T Štirje mrtvi na Feračici — Na gorenjski magistrali, med viaduktoma Peračića in LeSnica, se je v sredo zgodila huda prometna nesreča, v kateri so štirje umrli, eden je bil huje ranjen in dva potnika lažje. Cesta je spet terjala življenja, gorenjska prometna kronika postaja vsebolj Črna, saj je bilo v prvem polletju na gorenjskih cestah že 40 mrtvih ali znatno več kot je slovensko povprečje. Samo na magistrali je izgubilo življenje 17 ljudi, veliko pa je bilo huje telesno poškodovanih. Več o nesreči Foto: Marjan Ajdove, l^lJ^S^Sfejll Kranj, petek, 21. 8. 1981 Cena: 7 din inovitelji: občinska konferenca SZDL ■ ^ M 1 1 & Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, foice, Kranj. Radovljica, 8kof)a Loka »SS m .^ksS^m ^a^mmV^^^IH H od januarja 1958 kot poltednik. od janu- ;» Trtic - Izdaja Časopisno podjetje ^J* JI M JHHH P-/';. %S V arja 1960 trikrat tedensko, od januarju . ^n Kranj - Glavni urednik Igor Slavec ^gffl H J&stik Ki L^Mfl! KF 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah. *>dgovorni urednik v. d. Jože Koinjek H*^^^^ •HHM^HBBM^m i^Mir» '^V-.V ^Š^3^ od julija 1974 pa oh torkih in petkih LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ZA VSAKDANJO RABO rorenjsko gospodarstvo v prvem polletju 3voz večji za 28, uvoz za 4 odstotke podatkih/ki jih je pripravila služba družbenega knjigo-a Kranj, se je obseg proizvodnje povečal za 2 odstot-Manjsa je prodaja, veliko manj je narejenega v grad-_ izvoz se je močno povečal in je za dobra 2 od-presegel uvoz Bolj zaskrbljujoča je nizka rast celotnega prihodka v gradbeništvu, ki je kar za polovico manjša od rasti celotnega prihodka gospodarstva. Obseg del v gradbeništvu se je namreč občutno zmanjšal in to zaradi omejevanja investicij, stanovanjska ^radnja pa X» nadomestiti izoada investicijskih gradenj. Manj ^rHnančni rezultati gorenjskega gozdarstva v letošnjem prvem pol-^Jii so na videz zelo ugodni, saj se ječanja v primerjavi z lanskim .^*ro vrtijo med 40 in 50 odstotki. l^*War pa so predvsem posledica g^^i cen, medtem ko se produktiv-»iT^t in obseg proizvodnje skoraj T^a povečala. ^^lotni prihodek je bil za 42 od-^kov večji kot lani v enakem času maša! 57,3 milijarde dinarjev, tako velik porast so vplivale Lvaetn višje cene surovin in [J*AcHakih materialov ter cen Hiov. Cene industrijskih izdelkov Pri proizvajalcih povečale kar J*W odstotka, cene na drobno za odstotka, prav toliko cene ^tijdrih proizvodov, cene storitev t^ odstotkov in cene gostinskih *it$v za 31,6 odstotka. Vzroke za JJ velik porast cen je treba iskati t*«°dgovarjajoči ekonomski po-Po devalvaciji dinarja lanske-^•iunija zvezni izvršni svet skupni predlagal ukrepov, ki bi na ustalitev gospodarstva je s sprostitvijo cen dosegel rtne učinke, saj so se pogoji »vanja še poslabšali, kar je vpli-predvsem na skromno rast 1 proizvodnje. fodnia se je namreč po oceni družbenega knjigovodstva v j*»ju, na Gorenjskem povečala za 2 odstotka. Skromni porast je lica slabe oskrbljenosti gospo- tva s surovinami in reproduk-m materiali in to skoraj v roeri z domačimi kot z uvože-Pri domačih se je premajhnim »m pridružila še zelo neredna t^va. Vendar se je obseg indu-'ij^ke proizvodnje povečal več, kot poprečje za gospodarstvo. Rast nega prihodka industrije sicer '^Čja od rasti cen, vendar je pri ^ treba upoštevati velik porast b^^a. Izvozne cene pa so praviloma kot domače, kar vpliva na |y ^ rast celotnega prihodka. imovinska dejavnost, ki je druga ^membnejša gospodarska veja gorenjskem, je zmanjšala pro-Celotni prihodek zaostaja za je porastel tudi dohodek v prometu in zvezah in sicer zaradi neusklajenih cen storitev ter pomanjkanja surovin in delov. Gostinstvo je povečalo obseg poslovanja in tudi sicer je bilo poslovanje uspešnejše kot lani. Izvoz je gorenjsko gospodarstvo povečalo za 28, uvoz pa le za 4 odstotke in tako ustvarile 2,4 odstotka presežka. Takšen rezultat je posledica izrednih prizadevanj za izravnavo zunanjetrgovinske bilance v delovnih organizacijah in občinah. L. Bogataj ktV^oizvo > cen industrijskih izdelkov m ^Tkrastom cen na drobno. Zaosta-jJJ^ Je torej predvsem posledica r ^tno znižanih osebnih dohodkov, *Woma pomanjkanja določenih .izdelkov ter spremenjenih kre-Pogoiev. Nepotrebna zmeda z oljem in sladkorjem — Predlog splošnega združenja kmetijsko-živilske industrije o visokih povišanjih cen olju, sladkorju in mleku, je sprožil pravo nakupovalno mrzlico. Vendar je bilo vznemirjenje nepotrebno. Zvezni izvršni svet, ki je proučil razmere na tržišču, ki so nastale po objavi sporočila, je ocenil, da so te zahteve poskus, da bi s pomočjo pritiskov reševali posamezne interese brez ekonomskega opravičila in izraz neodgovornega obnašanja v pogojih, ko si vsi prizadevamo za čimdoslednejše uresničevanje gospodarske stabilizacije. Takšno ravnanje povzroča motnje na tržišču in vznemirja javnost in povzroča nakupovalno mrzlico, posledica pa je občasno pomanjkanje teh izdelkov. Predstavniki Gospodarske zbornice Jugoslavije po so poudarili, da se cene olju, sladkorju in mleku ne bodo dvignile niti za paro in. da bo tudi vnaprej na tržišču dovolj teh živil. - Foto: M. Ajdoi>ec V SREDIŠČU POZORNOSTI Za kruh in sladkor »Za kruh in sladkor«. Tako so slovenski kmetijci naslovili široko zasnovano stabilizacijsko akcijo, katere cilj je povečati pridelek (in odkup) pšenice in sladkorne pese in s tem doseči večjo osamosvojitev pri oskrbi z moko in sladkorjem. Za njeno uresničitev niso odgovorni le pridelovalci, temveč tudi Socialistična zveza, izvršni sveti občinskih skupščin, občinski štabi za jesensko setev, kmetijske zadruge in njihove pospeševalne službe, kmetijske zemljiške skupnosti, hranilno-kreditne službe in drugi organi in organizacije s področja kmetijstva. Nismo namreč (devizno) tako bogata država, da bi lahko domala vsak tretji hlebec zamesili iz moke uvožene pšenice, pri tem pa ostajamo slepi ob bogatih domačih možnostih. Te naj bi slovensko kmetijstvo izkoristilo vsaj deloma že v drugem letu sedanjega srednjeročnega obdobja. Ne gre za to, da bi povečevali pridelek pšenice na račun manjših površin drugih poljščin. Cilj je doseči z ustrezno izbiro semen, s primernimi in pravočasnimi agrotehničnimi ukrepi (gnojenje, dognojevanje uvuporaba zaščitnih sredstev) višje hektarske donose. Ti so bili doslej na zasebnih poljih za deset do štirinajst stotov nižji kot v družbenem sektorju. Slovenski kmetovalci •so si za prihodnjo žetev (za kar je treba misliti že ob setvi) zadali »normativ« 40 stotov na hektar. Toda najsi bo pridelek drugo leto še tako obilen,pa če bo končal v jaslih, ne bomo v ničemer doprinesli k načrtovani 85-odstotni samooskrbi. Pridelovanje pšenice velja postaviti na trdnejše dohodkovne odnose in z raznovrstnimi ukrepi spodbujati, da bo našla pot na trg in med mlinska kolesa organizirane mlevsko-predelovalne industrije. Naj bo v opozorilo podatek, da so lani slovenski zasebni kmetovalci ponudili v odkup le 3,3 odstotka vse pridelane pšenice. Že letos je bil ta delež višji, saj je k temu pripomogla tudi ugodnejša menjava pšenice s koruzo. Slovenski kmetovalci so si za jesensko setev zadali obetaven načrt: s pšenico bodo posejali šest tisoč hektarov družbenih in 48 tisoč hektarov zasebnih polj. 31 tisoč hektarov, vsa družbena in 25 tisoč hektarov zasebnih površin, bodo »usmerili« v pridelovanje za trg. Z njih naj bi ob prihodnji žetvi odkupili vsaj 30 tisoč ton pšenice (z razliko od letošnjih 13 tisoč ton). Do 15. septembra, ko bodo podpisani samoupravni sporazumi za pridelovanje pšenice, bodo te številke jasnejše in morda tudi višje. S sporazumi bodo določene obveznosti vseh podpisnikov: pridelovalcev, ki se bodo zavezali za pridelavo in oddajo določene količine pridelka, in kmetijskih zadrug in drugih organizacij s področja kmetijstva, ki so dolžne priskrbeti dovolj gnojil, zaščitnih sredstev, semen in rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Po zadnjih podatkih Splošnega združenja za kmetijstvo in agroživilstvo Slovenije reprodukcijskega materiala ob setvi ne bo primanjkovalo. Nekaj težav bo le z rezervnimi deli, ker izdelovalci mehanizacije ne dobavljajo delov v naročenih količinah ali pa s precejšnjo zamudo. Podobne sporazume kot za pšenico in sladkorno peso bodo slovenski kmetovalci podpisali tudi za pridelovanje krompirja in koruze. C. Zaplotnik Obisk nad pričakovanji Kranj - Nad 100.000 ljudi je po podatkih uprave Poslovnopriredit-venega centra Gorenjski sejem v Kranju obiskalo sedanjo sejemsko prireditev. Obisk presega pričakovanja, kar je posledica kvalitetne sejemske prireditve, prav tako pa odločitve organizatorjev sejma, da ostanejo cene vstopnic enake kot so bile pretekli dve leti. Zaradi prostorske utesnjenosti so morali nekatere razstavljalce odkloniti. Izredno veliko zanimanje za sejem vladatudi v zamejstev Številni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja so obiskali sejem. Tako je bil med obiskovalci sejma član predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj, ki se je pohvalno izrazil o prireditvi, pozitivno mnenje o sejmu pa je povedal tudi dr. Branko Jovanovič, namestnik zveznega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in tobak. Se posebej se je zanimal za program kranjskega Kmetijskoživil-skega kombinata. -jk ^ĆERNI ZABAVNO GLASBENI PROGRAM petek 21. 8. ansambel VIKUA ASIĆA sobota 22. 8. ansambel ŠTIRJE KOVAČI nedelja 23. 8. ansambel PRIZMA ponedeljek 24. 8. ansambel SAVINJSKIH SEDEM s pevcema FRANCEM KORENOM in Anko HRIBOVŠEK na 31. goreniskem sejmu kranji4.-24.8.'8i avtomobili ZASTAVA • OSEBNI • DOSTAVNI • TOVORNI ■ ZASTAVA AVTO LJUBLJANA OLAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 21. AVGUST) PO JUGOSLAVIJI Velika škoda pod Kozaro Na območju Bosanske Gradiške je potres, ki te 13. avgusta stresel Bosansko Krajino, poškodoval 1444 objektov. Od teh jih 320 ni primernih za bivanje, 82 pa jih bo potrebno podreti. Vse škode še niso uspeli pregledati in oceniti. Škode je veliko več, kot je sprva kazalo, zlasti v podkozarskih vaseh Turjaku, Tmovcu, Saški novcih, Jurkovcih, Miljevičih, Jazovcu, Grbavcih, Cerovlja-nih in drugih. V družbenem sektorju je največjo škodo utrpela opekarna, gostinska delovna organizacija Sava, zdravstveni center, pošta, tisk, špecerija, tovarna športnih oblačil, klavnica, hladilnica ter več zadružnih in drugih objektov. V Zastavi tudi ob nedeljah Proizvodni trakovi kra- Stjevške tovarne avtomobi-v tečejo v druži izmeni uro dlje, iz tovarniških hal pa bodo prihajala vozila tudi ob vseh prostih sobotah. Ob tako imenovanih ozkih grlih v proizvodnji pa bodo ob prostih sobotah in nedeljah delali brez nadomestila tudi. uslužbenci in režijski delavci. Tako bo dnevna proizvodnja za 33 odstotkov večja in namesto 423 vozil na dan se bo proizvodnja povečala 539 vozil. Nepopolne brigade Vse kaže, da je med mladimi manj zanimanja za mladinske delovne akcije. To ponekod ugotavljajo že nekaj let. Se najslabši je odziv med študenti. Se največ zanimanja je za prvo izmeno, predvsem med srednješolci, ker se Jim tako skrajša šolsko leto m se jim prizna obvezna praksa. Vendar pa so neumestna namigovanja, da je mladina lena in, da ji ni za delo. Vse kaže, da bo treba nekaj spremeniti pri pripravi del, ki naj bi jih opravili brigadirji. Kopanje zemlje s krampi in lopatami, kar lahko mimogrede opravijo stroji, najbrž ni delo, ki bi mlade privlačilo. Zato bo najbrž potrebno akcije prilagoditi času in brigadirjem pripraviti tudi drugačna dela 2 milijona dreves Brigadirji tretje izmene zvezne mladinske akcije »Si-pad 81« so v celoti izpolnili akcijski načrt. Te dni so posadili dvomilijonto drevesce in s tem so dvajset dni pred rokom izpolnili plan. Do 12. septembra bodo tako delali čez normo in pričakujejo, da bodo do konca akcije presegli načrt za 150.000 sadik. Z letošnjo mladinsko akcijo se je v Bosni in Hercegovini pokazalo, da je v pogozdovanju golicav prihodnost mladinskega prostovoljnega dela. Se naprej neenotna posojila Novi medbančni sporazum, ki naj bi začel veljati oktobra, pravzaprav ne bo prinesel nič takšnega, česar stanovanjski varčevalci še ne bi poznali. Ne bo pa prinesel enotnih posojilnih pogojev, ker tega ne omogoča različna likvidnost bank. Tako ho veljalo, da bodo banke dajale na devizni polog do 330 odstotkov posojila, kolikor bo pač katera zmogla. Tromeja - Ob15. avgustu, dnevu graničarjev, je bilo še posebno slo vesno na karavli na Tromeji, ki sojo pred dvema letoma poimenovali po revolucionarju Edvardu Kardelju. Ta je rad obiskoval graničarje in prelep gorski svetna meji treh dežel. Ob prazniku so se na karavli zbrali predstavniki družbenopolitičnega in vojaškega življenja predstavniki pokroviteljev karavle in krajevne skupnosti Rateče Graničar ji so v svoji sredi še posebno pozdravili Pepco Kardelj in Staneta Do tanca, člana predsedstva CK ZKJ. Na proslavi so z enominutnim molkom počastili tudi spomin na nedavno umrle revolucionarje - Tita Edvarda Kardelja, Stevana Doronjskega in Aleša Beblerja. Za kul-tumprog™™ ob prazniku so poskrbeli člani osnovne organizacije ZSMS Žirovnica in vojak Ivo Pašalič s karavle Matije Verdnika-To maža v Žirovnici. Gostje so si ogledali tudi lepo urejeno in opremljeno spominsko sobo Edvarda Kardelja. - J. Rabič Usposabljanje članov ZK le Radovljica — Komite občinske konference ZK iz Radovljice je poslal vsem osnovnim organizacijam ZK analizo idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja komunistov. Analizo s poročilom in preglednimi primerjalni- Brigadirji na Koroškem Radovljica - Na tridnevno prostovoljno delovno akcijo »PerŠma-nova domačija« v Koprivno nad Železno Kaplo bo v petek, 14. avgusta, odšla skupina osmih brigadirjev iz radovljiške občine. S koroškimi slovenskimi brigadirji bo delala pri obnovi domačije, ki so jo neposredno pred osvoboditvijo požgali nacisti in pobili celo družino. V njej bodo uredili spominsko zbirko o NOB in o grozotah nacističnih zločincev. Akcijo organizira Zveza slovenske mladine na Koroškem, ki ima tesne prijateljske stike z občinsko konferenco ZSMS Radovljica. Lan; so radovljiški brigadirji sodelovali tudi na mladinski delovni akciji pri gradnji kulturnega doma Slovenskega kulturnega društva Danica v >ntprimožu v Podjuni. Sodelovanje s koroško mladino je razširjeno tudi na druge oblike dejavnosti, vendar pa so v občinski konferenci ZSMS zaradi predvidenih omejitev pri prehodih čez mejo precej zaskrbljeni, ker ne vedo, če bodo novi predpisi in zakoni prizadeli tudi njihove programe nadaljnjih stikov z zamejstvom. JR Srečanje pionirjev dopisnikov Letošnje leto smo se najbolj prizadevni pionirji dopisniki RTV iz vseh republik, razen Crne gore, zbrali v gorskem kraju VlašiČ v Bosni. Dnevi srečanja so bili precej enolični, vendar vseeno zanimivi Pomenkovali smo se o našem delu in življenju v različnih krajih domovine. Tudi pisali smo in snemali za televizijske oddaje. Večere smo si popestrili s prirejanjem kulturnih in zabavnih programov, na katerih smo predstavili republike iz katerih smo prišli Tudi skečev, kvizov in zabavnih iger ni manjkalo. Pogrešali smo le obljubljene izlete, saj smo se le enkrat odpeljali v Jajce, Mrkonjič grad in Sarajevo. Prijateljstvo in bratstvo, ki je nastalo v teh dneh, pa nam bo vedno ostalo v lepem spominu. Janez Bešter Spominska svečanost na Blegošu Lovska družina Poljane vabi na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 10. uri pri spomeniku borcem Poljanske čete na Blegošu, ki so padli ob veliki nemški ofenzivi avgusta 1942. Zborno mesto je na Črnem kalu ob 8.30. Dostop je možen po cestah: Poljane— Javorje— Zetina—Crni kal ali iz Gorenje vasi —Hotavlje—Suša— Crni kal. L.B. mi podatki je pripravilo medobčinsko Studijsko središče politične šole CK ZKS za Gorenjsko. Iz primerjalnih podatkov in zaključnega računa je razbrati, da je razne oblike usposabljanja v radovljiški občini v tem obdobju uspešno sklenilo 209 ali 83 slušateljev več kot prejšnje leto, s čimer so zajeli že okoli 12 odstotkov vseh članov ZK v občini. Ta odstotek predstavlja tokrat najvišji porast v usposabljanju vključenih komunistov na Gorenjskem. Vendar pa ne morejo biti povsem zadovoljni, saj se vse premalo vključujejo zlasti v seminarje kandidati za sprejem v ZK in na novo sprejeti člani. O tem bo tekla beseda na prihodnjih sestankih osnovnih organizacijah ZK, sočasno z razpravami o programu usposabljanja v šolskem letu 1981, ki ga bosta pripravila medobčinsko Studijsko središče in delavska univerza Radovljica. Občinski program je že oblikovala komisija za idejnopolitično usposabljanje pri komiteju občinske konference ZK, zdaj pa ga bodo prilagodili svojim potrebam in možno-stim v osnovnih organizacijah ZK. Letos načrtujejo v občini štiri teme temeljnega programa v obliki predvanj po osnovnih organizacijah ZK. Predvideni so trije uvajalni seminarji za kandidate ZK, dva seminarja za na novo sprejete člane ZK, dvodnevni seminar za člane aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev, občinska politična šola, več seminarjev o samoupravljanju v združenem delu, oddelek dopisne šole marksizma, trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma, ki ga bodo verjetno organizirali skupaj s slušatelji z jeseniške občine ter trije seminarji za poverjenike idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK z območja občine. JR Pohod na Porezen V nedeljo, 6. septembra, organizirajo v sodelovanju z drusk«aopolitičnimi organi -racijami iz Cerkna, brigado »Srečko Kosovel«, Planinskim društvom Cerkno, Gorenjskim vojnim področjem in inženirskim bataljonom XXXI. divizije, pohod na Pore »en. Ob 11. uri bo ob spomeniku na vrbu Porezna slovesnost v spomin padlih borcev, itiri-desetletnice ustanovitve OF slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na Pore »en lahko pridete iz Cerkna, preko Selške doline, Davee, Vehovceve in Jureie-ve kmetije, aH iz Petrovega brda do vrha Porezna. Dom na Poreznu bo odprt, poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. Vabijo vas tasti na proslavo domicilnih enot škofjeloške obeine v Poljanah, ki bo dne 13. septembra ob 19. uri pri spomeniku v Poljanah. Prireditev je posvečena poljanski vstaji in ustanovitvi OF, ter vstaji jugoslovanskih narodov in narodnosti. Poleg bogatega kulturnega programa bo tudi srečanje borcev in mladine Gorenjske in Primorske. V. Primožič Olja in sladkorja dovolj Čeprav je nakupovalna mrzlica, ki je nastala tudi pri nas na Gorenjskem po ponedeljkovi objavi PREDLOGA izvršnega odbora splošnega združenja za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, dodobra izpraznila zaloge jedilnega olja in sladkorja v naših trgovinah, pa po zagotovilih gorenjskih občinskih izvršnih svetov ni bojazni, da bi omenjenih živil zmanjkalo. Nedisciplinirani in ne-osveščeni potrošniki so s prekomernimi in pretiranimi nakupi olja ter sladkorja povzročili določeno kratkoročno pomanjkanje teh dveh artiklov, saj trgovci niso zmogli iz skladišč in rezerv tako hitro sproti prepeljati blaga v trgovine, kot je rastlo povpraševanje. V dveh dneh je bilo prodanega olja in sladkorja toliko kolikor ga naše trgovine običajno prodajo v treh tednih! Tega pa ne zmore nobena trgovina, posebej še, če za tako potrošniško mrzlico ni nobene prave osnove. Po zagotovilih izvršnih svetov bodo običajne dnevne količine sproti pritekale v naše trgovine in če bo povsod zmagala razsodnost ter občutek medsebojne solidarnosti, potem nihče, ki bo potreboval olje ali sladkor, ne bo ostal praznih rok! Kranjski izvršni svet je na svoji seji v sredo, 19.8.81 