že vse premagal, -kar j < bilo kaj bolest nogU. Tvoje žene spinih še nisem poznal in zat< ne veni, kako velika je Tvoja izguba. Toda, kot rečeno, to si že prenesel. Upam, da lw.ni zopet kaj lomalu kaj obširnega slišal o 'Tebi. Zebo me bo veselilo. Pa n. delaj mi nikake pridige — 'kajti te,ga imam že sam zadnje mesece dovolj. (Vsar ;je še manjkalo, j, pa pripomogla moja Katarina, četudi je sama zelo pogumno mnogo pripomogla, da je moj vodnjak usahnil. Tor j, še Ti se ne prepiraj z menoj, dragi bratranec, saj nič več ne |>omaga. Moja žena Te prisrčno pozdravlja in ravno tako tudi Tvoj bratranec Egon.'' (Dalfp prihodnjič. 1 pt&cijkeni potovanju smrtno ponesrečil z avtom; vzrok nesreče je bil atetmat. samo življenje v Rimu kaj vmlno, kadar nisva bila na po- d n ^ ^ p ^ tovanju. Njena leaj dobivati skromne dohodke. 0 . . . .. . ... . . u 1 r» . Saj .111 bil le car. ki je posta! Hviala Bogu. sem v dobrih ornih Katarino preskrbe! z bo- žrtw nečloveške tolpe. Zumo S'cer jo je vel^lo majhno omotico, ko ga .je|z ^jim so hjli v Weti TpatijWe hiše ustreljeni. pobiti in zakla- Ne vem pa, kako snu sploh prišel v te zadrege in sem v tramu mislil na Tvoje dobro mišljene opomina i*a «lan iiMje poroke. Takrat je bil še čas — sedaj pa je prepozno. Tody ne godrnjam in sem se, kot rečeno, (popolnoma vdal v novo življenje. Ima tudi svojo privlačnost. In imoglo bi biti še mnogo hujše. Seveda bi rad svoje dohod-ke nekoliko povečal, da bi mogel Katarini in najini hčerki Eleni nuditi kaj prijetnosti. Resno sem o tem razmišljeval, kako bi mogel zaslužiti kaj denarja, toda umetnosti, v kateri se nisem nikdar vadil, se nia starost ne morem' naučiti. • USODA CARJEVIH MORILCEV. Pre*I 20 leti, 17. juliji 1918, rovih in rjajpodlejših morilcev, je bil Nikolaj II. poslednji ru-jkar jih poena svetovna zgodo-ski car, 7. v knjigi zgodo- Sverdlov je |h> umoru <*arja vine, se ti včasih zazdi, *la imaš j ž'i.1 I br. -z* I« lm» in samotno v neki hiši izven Moskve. Neke»-ga dne je bila hiša prazna. Sveullov je bil izginil. Do da-,:ašnj*jg»J »bie ni bilo moči niti najman^e slekli najti za njim. vsa'krsno *lejanje globoko pravičnost. To s** na/l»olj očitno pokaže ob pogletlu na uso*lo morilcev raznih državnih po-jrk'^arj^v. Skoraj vsadco stoletje ti rudi kak tak zgled, zlasti pa doba francoske r.-volu-ci je. V tej dobi pa je za zgled strahotna žaloigra v Rusiji: umor carja in družine v .Je*ka-terinburiru. MED VOJNO IN MIROM — V ŠPORTU. Od'pove-d japonskih olimpijskih igt r na zahtevo jUtponskih vojakih 'krogov ni preaf netila bližnjih y>cznava!eev boja, ki se je vlekel že leto elni med suhimi točk mm i olimpijskih -paragrafov in olimpijsko i* le jo; na ozeunJju vojujoče se države ne more biti najbfjKŠa in lnajino-ge>čnejša iiuniif- staeija miru, olimpijskih iger. Tudi v tem boju je zmagala vojaška oblast, ki je kratkomalo .presekala «?or-onska v irjii4|»'n položaj. Pričakovalo se j , da bodo .)a|Miiici mamlat Jurovski j»* imel delj časa v 7A\ prireditev olimpijskih iger i^tem mestu m ko manjvr. dm». vrnili že aprila meseca na kon-službo. Mahoma s«> se pe^ka- gn*s.u fmeHlnaroilnega oliiitpij-zali znalci be-nosti. |>obesnel kega o«ll»ora v Kairu, to:la ja-j«» v«»čkrat in slednjič so ga «wl-pravili v norišnico. Odtlej tudi o njeni ni nclhenega glasu več. K RETAIN J K P4RINIKO\ SMin'|\i, NLW.'S •Mi. Julija : Vukniuia v Tral a.uTKU.stu : Hunsti v Haiuhurft Aqiiilatiia v Cbfrbuurg Noruiaiidie v Havre 5 avgusta : Stateuilaui t Boulogne . fircineu v Bremen »i. avgustu: e%ujte <12 Suvuia v Iihuhi 10. Hvjeusta : Queen .Vlir.v v (.'lierlmurK 11. avgusta: i Min iu| >la in v Uavrr m v metu: Kuropa v Br»-u»eu avgustu: Saturuia v Tr*» t*t. »Vinici) • Ni«*u*v Ainsteriliou v Itoiilogne 17. avmisla : Xoruiandie r Havre Aquitanla v Cherhourg Hauitnirg v Hamburg VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence za sti] c: SLOVENIC PUBL CO. YLT<;OSl.AV TRAV KI. DKPT. 216 W. I8li» SI., New York, N. V. 20. avgusta: Hex t (ienoa I le de France v Havre Veendnni t Boulogne —1. avgusta: Bremeu v Bretneu 24. avgusta: Paris v Hav-e Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta : j Koma v Genoa ,a0. avgusta: EurofKi v Bremen Statendam v Boulogne r>e Gnisee v Havre 31. avgusta : Aqultania t Cherbourg Normandie v Havre PO GLADKI SOLNCNI JUŽNI PROGI "Solčni širini Atlantiku" — Najhitrejša Direktna Služba •IZREDNA PRlSTEDNJAi PRI VOZNIM V TRETJEM IN TURISTIČNEM RAZREDI IVsehiie h.i.