sklenil zahtevati od trgovskih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo živil na debelo in na drobno, da se nemudoma povežejo s proizvajalci teh dobrin zaradi Kvečane dobave tistih prehram-nih proizvodov, za katere obstoja večje povpraševanje. Do umiritve povpraševanja je omejil prodajo olja na 1 liter ter sladkorja na en kilo- taki politično Ker gram na osebo, pri no polno steklenico olja Erazno, sicer kupec osja upiti. Nadalje zahteva " od poslovodnih oramm OZD tako razporeditev bav olja in sladkorja, da ha dnevne porabe v in druga polovica po 15. sf tako na razpolago tudi osi* dopoldanskim delovnim Po zagotovilih sveta tudi ni bojazni spremembo cen sploh pa ne v navedeno v ljivem predlogu niče Jugoslavije, blaga na zalogi nah, ni nobenega raz krinokoli nervozo afi histerijo, kot smo ji b tekle dni. Prav kmalu, najdlje čet cev, bodo nastopile v tistih občanih, ki so eno ali večletne salo praktična življenjska ničenega jedilnega olja mesecev... Tudi s problemi...! Del posledic te nenac Eotrošniške mrzlice pa akor morali občutiti t čitelji - predlagatelji povečanja cen v treni stabilizacijskih naporov bivalstva in s tem v m zavestnega odrekanja za dosego stabihza Politična Skoda je vse skupaj lahko besedah. I ostalo Odkritje spominsk plošče pri Burjevc Pri Burjevcu v Podjelovem brdu so odkrili spomina v spomin na ustanovitev prvega odbora OF na tem Sovodenj - Pred kratkim so pri Burjevcu v Podjelovem brdu odkrili spominsko ploščo v spomin na ustanovitev prvega odbora OF na tem področju junija leta 1943. Slovesnost je začel predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Polde Habič. Slavnostni govornik je bil Janko Bevk, ki je opisal delo prvoborcev na tem koncu Poljanske doline in delo odbora OF od ustanovitve do osvoboditve. Spominsko obeležje je odkril prvoborce in takratni sekretar okrožja Žiri Milan Zakelj. Ze poleti leta 1941 so bili prvi sestanki za boj proti okupatorju tudi na območju Sovodnja in okolice. Tu sta bila posebej aktivna predvojna komunista Boštjan Jezeršek m Franc Guzelj. V okviru Poljanske vstaje sta odšli v partizane dve skupini fantov in mož.BoJtjan Jezeršek in še nekateri drugi so sodelovali v Dražgoški bitki, kjer je Boštjan padel. Aprila leta 1942 so Nemci aretirali in kasneje ustrelili Franca Lazarja in njegove štiri sinove, v Maut-hausenu je umrl Franc Kokalj, družino Boštjana Jezerska so izgnali v »ležijo, Antona, Ignaca in Jerneja Jezerska so aretirali in zaprli. Tudi drugim zavednim ljudem niso prizanesli. Porušili in požgali so 16 poslopij - hiš, hlevov in kozolcev. Vse to je stopnjevalo pri ljudeh odpor proti okupatorju in njihovim pomagačem. Spomladi leta 1943 ao ae začele priprave na ustanovitev odborov OF. V bližini Gpaparjeve domačije je bil tak sestanek marca in to za Staro Oselico in Koprivnik. Pri Burjevcu v Podjelovem brdu pa je bil ustanovni sestanek junija istega leta. Organizatorja sta bila Teodo-rov — Pavle Platiša, ki je pozneje padel in Stane Fortuna. Prvi člani odbora so bili Anton Bevk, Anica Petemelj roj. Kokalj, Alojzija Bevk, Lovski jubilej Kranj Lovska družina Udinborflt, ki združuje 65 članov, slavi letos 35. obletnico obstoja. Lovci bodo s Številnimi prireditvami proslavili ta jubilej. V gostišču Trnove v Dupljah bo med 26. in 30. avgustom razstava o dejavnosti Lovske družine. Zadnji dan razstave 30. avgusta pa bo pri Trn ocu ob desetih dopoldne razvitje lovskega prapora, nato pa bo lovsko srečanje, popestreno s strelja nem, kegljanjem in srečelovom. Pokrovitelji razvitja prapora so Zveza lovskih družin Gorenjske, Gozdno gospodarstvo Kranj in KZK Kranj, TOZD Kmetijstvo. jk Valentin Bajt in Barbara * Kokalj. Pozneje so se v o#^ čili še drugi. Razen odbora lali še drugi odbori m LMS, AF2, SKOJ in KPJ. tudi gospodarska kom zbirala hrano in drug; borce in za prebivalstvo. Delo odborov in akt bilo težko in tvegano, bori pogosto tarče torjev in njihovih [ so mnogi padli, pomrli v ciiskih taboriščih aH dru. tili okupatorjev pritisk. 1*1 rov je kasneje nastal bodilni odbor na predstavljal ljudsko rasla z novo državo m razvija naprej. Nadalje je slavnostni spregovoril p povoj kraja in načrtih za terri poudaril, da je nika skromen spomin m in opomin prihodnosti, takšnega ne sme več Na slovesnosti so 1 gram pripravili učenci Sovodenj, pevski zbor " dina. V torek, 18. avgusta,^so_ nja spet postati gostov iz pobratenega m* ma, s katerimi 80 jate Irskih odnosih. «JJ»^ činie konference ZSMS so pričakati Angleže na k* toplem *P^W!'**0aS, Kmnj. V teh dneh bedo Dijaškem domu IvaL^ si ogledah precejšen d* 9 IK 21. AV6USTA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3 STRAN G LAS dremalo denarja za zdravstvo j—občini so v minulih letih stalno zmanjševali pri-o stopnjo za zdravstveno varstvo - Veliki izdatki v polletju letošnjega leta t^mgCE - V jeseniški ob-js Mo lani zaposlenih okoli delavcev, ki so koristili varstvo iz sredstev »ara vatre ne skupnosti. •^•C*preWvalcev, ze-pritavhenih je še 1.7M, ** sudOo v občini sdrav-varstvo 11.ŠM ljuaViai polovice lanskega lekarniških labo-istcrov tudi pro-m specialistične ambu-Na Jesenicah menijo, da bolnica kot specialistične preiti v medobčinske ustanove, saj so vesti občutno prevelike, zdravstvena skupnost tako zdaj preveliko flnanč-in od tod tudi ugoto-je zdravstvo v jeseni-•seizd tako drago. rast družbenega v naslednjem sredaje-obdobju resno ogroža razvoj zdravstvenega ki presega republiško . Sredstva za naložbe *rtali celo tako, da ne bodo Babaviti niti prepotrebne aske opreme, kar je ve-ovira za nadaljnji razvoj stva. Prav tako niso mogli sredstev zs republiško in pri tem doživeli kritike. zdravstvena skup-Jesc niča h se srečuje z »rablsmums; z veliko z dela in z zmanjše-potrebnih sredstev za i» zdravljenje. Število z dela narašča, prvem polletju letošnjega porabili veliko več sređena kesa lanskem ob-vse to pa narekuje, da morali v dragem polletju petrožjo ali pa poiskati vire financiranja. V srednjeročnem ob-so vss lete zmanjševali vsoto sredstev, namenje-asravstveno varstvo ter dsgnj letnemu porastu in-sinarja. Znižali so pristopajo, v štirih letih pa ' rstvu vrnili kar okoli v sredstev, obenem plačali zdravstvenim organizacijam opravljenega dela nad dogovorjenim programom ter tako osiromašili sklade v teb delovnih organizacijah. it V letošnjem letu je dogovorjena vsota višja zs okoli 5* milijonov dinarjev od leta ltM. Ispsili so prihodki za zdravstveno varstvo upokojencev, kar pomeni za Sf milijonov dinarjev manj sredstev. Ts sredstva so vse do leta ltff dobili od in- validsko pokojninskega zavarovanja, za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov, letos pa je to skrb delovnih organizacij. Stalno zmanjševanje sredstev se odraža tudi v tem, da so bile lani v petih mesecih Jesenice v povprečju brutto osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca v zdravstvu šele na 53. mestu v Sloveniji, prav na repu. Vsekakor hi morali dobiti za to srednjeročno obdobje več sredstev, če bi hoteli zagotoviti zadovoljivo zdravstveno varstvo. d. Sedej Ob vseh akcijah — prostovoljno delo V Ljubnem se krajani udeležijo domala vseh akcij za napredek kraja — 200 priključkov za Ljubno in Podbrezje — Kanalizacija Ljubno - 24. avgusta leta 1941 so se okupatorji v Ljubnem krvavo maščevali in ustrelili pet moških, domačinov iz Ljubnega in Posavca. To so bile prve žrtve fašističnega nasilja v Ljubnem, pozneje pa je pod streli sovražnikov padlo še veliko domačinov. Zato so postavili v Ljubnem spomenik, v spomin na težke dni pa praznujejo tudi svoj krajevni praznik. Letos tako praznujejo krajani v Ljubnem, v Oto-čah, na Posavcu in na Praprošah že svoj 28. krajevni praznik. Krajevna skupnost je v minulem obdobju dosegla velike uspehe na vseh področjih. Krajani so veliko prispevali k napredku svojih naselij s prostovoljnim delom, v materialu in denarju. Prav zdaj so domala že sklenili obširno akcijo napeljave kanalizacije v Ljubnem, za katero so sredstva prispevali vsi krajani Ljubnega z enkratnim samoprispevkom t V programu dela krajevne skupnosti Ljubno pa je še vrsta nalog. Za letos njihov plan vsebuje gradnjo stanovanjskega bloka na Posavcu, ki jo bo financirala samoupravna stanovanjska skupnost občine. Predvidevajo tudi fino asfaltno prevleko na cesti Otoče—Zaloše, za katero bodo združili sredstva z Iskro Otoče in skupščino občine Radovljica. Za popravilo poškodovanega mostu čez Savo prispevata sredstva skupščina občine Radovljica in samoupravna interesna na Ravnah «3lena luč ^ investicijo na Ravnah Uradni — Gradbišče na Ravnah je oživelo. Začetek gradnje je bil o ustavljen zaradi stališča, da 5ačete investicije v negospo-ustavijo do sprejetja zakona .njah. Delegati skupščine 'je so 28. julija sprejeli zakon itvi naložb v letošnjem letu. d zakonu stanovanjska grad omejena, zato so nadaljevali s Isto izgradnje. rjan Jaklič iz samoupravne jake skupnosti je povedal, nedstva za prvi del gradnje Ijena. Celotna investicija bo v dveh fazah. V prvi bo kotlovnica, v drugi pa bodo »K devet novih stanovanj, »za naj bi bila končana do marca 1962. leta, verjetno pa jo zaradi prekinitve gradnje zaostanka. Druga faza v srednjeročnem na-* ki vključuje rušenje objektov s n*e ceste in gradnjo dveh fc^*sj novih stanovanjskih objektov. Vrednost celotne investicije je dvajset milijonov. Tajnik KS Ravne Jaka Kepic je v zvezi z gradnjo dejal, da stanovalce precej moti prah zaradi nove smeri ceste, saj bi po dogovoru morali cestišče utrditi. Novo obračališče za avtobuse je bilo po dogovoru na križišču pri mostu in hiši Ravne 18, vendar se vsi vozniki tega ne držijo. Kepic je tudi povedal, da je krajevna skupnost že januarja podpisala samoupravni sporazum z Mercatorjem o preureditvi klasične trgovine na Ravnah v samopostrežno. Trgovina je v prostorih stavbe, ki jo nad z i dujejo v sklopu sedanje investicije. Po besedah tajnika KS Kepica pa se občani sprašujejo, zakaj ne more potekati preureditev trgovine istočasno, namesto, da bodo ob priložnosti morali dvakrat odpirati gradbišče. M. F. komunalna skupnost. Tretjino sredstev za javno medkrajevno telefonsko govorilnico na Posavcu je dala krajevna skupnost Ljubno, ostalo pa PTT Kranj. Gradnjo požarnovarnostnega bazena bosta financirali krajevna skupnot Ljubno in interesna skupnost za požarno varnost, krajani Ljubnega pa bodo pomagali s prostovoljnim delom. V naslednjih štirih letih predvidevajo več drugih del: asfalt na cesti skozi Praproše, razširili naj bi razsvetljavo, osrednja naloga pa je razširitev krajevne telefonske mreže. V letu 1983 naj bi Špecerija zgradila novo trgovino, leta 1984 bodo razširili cesto v novem naselju Ljubno, v zadnjem letu srednjeročnega obdobja pa planirajo gradnjo novega mostu čez Savo in gradnjo čistilne naprave na Posavcu. f. Razširjena telefonska centrala v Podnartu omogoča 200 novih telefonskih priključkov za krajevno skupnost Ljubno in Podbrezje. Načrti so že izdelani, polna cena priključka pa naj bi bila kar 70.000 dinarjev zaradi tehnične izvedbe in dolge trase. Cena je občutno previsoka za posameznega naročnika, zato so iskali možnost sofinanciranja. Za svoje telefonske priključke bo prispevala Iskra Otoče in to je zaenkrat edina obljubljena pomoč krajevni skupnosti. Vendar bodo še naprej iskali možnosti, da se bo cena priključka znižala. V krajevni skupnosti Ljubno, kjer ob krajevnem prazniku pripravljajo vrsto prireditev, prizadevno delujejo vse organizacije in društva. Tako osnovna organizacija ZK, v kateri je 14 članov, krajevna organizacija ZZB NOV, ki šteje 83 članov in organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin. Prav tako tudi organizacija Rdečega križa, gasilci, knjižnica, še posebej pa telesnovzgojno društvo Partizan. Lani je društvo ob 50-letnici delovanja prejelo tudi občinsko priznanje. Največ so v okviru društva dosegli igralci namiznega tenisa, ki so poleg drugih uspehov že tretjič osvojili pokal na občinskem prvenstvu v Radovljici. Z dograditvijo športnega igrišča za košarko, odbojko in tenis je pridobilo društvo zunanji prostor, kjer je možna rekreacija vseh krajanov. D. Sedej NAŠ SOGOVORNIK Alojz Stremfelj Močnejša luč pod Blegošem Letos se zaključujejo obsežna dela pri obnovi električnega omrežja v osemnajstih vaseh treh krajevnih skupnosti: Gorenje vasi, Javorij in Poljan. Investicija je izrednega pomena, saj je bila prej napeljava tako slaba, da ni gnala niti manjših električnih motorjev za pogon strojev, ki jih potrebujejo na domačijah in v gospodinjstvih. »Prvi pogovori z Elektro Ljubljano-okolico, kamor spadajo naši kraji, so se začeli že leta 1970,« pripoveduje eden od glavnih akterjev akcije za elektrifikacijo Alojz Stremfelj iz Volake. »Kmetje so po dva, trije, hodili na upravo podjetja z zahtevami, naj se nekaj naredi, da elektrika ne bo le za luč, temveč tudi za pogon strojev. Leta 1974 pa smo že prišli tako daleč, da smo se dogovorili kaj bo potrebno narediti in se tudi pogodili o ceni. Približno 700 do 800 tisoč dinarjev naj bi zbrali krajani sami, drugo pa bo prispevalo Elektro Ljubljana-okolica. Da smo lahko začeli z deli, nam je zelo pomagala škofjeloška občinska skupščina, ki je odločno podprla naša prizadevanja.« »Zakaj je bila napeljava tako slaba?« »Kar 27 kilometrov nizkonapetostne mreže je bilo vezanih na en sam transformator pri Marmorju Hotavlje, kar prav gotovo ni več zadostovalo. Transformator je bil zgrajen leta 1971, ko se je tok v večini primerov potreboval le za razsvetljavo, kasneje pa so v vseh hišah nakupili najrazličnejše stroje.« »Kdaj ste začeli obnavljati omrežje?« »Leta 1976. Od tedaj dalje smo zgradili 8 novih transformatorskih postaj in sicer še eno pri Marmorju, pa v Malenskem vrhu, Zetini, Gorenjem brdu, Suši, Volaki, Srednjem brdu in v gradnji je še transformatorska postaja Jelovica-Ravne. Hkrati je bilo zgrajenega 12,5 kilometra visokonapetostnega omrežja in obnovljene druge naprave. Ko bo postavljena zadnja transformatorska postaja, računamo, da bo to jeseni, bo obnova električnega omrežja zaključena.« »Veliko dela so prav gotovo opravili krajani sami?« »Res so povsod zgrabili za delo kolikor se je le dalo. Čimbolj so oddaljeni, temveč so naredili. V teh hribih namreč velja, da imaš le tisto, kar si sam zgradiš in narediš« L. Bogataj Mlade pesti nezaposlenost Čeprav je Gorenjska glede zaposlenosti dokaj trdna in bi težko govorili o velikih delovnih rezervah, pa se vendarle pojavlja problem strukturnega neskladja. Neravnotežje med ponudbo Skupnosti za zaposlovanje, ki ima med- nezaposlenimi v glavnem mlade iz srednjih, višjih in visokih šol, ter med potrebami delovnih organizacij, ki bolj povprašujejo po nekvalificirani delovni sili, rojeva zadrege predvsem med mladimi, ki končujejo šolanje na družboslovnih smereh in zaradi »blokade« zaposlovanja v negospodarstvo ostajajo takorekoč na cesti. Na Gorenjskem je po podatkih prvega polletja trenutno 128 prijavljenih iskalcev zaposlitve s končano srednjo šolo, največji delež pa pripada gimnazijskim maturantom, ki jih je kar 51, od tega le v Kranju. Le-ti postajajo vse večji problem za zaposlovalce in delovne organizacije, kajti maturanti niso posebej strokovno usposobljeni, da bi bili v delovnih organizacijah zaželeni, tradicionalne zaposlitve za njih pa so v glavnem zasičene. Na delo v bančništvu in SDK so maturante navadno sprejemali za določen čas, zato to vprašanje ostaja še naprej konstantno nerešeno. Da je problem že star, da je porast nezaposlenosti v zadnjem času le neznaten, dokazuje tudi podatek, da je bilo maja letos med gimnazijci 45 nezaposlenih. Več prosilcev za stanovanja V jeseniški občini je vse hujša stanovanjska stiska, saj je vedno več prošenj za stanovanja — Prehod na ekonomske stanarine Jesenice — V minulem srednjeročnem obdobju so v jeseniški občini načrtovali gradnjo 1428 stanovanj, od tega 1078 v družbeni gradnji, ostale pa v zasebni gradnji. Od tega so v zadnjih petih letih zgradili le 890 družbenih stanovanj, medtem ko je bil plan v zasebni gradnji izpolnjen. Problemi pri gradnji stanovanj se pojavljajo predvsem pri izgradnji infrastrukture, saj domala v vseh novih stanovanjskih soseskah primanjkuje trgovin in drugih spremljajočih objektov. V jeseniški občini pa je iz leta v leto več prosilcev za družbena stanovanja. V jeseniški Železarni, ki zaposluje največ delavcev, čaka na stanovanja od 800 do 900 prosilcev, lahko pa rešijo le okoli 120 primerov. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti je za starejša stanovanja zaprosilo 268 prosilcev ter 135 za solidarnostna stanovanja. Struktura prosilcev za stanovanja iz sredstev solidarnosti je različna, največ pa je mladih družin z nizkimi osebnimi dohodki ter starejših občanov. V občini ugotavljajo, da imajo najmanj posluha za reševanje sta- novanjskih problemov zaposlenih predvsem manjše delovne organizacije, ki se raje odločajo za kredite za zasebno stanovanjsko gradnjo. Najmanj sredstev za stanovanja svojih delavcev pa namenjajo delovne in temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma. Lani je bila poprečna cena stanovanj za kvadratni meter okoli 13.600 dinarjev, zdaj pa prihaja nov predlog, ko naj bi veljala cena za kvadratni meter stanovanjske površine na Hrušici kar 20.073 dinarjev ali celo 21.569 dinarjev za kvadratni meter. Pri dodelitvi stanovanja je obvezna lastna denarna udeležba, prizadevajo pa si, da bi postopoma prešli na ekonomske stanarine. Predvsem tudi zato, ker je na Jesenicah veliko starejših stanovanj, ki so neracionalno izkoriščena. Ob tem pa se pojavlja nasprotje z barakarskimi naselji, ki bi jih radi čimprej odpravili. Razveseljivo pa je, da se je kljub številnim stanovanjskim stiskam zmanjšalo število nasilnih vselitev v jeseniški občini. D. Sedej )>(•») Letos pa je brez zaposlitve ostalo tudi 13 ekonomskih tehnikov, 10 medicinskih tehnikov, 5 strojnih tehnikov - kar je z ozirom na izražene potrebe delovnih organizacij nerazumljivo — 4 gradbeni tehniki — zaradi vse večje zapore v gradbeništvu stagnira tudi možnost zaposlitve — 5 je administrativnih tehnikov, 4 pa likovni tehniki. Razlogi so seveda v negospodarstvu, ki se zapira in omejuje možnosti zaposlovanja. Iskalcev zaposlitve z višjo izobrazbo je 24, med njimi izstopajo socialni delavci in predmetni učitelji zgodovine. Nezaposlenih je tudi 23 visokošolcev: 5 psihologov, od tega trije v Kranju, kar je hkrati najbolj izstopajoča struktura, razen njih pa še ekonomisti, profesorji zgodovine in angleščine, sociologi in zdravniki. Novi zakon o vojaški obveznosti je letos ustvaril nekoliko drugačno stanje zaposlenosti kot pretekla leta. Gre namreč za umetno povečanje deficita glede na potrebe po »tipično moških poklicih« na Gorenjskem. Sele spomladi, ko se vrača prva generacija iz JLA, se bo pokazala realnejša pdoba priliva nove delovne sile. Čeprav se je v prvem polletju, od decembra 1980 do maja 1981, zaposlenost povečala le za 0,2 odstotka — siceršnja polletna stopnja zaposlenosti znaša 1,6 odstotkov — in je letos občutno pod planom, pri skupnosti za zaposlovanje o problemih mladih pri zaposlovanju govorijo kot o konstanti in ne posebni problematičnosti. Trdijo, da ^gre vSl glavnem za neskladje med prilivom- ' mladih, ki zaključujejo šolanje, in potrebami delovnih organizacij po teh poklicih, da pa trenutno stanje še ni tako zaskrbljujoče kot so sprva napovedovali grozeči oblaki, saj je v nekaterih proizvodno-tehničnih vejah celo deficit. Toda kljub vsem tem podatkom obstaja dovolj velik delež nezaposlenih, ki se zavedajo le kritičnosti svojega položaja. Gimnazijske maturante, prodajalce, ekonomske in administrativne tehnike ter zdravstvene delavce, ki predstavljajo najbolj suficitarne profile, skušajo pri skupnosti za zaposlovanje tudi z aktivnim posredovanjem vključiti v združeno delo. S tehničnimi poklici seveda ni težav, pač pa je potrebno sistemsko reševanje vprašanj tistih, ki so usposobljeni za negospodarstvo in ostajajo v rezervi. To se je že nekaj let skušalo urediti na republiški in zvezni ravni, vendar še ni dočakalo neke dokončne rešftve. Z usmerjenim izobraževanjem '-'so izgledi za bodočnost rešeni, a žal ne za generacijo, ki spričo »starih-grehov« kadrovske politike ostaja na cedilu. D. Ž. O LrAS4.STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 21 Nujno vzdrževanje vodovodov V Radovljici razpravljajo o problematiki oskrbe z vodo v občini — Najbolj kritična območja naj bi takoj reševali Radovljica - Z zdravo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ne oskrbuje v radovljiški občini 80 odstotkov prebivalstva. Poleg javnih vodovodov, ki so v upravljanju Komunalnga gospodsrstva Radovljica, je še vedno 73 vaških in drugih vodovodov. Povprečna starost vodovodnega omrežja in objektov je stara 30 let, stopnja odpisa pa je več kot 70 odstotkov. Vseh 7.710 uporabnikov ima vgrajenih števcev le 2.066 in še vedno je 5.614 pavšalnih odjemalcev. To so le nekatere ugotovitve, ki jih vsebuje analiza o vodovodni preskrbi, ki so jo pripravljali za izvršni svet skupščine občine Radovljica zato. da bi se seznanili s problematiko vodne preskrbe in sprejeli nekatere sklepe. Da je preskrba z vodo slaba, je odvisno od neustrezne cene vodarine. ki še vedno ne pokriva enostavne in razširjene reprodukcije, zajetja so premajhna, cevovodi pa stari in povzročajo nadpovprečne izgube. Na posameznih območjih so zgradili veliko zajetij in vodohramov. ki pa so premajhnih zmogljivosti. V preteklosti si niso dovolj prizadevali, da bi združili vaške vodovode, čeprav so bili zgrajeni z izdatnimi družbenimi sredstvi. Vsi uporabniki vode bi tudi morali imeti števce za vodo. premalo pa so tudi čuvali vodne vire pitne vode. ki se še uporabljajo za tehnološko vodo. Cene hi morale biti diferencirane. Politika cen komunalnih storitev, tudi vodarina. je bila v preteklem obdobju dokaj neustrezna. Temu primemo je bilo tudi vzdrževanje in obnavljanje teh objektov in naprav Na vodovodih se pojavljajo ogromne izgube vode. Zanimiva je ugotovitev, da so na 50 in več let starih cevovodih zelo velike izgube od 25 do 35 odstotkov, če pa problemov ne odpravljajo, pa tudi do 40 odstotkov Ker je komunalno gospodarstvo v velikem zaostanku, zaostaja tako tudi stanovanjska gradnja in vse gospodarstvo. Vzrok je v tem. da je bilo nesorazmerno veliko vlaganj v stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vsekakor je nujno redno vzdrževanje, višja vodarina. industrija pa naj bi prešla na uporabo tehnološke vode. Prav tako naj hi uporabniki namestili števce za vodo. prizadevati pa si bodo morali za pridobitev novih virov vode. Za Bled in Ra- dovljko zajetje Radovne in izgrad njo cevovoda, za Kropo. Kamnu gorico in Podnart pa zajetje Kropa rice in gradnja ustreznega cevovoda Povečali na i hi prispevek za pospe šeno reprodukcijo, kajti gospodar stvo premalo prispeva za oskrbo / vodo Izvršni svet predlaga, da so nujne nekatere kratkoročne rešitve za posamezna območja, banki pa naj hi priporočili pospešeno reševanje kreditnih zahtevkov investitorjev, ker je že ogrožena uresničitev stanovanjske gradnje v Kropi, v Rad o v Ijici. Lescah in na blejskem območju. Pripravili naj bi občinski program komunalnih del. ki naj hi ga uresničili ob sofinanciranju prispevkov občanov. V skladu z oceno analize in sklepi skupščine interesne komunalne skupnosti so sprejeli tudi odstop od samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo vodovoda Završnica — Smokuč I). Sedej Računalniki pod eno streho Dosežen sporazum med Iskro, Elektrotehno in glede proizvodnje računalnikov - "oblikovana bo nova"* lovna organizacija de- Obnova blejske vrtnarije Bled — Kmetijska zadruga Bled ima v svojem sestavu tudi delovno enoto vrtnarijo, ki dela na hektarju površine z dvema pomožnima objektoma. Enota zaposluje osem delavcev, sedanja vrtnarija pa je za vse blejsko območje nefunkcionalna in zastarela, zgrajena je bila še pred vojno. Vrtnarija zaradi svoje dotrajanosti že več let posluje tudi z izgubo, objektov pa niso mogli obnoviti ah dejavnosti razširiti. Kmetijska zadruga Bled pa se je zdaj odločila, da poveča vrtnarijo z izgradnjo novega rastlinjaka. V sedanjih rastlinjakih sadik niso mogli vzgojiti, kupovali so jih in zaradi visokih cen so imeli mani dohodka. Z novo naložbo, ki bo veljala milijon in 200.000 dinarjev, bodo izboljšali predvsem delovne pogoje zaposlenih, prodali bodo lahko več sadik, razširili bodo asortiman okrasnega rastlinja in izboljšati kvaliteto vrtnarskih storitev. Več bodo lahko prodali lončnic, potaknjencev in enoletnic, s tem pa bodo lahko tudi rentabilno poslovati. D. S. NA DELOVNEM MESTU Rad delam, čeprav je naporno Mik* M ©bor, predmetni otiteij slovenskega in angleškega jezika Šolska vrata se sicer še niso odprla, vendar se je pouk za nekatere učence Že pričel pravi, Ne sicer pravi, temveč dopolnilni pouk za slabše učence. Z njim skušajo na osnovnih šolah učencem ki v preteklem šolskem letu niso pokazali dovolj znanja, orno-eočiti vsaj delno obnovitev snovi, I7r naj bi pripomoglo k uspeš- Kdo bo proizvajal računalnike, se v Sloveniji dogovarjamo že nekaj let in je bilo tako izgubljenega veliko časa, ki bi ga labko sicer namenili hitrejšemu razvoju te proizvodnje. Iskra je bila pred približno tremi leti zadolžena, da doseže sporazum z vsemi tistimi, ki se pojavljajo kot potencialni proizvajalci in sodelavci pri proizvodnji računalnikov, da bi zdrsnili znanje na tem področju in proizvodnjo izpeljali tako, da bi lahko sledili hitremu razvoju elektronike in računalništva v svetu. Sedaj je končno prišlo do sporazuma med delovnimi organizacijami, ki bi se rade vključile v to zahtevno in perspektivno proizvodnjo. Nastala naj bi nova delovna organizacija, v kateri bi delali strokovnjaki iz Iskre, Gorenja in Elektro tekne. V novo delovno organizacijo naj bi se v celoti vključila delovna organizacija Delta pri Elektrotehni, Iskra in Gorenje pa dajeta le določene dele, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki bo organizirana v novi delovni organizaciji. V Iskri podpirajo predlagano organizacijo in menijo, da je glede na izkušnje in na opremljenost Iskre samo po sebi razumljivo, da bodo njeni strokovnjaki v novi organizaciji imeli pomembno vlogo. Pa tudi delitev proizvodnje z Gorenjem je korak naprej v odnosih med obema delovnima kolektivoma. Najbrž pa bo v novi organizaciji potrebno še marsikaj dodelati, ker bi teško trdili, da je še sedaj vse popolnoma usklajeno. Gre predvsem za probleme okoli poglobljenega osvajanja računalništva. V Iskri ob tem poudarjajo, da ae je že izkazalo, kako prav je, da so povezali računalništvo z mikro-elektroniko. Novi organizaciji je vsekakor treba dati podporo in vsi, ki jo ustanavljajo, bodo morali v njej aktivno sodelovati. Posebno še zato, ker je v Jugoslaviji za omenjeno proizvodnjo še dovolj tržnega prostora, prav tako pa so velike možnosti izvoza v dežele v razvoju kot tudi prodaje v razvitem svetu. L.B. Prvi računalniki ID 80 izvoženi Kranj — Iskri na temeljna organizacija Tovarna računalnikov v Kranju je sredi preteklega meseca odpremila prvo pošiljko 25 mikroračunalnikov ISKRADATA 80 kupcem v Zahodni Nemčiji. Vrednost pošiljke je znašala okoli 300.000 mark. Letos bodo v Zahodno Nemčijo prodali še okoli 150 teh sistemov. Računalniški sistem ISKRADATA 80 je plod domačega razvoja Tovarne računalnikov, v katerega so vložili veliko dela. Omenjeni sistem je osnova, na katerega bodo dograjevali in razvijali dodatne programe. Izvoz mikroračunalnikov v Zahodno Nemčijo sodi v sklop večjega naroČila, ki ga je Iskra pridobila na tem tržišču, ko je predstavila svoje izdelke na letošnjem sejmu elektronike v Hannovru. Tam je Iskra, edina iz Jugoslavije, predstavila svoje računalniške sisteme. Pri nas bo novi Iskrin izdelek prvič predstavljen oktobra na sejmu Elektronika 81, ko se bo začela tudi prodaja na domačem trgu. »Bolujejo« mladi delavci JESENICE - Z naraščanjem števila izostankov m radi bolesni, nesreč pri delu, poklicnega obolenje, ■k«r« Člena ter izolacije se srečujejo v vseh gorenji veufh skupnostih. Ob prizadevanju delovnih organa dohodek so ti Izostanki z dela vsekakor problem, hi bi ejV reševati bolj dosledno, predvsem pa s skupnimi pri: zdravstvenih skupnosti in adrusenega dela. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je ka delavcev labko pojasniti zgolj s čistimi ostanki, odstotki nad tem pa so v psiholoških, sodošoožr nomekik in drugih dejavnikih. V jeseniški občini je stalež še nekaj časa poprečjem. V prvem polletju letos je znesel f ,M pomeni, da dnevno ni prišlo na delo okoli neg delan obdobju je bil vsak delavec zaradi bolezenskih vasmi okoli deset dni, v celoti pa je bilo izgubljenih St.lgm me rja vi z lanskim letom se je stalež povečal za 11 se tako izostanki z dela stalno povečujete. Vzroki sa odsotnost z dela so m ram bolesni in stotke. Najbolj so se povečali izostanki do S* dni, delovne organizacije. Tako se je znižal stalež nad ga) tere gredo nadomestila osebnih dohodkov iz sredstev ne skupnosti. Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti s to tek izostankov zaradi nesreč pri delu giblje okoli kov, na Gorenjskem pa znaša ta odstotek t,SS. V let letju je naraslo tudi število izgubljenih delovnih dni in izolacije ter spremstva. Najbolj so izostali z dela tisti delavci, ki so snpsj metalurgiji, 7,14 je ostotok, kar je »sumljivo, zarodi dela in odstotek nesreč je tu tudi največji. Vendar je viamj v črni metalurgiji zaskrbljujoč, saj panoga za posluj« 34 kov vseh aktivnih za varovancev v občini. Vzroke za izredno visok stalež na Jesenicah ihdew lahko v strukturi industrije. Obenem pa je preseneti Ji v stalež zaradi kolesni, atesti odsotnost do M dni. P ra stajo izostanki nad *• dni, ki bremene zdra vstvei stroški m ta nadomestils pa so v prvem polletju m jonov 14t.eag dinarjev. Zavedati pa se je treba, da nadomestils niso edini je povezan z izostanki. Po podatkih študije, ki so jo izdelali za jeseniško Železarno, se je jasno pokazalo, ~ aki, sociološki in psihološki faktorji vplivajo sa izostanke s dela. Tako je največ izostankov med na" ci, ki so v delovni organizaciji zaposleni krajši čas. izostanki med nekvalificiranimi in polkvaliflcirnnrinnT med izostanki pa je precej takih, ki trajajo le nekaj dni najbolj pogosto začenjajo v ponedeljkih, kar kaže na d«ja*v»' je včasih bolezenski izostanek le podaljšan vikend. Nesporno pa je tudi, ds se le z izboljšanjem delovnih cis 1 no ekonomskih razmer delavcev zdravstveno cev izboljšuje, hkrati z naraščanjem življenjskega narašča potreba po prostem času, narašča pa tudi Število" lenj, ki so povezana s hitrejšim tempom življenja. O. Vse sile za izvo Letos so si v Iskri zastavili visok plan izvoza in ^ac prodali na tuje za 203 milijone dolarjev izdelkov, od milijonov na konvertibilno področje — Uvoz naj 112 milijonov dolarjev drugem j nejšemu delu v naslednjem šolskem letu. Miha Mohor je predmetni učitelj slovenskega in angleškega jezika. Dvanajsto leto poučuje na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati. Poleg tega vodi literarni krožek in je mentor šolskega glasila »Trate«. »Slovenski jezik in književnost je precej raznolik predmet, kajti zajema vsa področja. Najlepši rezultat dela se izraža v prostovoljnih dejavnostih: bralni znački, literarnem in dopisniškem, ter drugih krožkih. Tudi pri šolskem glasilu sodeluje precej učencev. Privlačnost učiteljskega poklica je predvsem v tem, da opazuješ razvoj otrok, njihovega mišljenja in pristopa do dela. Če hočeš vzbuditi zanimanje in sodelovanje pri otrocih, jih moraš znati pravilno motivirati. To pa je velikokrat težko.« »Šolsko glasilo ,Trate' je znano med osnovnošolci Gorenjske, pa tudi Slovenije. Večkrat ste bili nagrajeni za kvaliteto vašega glasila. S čim dosegate takšen uspeh?« »Naše glasilo je povezano predvsem z delom na šoti. Delo pri glasilu je na meji dodatnega pouka in krožka, kajti to je pouk jezika in književnosti. V glasilu pišejo učenci o svojih doživljajih, pa tudi znanstvenofantastične Članke radi objavimo. Pogovarjamo se z znanimi osebnostmi tako, da je številka vselej pestra. Res je, dobili smo tudi nagrade — regijske, republiške in dve zvezni« »Kaj menite o dopolnilnem pouku pred začetkom Šolskega leta?« ff ♦ i V"% * ' • * i »Način pouka se je v zadnjih letih precej spremenil. Učitelji se moramo precej bolj truditi z učenci, kajti med njimi prevlada mnenje, da nezadostne ocene ni več mogoče dobiti. Zato tudi med šolskim letom organiziramo dopolnilni pouk, kjer se skušamo posvetiti slabšim učencem in jim razložiti snov na čimbolj zanimiv način. Za tiste učence, za katere menimo, da se med šolskim letom niso dovolj naučili, vendar smo jih po sklepu konference vpisali v višji razred, organiziramo ob koncu počitnic nekaj ur dopolnilnega pouka iz predmeta, ki učencu povzroča največ težav. Ugotavljamo pa, da je največja korist tega pouka, da se takšen učenec že v začetku šolskega leta spoprime z rednim delom.« Kaj pa učenci in starši — kako sprejemajo takšno obliko pouka? »Pri nas večino učencev redno prihaja na dopolnilni pouk. Učitelji se še posebno potrudimo z njimi in jim skušamo snov podati v obliki igre. Vendar med učenci ni občutka odgovornosti, kajti znanja nihče ne preverja. Pa tudi med starši ni pravega zanimanja za tak pouk. Opažamo, da se osmošolci med počitnicami bolj trudijo in ponavljajo snov, ker jih Čakajo popravni izpiti. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi dodatnemu pouku za boljše učence. Zaenkrat ga večino nadomeščajo krožki in razna tekmovanja, kamor se vključujejo učenci glede na to, kar jih najbolj zanima. Učiteljski poklic pa je kljub vsemu lep, čeprav pogosto tudi naporen.« V. Primožič J V prvem polletju so v Iskri izvozili za nekaj manj kot 84 milijonov dolarjev izdelkov. Tako so izpolnili 41 odstotkov letošnjega izvoznega načrta. To pomeni, da letošnji plan slabše izpolnjujejo kot lani, ko so v prvih šestih mesecih izpolnili 46 odstotkov plana. Količinsko pa so letos izvozili za 27 odstotkov več kot lani. Medtem ko ni vprašljivo izpolnjevanje izvoza na klirinško področje, bo ob zamudah, ki so se ustvarile do polletja, težje uresničiti izvoz na zahodna tržišča. Osnovni vzroki za manjši izvoz na konvertibilno področje so trije — premalo blaga za izvoz, previsoke domače cene in pomanjkanje naročil. Na zahodnem trgu namreč še vedno velja precejšnja gospodarska recesija, čeprav se zadnje leto že kažejo znaki oživljanja industrijske aktivnosti. Dobro pa uresničujejo obveznosti iz kooperacij, ki v planu izvoza na trg, ki znaša za letos 131 milijonov dolarjev, predstavljalo 24 milijonov dolarjev. V prvem polletju so iz tega naslova iztržili 13 milijonov dolarjev. Če pogledamo po posameznih delovnih organizacijah, kako izpolnjujejo svoje izvozne obveznosti, se vidi, da zelo različno. Najslabše se je odrezala Telematika, ki ie v pol leta uresničila le 14 odstotkov letnega plana. Sledi široka potrošnja z 19 odstotki, ki pa je bila zato veliko bolj uspešna pri kooperacijah, kjer je v pol leta naredila posle za tri* četrt leta. Kondenzatorji so izpolnili letni plan 27 odstotno, ISEZ 20, IEZE 35 in tako naprej*. Hkrati pa je Elektrooptika že v polletju skoraj v celoti izpolnila celoletni izvozni plan. Izvozila je skoraj za 14 milijonov dolarjev izdelkov. Tudi izvoz na klirinško področje Erve pol leta ni bil najbolj uspešen, etni načrt je bil uresničen zgolj 39 odstotno in to kljub temu, da naročil ne manjka. Vzrok, da naročil niso izpolnili, je v slabi preskrblje-nosti tovarn z reprodukcijskimi ma teriali, predvsem tistimi iz uvoza. Pri tem ima največ problemov kranjska tovarna telefonskih central, ki malo izvaža na zahod in se torej ves čas bori s pomanjkanjem deviz. Vendar pa so realne možnosti. da se bo položaj v izboljšal in bo plan 74 dolarjev iz kliringa dooež* V Iskri pouoarjajoTda " plan nujno potrebno u je še posebno važno prodajo na konvertabifa Zato se bodo posebej moraki vati delavci zunanje t ganizacij doma, kot vodijo Iskrine firme V" namreč plan ne bo roma ob koncu leta 1 konvertibilnega priliva r> uvažati nujno potrebnih terialov, to pa bo lahko tastrofalne posledice v IZ j V prihodnje nov le vrtec v Mojstrani Jesenice - V jeseniški družbeno varstvo predšok organizirano v desetih skupnostih. Organizirane« ga varstva nimajo lev skupnosti Planina pod Gobce Ob koncu lanskega ^Inajm I bilo v vzgojnovarstven* vrtce vključenih 1.027 otrok. V primerjavi a otrok jih je vključenih 3g V minulem obdobju 90 nekaj lepih prostorskih ns Plavžu, na Koroški Bek tečan. Adaptirali so tudi pr. Kranjski gori, v Mojstrani 'J Hruški, Podmežakti, na Sati1 Blejski Dobravi. Na novo delati tudi razvojni oddi gostuje v prostorih vrtca na Beli. Zmogljivosti vrtcev so razen ns Koroški Beli in as kjer sta prazna še dva novim šolskim letom pa i, dena tudi ta dva oddelka, ker' ssnih veliko novih predšolska Novih zmogljivosti v predvidevajo, načrtujejo le njo enote v Mojstrani i* -drugega občinskega Vendar so precejšnje pot Širitev prostorov predvsem •» ski Dobravi. 21. AV6IKTA 1981 KULTURA 5.STRAN.G LAS ačrtno delo je vedno uspešno nuna samo vzgojno in izo-s valno funkcijo, pač pa mora mi človeku, ki šele izoblikuje nazore, vrednote in osebnost, iti tudi vso duhovno bogastvo jezika, mu razkriti ne zakladnico nase književ in ga spodbuditi, da svoja do-•tja poskusa tudi sam prenesti papir. Danes je vse bolj množičnost učencev pri literarnih dejavnostih izven pouka, kljub temu pa je »tek, da sodeluje v kulturnem na soli kar tretjina učencev, spodbuden. Na osnovni šoli *js Bračiča v Bistrici so ustano-t-ako kulturno društvo lanskega Ultumo društvo vključuje pev-^-bor, novinarski krožek, recita-likovnike, tekmovalce za bral-i^načko in še druge učence. Po-*ik ustanovitve društva je bila Koder Jožica, pobudnik ustanovitve društva Jožica Koder, ki je tudi ena izmed mentoric društva. »Osnovni namen ustanovitve našega društva, ki je še JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD ZEMELJSKA OPERATIVA SPREJEM IN ODPRAVA POTNIKOV IN BLAGA LETALIŠČE LJUBLJANA BRNIK objavlja prosta dela in naloge DELAVCA V POTNIŠKI OPERATIVI — za nedoločen čas h: leti delovne prakse ali JšjJ *%fon s****., ^ogoji ^ dokončana, srednja šola in dve dokončana višja šola brez prakse, ^ aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika, ^ odslužen vojaški rok,- ^ uspešno opravljen test delovne sposobnosti m angleškega jezika $tok za dostavo ponudb je 8 dni po objavi v časopisu. «*iformacije dobite po telefonu 064/21-112. edino te vrste v tržiški občini, je bil združiti celotno kulturno dejavnost šole v okviru našega društva. Lahko bi rekla, da je bil predhodnik društva novinarski krožek, ki letos praznuje že desetletnico organiziranega dela. Tako pa smo dejavnost razširili in povezali, s tem pa smo pritegnili še več učencev. Načrtujemo še ustanovitev lutkarske sekcije. Rada pa bi poudarila, da je naše delo skupinsko, saj smo si mentorji razdelili posamezna področja dela; Vida DeŽman skrbi za bralno značko, z Majdo Rozman skrbiva za novinarski krožek, za likovno dejavnost pa akademski slikar Kamilo Legat. Učenci zelo radi sodelujejo, radi pišejo, še raje pa nastopajo. Naša aktivnost je usmerjena k dejavnosti ob različnih praznikih, predstavljamo šolo, večkrat pa gostujejo pri nas tržiški umetniki. Tako smo povabili Danila Benedičiča in brata Pančur, ki sta operna pevca, Marjan pa je tudi slikar. Naš častni član je tudi Berta Golobova.