-tiiH «tih« s<» le /.a iHuejen ras. Stroški JUi tja in i-fl-zaj sto k» vožnje v eno smer |mh1 |>ogojeui, da se vniet« po -1 ttduih svojega bivanja v Kvn>|»i. Vprassijte kateregakoli pc-<4dašt-ue*^:a agenta za |mm|robni>stl To so sijaja«- "Solnf-ne P'"vl*'' vsebujoče- \.sc posebne- izborile |>r<-UiM>ati JUŽNE PROGE z nepre kočljivimi •ir«>st «ri in «luxt*o svetovnoHlavnlh italjanskih la-•lij. Oiban ^ m;, prostem ali počitek na solnčnih krovih. vas pozi\ i in vam da udobnost, du užival«- vse v«s-. t-lje iirriiiim rui,: kf vožnje. Hri.sHri Turističnega in Tretjega razreda na v»«-h parnlklli vam nudijo velike ino-J rrir kabin.-, veliiastn^ i>bednice. rask'imne javne prostore. nenadkritjivo hran., in neprekosljiv. službo VULCANIA * SATURNIA Naravnost v Jugoslavijo: IM. avg.; 7. sep.; 17. sep.; 15. efct. R E X C. D SAVOIA ROMA Prt-ku CtiHtve: ?3. Jul.; 6. avg.; 20. »vg.; 27. avg.: 3. sep. pojasnila v prate j t e iM-oblaSčene** agenta aSl pri 1.1 A X 1.1 XK. «24 5UI Avenue. Xew York Citj ni tu li njeg<*va soproga, vsi njegovi otroei in |>os;leilnji zvesti služabniki. Poglavitni krivci so: Sverdlov, Jurt>vski, Me*ived.)«vt Bje»-koborodov, Vojkov in Jakov-Ijdv. T«) je dokazala kasne.je preiskava sodniika Slckojova. Svenllov je 'bi I »svoj eas prwl-sednik iuš Ti kiaj vedel. Vem, da nemški-stariši radi pošiljajo svoj, h-'ere v ino^^stvo in meni bi bilo kako mlado m vso krivdo na sovjet « Je-dekle najl^ ker bi se mogli bolj prosto gibati, kot pa eV ka(teri!r,burga. Vendar }e do bi bila v gradu kakh starejša ose^bai. Mlado dekle bi pri naši mali Eleni krnelo tavariširo in se pri imoji ženi ne bi mogla samo učiti družabnidi običajev, teimvee tudi francoščine in italijanščine. Oba j f sno, čeUidi še ne trpimo krv*vo igro. .Turovii ie pra- pomarnjkanja. V duhu V»d,m Tvoj ironični obraz, Rudolf, vi ,moril^ caria. Vo|km £ v tZ^LH* rP7J TTePS,JW1 n0rPC- Zat° tudi kisline, ki so ž njo »rigali tru- o^j • »va l" , ... P** Twmorienih. T^iLL ^ gre kaj Sest ljudi, ki ne zaslužilo niti Troja ločitev nas je zelo zadela. Mieiim, da morem imena ^dovek! gest najbolj sn- Tabi fw .n.«oved, ki daje sklepati, da so 1 -III na .Ja/pt nskeni iitK-ni prikriti boji med miroljubnim tle4-lom prebi/Mdil-stva in meni odločujočimi vojaškimi krogi, ki so slednjič pre>:lrli s svojo zahtevo in ritskirali iiejjKi»voljni litis v mednarodnem sat tu. In to v trenutku, ko so bili zbrani že zadnji potrebni ziie&ki za gradnjo vseh letnih in še manjkajočih zimlskih olimpijskih naprav. Japonska je s teon za de>lgo vr-to let izlexuma iz vrste kandidatov za olimpijske igre, le težko bo zopet mogla prodreti s svojo kandidaturo. A leta 1940 letne olimpijske igre ibodo na Finskem. Finci imajo svoj stadion že zgrajen, -posobnili Ijueli dovolj, a prire. ditev na Fi-nstkenl ponie>uju naj. čistejši sport bre«z vsakega if -potrebnega bleska in brez kakršnihkoli atrakcij ali slovesnosti. Ironija je v tem, da ne more Finsko izvesti zimskih oliitrpijskih ige«r, ki be>do pripadle Norveški eleželi, ki si je elala mnogo tmda, odvs*. ti Ja-poneeim zimske olimpijske igre in jih dobiti kljab letni olim-i)i.iadi. Sf^laj jim bexlo padle kakor zrelo jal>olko v nare>cje. Angleški olimpijski krogi so pripravljeni, da bi izvedli olian-pi.iado tndi v primeni, če bi prišla japonska odpoved še pozneje, kar pa ne bo potrebno, ker so Finci pripravljeni izvesti to organizacijo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $i. KNJIGARNA "GLAS NAROČA" - - -- X , —• —asr S-^r^.,--- Bohinjsko jezero 216 WEST 18tK STREET. NEW YORK