« Novinarski krožek Bračičeve šole je bil tudi edini v občini, ki je letos pripravil svoje glasilo Stezice. Stezice imaio že staro tradicijo, v preteklosti so bile deležne številnih priznanj tudi v republiškem merilu. Pri tem gre poudariti, da pri tem odlično sodelujejo s tiskamo td-varne Peko, ki je glasilo tiskala. Stezice dajejo pregled dela, so zanimiv prikaz ustvarjanja mladih, ki zrelo razmišljajo o svetu, svojih stiskah in z otroško neposrednostjo dojemajo življenje. Pri tem velja omeniti, da v glasilu sodelujejo učenci vseh razredov. Mladi literati poleg tega sodelujejo še v drugih republiških glasilih, na radiu, lansko leto pa so izdali tudi posebne Stezice, ki so jih posvetili Titu. Kulturno društvo Bračičeve šole je primer, kako je mogoče uspešno delati z veliko mero potrpljenja, strokovnosti in pripravljenosti svetovati mladim. Načrtno večletno delo se bogato obrestuje. M. Fornazarič Tržiška dolin'ca velika res ni... Tržič - Odraz človekovega napredka ni samo njegov odnos do materialnih dokujn, s katerimi razpolaga v vsakodnevnem življenju, pač pa tudi njegov odnos do kulture, še posebno do kulturnega bogastva domačega kraja. Kako poznajo svoj muzej, galerijo Tržičani? Ali obiskujejo razstave, se zanimajo za koncerte, poznajo originalne tržiške spominke, vedo, kakšna je na primer cehovska skrinjica, ali vedo, kaj je zanimivega v Dolža-novi soteski, kdo je bil Vojteh Kumik ...? vanj ne zahajam. Tudi razstave me ne zanimajo posebno, koncertov pa prav tako ne zasledujem. Reči moram, da me to ne zanima kaj posebno. Mislim, da hodijo na razstave in podobne prireditve le starejši ljudje, mladih pa to ne zanima, vsaj kolikor jaz to poznam. Zakaj je tako? Ne vem. verjetno res ni potrebe, o tem nisem razmišljala ... Cehovske skrinjice, pravite? Ne vem ...« ^tkovno gledališče jde na Kitajsko i\jbljansko lutkovno gledališče ^3 avgusta odpotovalo na go-po Ljudski republiki Ki-V petnajstih dneh gostovanja ) predstavili z dvema predata-Prva bo Resnična pravljica, e An je Dolenčeve v režiji Al-Kosa, druga pa bo Kozlovska v Višnji gori Josipa Jurčiča in ne Makarovič Obdelal in reži bo Miran Herzog. Poudariti da gre za prvo gostovanje _v.oh evropskega lutkovnega na Kitajskem. M. F. pripravljeno novo šolsko leto Nekdaj skromni začetki, danes bogata dejavnost s*m!^%^7 **vNl*ne - V Knjigarni Državne Slovenije so po besedah polje Irene Rajkovič dobro i s potrebščinami za novo leto. Zvezkov je dovolj, knjige skoraj vse, nekaj delovnih ki jih še nimajo, pa bodo v naslednjih dneh. Letos so tržiške osnovne šole olajšale « tem, da so dale otrokom vsega, kar potrebujejo. M.F. Trtic — Mladinsko gledališče Tržič je postalo sestavni del kulturnega življenje tržiške občine, ki jo s svojim uspešnim delovanjem in kvalitetnimi nastopi zastopa ne le zunaj občine, pač pa tudi v jugoslovanskem in mednarodnem merilu, posebno, ko gre za pobratena mesta. Začetki pa so bili tudi tu skromni. Ustanovitelj Mladinskega gledališča je bil Jaka Kepic, ki je bil tudi njegov prvi predsednik. Začetkov se spominja takole: »Ideja o ustanovitvi mladinskega gledališča se je porodila, ko mladinci nismo dobili dovolj vlog v Amaterskem gledališču, videti je bilo celo, kakor da mladina noče sodelovati. V začetku leta 1974 je bilo na občnem zboru Amaterskega gledališča sklenjeno, da se ustanovi mladinska sekcija, ki bi delovala v okviru Amaterskega gledališča, kadrovske probleme pa naj bi rešila OK ZSMS Tržič. Komisija za kulturo pri OK ZSMS je dala predlog, da ustanovi svoje gledališče, prostore bi si delili z Amaterskim gledališčem, ki pa takrat že nekaj časa ni bilo aktivno, zato so jih člani MG s prostovoljnim delom preuredili, precej opreme so darovali občani, hkrati pa smo začeli s prvimi vajami. Kot rezultat je nastala »Srečka« avtorja Marjana Marinca. Začetna sredstva smo dobili iz nagrade za osvojeno tretje mesto v oddaji Spoznavajmo svet in domovino, finančno pa so nam pomagale tudi tržiške organizacije združenega dela, z opremo pa Mercator, Zlit in Bombažna predilnica in tkalnica. Želeli smo zbrati mladino, ki ima skupen interes za delo v kulturi. Tako smo imeli v začetku 37 članov, ki so bili razdeljeni na šest sekcij: tehnično, dramsko, pritegnili smo Kuboričevo recitatorako skupino, humoristično, lutkovno in baletno sekcijo. 1975 smo bili uradno priznani. Sledila so številna gostovanja in* veliko dela, saj se je pogosto dogajalo, da so bili zunaj občine bolj znani kakor doma. Zdi se mi potrebno poudariti, da se morajo znotraj občine združiti vsa društva, ki se ukvarjajo s kulturo. Precej so nam pomagali Dorca Kraljeva, Jože Pogačar, Jože Zupančič in s kostumi in nasveti Prešernovo gledališče iz Kranja. Danes je MGT pomemben dejavnik kulture v Tržiču.« M. Fornazarič Drago Ficko, Študent tretjega letnika Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo: »Slabost vseh nas je, da premalo poznamo svoj rojstni kraj. Naše kulturno znanje skuša zajeti čim širše svetovno obzorje, na svoj kraj pa pozabljamo. To ni prav že zaradi same potrebe po splošni razgledanosti. Sam hodim na razstave dokaj redno, odvisno seveda od tematike. Enako velja za koncerte. Muzej dobro poznam, vem pa tudi, kakšni so pravi tržiški spominki, ki pa jih lahko vidiš zares le še v muzeju. Glede Dolžanove soteske pa bi dejal, da so njene lepote še premalo predstavljene.« Nunar Marjan: »Vem, kje je kaj v Tržiču. Včasih zaidem na kakšno razstavo, vendar se mi zdi, da se za kulturne prireditve zanima bolj ozek krog ljudi, med širšimi množicami pa ni pravega odziva. Več je zanimanja za športne prireditve in za zabavo. Zabave je premalo, plesov. Na koncerte in v muzej pa ne hodim. Za Kurnika pa sem že slišal.« Jelar Zdenka, prodajalka: ^»Vem sicer, kje je muzej, vendar Alič Stane: »0 tržiških spominkih ne vem kaj veliko, čeprav v muzej ne zaidem pogosto. Ljudi bolj privlačijo športne prireditve, teh bi bilo treba več. Pa tudi prave zabave. Pravite, da plesi niso včasih najbolj kulturni? Ze res. Nasploh pa se mi zdi, da ljudje Tržič premalo poznajo, še manj pa vedo o svoji lastni kulturi.« M. Forznarič Ratilekta dash Indija. Dežela plesa. Dežela dekleta s črno piko na čelu. RA-TILEKHA Plesalka klasičnega indijskega plesa. Tempeljski plesi, s katerimi izraža plesalka svoja najgloblja čustva, so stari 800 let, njihova domovina je mesto Orissa in tam je Ratilekha tudi diplomirala. Njen ples je ples rok in obraza, noge poudarjajo predvsem ritem. Obraz se spreminja iz radostnega nasmeha, do jeze, razočaranja, oči vabijo, roke razpirajo, korak nameni Nihče je nima rad Iz daljnjega kraja je prišla k nam. Vse noči se ji sanja o učiteljici, ki je bila dobra z njo. V spanju se z njo pogovarja. Za novo leto je od nje dobila darilo. Ko je hotela odmotati papir, se je prebudila. Vanjo se je zarezala tema. Nihče je nima rad, ona pa prosjači za ljubezen. Tako uboga je. Včasih se s spomini zateče domov, nekam daleč med štajerske griče. Tam živijo njeni starši in bratje, kopica otrok. Lahko bi živela doma. Toda zaradi bolezni je morala od matere. Prišla je v zavod za slepe. Tam je vzljubila učiteljico, da se še v spanju ne more ločiti od nje. Domov, domov, domov, med štajerske griče' Zdravnik pa je rekel, da ne sme domov. Tudi na socialnem skrbstvu so tako rekli. Njene oci so na pol slepe. Predaleč je tam do šole, pravijo Kako bi mogla hoditi dolge ure dan na dan po suho učenost? Prišla je k nam, kjer ima do šole le korak. .. .... Plaha sedi med sošolci, odrivajo jo. smejejo se ji, žalijo jo. Nevoščljivi so ji, kadar zna, in privoščijo ji. kadar splašenih misli ne more zbrati v en sam ubog stavek. Ne marajo sedeti pri njej. Pravijo, da ni lepa Ni lepa. Ker se ne zna spqgledovati? Ker v njenih laseh ne gnezdijo pentlje in neokusne sponke iz lažnega zlata? Ker se v njeno krilo ni ujela zadnja moda? Ni lepa? Da, ne zna se spakovati. Kolikorkrat se jim je hotela približati, tolikokrat so jo pahnili od sebe Opoteka se in išče opore. Ko bi mogla domov, pa ne more Ko bi ji vsaj kdo pisal. Saj res. Kje je njena mati? Materina ljubezen vendar ne pozna daljav Ali upa nekje daleč, da je vse dobro? Ali pa? Kako strašno je sama. V njenem nasmehu je veliko miline, a je nihče ne opazi. Le redkokdaj se smeji. Včasih pa ne more drugače Mora se smejati tudi ona. Življenje jo za hip preslepi s prividom sreče in se smehlja. Z vsakim pogledom prosi za ljubezen. Nihče je nima rad. Pravijo, da ni lepa. Pisateljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Preddvoru. proti ljubimcu, proti Bogu, prsti nenadoma otrdijo, spremenijo se v tigrove kremplje Sonce in mesec v njenih laseh, splet rož na njeni glavi, dlani poudarjene, prsti podaljšani, noge bose, v vsem pa je njeno gibanje. Telo je ponosno zravnano, sedi zravnano, le kadar se pokloni Bogu, se sključi, postane majhna. Ples je poln pantomime, čutnosti, včasih oster, z odsekanimi gibi, ki pa že v naslednjem trenutku postanejo mehki in nežni. Z očmi sledi svojim rokam le do ramen, potem glavo dvigne proti nebu. Ples, ki ga le poskušamo razumeti. Ples Indije. To je bil le eden ljudskih plesov na 29. mednarodnem poletnem festivalu, ki se te dni izteka. Poleg ljudskih plesov je potekal tudi 9. jugoslovanski baletni bienale, nastopali so dramski umetniki, zbori, pianisti iz vsega sveta. Tako so sodelovali glasbeniki iz Ljubljane, Norveške, Češke, ZDA, Švice, Škotske, Brazilije, Francije in Beograda. Nastopil je pantomimik iz Londona, čigar predstava je navdušila predvsem otroke. Tudi Kranj je sodeloval na tem festivalu in sicer Cveto Sever z lutkovno predstavo: Cesarjeva nova oblačila. Pred dvorano pa so razstavljena dela kiparja, grafika in avtorja številnih pomnikov NOB Janeza Boljke. Predvsem uporablja kovinske materiale, ki poudarjajo njegove občutke v svetu tehnologije, atomskih bomb in človekovega odtujevanja naravi. Tako si iz Indije postavljen v svet realnosti, nežni zvoki se mešajo s hrupom avtomobilov, plesalka se umakne za oder, luči se prižgejo in zaveš se, da si za droben trenutek postal le gledalec, moraš se vrniti na oder, kjer ima glavno vlogo čas. Zato Indije nikoli ne bomo popolnoma razumeli, ne glasbe, ne plesa, ne življenja, saj nimamo časa. " ' * - A.Hain ' O LAS 6.STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI Telefon v trinajstih vaseh Jutri ho nrilrltnAM« i o __•_ _ « i£L}? a22S£U|» i» bo tako .klenjen. akcij, iz- IoST'^^^T!!^^ - No- vek krajanov * « P^otegoaKiii vaaeh - Na- cot 5 milijonov dinarjev - Velik prispe- Jutri dopoldne bo zapel telefon se pri Dorici Krekovi v Kopačnici in s tem bo skoraj leto dni pred rokom izpolnjen program izgradnje telefonskega omrežja v vaseh in zaselkih pod Blegošem — od Hotavelj do Krnic, ki so od glavne ceste oddaljena skoraj 10 kilometrov V slabih dveh letih so prizadevni krajani ob pomoči kranjskega ptt podjetja potegnili in napeljali več kot 183 kilometrov telefonskih vodov in priključili 19 telefonskih aparatov v 13 vaseh. Tako so dobili telefon na Srednjem Brdu, v Volaki, Čabračah, v Sufti, Debeneh, Strudorju, Kopačnici, Leskovici, Robidnici, Lazah, Laj Šah in Krnicah. Naknadno so v program izgradnje telefonskega omrežja v podblegoških vaseh vključili še Jelovico in sicer bodo telefonsko omrežje potegnili iz Zetine sem, kamor je telefonsko napeljavo zgradila krajevna skupnost Javorje. Vendar pri izgradnji tega telefonskega omrežja ni posebnost le to, da so telefonski priključek dobile tudi najbolj • oddaljene vasi in to vsaka vss po en ali kvečjemu dva aparata in še to so povsod dvojčki, temveč izredno velika solidarnost vseh krajanov. Brez referenduma so se popolnoma prostovoljno odločili za akcijo in napeliavo telefona in so bili zato pripravljeni prispevati v denarju, delu in materialu. Tako je vsak hišni lastnik prispeval, čeprav telefona v hišo ni dobil in gs mogoče še vrsto let ne bo, po 1000 dinsrjev, Ersv toliko tudi vsak čisti kmet od iše in še toliko od kmetije. Vsak zaposlen je leto dni plačeval po 3 odstotke od osebnih dohodkov in prav toliko upokojenci od pokojnine, če ne prejemajo varstvenega dodstka. Vsak lastnik gozda je posekal vsaj tri pa tudi do deset smrekovih drogov, vssk lastnik traktorja opravil vsaj 5 traktorskih ur in vsak dela-zmožen krajan je še posebej delsl pri napeljavi vsaj 20 udarniških ur. Toliko so prispevali vsi. Tisti krajani, ki pa so se odločili, da bo telefonski aparat v njihovi hiši in to pod pogojem, da ga lahko uporabljajo tudi sovaščani pa so opravili najmanj po 100 udarniških ur pri kopanju jam, čiščenju terena, postavljanju drogov in napeljavi in vleki kabla in prispevali po 20.000 dinarjev. Razen tega so še sami nosili stroške napeljave telefona v hišo in nakupa telefonskega aparata. »Nikdar se ne bi mogli sprijazniti,« je dejal Janez Rejc iz Krnice, »da v vasi as bi kilo telefona. Do ceste imamo kar lt kilo-ia lš do Gorenje vasi, kjer je sdia»nrt pa tiviaoadrav-ašk. NftekeHko poti nam je pri-hranjene ia ogromno časa, ko ni to sa vsako malenkost v Cenrav so stroški veliki, ska naročnina in vsak pogovor je pri nas veliko drašji, kot recimo v smislu, smo kvalsani pobudnikom akcije, fte Krnica ni sahva- _Ju, saj brez izredne prizadevnosti prav gotovo ne bi bila v tako kratkem času. da je telefon sa nas, ki toliko oddaljeni od doline, prav tako velikega pomena kot cesta.« Tudi Tončka Frliceva iz Suše ni mogla drugače, kot da pohvali novo pridobitev. »Ne samo, da pride prav, ko mora priti v vas zdravnik, veterinar in o s emu nje valeč živine, za kasnili je salo pomnmh no, da labko potpeašaaao v kmetijsko zadrugo, če so na zalogi krasna in gnojila, prav pride, ko maramo naroeiti gi a stisni material aH kakorkoli sporočiti sorodnikom, ki jih Issamo vsi po najini ia v mestik^ie posebno pa pride prav, če pride do pošara. Saj je bilo prej, ko je bilo treba tudi aro daW do doline po gasilce, še skoraj prepozno.« V Sloveniji je Že sprejet dogovor o enotni ceni za napeljavo telefonskih priključkov pa naj bo to v mestih sli na deželi ah v hribovskih vaseh. Se vedno pa ni enaka naročnina. »V mtisfih niti veste ne,« je povedal Alojz Štremfelj, »da je potrebno razen telefonske na ročni-ne v oddaljenejših krajih plačati vsak m«ser še po M sonarjev od kilossetra oddaljenosti od telefonske centrale sa vzdrževanje telefonske linije, če je telefon sam, če pa je dvojček pa polovico manj. Pa še unnulzi so zaradi oddaljenosti drašji. Tako znaša na primer v Volaki sa dvojčka vzdrševalaina še okoli ga dinarjev, v Krnicah pa še kar okoli 1M dinarjev In pribttšno toliko plačajo še za kttce v dolino, ker so impulzi drašji. Na ta način so hribovski ljudje se enkrat kaznovani, ker so pripravljeni živeti visoko v strminah in ohranjati tam obdelano zemljo in živost področjs.« Ni pa drag le telefon in ni bilo potrebno le zanj pljuniti v roke. Elektrika je drugo veliko delo, ki so se ga lotili in ga letos zaključujejo, stalno delo in denar zahtevajo tudi ceste, brez katerih ne bi mogli vsak dan na delo v dolino in ne bi mogli intenzivno obdelovati kmetij. Vse skupaj pa so to dobrine, za katere bi morala več prispevati širša skupnost, če želimo enkrat za vselej zaustaviti praznjenje hribovskih vasi. Tekst in slika: L. Bogataj Mehanizirano skladišče na Rečici je ena izmed največjih n renjskih gozdarjev in lesarjev. Investicijo sofinancirata GG LIP Bled, do zdaj pa so žepoložih asfalt. - Foto: D. Sedej Gozdarji in lesarji izvaža, Gorenjski gozdarji in lesarji so v prvem letošnje segli zelo ugodne izvozne rezultate — L« naložbe Davo Preisinger, predsednik Jamarske zveze Slovenije: Dela za najmanj dve generaciji If D A KI I Ul..._______.____I___ > . ., . . . KRANJ — Skrivnosten podzemski svet, o katerem se je pred desetletji in stoletji govorilo s strahom in spoštovanjem, se obelodanja iz leta v leto. Toda v očeh nejevernih Tomažev ostaja še naprej kot zbirališče zveri,in mik, kamor se spuščajo pustolovci zaradi skritega zaklada, ki leži najbrže nekje na dnu globeli. Jamarji ne iščejo ne zveri ne zlatega zaklada (četudi bi jim ob sedanjih denarnih stiskah prišel še kako prav). Na lastne oči so se prepričali, da v jamskih globinah ni ne prvega ne drugega. Njih vleče v zemeljska nedra želja po odkrivanju in raziskovanju. Tema, ki jo prekinja soj karbidovke, vlažne stene in napol blažen mir — to je njihovo veselje. »Majhna je slovenska zemlja, toda čudovita po naravnih lepotah in bogata v svoji notranjosti,« pravi Davo Preisinger, predsednik Jamarske zveze Slovenije in izkušeni jamar z 22-letnim stažem. »V za- četku so bila jamarska raziskova nja usmerjena na Kras in igro narave na Primorskem. Kasneje so njihovo pozornost pritegovala tudi nedra Dolenjske in jame na Štajerskem, zdaj imamo največ dela na Jelovici, Pokljuki in v Alpah, slabo raziskano je tudi skalnato področje pod StorŽičem in Begunj-Ičico ter na Jezerskem. Pred leti smo se na tem območju spuščali najgloblje do devetdesetih metrov, zdajšnji »rekorder« je 534 metrov globoko brezno pri Leski planini. Precej skrivnostni ostajajo tudi po tej plati najbrže izjemno bogati kočevski in snežniški gozdovi, Gorjanci in naša Koroška, v meglo zavit je kljub številnim raziskovanjem še vedno izvir Soče. Resda je Kras najbolje »obdelan«, toda z novo jamarsko tehniko, pri tem mislim na jamsko potapljanje, so možnosti izjemno velike. Na zemljevidu Slovenije imamo doslej registriranih okoli pet tisoč jam, dva ali tri tisoč ostaja neodkritih in neraziskanih. Trdega dela je zato dovolj za vso sedanjo generacijo jamarjev in za najmanj dve zanamski,« pravi predsednik Jamarske zveze Slovenije. »Neznano in novo vedno priteguje človeka k podvigom in žrtvovanju. Planinci so slovenski alpski svet prečesali podolgem in počez. Nam jamarjem je še vedno dana možnost, da kot prvi vstopimo v prvobitni naravni svet in za trenutek zmotimo tisto skromno življenje, ki še kljubuje tako težavnim razmeram. Napredovanje v zemeljske globine in raziskovalno delo poteka počasi in ničkolikokrat se moramo jamarji vrniti iz teme v svetli vsakdanji svet. Ne moreš in ne smeš preko svojih zmožnosti in znanja. Toda ko se po tolikem naporu in času odpre pred tabo novo in neznano, pozabiš na ure, preždete v jami in ob njej. Izjemen, enkraten je občutek, ko se recimo po dolgotrajnem plezanju in spuščanju odpre pogled v prostorno podzemno dvorano, veliko kot hala Tivoli...« Težave spremljajo jamarje tudi pri njihovem uveljavljanju vloge in mesta v družbi. Aprilska problemska konferenca Socialistične zveze o položaju družbenih organizacij in društev ni razrešila nakopičenih jamarskih problemov. Zveza deluje pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo in združuje trideset samostojnih društev in tri sekcije. Vsa se ubadajo z domala enakimi problemi: s prostorom, denarjem in opremo. Na Gorenjskem so jamarska društva v Kranju, Kamniku, Domžalah in na Bledu. Kranjsko ima svoje prostore v kleti vrtca Janina, kjer se jamarji zbirajo vsak petek ob 19. uri (če vas njihova dejavnost zanima, se lahko oglasite). Hkrati z novo tehniko plezanja in spuščanja v jame — statična vrv je izpodrinila lestvo — se spreminja tudi oprema jamarjev, ki pa je docela omejena na nakup v tujini. Toda v vsej slovenski deželici ni uvoznika, ki bi bil pripravljen tako majhne količine po legalni poti pripeljati k nam. Iz zagat si jamarji pomagajo z lastnimi izumi in izboljšavami. Sami so izdelali vrvno zavoro, ki varuje jamarja, če v primeru slabosti ali poškodbe obvisi na vrvi. Sami so za svoje potrebe priredili vojaški telefon. Čez osem let bodo jamarji praznovali stoletnico obstoja in uspešnega delovanja svoje organizacije. Že zdaj se pripravljajo na izdajo knjige, v kateri bodo v sliki in besedi predstavili vso skrivnost slovenskega podzemskega sveta. Del tega je mogoče spoznati tudi v njihovem glasilu Naše jame in v Gorenjskih globinah. C.Zaplotnik Bled — V letošnjem prvem polletju so gorenjski gozdarji in lesarji, ki so združeni v gorenjski sestavljeni organizaciji GLG, ki šteje 5190 zaposlenih, dosegli izredno dobre proizvodne rezultate. Kljub gospodarskim težavam se je obseg proizvodnje pri lesni industriji povečal za 10 odstotkov in pri gozdarstvu za 3,6 odstotka, izkazali pa so se kot odlični izvozniki. O gospodarskih rezultatih in problemih smo se pogovarjali z Jose-tom Dolencem, dolgoletnim vodjem finančnega sektorja in inženirjem Jurijem Hočevarjem, ki je direktor raz vojn o-programske ga sektorja sestavljene organizacije GLG. »Proizvodni rezultati vseh članic so izredno ugodni. Pa vendar — kako je s surovinsko preskrbo, ki je bila vedno problematična?« »Preskrba s surovinami se je izdatno izboljšala. V prvih štirih mesecih so bile težave predvsem zs Alples, ki mu je primanjkovalo iver-nih plošč, vendar so ta problem zadovoljivo rešili. Lesarji pa so imeli dovolj surovine zato, ker so gozdarji kljub izredno neugodnim zimskim razmeram povečali količine, čeprav so se srečevali s težavami.« »Kakšni so bili izvozni uspehi?« »Kljub zaostreni situaciji na konvertibilnih tržiščih beležimo v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pri izvozu velike uspehe. K večjemu izvozu sta izdatno prispevala Gradiš in Jelovica z izvoznimi posli v Italiji in Iraku. Za Italijo je namenjenih 6.000 kubičnih metrov lesa in za Irak 4.000 kubičnih metrov, izvažajo pa skupaj z ostalimi kooperanti. Poleg LIP Bled in ZLIT Tržič, ki pomemben del svoje realizacije dosegata z izvozom, sta v prvem polletju izdatno povečala svoj izvoz tudi Alples Železniki in Tovarna celuloze s proizvodi, ki težko prodirajo na konkurenčnem svetovnem tržišču. Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj ne pospešujeta izvoza in sta ostala na lanskih izvoznih količinah zato, da bi zadovoljila potrebam domačega tržišča. V okviru sestavljene organizacije združenega dela GLG rešujemo vsa prizadevanja za pridobivanje deviz.« »Kako ie z naložbami lesarjev in gozdarjev?« »Investicijska vlaganja so se pri lesni industriji zmanjšala za 49 odstotkov, za gozdarstvo pa povečala za 74 odstotkov, v poprečju za vso sestavljeno organizacijo pa so nižja za 29 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Opazen ie velik padec naložb in bojimo se, da lesna industrija ne bo mogla »vzdržati« konkurenčne sposobnosti na tržišču. Le težko bodo uresničili srednjeročni program in le težko bodo uresničili tudi predvideni izvoz v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na področju gozdarstva so razmere boljše, kar je posledica dodat nega združevanja sredstev porabnikov lesne surovine. Gozdarji veliko več vlagajo v gozdne ceste v 1 nikacije, kajti na tem podn Gorenjskem še vedno procei jamo. J Nove naložbe so skrčen« članicah in le težko bodo nom naložb. Predvideva • novega mehaniziranega i__ Rečici, odprto pa ostaja bohinjske kotlovnice, s katero i hranili pri energiji, prav tako i rekonstrukcija obrata tržiškem ZLIT. Mnenja naložbe ne bi smele zmai je nesprejemljivo, da bi zaostajala.« »Kako so članice oraasriaacije - AšnU Jelovica, LIP Blsd, BLJT losa ia GG Kranj ia Bled J dosešeni dekedsh?« »Pri delitvi dohodka ugotav izredno disciplino,- povsod a bistveni poudarek akumulaciji' tavljamo, da je rast realnih dohodkov umirjena in r gorenjskim poprečjem v Vse članice so upoštevale družbenega dogovora o dohodka in so tako upra\„ povečanja, če se poslovni resi prihodnje ne bodo poslabšali osebni dohodki pa so v prejšnjim obdobjem nai jali v Alplesu. Por1 ugodnega delitvenega večja akumulacija, ki industriji višja za 54 gozdarstvu za 146 odstotke poprečju za sestavljeno on za 66 odstotkov. V lesni meL največji porast akumulacija lovici. Gozdarstvo je zaradi rasti dohodka več kot pod seg akumulacije predvsem GG Bled, kjer je za deset čana blagovna oddaja ob cen gozdnih asortimentov. Rezultati so v okviru Težje bo doseči le planirane ne izvozne rezultate, z izje vice in LIP Gradi«, ki večji za c i je izvoza planirata v dru? lovici leta. V drugi polovici k*< ne pričakujemo tako dinamičn*' cen in tudi ne izdatnega po*" blagovne oddaje.« T^TIK, 21. AVGUSTA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7.STRAN.G LAS zavetje v koči na Stolu _______co društvo Javornik-Koroška Bela obnavlja planinko koćo na Stolu - Prihodnje leto otvoritev prizidka akalo. Iskopali pa so v smeh, prej so da bedo kopali najmanj deset dni. Vaa ostala dela - prizidek koce je tik pod streho - amo opravili v testih dneh, delali pa smo po dvanajst ur na dan. Pri tem smo morali hiteti piadtssm v času, ho je vozil helikopter izleiksfpi letališča. j2 na 8toki so prvič zgradili leta ^U, nato je bila leta 1942 požgana. I^^asmakejn boju z Nemci so se jTS^i Cankarjevega bataljona umak-J**1*, padel je Jote Koder, Nemci pa jv onemoglem besu kočo požgali. ^Tta 1966 je bila otvoritev nove, *>sernove koče ns Stolu. v« leta Prešernovo kočo iT^staje Planinsko društvo Jsvor-JlJJ-Koroika Bela, ki poleg posto-32** M 8tol" »krbi ie za Staničev §V^n pod Triglavom, za kočo v Krmi V»3* Postavo v Javorniškem Rovtu. koče in domove so v zadnjih že obnovili, zdaj pa je očitno ^sla pretesna Prešernova koča, ki Juv zdaj obnavljajo. v°*° rax*irJsjo ob veliko prosto-dels prizadevnih javom i -»v, pri dostavi materiala jen je pomagal tudi helikopter ksjhlišktga sekretariata za notra-^^mneve. v^iMed tistimi, ki so na Stolu opra-ag^? prva in nujna začetna zidarska je bil poleg Franceta Tavčarja, 4*2** Kambiča, Franca Podlipnika, l%^ijs Legata, Joža Pristova in g^nca Pogačarja tudi dolgoletni ^\»^ Planinskega društva Ivan ^^kuuaako društvo Javornik-je odločilo zs koce zato, ker so dose-prsstmi občutno pretesni, js kila v koci le jedilnica in sshi, s prizidkom pa bodo •ske ia dve skupni lešišči, pa se bo tudi kuhinja, sms zaceli obnavljati le-palstje s pomočjo heUhop-U je vozil Štiri dni material is letališča Lesce do okoU 49 ton ma-tegs so skoraj prinesli na vrb Petra Papierja iz Za-ki tudi sicer oskrbuje i krsno in pijaco. Na konja stsatti po Idi kilogramov, "* kanji pa so bili aa vrhu Jtrskrst na dan. Do Zabreške se material pripeljali s so otovorili J in mnestjive konje. pri iskopu je bilo delo saj so planinci kopali bo prizidek še počakal, v naslednji poletni sezoni pa ga basno, kakor upamo, še odprli. Tako številnim aiasdneem - ob nedeljah jih pride tudi do Mi -ne ho treba prisesti na tleh ali si odpeti«* zunaj. Na Stola je večkrat selo slabo vreme ia ob številnem obisku planinci nimajo varnega sa vetja. Zato je prav, da se koša poveča, čeprav le za nekaj novih ležišč.« D. Sedej JN*od K Večno mladih« ^*8tol L. ^Sa^^ljsis — Večno mladi fantje K^ko ar imenuje rekreacijski klub ^dovljice — organizirajo letos že kbobod svojih članov na Stol. I bo v soboto, 29. avgusta in je ^.n osrednja akcija članov klu-'»knboh- kluba so domiselno iz-*i in večkrat povečani kuhinjski ^socki, ki jih izdelajo iz lem, utjo s planinskimi motivi in na izpišejo imena udeležencev podati. |Vko leto izdajo značko pohoda, novi član po obveznem krstu medaljo. Klub ima tudi svojo Po začetnem navdušenju je ostalo 200 članov, suboto se bodo zbrali na avto-postaji v Radovljici ob 5. uri Nato se bodo z osebnimi »ili odpeljali do Zabreške in od tam odšli na Stol. Za udeležencev pohoda ie Mjeno, po končanem pohodu družabni večer pri Turku na a. •lov - Zbiljsko jezero nudi razvedrila tudi ribičem, ki v vneto namakajo svoje trnke. *x*netek_Je z mostu v Smled-kjer se zaradi dobrega ulova zbere precej ribičev. — fr Lenkinih 99 let Kranjska gora - »Rada bi dočakala sto let,« ja dahnila Helena Jakelj iz Kranjskeg gore v soboto, 15. avgusta, ko je praznovala svoj 99. rojstni dan. Naj- starejša kranjskogorčanka se je rodila 15. avgusta leta 1662. »Včasih je bilo bolj skromno, toda veselo življenje,« je začela razpredati spomine na mlada leta Jakljeva mama ter nadaljevala: »Rodila sem se v Kranjski gori, nasproti današnjega hotela Slavec. Se se spominjam, kako je v dolino prisopihal prvi hlapon. Ko sem bila stara devet let, mi je mama rekla, naj se naučim pesmico, ki je imela 76 verzov. Najprej sem se upirala, potem sem se le naučila in še danes jo znam na pamet.« Smrinjekova Lenka se spominja, da so bili starši v njenih mladih letih bolj strogi in tudi na plese se ni veliko hodilo. V šoli je bila med najboljšimi učenci, najraje pa je imela zemljepis. 2e zelo mlada je Sla služit kruh v domači kraj, nato pa na Koroško. Tudi v Radovljici je bila za deklo. Alenka je rada obujala spomine na mlada leta. Se vedno je vsa živahna, čeprav bolj slabo vidi in je Še vedno krepkega zdravja. Tudi spomin ima Lenka Jakelj, častitljiva starka iz Kranjske gore, še zelo dober. Pravi, da bi še rada živela, saj ji ni bilo nikoli tako lepo v življenju kot ji je zdaj. A. Kerštan Spodnje Gorje — Trgovina v Spodnjih Gorjah ie bila v oskrbi žu*ln Kranj, TOZD Bled in zdi se, da ne bodo delali nove trgovine. Ta trgovski lokal ne ustreza več sanitarnim zahtevam, novo trgovino pa si prebivalci zelo želijo. Zdaj jo v Spodnjih Gorjah dela Špecerija Bled. - Foto: J. Ambrožič Tržič - Julka Semen si že dvajset let, odkar je v pokoju, preganja čas s kleklanjem. Pravi, da seje te spretnosti naučila doma, od sester, ko je bila stara deset let, vendar pozneje dolgo časa ni bilo pravega trenutka, da bi se klekljanju res posvetila. S kleklanjem si preganja dolgčas, saj od tega res ni mogoče živeti. Veliko je bilo umetni/, ki so šle v dvajsetih letih skozi njen roke, žal pa je klekljanje danes vse večja redkost. M. Fornazarič Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (88. zapis) Najbrž se je prejšnji zapis marsikomu videl močno suhoparen, saj je v glavnem le našteval, kaj je še treba opaziti na »Poti kulturne dediščine« v vaseh pod Stolom, kje vse se še velja ustaviti in kaj vse pogledati' natančneje. PESNIK ANTON MEDVED IN ANTON KKZNNIK Trebušnikova hčerka (iz njegovega prvega zakona) Marija Rotar, roj. Kržišnikova, mi je posredovala mično anekdoto o stiku njenega očeta s pesnikom Medvedom (ki je bil v onih letih kaplsn na Breznici). A nton Kržišnik »Trebušnik* MLAKARJEV »TREBUŠNIK« Za spremembo, za »razvedrilo in kratek čas« pa naj poskrbi tole kramljanje o slovitem Trehušniku, domačinu, Zirovničanu. Njegovo pravo ime je bilo Anton Kržišnik (rojen 6. jan. 1860, umrl 16. avg. 1925), šega v vzdevek »Tre-bušnik« mu je dal planinski pisatelj, . znan Šaljivec Janko M lakar. Janko Mlakar je v letih pred prvo svetovno vojno prihajal na počitnice , k brezniškemu župniku Potočniku in tako se je seznanil tudi z vaškim originalom, konjskim prekupčevalcem Antonom Kržišmkom, izjemno obilnim možakom. V višino je meril kar celih šest »čevljev« (t.j. približno 163cm), težak pa je bil 146 kg. No, to je že lepa »živa teža«! Tudi glavo je imel neki strašno veliko. Zanj so morali izdelati poseben klobuk. Trebuh je imel tak kot sod polovnjak. Noge pa so bile take, da bi slona nosile. V roki je imel tako moč, da bi tisti, ki bi ga Trebušnik udaril, potreboval le še mrliški ogled. Tak »sloves« je užival silak! Možakar je bil vseh muh poln, veder in dostopen za dobro šalo. »Hudomušni Janko«, kot so pravili pisatelju Janku Mlakarju ožji prijatelji, je Trebušnika zvabil celo na Triglav. No, s te mukepolne in smehabogate poti je nastala povest »Trebušnikova hoja na Triglav«. Knjigo je izdala Mohorjeva družba in jo razposlala svojim številnim udom (čez 80.000?). Vsa dežela se je potem hahljala Trebušnikovim dogodivščinam (kako se je »zbasal« v Aljažev stolp, se notri dobro nama-lical — potem pa ven ni mogel. Vsaj zlepa ne! Podobnih šegavih situacij je povest polna, a vendar je bil Mlakarjev humor nežaljiv). Izkušnja s prvo knjigo je Janka Mlakarja pripravila še do pisanja drugih povesti o Trehušniku (Kako se je Trebušnik vozil v Trst, Trebušnik na slovanskem jugu, Trebušnik na dunajski lovski razstavi idr.). Današnji rod sicer o Trehušniku dosti ne ve, minilo je v teh dneh pač že 56 let od njegove smrti. Pokopan je mož na brezniškem pokopališču, kjer ima ličen nagrobnik. Tudi Janko Mlakar je že med pokojnimi. Nekega večera je Medved obiskal Kržišnik a na njegovem domu v Žirovnici in beseda je dala besedo. Tudi kdo od njiju bo preje umrl, sta se vpraševala. No, tedaj pa se Medved domisli, da bo napisal pesem — za slovo ... Trebušnik o vi hčerki Mariji je naročil, naj brž prinese list papirja. In je kar narekoval: Komur preje se nasmeje blaga smrt, ve le Bog na nebu. A, Če Ti umrješ preje, pridem h Tvojemu pogrebu. Glasno v grob ne bodem plakat, motil bi tvoj sladki spanec. Daleč od ljudi bom čakal, da odide zadnji znanec. Tedaj šele se ti približam, se od tebe za vse čase ločim, z bledo roko grob prekrižam, z gorko solzo ga pomočim. GOSTILNA »TREBUŠNIK« No, spomin na nenavadnega moža, nekakega »bratranca« Martina Krpana, gotovo ne bo usahnil. Za to je poskrbela Ana Stenko, ki vodi sedaj gostilno Trebušnik v Žirovnici, v nekdanjem Kržišnik o ve m domu (p. d. pri Mu-leju). V posebni Trebušnikovi gostinski sobi visi na steni imenitna upodobitev Antona Kržišnika na konju. Moramo reči, da se gostilne pri Trehušniku drži dober sloves. Zato skrbi prijazna krčmarica. Torej ne bo prav nič odveč, da se vsaj za razvedrilo na Poti kulturne dediščine tud* tu vsaj za kratek čas pomu-dimo in spijemo kozarček dobre volje. Staremu Trehušniku v spomin ... Gostilna »Trebušnik* v Žirovnici O LASU. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 21. A Peš sva se odpravila v mesto. Ozke in strme ulice vodijo med hišami, ki so. postavljene na terase »izkopane v pobočje griča. V mestu je veliko bazenov, ki so bolj podobni mlakam. Ljudje v njih kljub umazani vodi perejo perilo. Kale, da je današnji dan namenjen pranju. Skoraj pred vsako hišo čepi ženska in v majhnem čebru menca perilo. Oprano perilo potem splakujeio v velikih bazenih ali pa pri pipah. Pip s čisto vodo je po vsem mestu dovolj. Ob njih je posebej živahno. Gruče žensk pranje popestrijo s klepetanjem in prodajanjem zijal. Prav na vrhu griča stoji večja stupa. Ob njej sva videla zanimivo šolo. Vsak razred, oziroma skupina otrok (je v svoji hišici. Vse tri majhne stavbe so enako zgrajene. Eno steno imajo zidano, drugi dve pa sta napravljeni iz lesenih letev tako, da dajeta videz velike mreže. Učitelji razlagajo pred tablo ali pa sredi razreda berejo iz knjige. Otroci eni poslušajo, drugi se pretepajo, tretji se režijo, nekateri pa pasejo firbca. Pravkar je namreč na ogled stupe prišla skupina turistov. Okrog stupe se sušijo velike pole riževega papirja, ki se blešči v opoldanskem soncu. Nszaj grede sva odkrila cesto, ki pelje od prvih hiš na krožno cesto in naprej v Kathmandu. Po kosilu v Kathmandu guest house sva s Pavlom odšla na pošto. Vožnja skozi bazar je postala nevarna. Otroci po mestu so se izmislili nove igrice. Mimoidoče obrneta vajo z balončki, napolnjenimi z vodo. Taka bombica te kar pošteno zmoči, voda v njej pa običajno še smrdi. Čopek je včeraj eno dobil v glavo. Kar pihal je od jeze in nemoči. Nevarnost običajno grozi iz oken višjih nadstropij, izza vogalov ali pa iz streh,na katerih so terase. Tokrat sem imel zopet srečo. Dva mala ostrostrelca sta me naenkrat vzela na muho. Prvi balonček je priletel tako blizu moje glave, da me je posnel po bradi, drugi pa,je rekel Pavel, da me je zgrešil prav tako le za las. Na pošti sem se postavil na začelje dolge kolone pred okencem, kjer prodajajo znamke. Po dolgem čakanju sem hotel kupiti triinpetdeset znamk. V tako velikih količinah jih dobite v zgradbi tam in tam, mi je vljudno povedal uradnik. Skozi labirint hodnikov sem se prebil do sobe z znamkami v večjih količinah. Eden od uradnikov je glasno smrčal naslonjen na mizo. Drugi se je leno obračal pred ogromno blagajno polno znamk. Pod nos mi je pomolil d ve poli znamk. Na vsaki poli jih je bilo petdeset. Skoraj sem iz druge pole že odtrgal tri znamke, ko me je možakar grobo zaustavil: samo celo pol o ali pa nič! Tako sem odšel s petdesetimi znamkami zopet na začelje dolge vrste pred majhnim okencem. Jezil se nisem preveč, saj sem vajen podobnih scen iz domačih pošt. Dok se je po tednu dni lenarjenja in pohajkovanja po mestu odločil, da temu napravi konec. Za popoldne je napovedal steptest. Pripravil je pol metra visoko klopco. Nanjo smo stopah gor in dol, ena sekunda gor, druga dol in to pet minut. Prvemu je dajal ritem Ivč tako, da je s kamnom tolkel po klopci. Po petih minutah je bil on skoraj bolj utrujen kot testiranec. Pred in po testiranju je Dok meril srčni utrip. Test bo izvedel še v bazi, da bo videl kakšen vpliv ima višina na organizem. Po sedmih dneh bivanja v Kathmanduju sem si zapisal v dnevnik: »Nobenih šans ni, da bi danes leteli. ... Počasi postajam vedno bolj top za vse okrog sebe. Skušam misliti na nič, da bi čas hitreje mineval. Včasih me v mislih zanese k Mariji in Katarini. Kaj vse bi dal, da bi te prazne dneve še lahko preživeli skupaj.« S Petrom in Pavlom smo se vračali s kosila. Zavili smo v trgovino s tibetanskimi starinami. Prodajalka je bila mlada Tibetanka v lepi modri obleki, kakršne pač nosijo Tibetanke. Zadržali smo se precej časa. Kupili nismo ničesar, čeprav smo pretaknili vso trgovino. Važno je bilo, da je šel čas naprej. ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE Kip boga Ha nama na. Obraz ima zakrit pred pogledi navadnih Zemljanov. Naveličan postopanja po bazarju sem se napotil v staro kraljevo palačo. Ob vhodu je velik kip boga Hanumana. Obraz ima zakrit, ker je po verovanju tako grd, da bo vsakdo, ki bi ga videl,takoj umrl. Pri vratarju sem plačal pet rupij vstopnine. Napotili so me v muzej, ki je posvečen dedu sedanjega kralja Birendre. Vse številne slike in predmeti v muzeju spominjajo na njegovo življenje. Z navideznim zanimanjem sem hodil iz sobe v sobo. Nekje na sredi se mi je pridružil domačin. Hodil je za mano in mi pri vsaki sliki ali predmetu dajal pripombe, čeprav je bilo vse to napisano pod slikami. Potem, ko se nisem zmenil zanj,je razočaran odšel. Verjetno si je obetal bakšiš. Že precej pred koncem so me začeli preganjati, češ da zapirajo. Kar vesel sem bil, da sem lahko hitro odšel. Po zavitih hodnikih sem prišel skupaj z dvema turistoma v veliko pagodo. Po ozkih stopnicah in lesenih odrih smo se vzpenjali navzgor. Pagoda je tempelj z več strehami, ki se manjšajo od spodaj navzgor. Stene so lesene. V vsakem nadstropju so okna,skozi katera je lep pogled na mesto. Na robu streh so številni zvončki, ki pozvanjajo ob vsakem vetru. Z vrha pagode sem opazoval sončni zahod. Že skoraj v mraku sem se spuščal po stopnicah navzdol. Dok je doma eden izmed številnih privržencev teka. Trenira vsak dan in se udeležuje množičnih tekov ter maratonov. Zato se je v Kathmanduju po več dneh aktivnosti slabo počutil in ni bil edini. Predlagali smo Alešu izlet na enega od hribov v okolici kathman-dujske kotline. Odločili smo se za vrh, visok kot naša Skrlatica. Leži severno od mesta nad Budhanilkanto. Do tja smo se navsezgodaj zjutraj pripeljali z majhnim avtobusom. Zagnali smo se naravnost v breg, ne da bi kaj dosti pazili na to, kje gre prava pot. Ker sem se preoblekel v kratke hlače in majico, sem zaostal. Ujel sem,le Ivča, Doka in Vanjo, potem, ko sem se v goščavi nekajkrat izgubil. Na basu, to je počivališče, smo pili čaj. Tu čez iz Kathmanduja poteka nosaška pot na sever. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren PETA KOLONA NA POHODU Po odhodu Janka, Marka in Toma iz Zeleniške koče je le-ta posebno ko so odšli še ostali domači turisti. V koči je ostala izbrana nemčurjev, sama in nemotena. Miza je bila v hipu obložena z vsemi tami. Bilo je jedače in pijače, kolikor si jo hotel, saj sta vse to še prihodom pripravila Erika in Hans. Oskrbnik koče Toni je svoj jezik spremenil v nemškega. Družba štirih turistov iz onkraj ji meje si je polnila svoje želodce s kranjskimi klobasami iz zalivali s shvovko in pivom. Helmut je ob vsem tem objemal poleg Eriko, čeprav ni bila lepa in tudi dekliška leta so bila davno mi začetki pretirane razigranosti in začetek pijanosti so se pričeli _ kotu sedeče družbe. Edino Pric, ki je bil še nekoliko priseben,je pogledoval na svojo ročno uro. Pričakovali so še dva njihove »branže«, ampak ta dva drugačna lisjaka. Tam pod ostrimi vrhovi Mož sta sedela prekrita v ruševja in z daljnogledom že več ur ogledovala premikajoče se pred Zeleniško kočo in odhajajoče turiste. Videla sta tudi, kako so Erika, Helmut, Fric in ostali rokovali in objemali pred kočo. »Zakaj bi se kompromitirala, če ni potrebno?« je pripomnil Kazi i\ senic svojemu kolegu, ki je sedel poleg njega in vlekel debelo cigaro.' malo počakajva, da oddidejo zadnji domači turisti.« Kari je bil vplivni gospod in veljak velike železarske industrije.' mači turisti, večina delavci iz te tovarne, katerih gotovo ne manjkal ostalimi turisti, ga lahko poznajo v zanju ne preveč priljubljeni dal Mogoče so med temi delavci tudi komunisti, kaj veš, se je Kari sam pni spraševal. Kari je skozi daljnogled večkrat videl nervoznega Frica, kis pojavljal med vrati koče in pogledoval pod vrhove Mož in sedla Si vrha. Ko je bila okolica koče že skoraj čista turistov ob m mraku, sta Kari in njegov pajdaš oprtala nahrbtnike in se gostega ruševja ter prečkala jaso, na sosednji plaz in se spustila po vse do kraja. Kakih deset korakov pred njima se je trop gamsov strme stene Mož. Odrevenela sta od strahu in obstala brez besed. _ prvi prišel do besede in preklel gamse, kot bi bili oni krivi, če se je Kadi hudo prestrašil. Karla je v resnici prestrašila njegova slaba vest, ker i dobro zavedal, da nekaj ne dela prav. Kari se ni bal oblasti ali mož če bi ga legitimirali tu na avstrijsko-jugoslovanski meji, bolj se delavcev^med katerimi ni bil kdove kako priljubljen. Previdno in počasi sta stopala po komaj vidni stezi ter se bližala I Ko sta prečkala dvorišče, sta zaslišala melodijo znane pesmi Marlen ...«, glasovi niso bili ubrani kot bi morali biti. Sicer pa jih motilo. Hrupno sta vstopila v gostinsko sobo ter polglasno pozdrai »Heil«, obenem pa se je Kari pri stiskanju in podajanju rok prepriče*. opravičeval majhni zamudi z izgovorom, da je pozno prišel s službene | in da prej skoraj ni mogel priti. »Schon gut, schon gut,« jih je pomirjeval Fric in že vlekel še dva \ od sosednje mize. Kari je predstavljal svojega spremljevalca J« človečka blizu petdesetih, obenem pa govoričil o svoji ženi kot prikupni in o hčerki Beatici, ki bo kmalu godna za ženitev. Erika se je otresla Helmutove roke, ki jo je stiskala okrog vrai prestavila ob tem pa poželjivo vrgla oči na postavnega Karla. Dan se je spre vrgel v močan mrak, tako da je bila družba tam sobe že težko zaznavna. Oskrbnik koče, Toni, je prižgal na stropu petrolejko, zaprl gostinska in vhodna vrata in tako je ta družba sama in nemotena. Družba je bila veselo razpoložena in prilič vplivom alkohola. K družbi je prisedel tudi oskrbnik. Mahoma je „ tišina. Obrazi družbe so se zresnili, le Helmutov srk je bil slišen, nagnil in spil kozarec piva. Fric je pričel govoriti polglasno, kot bi se nekoga bal, le Helmuti ostala dva iz onkraj meje so ostali brezbrižni, saj so bili o tem, kar rava povedati Fric, že poučeni, ostali pa so disciplinirano mirno pričakovali kaj bo povedal Fric. Fric pa ni dal nobenih navodil kot so vsi pričakovali, ker je že r ugotovil, da pred tako razigrano in pijano družbo skoraj nima smisla", riti in je svoj govor prihranil za naslednje jutro. Vse navzoče je pozdravil kot prijatelje in jim zaželel kar najbolj vesel večer, da ga si prežive kot veliki ljubitelji planin in da zalijejo dobre sosedske odnose 1 planinci, ki ne poznajo umetno začrtanih meja. Dvignil je čašo z napi«' »na zdravje«. Vsi so se zasmejali, da tako dobro obvlada slovenščina sam Fric se je smejal svoji posrečeni slovenski besedi. Nagnili so čaše is J izpraznili do dna, nato pa so posedli še bolj razigrani. Fric se je nagnil k oskrbniku Toniju in mu nekaj šepnil na uho. Tc_ odšel skozi vrata in se vrnil z dvema litroma vina in devetimi kozarci! pladnju. Fric je nalil osebno vseh devet kozarcev, dvignil svojo čašo in | glasno nazdravil: BRANKO BABIC 29 NA KOZARI Tako so ti otroci ostali pri družinah, ki so jih posvojile. Bili so primeri, ko se je pri nekaterih otrocih, potem ko so odrasli, v podzavesti vzbudil kak odsev otroštva, spomin na neki dogodek, nekdanji dom, in ko so naprej raziskovali in sledili tem drobcem, so odkrili svoj izvor, kraj rojstva, svoje starše, od katerih pa so mnogi umrli v tistih tragičnih dogodkih. Srečanje na Paležu Pod vtisom vseh teh dogodkov ie potekalo prvo srečanje preživelih borcev velike kozarske ofenzive na Paležu. V veselje, da smo spet skupaj in da je Kozara zopet v naših rokah, se je prepletala bolečina za padlimi tovariši, za odgnanimi v koncentracijska taborišča, za po-žganimi in oropanimi domovi. Toda to niso bili občutki nemoči, obžalovanja ali razmišljanja, če niso bile morebiti žrtve prevelike, ali če so bile primerne glede na zastavljene cilje. Preživeli borci v tistih trenutkih v sebi niso premie-vali vsega tega. V njihovih srcih je tlela velika bolečina za padlimi tovariši, hkrati pa jeklena odločnost, da je pred njimi ena sama pot: nadaljevati boj do konca, kjub žrtvam, ki jih je terjala osvobodilna vojna. Kljub temu, da je bila tedaj nacistična zver pred Moskvo in da se je obkoljeni Leningrad bojeval na življenje in smrt, ter da so se Hitlerjeve armade podile proti Sta-lingradu, kljub vsemu temu ni bilo nikakršnega omahovanja. Vera v zmago protifašističnih sil velike zavezniške koalicije ter v pravilnost začetega boja tudi za ceno največjih žrtev je bila trdno zasidrana v ' zavesti borcev. Palež se dviga na skrajnem zahodnem robu kozarskih gozdnatih vrhov, hribov in gričev, ki jih je polno, in katerih imena sem si vedno težko zapomnil. Na južnem delu je Palež dokaj odprt. Redek Sozd na vrhu je odpiral pogled na Lnežpolje, ki se razteza vse do Bosanske Dubice, do katere je približno dvajset kilometrov zračne razdalje. Takoj pod vrhom je bilo nekaj hiš, malo dlje pa vasi, raztresene po gričih, ki so proti Bosanski Dubici vedno nižji in vse bolj ob- ljudeni, dokler se ne spustijo v ravnico reke Une in tam, ob njenem desnem bregu leži Bosanska Dubi-ca. Tod je od nekdaj živelo temperamentno in junaško ljudstvo s svobodoljubnimi težnjami, ki niso nikoli zamrle. Če je človek stal na robu Paleža in gledal na Knežpolje, je lahko slišal glasove ljudi, ropotanje voz in vpitje gospodarjev, ki so uravnavali delo in življenje na svojih domačijah. Življenje je tako rekoč žuborelo po Knežpolju, saj so bili vaščani glasni in živahni. Ko pa smo bili tedaj zbrani na Paležu in smo zrli na Knežpolje, ni bilo od tam slišati žive duše, ne mukanja krav ne kokošjega kokodakanja. Grobna tišina ie vladala nad vasmi. Nikjer nobenega življenja. Ta tišina je legla na ves kraj kot mora. Bil je vroč avgustovski dan. Polje, ki je tisto leto bogato obrodilo, je željno čakalo človeških rok, da bi obrale sadove, ki jih je ponujalo. Takšne turobne misli in občutki so nas obhajali, ko smo molče zrli v z vrha Paleža na prazno in zapuščeno Knežpolje. Med nami je zavladal molk, vsi smo isto mislili in občutili. In mislili smo na to čudovito ljudstvo, ki so ga barbarsko odgnali od svojih domov in ga raz tepli po ustaških koncentracijskih taboriščih, na prisilno delo v tuje dežele, kjer so ga gestapovski in ustaški krvniki nečloveško mučili in ubijali. Kaj so tedaj naša srca čutila drugega kot mržnjo, iz katere se je izvila obljuba, da se bomo maščevali in nadaljevali boj do uničenja vseh fašističnih krvnikov, njihovih plačancev in vseh tistih, ki so jim kakorkoli omogočili to morijo. Hkrati pa da bomo storili vse, da se nikoli več ne povrnejo časi, ki bi ogrozili našo svobodo in izničili pridobitve tega boja. Takšno je bilo torej naše razpoloženje in vzdušje na Poležu tistega dne, 19. avgusta 1942. Tedaj smo se zbrali, da bi proslavili snidenje po težki sovražnikovi ofenzivi, se prešteli in dogovorili za nadaljnje naloge. Četudi okrnjen zaradi velikih izgub in odhoda dveh bataljonov v II. krajiško brigado, je bil 2. krajiški (kozarski) odred zopet na svojem mestu. Dobra polovica borcev je padla (1900, vštevši tudi pobite ranjence) med njimi so bili sijajni komunisti, komandanti in politični komisarji, borci, nepozabni junaki herojskega ljudstva Podkozarja. Spomin na njih je za vedno ostal v »naših srcih. Intendanti in kuharji so nam glede na tedanje okoliščine pripravili kar dobro in obilno »pojedino«. Ko smo se nagledali, porazgovorili in nahranili, je Josip Mažar-Soša, ki je prevzel poveljstvo odreda, za ukazal zbor. Postrojili smo se. Soša je opravil pregled enot, pregledal razvrstitev v četah in bataljonih, imenoval komandirje in komandante ter politkomisarje v posameznih enotah. BiH smo organizirana vojska, ki se je -kasneje formirala v 5. kozarsko' gado, ki je takoj po ustanovitvi] stala udarna. Ta brigada je op" la slavno borbeno pot preko Bosne in Srbije, borila pa se je i na s nemški fronti. Svojo pot je I čala v sklepnih operacijah 13. ■ 1945 v Celju. Prešla je več kilometrov in se neprestano * ter preganjala okupatorja iz vine. Dne 26. maja 1945 je za la Celje in se preko Zagreba v Bosansko Dubico, v svoj d, kraj, od koder je meseca okt 1942 krenila na svojo dolgo pot' brigada je bila v celoti motoroV na. Po skoraj triletnih bojih # na svoji Kozari odpočila. T«""-5. kozarska brigada pa še ni ustanovljena, tako da je zbor Paležu še vedno predstavlja] -2. krajiški (kozarski) NOP o Toda vrnimo se v Palež. Po i kem nagovoru in povelju »v komandanta Šoše je sledil del srečanja. Najprej so bi slušali referat o vojnem in , nem položaju doma in po _ temu je sledil kratek oris velik« I zarske ofenzive in nato d<— bodočih konkretnih nalogi da. Ko je to bilo opravljeno, atl na neki panj povzpel Skender K'< le novic, član propagandnega osWj ka v štabu odreda in kulturni de* j vec ter književnik. Bil je visok *j koščen in ko se je ns panju tfr\ nal, je bil videti še enkrat v*5N 21. AVGUSTA 1981 ŠPORT IN REKREACIJA 9.STRAN G LAS o dela je bilo opravljeno pri montaži plošče, ki bo ena od najkvalitet-h. V to ploščo je . vgrajenih 24 km cevi. Preizkusili so jo že in na njej i niso • nobenih napak. tališče v Savskem logu kmalu ^red ■5*UW- V«Mk trideset sga »jsaa obiske ovaJei 1- ično grajeno stav- 'IZ ■dpris svata vrate. V njem dsiavci « mtajinul deti pri iasrsdnji drsa ■tati o I up i taji UMtM pokrite hače v Savskem loga ss je rodila I- V Uoi leta to Kranjčani lokali kako Pilil iIj okooMoaltao zgre-ai pitrilnl objekt. Narejen* je > anahza in detai so je odgovor, d« kaenstaaeija z drsališčem DraaMsče rabi nuare« aa »tai hm saji >• teko grajen, ta je lahko akladi-kta pa jo tata tenko prootoro, do se p" *w Igro s toge, asssenjen po bo »■»■ifcatlBialM prii sdfcliem ia se-■jimill Z vita tesni nameni pri bi nlba paiklilMai jo to rea U to vaeetraaeko ohatB. Kar naa ■tataanke teaave.v letata jem letu • ras tako, kot bi morati biti. Pri " odpovsdsti marsika-Bo al cer ie bolj je, ta ae bedo občani labko drsali to konec oktobra loooaatoa. Strojas oproaia je Le nekaj del jih pri te« le ki je ena od najk vali jea » UM kvasa ntalh metrov po vrtine Jo le to nekaj obrobnih del. Tadi tritonae a 1M0 aedcdn ao v isdsisvi Prva ftaa Izgradnje drsališča je v zaključni fant Elektrotehnično podjetje je prevzelo deta la taaoval roki jih ae postijo. Ni bojani, da pri teb zadnjih delih ae bi napeli ia rekreativno drmanje ae bo pričelo kot ezno to oznanili. Celotni objekt je devetdeset odet etno ie zgrajen. Tadi Gradbinec je tinti, ki bo pnzaagal, da bo dreafJUe odprto do načrtovanega roka. fb■datia sa ta prepotreben zimsko-re-kra se tiski objekt ao ae združevala. Kar petintrideset erganizarij sdratoBega dela v Kranja je prispevalo k tej gradnji. Tako je kar devetdeset odstotkov delavcev v občini prispevalo svoj dele«. Pri tem združevanju je le ena delovna organizacija odpovedala' Drsanje je ena od najcenejših oblik ipei tat rekreacije. Kes je sicer, da je obratovanje takega objekta drago, veadar bodo labko vsi ljubitelji te rekreacije pri iti na svoj račun. Toda v Sloveniji se bo treba krepko domeniti, da bi v vseh slovenskih občinah, v katerih so drsališča, vsako leto eden od ajik odpri ledeno ploskev ie avgusta, dragi pa pozneje. Tako bi odpadlo precej sredstev za obratovanje. Pri tem se odpira novo vprašanje. Ali ne bi bilo asaotrno iskoristiti odvečno vodo, ki prihaia is drsališča, ss zimski basen. V neposredni bitttai tega objekta bi se lahko zgradil novi zimski olimpijski basen. D. Humer i w? ttni klub Preddvor je ob dnevu graničarjev na Jezerskem pripravil ~Mi ženski rokometni turnir. Zmagale so igralke labinskega Rudarja, za prvo mesto namesto pokale dobile torto v obliki rokometnega igrišča. Ogrado je prispevala jezerska Kazina - Foto: D. Humer Nogomet Težaven razpored na startu *omet Vratni red: 1. Rudar (Labin), 2. Olimpija (Ljubljana), $. Potisje, 4. Preddvor. Najboljša strelka turnirje je bila Gsliče-va. Na obeh tekmah je dals dvajset zadet- tprave Iplesa 'A LOKA - RtaoBBOtniice i Železnikov sa pripravljajo sa v I. r kov. -dh ah priprav ao s Petfejoaa iz *—s igraje s Rudarjem iz Labina •v, r asaaHo pa s ishumstnim ■ Velenje ob deseti uri. Vse »♦ športni hali Poden v Skorji OB PRAZNIKU , *0 - Rokometni klub Pred-, Mvu graničarjev pripravil na T* kralastni tonski rokometni i* baa turnirju so nastopila mo-Potisja, Ljubljane in Predigro so pokazale mlade igralke - Radarja, ki so v borbi sa prvo »r*i Useav premagale ljubljansko Prmd tekmo so so igralke z eno ' ■o*kom poklonile rokometnemu .* sodnika Krenur-Preddvorčanke To niso imele sreče. Pozna se jim, *■*■ ariprav. Kljub temu pa ao _1 ***MJucu igro. Prod startom v ??*»' bgi, start je IS. septembra, ae \f Vtaao ""P*"-**** novo prvenetve- : Potisje, 17:14 (8:t), Pred-i J K-lg (7:11). Preddvor : :§), Radar : Olimpija Ig: 14 KOLESARSKI MARATON KRANJ - Športno društvo J a kop 8tucin Hrastje-Preba-ćevo bo v nedeljo na progi Prebeeevo, Kranj, Preddvor, Visoko, Cerklje, Komenda, Moste, Kamnik, Mengeš, Vodice in Prebaćevo organiziralo kolesarski maraton. Start bo ob 8. uri. Proga ie dolga 160 kilometrov. Moški bodo progo prevozili dvakrat, ienske pa enkrat. Maraton iteje tudi za lovoriko »Kaveljc-Korenina«. Vsi. ki bodo v predpisanem roku, do 15. ure, prisil na cilj, bodo dobili lepe kolajne in diplome. Startni na je 100 dinarjev. Pismene prijave: SD Jakob Stucin, «4000 Kranj, H rastje P rila ve bodo sprejemali se v nedeljo do 7.30 na startnem mestu. Proga ni preveč zahtevna in jo lahko prekolesari vsak. -dh KRANJ - V nedeljo bodo oživela nogometna igrišča po vsej Sloveniji. Kranjski Triglav bo novo tekmovalno sezono v 14-tlanski slovenski nogometni ligi pričel a tekmo proti bivšemu dragoligata Maribora, ki so ga zaradi znane nogometne sfere izključili ic lige. Nasploh imajo Tri-gin vani aa začetku jesenskega dela izredno težaven razpored tekem. V prvih •tirih kolih trikrat gostujejo (pri Mariboru, Muri in Kopru), dočbn v drugem kolu prihaja v goste ns stadion Stanka Mlakarja lanskoletni republiški prvsk iz Samrtnoga. Ce bodo fantje psihično in fizično vzdržali na startu, potem lahko pričakujemo v nadaljevanju dobre igre in šolnino uvrstitev. 8 pripravami na novo sezono so nogometaši Triglava pričeli to. julija. Med tem časom so odigrali test trening tekem. Udeležba na pripravah je bila kljub letnim dopustom zadovoljiva, četudi trener Koban ni imel motnosti, ds bi se ekipa uigravala v popolni postavi. Barve T riga Iva bodo v letošnjem prvenstvu branili Belančić Z., Ceaen, Mujič, Krton, Legat, Mrak, Paajeta, Pavlin, Bradesko, Pire, Korenjak, Rozman, Hafner, RadossvHević, Valsnt, Moki«, Krnic. Kordei, štula r. Beton, Dulic, Brezar, Z boga r in Matiačic, medtem ko sta G ros ia Tkalec poškodovana. Osrednji problem, ki tuli klubsko vodstvo, so pičla denarna sredstva. Denar, ki ga dobi klub zs dejavnost četrte in pete selekcije, eo odločno premalo za tako drago in naporno tekmovanje. Klub zato pričakuje vsestransko pomoč od kranjskih športnih organizacij. Igralci so pred prvenstvom polni optimizma in so pripravljeni braniti ugled kranjskega nogometaš R.Gros ZMAGA ZA DOMAČINE GODB8IČ - Domače Športno društvo Kondor je bilo ob koncu tedna organizstor tradicionalnega nogometnega turnirja zs pokal Godoiičs. Ns turnirju so nastopili poleg domačinov ie nogometaši iz Gorenje vasi, Reteč in ekipa Poleta iz Sv. Duha. Po zelo dobri in požrtvovalni igri so slavili nogometaši Kondorja. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Kos (NK Reteče), najboljša strelca a po tremi doseženimi goli ps s tu bila Hafner in Pintar (oba Kondor). Sodniška trojka Benkič, Krajnik in Jugovic je odlično opravila svoje delo. Turnir ei je ob lepem vremenu ogledalo preko dvesto gledalcev. Rezultati: Kondor : Gorenja vas 5:2, Reteče : Polet 7:6 (po streljanju enajstmetrovk); za 1. mesto - Kondor : Reteče 2:1, zs 3. mesto — Polet: Gorenje vas 2:1. Vrstni red: 1. Kondor Godeiič, 2. Reteče, 3. Polet Sv. duh, 4. Gorenje vss. J. Starman POKAL NOGOMETAŠEM SAVE LESCE — Nogometaši kranjske Ssve so zmagovalci tradicionalnega 15. turnirja, ki Si vsako leto prirejajo prizadevni člani K Lesce v spomin na svojega nekdanjega člana 8 ta ne ta Peres. Ns turnirja so merili moči ie nogometaši Jesenic, Nakla, finalista letošnjega tekmovanja za pokal maršala Tita na področju Slovenije, in Lesčsni. Prehodni pokal je make presenetljivo, a po prikazani igri povsem zasluzeno, osvojila rekreativna ekips Ssve iz Kranja, ki je na finalni tekmi bila boljša od člana 8NL-zahod ekipe Jesenic. Pokrovitelj turnirja je bil občinski odbor ZZB Radovljica. REZULTATI: Lesce : Sava 0:1 (0:0), Naklo : Jesenice 1:5 (1:0), zs tretje mesto: Lesce : Nsklo 1:2 (0:1). za prvo mesto: Jesenice : Ssvs 1:2 (0:0). Vratni red: 1. Ssve, 2. Jesenice, 3. Nsklo, 4. Lesce. , Konjeniške dirke v Lescah LESCE - Konjeniški klub Triglav Bled organizira v nedeljo, SS. avgusta aa hipodromu pod Lescami vsakoletne konjeniške dirke ob 14.M. Nastopilo bo M konj iz VSOb slovenskih konjeniških klubov in iz Hrvatske, tako da se obeta zares lepo in snnlmivo konjeniško tekmovanje. Clssi Konjeniškega kluba Triglav Bled, ki šteje okoli 1M členov, so s prostovoljnim delom zgradili te konjeniško stezo aa hipodroma pod Lescami, pred nedavnim pa eo postavili tadi izredno kepo bru-nnrco, v kateri so klubski prostori. V prihodnjih krtih ns mera rajo zgraditi te hleva, tako, ds ss bodo to boljo lahko ukvarjali z jahanjem pesd»esai turističnim. Letos so v Lescah ishtl-'"" zelo lep obisk in ponašalo se je, do je zo turistično jahanje mod turisti izredno veliko zaniszsnja. N, a i drli t*-' prireditvi, ki bo nedvomno sterilne tata turiste z Bleda In okolice, bodo galoptae dirka, natopili pa bodo tadi konji i« kluba Kreenberg v Dinaislsh, haflingi. Razen tega se obeta nastop flja- kaH*V DS. r V športu nastopajo skupine Sport je v doživljanju napora, uspeha ali neuspeha vsem razami ji v, je močno gibanje našega čaaa, ki se mu bolj sli mnnj dejavno posvečajo milijonske množice. Zaradi toga se temu pojavu obrača tudi veds o ravnanju, delovanju, manjših in večjih Športnih mostov in o značilnosti vedenje športnega gtedsHiPS. To je nova panoga — socialna psihologija sporta, ki utira nova spoznanja in odkriva zakonitosti športa kot vadisča ia gietahsčs, proučuje umika-noet ia športno gibanje množic, prodira v praktično življenje na tem področju. V športnem ude lat« oranju podobno, kot na dragih področjih gre sa medsebojne odnose med posamezniki, skupinami, sa ozračje v športnem društvu in v moštvih. Gre zs enotnost, enovi-tost, udarno moč, zs moralno trdnost in drago odločilne vrline športnih moštev. Pomembna je raven medeehnjnegn sodelovanja, stopnja privlačnosti in odbojnosti ased posamezniki. Dobro je poznati usmorjenosl osebnosti trenerjev, učiteljev, športnikov in ugotoviti kdo oblikuje duh športnega moštva, ki se kate v dobrem razpoloženju in v delovni vnemi, ko se posamezniki podrejajo skupnim ciljem, jih usmerjajo podobni nagibi in skupna želja po uspe- Ozračje skupin morajo poznati učitelji in trenerji, da bi spodbudili vadbeno in tekmovalno vnemo in se pri tem oprli ns vnete, delovne učence in športnike, ki potegnejo zs seboj ravnodušne in mlačne. Vsako skupino in skupinico odlikuje posebna omika, jezik sporazumevanja in razsnere,v katerih »ivi in se udajstvaje. Čustveno - emocionalno vedenje, ki spremlja treniranje, je izrazito na tekmovanjih. V življenju vaškega kolektiva in športnega moštva se razumno in čustveno vedenje tesno povezujeta. Dobro je vedeti in predvidevati, kdaj ee uveljavlja več pernati in v kaksnib okoliščinah se oglaša prikrita notranja energija, čudovita moč -potencial moštva, njegove sedanje in pri h od ne ssoinosti, ki se uresničujejo po moralnih družbenih normah in načelih. Čustvena moč mora biti pravilno uameriena. vedenje pa zrelo in nadzorovano. Tadi v športni igri se kažejo znani dejavniki, simpatija in antipatija, ki določata trdnost moštva in njegovo čustveno oizračje. Izvedenci z novimi spoznanji skutajo pomaga ti praksi, spremeniti ravnanje, izboljšati način dela trenerjev, učiteljev, propagandi eto v, poročevalcev in organizatorjev. Pri vadbi in treningu mora prevladovati športno delovno ozračje, na nastopih tekmovalno, pri športnem razvedrilu sli rekreaciji pa zabavno, razvedrilno in sprostil no. Ozračju dajejo ton z Ustnim zgledom, močno osebnostjo, učitelji in trenerji, ki so usmerjevalci skupne volje, misli in akcije, razvijajo življenjsko pomembne lastnosti, moralne vrline in dobre medsebojne odnose. •Jože Ažman Žiri — Na Breznici nad Žirmi so člani in tekmovalci domačega Avtomoto društva sami zgradili motokros progo. Na njej bodo v nedeljo, 30. avgusta pripravili motokros tekmo za republiško prvenstvo v kategorijah 50, 125 in 250 ccm. Tekma se bo začela ob 13. uri. Dostop do Breznice je možen z avtomobilom iz Žirov, lahko pa se do Breznice odpravite peš, saj je vas precej visoko v hribih in je ravno prav oddaljena od Žirov, da bo izlet pri je ten. (lb) « ► * < * i « I « « e ■■■ * Karting ima svoje privržence tudi na Gorenjskem. i. t< K rt n ** U *titki> V. 4* K »•' ••' i<- U « Trzi* - Ob letošnjem prazniku občine Tržič se je immuti teden, zvrstilo niz športnih prireditev. Zanimivi so bili boji v streljanju, plavanju šahu, kegljanju, rokometu, nogometu, veliko občanov je pritegnil tudi sobotni nočni tek po ulicah Tržiča; naš posnetek pa je z balinišča na Ravnah, kjer seje pomerilo pet ekip: tržiški invalidi, člani združenja 5 avgust Tržič, gostje iz Radovljice, Kranja in z Jesenic. - Foto H. Jelovčan Avtomoto šport ZA NAGRADO PTUJA V KARTINGU PTUJ - V nedeljo, SS. avgusta, ob 14. uri bo aa kartodromu v Hsjdossh pri Ptuju inednsrodne dirka ss nagi ado Ptuja v kategorijah 100 ccm in 1S5 ccm. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil četveroboj državnih reprezentanc Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske ia Jugoslavije, bo letošnje tekmovanje v obeh razredih odprtega tipa. Do sadaj je prijavljenih 45 karti sto v ie Avstrije, Zvezne i tip nh like Nemčije, Češkoslovaške, Grčije, Madžarske in Jugoslavije. Organizatorji pričakujejo, da ee bo dirke udeležilo kar največ tekmovalcev is naših klubov. Prireditev je v počastitev občinskega praznika Ptuja, pokrovitelj je delovna organizacija t Agi s«, organizatorji pa izkušeni športni delevci AMD Ptuj. Ze nagrado Ptuja, bosta letos podeljeni etnografski znamenitosti Ptuja v naravni velikosti — k uren to vi maski. Nsj ns koncu te omenimo, ds se je karting pričal dobro razvijati tudi na Gorenjskem. V državnem prvenstvu dokaj uspešno nastopata S sadi Jakopič (AMD Bled) v kategoriji 00 ccm ia Dejan Majkič (AMD Kranj) v razredu 100 ccm seniorii. H and i Jakopič je na S. dirki za državno prvenstvo prav na kartodromu v Iiaidosah osvojil drugo mesto. Drago Papler GLASIO. STRAN REPORTAŽA PETEK. 21. A Preddvorčanke v drugi zvezni ligi JEZ KES KO - V Preddvoru eo roko-netao igro zaceli igrati nekako pred dva-aajetizei leti. Toda razvoj rokoaaeta v Preddvoru je tel strmo navzgor. 8e posebno ko jt pred devetimi leti zn profesorja telovadite na osnovno solo Matija Valjavca prišel Boso Crijevic. Iz takratne pionirske vrste je začel vzgajati novo moštvo in jo v tej sezoni popoljol v drago zvezno žensko ligo. Skratka,Crijeva je Iz te vrste naredil igralke, ki bodo ime Preddvora in Gorenjske ie bolj popeljale v jugoslovsnski i lik umetni prostor. Pri tem trener Bo* o Crijevic ni zanemaril tudi moškega rokometa. Skupaj z njim je raste! in letos bodo Preddvorčeni zaigrali v drugi aloveneki moški rokometni ligi V Preddvoru ee je torej dobro delelo. Tudi portoroiki sklepi niso zavrli rokometa v tej krajevni skupnosti Delalo se je JEZEK8KO - Ana Karničar 'prvi letnik komercialne šole): »Priora ve na Jezerskem so odlične. Trenerja Božo Crijevic in Brane Stefanovič nas res dobro pripravljata na prvenstvene nastope. V drugi zvezni ligi se bomo potrudile, da bomo zaigrale tako kot znamo. Prepričana sem, da bomo v ligi ostale. To bo tudi motivacija za naprej.* Naj pri tem povemo še, da e Ana Karničarjea tudi kandidat tinja za mladinsko državno vrsto. Anka Rezman (kapetan moštva, III. letnik matematike): »Upam, da bomo lahko uskladile šolo in tudi službo. Nismo vse dijakinje in študentke. Vsekakor bodo tekme v drugi ligi bolj naporne kot v slovenski ligi Cilj nam je obstanek v ligi. Kar bo večfbo to še večji uspeh. V tej ligi je težava v tem, da moštev ne poznamo. Smo moštvo, ki smo sposobno, da se uvrstimo v sredino lestivce. Tudi odnosi v klubu bodo prispevali pri naših uspehih. naprej in ko so bile igralke te narejene /je priilo do tistega ,kar se od dobrih igralk pričakuje. Že narejene igralke so ile v »velike« jugoslovanske rokometne klube. Tako so odšle Cudermanova, Durjam, M slijeva in Markunovs. Letos ps je klub zapustila tudi mlada reprezentantka Ivanovi čeva. Za to sezono bosta zs vrsto ponovno zaigrale Likozarjeva in Andrejka. Preddvorčanke eo v teh devetih letih morale igrati v vseh ligah. Tako so v svojih prvih začetkih igrale v gorenjski ligi. Kot prvakinje Gorenjeke so nato igrale v conski ligi in nato v slovenski ligi. Po letu 1P7& so priile v slovensko žensko ligo. V tej so dosegle lepe uspehe, ssj so bile trikrat zapored druge, enkrat so osvojile tudi najvišji ženski slovenski rokometni naslov. V sezoni 1*84— 81 se je Preddvor-(ankam uresničil veliki sen. V elovenski ligi so bile druge v tej devetletni zgodovini so ee uvrstile v drugo zvezno ligo. To pa je za ta majhen rokometni klub kot je Preddvor nesluten uspeh. Kot v vseh klubih imajo tudi v Preddvoru kup težav. Kot majhen klub naredijo veliko, dajejo igralke za druge klube. Od njih potem ne dobijo veliko. Skratka ne dobijo nič, čeprav naredijo veliko. Tudi 8 finančnimi sredstvi so bolj ns tesnem. Zs letošnjo sezono bi rnbili dvesto tisoč dinarjev. Upajo, da bi s tem denarjem prišli skozi sezono, ki se prične 12. septembra. Dekleta Preddvora imajo pred startom v drugi ligi dobre priprave na Jezerskem. Čeprav imajo težak raspored .jim je cilj obstanek v tej ligi. StartsJe bodo v Novem mestu, nato imajo v drugem kolu doma Velenje in morajo na točko pot v Rajič V četrtem kolu bodo nato v dvorani na Planini v goste prejele igralke K oke iz Varaždina. V Preddvoru je še pred leti delo slonelo le na enem človeku, sele v tej sezoni so se organizirali tako,kot je treba. Imajo skrbni izvršni odbor, ki ga vodi bivša igralka Ljuba Kos. Vso podporo ps imajo tudi v predsedniku TVD Partizane Lojzu Graši-ču. Igralke Vrečkova, Rezmanova, Broli hove, Tomčeva, Kolarjeva, Karničarjeva, C. in I. Šavaova, KriseUeva, Veaelova. Čopova, Smrtnikova, B. in M. Andrejka in Likozarjeva so tiste, ki bodo igrale v drugi zvezni ligi. Mlade igralke pa se bodo zs bodoče drugoligsike nastope kalile v mladinski slovenski ligi. I) Humer Cirila Šavs (tretji letnik vzgojiteljske šole): »če bomo res zaigrale tako kot znamo se nam ni treba bati slovesa od druge lige. Podrudile se bomo, da bomo dostojno branile naš rokometni ugled. Na Jezerskem smo se dobro pripravile za start v ligi. Se posebno mi je všeč jutranja telovadba.* Brane Stefanovič (tre-nert prave tečejo po načrtu Tn ie ga tudi gostišča Valerij* J pozorni. Tu imamo dvajmet marljivo delajo. Vse as? jim v drugi Ugi ne bx> i delo je tisto, ki nam rtotavtor mizem za dobre igre. vse, da bomo tudi v ariA^k i tej ligi. Pričakujemo kranjskega TKS in Preddvor klub kranja&e Četveronožec v Med mnogimi je še do nedavnega vladalo prepr da je kljub prijateljstvu s človekom in prislovič pasji zvestobi uporaba službenih psov v milici nehumana. To zmotno prepričanje je bržkone pl strahospodtovanja do divjega izgleda štirinožca in njegovih ostrih zob. Vendar pes ni krvolok, je le vdan vodniku in pripravljen ga braniti kje kadarkoli in pred komerkoli. Inšpektor Jože VitUc Takole je pripovedoval o psih, »zaposlenih« >ri organih za notranje zadeve, višji inšpektor taft« VMic z oddelka za usposabljanje vod-tikov in službenih psov pri Izobraževalnem entru organov za notranje zadeve. Enota, ki ma sedež v Podutiku pri Ljubljani, obstaja že )d leta 1949, pred štirimi leti pa so tod začeli tudi z lastno vzrejo. VZGOJA IN VZREJA Vodilo za vzrejo, kasnejšo vzgojo in šolanje psov je seveda njihov značaj, šele na drugem mestu, čeprav ne zanemarjena, pa je tudi estetska »lat. V Podutiku večinoma kupujejo pse, ki po ;unanjosti ustrezajo nemškemu ovčarju. »Veeiaa, kar §7 odstotkov, vseh služ-enik naavao avet« je nenadnih ovčarjev. le mmrmm Fririskggs risa za, ampak zalili Mpm^Tik Tsstnosti. To pasmo ■noreč n Mlaji iarešVaa pog'&m, odHčno azvrte čutilo vonja, navezano«* na go-i, priprevijenost braniti VOšJgjivoot... Dingod po ivetu vieeko čemijo dohai msns pred-'ssm zaradi ostrine, ko« riušbene pee pa ipgieMJajo ie rotneiloija, nrmškega ■■kal»rje, veiikega knancerja, airedaUe ■rierja, katerih šolanje pa je precej za-tevne, mate pri aaa v flaraei ostajamo ri nanntsiui ovčarju. Za vodenje slušan, i iskanje nanmil ia reagii eilva izaamo tirsamriV Njihova rpmmmdbmm lastnost s valja šio iskaajs, aaVnfteaa g izrednim Ta paaaaa je tasti ljsskiiaalva, zaradi tega pa I aa sVaminske pae. To vae ■jato. Učinkoviti ao tadi pri i okna j« v »vik, taka učinkoviti, aa pri njih go-urjgao o nekamaVmh ia ae minutah iska-tja,« pripoveduje inšpektor Vidic Proces vzgoje, ki poteka od mladih pasjih og do nekako devetih mesecev, ko je žival ovzetaa tudi za zahtevnejše šolanje, je za adaljnje spodbujanje sposobnosti psa sila jmemben. V tem času ga seznanjajo z manjimi vplivi, vidnimi in slušnimi, preizku-jo njegov vonj, reakcijo na streljanje in uge impulze iz okolja, hkrati spoznavajo »govo ostrino in druge naravne zasnove, ki jih utegnili kasneje do potankosti razvijati. Trenutno je v Podutiku nekaj več kot 70 psov. Med plemenjaki, ki jih vzgajajo za šolanje v prihodnjem letu, je tudi nekaj oskrbovancev, ki jih vodniki začasno pripeljejo v oskrbo, zato ni število štirinožnih gostov nikoli fiksno. ŠOLANJE ALI »DRESURA« devetim in dvanajstim mesecem j so psi najbolj dovzetni za šolanje, i Abecedo njihovega usposabljanja tvorijo vaje poslušnosti, na katerih temeljijo kasnejše vaje sledenja po naravnem terenu. Z vajami obramb in napada pa slednjič navajajo psa, da brani svojega vodnika, da brez pomišljanja reagira na povelja in brani tudi druge napadene osebe. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je potrebno resnično in nenehno sožitje psa in njegovega vodnika, posebej še v prvih mesecih navajanja drugega na drugega. Vodnik se uči psa hraniti, mu čistiti bivalne prostore, ae dnevno z njim vsaj uro sprehajati ter nenehno ponavljati osnovne vaje. Pa ni zadostno le praktično delo. Tudi teoretično je treba vodnike temeljito podučiti o osnovah, kinologije, anatomije psa, najpogostejših obolenjih, ki ogrožajo žival, o fiziologiji, pa seveda tudi o psihologiji in o načinu uporabe službenih psov. Za šolanje psov laiki radi uporabljajo izraz »dresura«. O tej dilemi smo povprašali inšpektorja Vidica, ki jo takole razrešuje: »Dre«»aro pojmujemo kot potirejanje živali z grobo fizično silo, zato ae tega izraza ia seveda tusti metode zavestno i a« gibamo. Pri šolanju, kakršnega zagovarjamo pri aaa,' gre sa individualen pristop ao Uvali na podlagi razumevanja njenih pmkoioških značilnosti. Fizični •ali se torej kar se le tla odrekamo, napa jo s «Visisaaosljo, ponav- ljanjem vaj, dopolnjevanjem, kar je za pravi osino« živali ao vodnika dosti učinkovitejše. Torej smo pristaši šolanja ,z glavo', ne s palico.« Ob zaključku šolanja vodnik s psom opravi izpit, ki obsega vaje poslušnosti, obrambo in napad, preiskavo terena in objektov ter sledenje.Sled, ki jo je pes na zaključnem prikazu znanja dolžan izdelati, je stara dve uri »dolga 1500 metrov in je dvakrat prekrižana. Najzahtevnejša sled, ki jo je pes kdajkoli uspešno opravil, je bila stara 17 ur in dolga 32 kilometrov. Instruktor Anton Es z varovancem L tekočem primerna Vrij tadi NADALJNJE IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA Veteran med psi je Eztas, ki g svojimi 11 leti fi^vPofMku zasluzenpTgj. V svojem dolgoletnem »službovanju* širom po Jugoslaviji je izsledil za kakn staro milijardo mamil ° tem je spregovoril Anton Ea, instruktor za urjenje službenih psov ?milice, ki to delo opravlja že peto leto. »Tečaj osnovnega šolanja psov pripravljamo vsako leto enkrat in traja pet mesecev. Seveda g tem proces usposabljanja psa in vodnika sa delo še ni zaklju-čen. Poteaa, ko sta nekaj časa že aa delu, Eprevijamo še enotedenske seminarje, . r znanje obnavljamo in utrjujemo. Pa tudi vodnik sam je Solkan uriti psa, potem ko se šolanje zaključi. Navadno vodniki sami delajo s psom, včasih pa pod strokovnim nadzorom enote, kjer delajo. Pozimi navadno pošljemo vodnika s psom še na tečaj reševanja lip u g imamo pod Stolom, na K drugje, in sicer onšinjno aa i_ ld delajo na področjik, kjer zasaje še posebej prišlo nrztv imajo možnost tadi »*dsJjWj««L njevnnJa. S tem zna a jem pn amen opravljajo delo inštruktorje pri ških društvih.« PES NA DELU etos so v Podutiku izšolali -psov za univerzalno uporaba" vaje, psov za vodenje slepih, cev. Število psov, ki naj bijifer letu, je centralno določeno potrebe posameznih postaj milice. Za večina enot milice vsaj po enega raza »Psi so aktivni nekako osem kova sV4ovma aV*a se »ačonaju a l«V messei, višek dosešsjo v mtmwwu trd ko aassrijo do te mere, aaio^v«?1 d račjih najbolj uporabni. Dssiej so se štirinošci lihgmff neprecenljivi pomečelal azil «u t no »aaar nebna je n ji ko va vlaga. Sredi pretepov na potrebno pssreaavaaje s i pojav psa še sam po sebi ndritev. Naj omenim še en ueiztkovitooti psa. Prestani tonih okrog 41 vlomov v Sinaj«.. a# lani organlziraH slušno nsJHčnika vodnika s psom. f 0 jp s**' ugodne rezultate, le 4 vlosne aa rst* rali v istem časa kot leto aaaaaV omenim tudi sragoeeno r SL_l"J iskanju pogrešanih oseb, predvaezi «* ■ Ca še več je področij, kjer es ►* oristai. Pes aa sera je zavar**V sajaMaikam, sate tadi pri da ni ugrizov ali azagl najmanj ssorašajeamri , ctti - je vadilo ariliee. In f pogosto zagotavlja,« meni inšpektor % Ob slovesu smo previdno povprašati cenah psov, ki so povečini čistokrvni \ ponašajo z razvejanimi rodovniki. P* sicer dobili odgovor, a hkrati še pojasi številke ne pomenijo ničesar, kajti n*V sistematično usposobljen štirinožni f*r dejansko nima cene. D.Zlebir kar seči »ETEK. 21. AVGUSTA 1981 REPORTAŽA 11 STRAN O LAS Na 19. Veliki nagradi Avstrije na Osterreichringu je dokaj nepričakovano zmagal Francoz Jacques Laffite — Rene Arnoux je bil že tretjič zapored najhitrejši na treningu, zmagati pa mu tudi letos ni uspelo — Niki Lauda je bil ponovno le komentator za avstrijsko televizijo, zato si je dirko ogledalo le 70.000 gledalcev. Zmagovalec Laffite in de Cesaris v Hella šikani Počasnejši bolidi einantngn ps me je Veto* jKrrprečaa hitrost v enem k nafta tarnajte ka sa več kot lf kat/k. Tottktoa padec hitrosti gre verjetno nriateati tasti veliki vročini ia nekoliko slabši kvaliteti gnan v prisne rja vi a preteklo stiannn Letos ao ae v formuli 1 po-jo vi K kar štirje izdelovalci ga m. Poteg hfiehetiaa, ki • svojimi jra-naaaaj uprsazHa mait i a atonsulta, Forrnri jn, A Ha Koasss, Talhota in hfckareaa, ao ae pojavili ie povratnik Goad y«sr (po umiku i« formule 1 aaa je prosiaja gum nosila za ve* kot It*) • hoaariad gasnnmi vozijo Ernkham, WiUiams in Lotos, Piratu (Arov. in Tefeman) ter i Jerančič med vožnjo v formuli super VW Avon flastnik tovarne je Bernie Eelestone, sef Brahkazts), vendar so te gnane bistveno slabše od ostanku Čeprav ao tarbo motorji EonanKa in Parrarija (pripravljajo jih tudi pri MIW. Alf« Koaneu in Lotosu) za priblttao Št KM močnejši od tradteioemlnih S cilindbr-skik coovrortkovih motorjev, pa imajo to slabo lastnost da ao izredno občatljivi in se hitro pokvarijo. Zato ao lato« tekmovalci s tarbo motorji na enajstih dirkah zmagali šele trikrat. Malo gledalcev Le to« njo dirko za VN Avstrije si je ogledalo le kakšnih 7«.«*# gie-daleev. Tako ao m uresničile zle slutnje ornanisatorjev, da ne bodo zmogli pokriti vseh stroškov organizacije, ki zzmtujo kar M milijonov šilingov Tako velik padec •tovila gledalcev si labko razlagamo • teza, da tudi letos ni nastopil niti eden izmed domačih dirkačev, kakor tadi zaradi izredno porssnega dela avstrijskih carinikov, mrsdi cesar so se aa meji naredile vcčMktzmtrske kolone. Med glodalci ps sta bila tudi dva bivša svetovna prvaka in sicer Niki lauda kot komentator avstrijske televizije ter James Hunt. Nelson Piguet, Jacgues Laffite in Rene Amoux na zmagovalnem odru Jerančič sedemnajsti Jugoslovani smo na Osterreich-riagu lakko v formati super VW opazovali vožnjo Ljubljančana Francija Jerančiča. Po veHkik teta vak g vbrizgavanjem goriva se je komaj uvrstil na uradno dirko, kjer je kljub šibkemu motorju in ponovni napaki na vbrizgjavaaju zasedel solidno sedemnajsto mesto. Pri nastopa v formuli snper VW so mu finančno pomagali fta-deneka, Ljubljanska banka in tovarna cigaret Bond. S pomočjo Bosnta bo v kratkem dobil tudi nov motor, s katerim ae bo lahko enako vrednejše kosal z ostalimi profesionalnimi dirkači. Na treningu Amouxt na dirki Laffite Po pričakovanju sta bila na tre- Lni aga daleč najhitrejša oba voznika osna alta (Arami in Prost), na tretje mesto «e je z več kot eno sekundo laaetauka uvrstil Villeneu-ve, a četrtim mestom pa je presenetil LaflHe z bolidom TsJbot Lieger v katerega je vgrajen zastarel 11 cilindrakj motor Matra. Na startu dirke je najbolje potegnil Vilmneuve, vendar sta ga te v drugam krogu prehitela Prost in Araona. Is ozadja se je po slabem startu najprej neopasno, potem pa vae hitreje začel prebijati Lafflte. Po sdoaaou Prosta in težavah g av-Amoaaa je 11 krogov aro vasi ii odat» o in Puhdihal do konca dirke. Drugi bil Arnonz, tretji Planet, četrti svetovni prvak Alan Jones, šele ped teenatno vodeči v točkovanju za svetovno prvenstvo Reute-mnnn, sesti Wataon in sedmi de Angelis. Vrstni red za SP je po 11 dirkah naslednji: 1. Reatemann (Argentina, vrilliame) 46 točk, 1. Pismst (Brazilija, brabham) M, 3. Lafete (Francija, talbot hoger) 14, 4. Jones (Avstralija, arilhaaas) 17, 5. Watoon (Iraka, mclaren) in Villeneuve (Kanada, ferrari) 11. Tekat in foto: Franci Perdan Bivši svetovni prvak Niki Lauda med pogovorom z Arnouxom AVNOJ 81« — SLOVENSKI MLADINCI PEŠ 230 KILOMETROV PO POTEH DELEGATOV AVNOJ f ^ Danica Dolenc *Hsw Tik pod vrhom sem spustila obe četi *bJ*ej, da sem ujela malo sape, potem sem se fcw*t zazna* zagnala. Strmina, nobene prave stopnje, {Nj* se ruši pod čevljem. Kot bi se ves svet v hrib postavil se mi zdi. Zastave se vse i odmikajo, za mano je le še radioamater in \ ^Q*-J vojakov, ki morajo za našo varnost biti na repu kolone. Poženem se pod vrh. ' pričaka Darko, politični komisar k ^*tro ™ porine v usta košček limone. i k ni Dila tako doora! ZdaJ & tu Pla_ , ?V^* in mimogrede sem spet spredaj pri Tam na robu je komandant odredil j P°£itek. Kot bi mi spod rezal noge, sem na šotorko, se odžejala s čajem iz čuta-I ^4 *° ^tro Priala spet k sebi. Brigadni zdrav I ^C?1* ^ °- Prvi žulji so že tu in na raz-i w^»<>f* polaga vato. i kS2i» ^ 211 nami» nas prepričuje ko-^kff*nt, kajti zdaj gremo le še navzdol in i ^hv*L P° ravnem. 11 kilometrov ravnine, I «^*raina in — sonca! Zgalo je kot sto sonc tuti™ «i za vežem za vrat in tisto i na glavo, da vsaj Košnja je v dolini. t ^w^i travnikov, po razbeljeni beli cesti se vije 4 K^i *olona z živobarvnimi zastavami. O pa i jj8 IJ^Je Pri hišah, na polju, prišli so t hS^. ^u**co *i z*vežem : . J^hr0*0 "^Po poveznem na k\?. ^l**un pripeko. Koši . jSv*1 travnikov, po razbeljeni >74l~' da nas pozdravijo. Posebno otrokom i ^V? »umivi. Nado spet raztegne harmoniko. t lJ »* bdi*- Se malo, pa se bomo ustavili iT r^*°* ^am spredaj, pri večji gruči h iS, f Š^V*?*"1*' Tam °° počitek- Vleklo se je kot y Wi. Med potjo praznimo še zadnje i i^.^* i* čutaric. Cisto dehidriram smo I lit ^*0ll*no '* trgovinica in nizko sadno drev-I J*™ M nišo. Tu smo dobesedno popadali I VV^ *^°*B Do*e- S«zuJem s* <5evlje in noga-ff kvV"1 nživam. Nobenega žulja, hvala bogu. i i* naročala, da je treba obuti spodaj 1 nogavice, potem bombažne, čez pa l vAt* ^ak0 ti žulii ne pridejo do živega. f ^_*a*e< j« dovolj tudi bombažna noga-I l^.*00«! in frotirasta nogavica čez. Najbolj ib^V? tfdni 80 podubeh za vodo. Nekaj oranžade so kupili v trgovini in napili * te osvežilne pijače. Toda kaj, ko si kar naprej žejen. Nado se je odločil, da bo s čuta-ricami skočil sam do studenca. Tudi meni jo ie napolnil. Nikoli ga ne pozabim. Dva litra bi je popila, sem prepričana, če bi je le imela toliko. Tako presušena še nisem bila v življenju. Pokosili smo konzerve. Brez pravega teka iem. Jem, ker vem, da pač moram, sicer ne bom zmogla preostale poti. Dosti dolg počitek nam je privoščil komandant. Pa smo ga tudi izkoristili. Nekaj vojakov nam je obrazlagalo, kako deluje puška. Razstavljali in sestavljali smo jo. Pa tudi kratko politično predavanje smo poslušali. Takole utrujen si kaj lahko pri miru, le bati se je, da ne zaspiš ... Sredi Jelašinovskega polja smo se ustavili pri spomeniku padlih. 2e med potjo je Darko nekje izvrtal, da živi tam v bližini upokojeni general major narodni heroj, Milančič Milje-vič. Hitro sta s komandantom Andrejem dogovorjena, da ga gre Darko iskat in da se brigada postroji pred njim, komandant pa mu preda raport. Prišel je neverjetno hitro, oblečen v praznično temno obleko, z vsemi odlikovanji na prsih,/ rdečo okroglo kapico na glavi, ki je na Vrhu imela izvezen grb z ornamenti.obide lan o kovinsko sprehajalno palico v roki. Pristopil je k brigadi, stopil mirno, in iz palice sunkovito potegnil - sabljo. Bil je tako veličasten, tako enkraten, da me je kljub vsej vročini oblila mrzla zona. Če za nič drugega, se je za tega moža, za tega vojščaka od glave do pete, za tega nekdanjega partizana in partizanskega komandanta, splačalo prehoditi vso to pot, potrpeti vse te napore. Andrej mu je predal raport, potem je stari general obšel brigado, pozdravil brigadirje, se nasmejal veselo, kot se je nekdaj svojim borcem. Potem je hodil pred brigado sem in tja, ves čas v gibanju in nam govoril. Govoril o četah, ki so včasih prihajale tule čez Jelašin-sko polje, o Grmeču, o ljudeh izpod Grmeča, o ofenzivah, o pokolih, o tem, kako je še zadnji dan vojne v bližini Celja govoril ustašem, jih s svojimi borci razoroževal .. . Všeč mu je, da mladina hodi na take pohode. Tudi on se svoj čas ni ločil od svojega »ranca«, razen takrat, Enkratno je bilo a reč anje z narodnim herojem gemeralnaajorjern Milnnei-čem Mil je vičem sredi Jelašinovskega polja. ko je bil komandant. Tu je živel nekoč, tu je dvignil ljudi k uporu. Nepretrgane kolone borcev so se vile po Jelašinskem polju, rreaia-gal je nekoč, da bi se ta pot imenovala partizanska pot, no, pa se danes imenuje pot AVNOJ. Vojna, pravi, je kot šport. Ni se je treba bati, le dobro se je treba pripraviti nanjo. Dobri strelci so potrebni zanjo. Dober strelec, pravi, mora s petimi naboji ubiti tri sovražnike. Občutek imam, kot da bi bil vesel vojne, da bi spet preizkusil svojo moč, svojega konja, povedel svoje borce čez Jelašinsko polje. Pa je tudi hudomušen. Pripoveduje, kako med vojno ni bila samo borba, kako so se tu na tem zelenem Jelašinskem polju preizkušali kdo ima boljšega konja, kdo boljše orožje in kdo ima lepše — dekle. Govore nekateri, pravi, da v partizanih ni bilo ljubezni. Kako ne, ljubezen ti vznik ne na vsakem koraku, ko si mlad, ko si poln moči, rojeva se tudi med bojem, ob ranah, na marših ... Ej, da sem še enkrat mlad, govori njegov obraz! Po srečanju s tem bosenskim junakom je bil korak spet lažji. Radioamaterji v četah so se pogovarjali z Vale tom v centrali v taboru. Vale nam daje koraižo, pove, da so šotori za nas že postavljeni, da je do Luščil Palanke le še nekaj kilometrov. Za kulturnim domom, za tovarno z visokim dimnikom z ograjico na vrhu so dobili prostor. Pa je vsa Lušči Palanka še nekje na obzorju. Tovarniški dimnik se že vidi, toda ograjica zgoraj, te še dolgo ne bomo videli s prostim očesom. Vleče se kot kurja čreva ta makadam. I vid niča malce pred mestecem le skrene s poti in čelo kolone z zastavami se povije čez zeleno polje. Kmalu smo pri prvih hišah, domačini nas pozdravljajo z navdušenjem in ko tam za kulturnim domom le ugledam zelene in sive šotore, mi gre skoraj na jok. Da smo le tu. Končno. Ko najdem svoj šotor, vržem nahrbtnik na tla, se usedem in oddihujem, oddi-hujem". Z največjo težavo sezujem čevlje. Kakšen užitek! Pa menda na svetu res ni večjega užitka kot počitek po takem le maršu. Le toliko moči še zberem, da grem po oran-žado, ki je sredi tabora že pripravljena za nas. Vsa sem polomljena in v copatah hodim kot kura. Čevelj trdno drži nogo skupaj, pri temle se mi pa zdi, da gre kar vsaka kost posebej .. . Ampak, da sem le zdržala. To je najpomembnejše. Da nisem niti za trenutek oddala nahrbtnika, čeprav imamo v četi tako srčne fante, kot je na primer Butara, Darko, ki so pripravljeni nositi tudi po dva nahrbtnika, če kdo zelo težko hodi in omaguje. In, da nimam nobenega žulja! Jutri bo manj kilometrov in tudi pot ne bo tako strma. Tretji dan imamo pa sploh kratko pot. Okrog 20 kilometrov. Ni vrag, da ne bi zdržala. Da le kaj drugega ne pride vmes. (nadaljevanje vsak petek) C L, A S12.STRAN KRONIKA PETEK. 21 AVGUSTA Štirje mrtvi na Peračici Peračica — Gorenjska magistrala je spet terjala življenja. Na odseku magistralne ceste med viaduktom Peračica in viaduktom Ljubno sta v sredo, 19. avgusta, [ silovito trčili osebni vozili, življenje pa so izgubili trije potniki v avtomobilih in voznik. Nesreča se je zgodila ob 10.50 dopoldne na cesti izven Ljubnega polja. 58-letni voznik osebnega avtomobila Ante Goreta iz Zagreba se je s svojo družino vračal s počitnic iz L Kranjske gore. V njegovem avtom o -[ bilu z registrsko številko ZG 102-772 sta bila se 59-letna Milena Goreta in 27-letna Vedrana Goreta. Voznik Ante Goreta je vozil vozilo »austin 1300« izven Ljubnega polja po cesti, na kateri ie ta čas potekal promet normalno in v ugodnih vremenskih razmerah. Voznik * a usti na* je vozil proti Kranju in nenadoma zavil na nasprotni pas. prav v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal 47-letni italijanski voznik Fulvio Malgeri iz Rima. V vozilu »peugeot GL diesel« italijanske registracije so bili se sopotniki: 40-letna Ildegarda Malgeri ter brat in sestra Malgeri: 14-letni Andreo in Dona tel la. Voznik Goreta je na mestu, kjer je prekinjena bela črta ^nenadoma zavil na levo stran, da ga je voznik Fulvio Malgeri opazil le na kratki razdalji, saj so bile sledi blokiranja izredno kratke. Italijansko vozilo je s prednjim delom trčilo v sredino desnega boka »a usti na«. V silovitem trčenju so bili vsi potniki v avtomobilu poškodovani. Voznik Ante Goreta je dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl med prevozom v jeseniško bolnico, poškodbam pa so na kraju nesreče podlegli: sopotnica Milena Goreta ter Vedrana Goreta, v vozilu italijanske registracije pa sopotnica Ildegarda Malgeri. Andreo in Dona-tella sta dobila lažje telesne poškodbe in so ju odpeljali v jeseniško bolnico, kjer se zdravi tudi težje poškodovan voznik Malgeri Fulvio. V obeh osebnih avtomobilih so bii varnostni pasovi. Italijanski voznik jih ni uporabljal, za voznika in sopotnico v vozilu zagrebške registracije, kjer so vsi poškodbam podlegli, pa še niso ugotovili, če sta bila privezana. D. S. Kranjska gora - Ograjo na starem mostu preko PiSnice v Kranjski gori je kar krepko načel zob časa. Tako ostaja nevarnost, da bi kdo iz nepazljivosti padel v strugo reke, ki je precej globoka. Res je, dai so ograjo pred dnevi zavarovali z varovalno vrvjo, toda to ne bo veliko pomagalo, kajti most je ponoči premalo osvetljen. Tako varovalna vrv ne bi zdržala, zato je treba ograjo čimprej popraviti. — Foto: A. Ker-štan Jabolko s sosedovega vrta Kaj smo res dovolj storili za vzgojo mladeži? — Nemalokrat« Popravilo mostu — Most čez reko Savo v Smledniku je načel zob časa, zato so se ga lotili delavci Slovenijaceste, ki bodo obnovili betonsko vrhnjo plast. Računajo, da bodo dela, ki jih financira republiška skupnost za ceste, končana do konca tega meseca. Enosmerni promet preko mostu pa zdaj ureja semafor, -fr zgodi, da mladina trumoma dovnjnke KROPA - Vsak se veseli svojega pridelka aa petja ali v vin a gre aa, naj ko še tako •kronana. Vse je boljše in slajše, kar prisad nš sam, kar raste pred tvojimi očmi z nemalo vlošenega truda ia dela. Zal ps se zadnje čase vse paaastaje dogaja, da se pojavljajo kraje ns vrtovih ia po travnikih, po noMk, ki so oddaljena od »vaajskih niš, a nič manj uničuje sosedove njive in nagavnaa in vzdrževana. Storilci ali ziikavci ograje, ia iz kar jim preskočijo jo vsevprek njivo ad roke. 2e i, če M vzeli peteršilj ali ter flnol zato, ker gs ne imeli ali M trpali nado po-azanjkanje, vendar aaaaala nikdar ae gre aa to. Večinam« so krnje po klinično le Prav to 11 sta t kraje vanje pridelka ga ni za vešja naselji manjša. Cele v Kreda a nan a ■! zlikovci po ■■iisamjik vrtovik, ki «k k* nihi «krW nogadojo. Ce taann» z visoko ograje ooda nvoaj vrli •vej ■sdurajsk in prešivi v trada ia zraslo kar aajveč, jutro rai bil ves trud anjkri za zlikovce vrste. Tako se je agaanlo, dam j« jeklena vso Žu vtnzs«^*P^L £ g na svej vrtiček krenit lojena, ki ga je kanala ia a so zHkevei, ki ake kiadjeaje ptic sa to, aa ri.hk* nrtsli ae ftivik mkmde. eo levili v prasne škatla o* šča ia naaneje kar veš kaj BjaHzajnai. »Ce je še vse trgala, bi njim « oni meni,« je di Inetalea vrtička, kj tati ia nas Ja aa ki taka seriln. V teh avgustovskih dneh je bilo na Gorenjskem veliko požarov, večinoma zaradi malomarnosti. Pri tem je nastala ogromna gospodarska škoda, nadvse pa so se izkazali poklicni in amaterski gasilci. — Foto: D. Sedej Malomarnost neti požare V teh dneh previdnost odraslih in otrok nikoli ni odveč, kajti seno se hitro vname — Velika gospodarska škoda Ceeopisne črne kronike so polne poročil o požarih, ki se netijo v teh toplih, vročih in suhih dneh po vsej Gorenjski. Vzroki ao več ah manj znani, tudi skupno in zbirno poročilo bo najbrž ugotavljalo enako, domala povsod je bil vzrok v malomarnosti, v nepazljivosti otrok sli odraslih. In v teh poročilih bo neizogibno pisalo tudi, da je nastala velika in precejšni a materialna škoda, ki je ne bi bilo, če bi bili stanovalci ali lastniki bolj previdni. Kar nekako si ne moremo predstavljati, da bi se prav nam zgodilo, da lahko pogori skedenj ah gospodarsko poslopje: »saj nima za kaj goreti,« vendar previdnost nikoli ni odveč. Ker so dnevi suhi in ker ie dežja le za nekaj kapljic, je dovolj le iskra, da se vname seno in da zgori vse poslopje. Gasilci, tako poklicni kot amaterski, imajo veliko dela in marsikje šele zdaj spoznavajo, kako potrebna in koristna je dobra gasilska oprema, kako potrebni so hidranti in dovolj vode ter usposobljena gasi laka četa. Naše gasilske enote, poklicne in amaterske, so na kraju požarov že v nekaj minutah: res je, da se jim včasih kai nerodno zatakne, vendar so povsod učinkovite, če so le pravočasno poklicane. Pri tem pa je najbolje, da jih pustimo njihovemu lastnemu požrtvovalnemu delu in njihovi lastni usposobljenosti in iznajdljivosti in da jim nismo napoti. V prvih minutah so še kako potrebni in dobrodošli dobri sosedje, da vsaj pomagajo spraviti živino iz hlevov in rešiti pred ognjenimi zublji, kar se rešiti da, vendar pozneje okolišani nimajo kaj početi in je najbolje, da se obzirno umaknejo. Kakršnokoli postopanje v bližini gašenja požara je nepotrebno, kakršnikoli poznejši nasveti gasilcem odveč: se pač spoznajo na svoje delo in najbolje ga bodo kar sami opravili. Če seveda sami česa ne poprosijo ... *Če prostovoljne ali poklicne gasilce opazuješ pri njihovem delu, moraš priznati, da so zelo požrtvovalni in da velikokrat veliko tvegajo. Delo pa morajo opraviti temeljito, kajti pod tramovi, iz katerih se še vedno obupno kadi, ponavadi še vedno gori. Ostati morajo na pogorišču vse dotlej, dokler ne ostanejo le črni, osameli tramovi. Previdnost v teh dneh nikoh ni odveč; ne previdnost odraslih in ne otrok, ki jih je treba budno paziti in jim takoj odvzeti ali prepovedati vsako igro z ognjem največkrat z vžigalicami . .. D. Sedej Neprevidnost na cesti, četudi lokalni, terja poškodbe in materialno škodo. V prvih šestih mesecih je največkrat botrovala nesrečam neprimerna hitrost in tudi neprimerno prečkanje ceste. — Foto: M. Ajdovec Oh vesm tsm * ribao* ^Jai, hi M ja vcepiti v ananas glave raz tedaj,kojeiepiiipsnni>.6 VokruCL KRANJ KOKRA Trgovska in proizvodna DO Kranj, n. sol. o. Svet delavcev TOZD Veleblagovnica GLOBUS razpisuje dvoje del in naloge komercialista TOZD -vodje izmene Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in eno leto delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — ali da imajo srednjo ekonomsko šolo in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. Vloge z dokazih' o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kokra, trgovska in proizvodna DO, Poštna ulica 1, 64000 Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. ■t Neverni most - Most čez Rodovno v Spodnjih Gorjah fsi lukenj, tako, da ni nevarnott zato, da bi vozniki poškodcn*i žilo, temveč tudi zato, ker se štr* izogibajo udrtinam in vozw mostu po nasprotni strani. Kr~ precej nepregleden, bi lahko ~" do nesreče. Prav bi bilo, ko čimprej zakrpali. — Foto: D. < h i u*» ) o m v vi sr\ a i*"v.t» v I 5 NAGRADNA KRIŽANKA »CTBl 21. AVGUSTA 1981 RADIO, KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA. II. AVG. rVviarogram 430 Dobro jutro! - 8.06-9.00 Pkanraki tednik - 8.30-8.45 Porlailku' popotovanje od *raai do strani - 9.05-10.00 Z radiom aa poti - 10.06 Po jo ori • 10.30 So-matineja - 11.06 Za pesem - 11.20 Po iaff in pokrajinah -1140 Zapojte z nami • 12.10 Godak v ritmu - 12.30 Kme tipki nasveti • 12.40 Veseli danaS napevi • 13.00 Danes da 13.00-i) - Iz naših krajev - h nadih sporedov • 13.20 Obveatia in zabavna glasba -1130 Priporočajo vam... 1401 Glasbena panorama -1430 Zabavna glasba - 15.60 kadb danes, radio jutri! -1*00 Vrtiljak - 17.00 Studio *B 17.00 - Zunanjepolitični mmian • 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Zborovska pesem mladih • 19.26 Obvestit ia zabavna glasba -1836 hfladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer • 21.00 Ztnrijetoo razvedrilo - 21.30 Omaja m nase izseljence -2105 Laični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.06 Nočni program — glasba Dragi *A> Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Radi ste jih poduhui • 13.30 Novice -1335 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja JjahkVin pokrajin - 15.30 "tri nrati - 15.45 Mikrofon » AKja Nipiča - 16.00 Nas Podaste* - 16.15 Lepe melo-«je • 16.40 Glasbeni caaino -17.40 Lahka glasba si oven-•** avtorjev - 18.00 Pol ure a dnnson - 18.35 Naši kraji h* Ijadje - 18.60 Glasbena - 19.25 Stereorama -«15 Mala nočna glasba -vo. tovariši vojaki! -"»dijaka igra m otroke -nac a*dbe m mladino -iSL8* pomnite, tovariši! -}«* Nedeljska matineja 1100 Naši poslušalci čestita-ft* pozdravljajo - 13.10 in zabavna glasba -r** Zi kmetijske proizva « - 13.50 Pihalne godbe -i405 Humoreska tega tedna >J» Chanel: Uboge ženske -Z77~. 8 popevkami po Jugo Tfjp * 15.10 Pri nas doma -Jfg Nedeljska reportaža -*•* Listi iz notesa - 16.20 J*»o v kino - 17.06 Popu ^g* operne melodije - 17.50 2***nt radijska igra Alain JJjek: Obisk iz Pariza gJNa zgornji polici - 19.30 iJJJ^uTa in zabavna glasba -2« Lahkko noč, otroci! -Glasbene razglednice -• V nedeljo zvečer - 22.20 buna mladih. 1 centra Medna Iz ederacije glasbene c — Grožnja n 81 -g* Lincni utrinki - 23.10 jHoatik melodij - 00.05 Nočni *Hog*«m — glasba 2* Nedelja na valu 202 -H* V nedeljo se dobimo, Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evrop skimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestra »Kurt Krammer« - 18.00 Pesmi svo bodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu — Sam Most — Moe Koffman - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 16. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubleno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nas veti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje (iz studia Radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli jugoslovanske radioteleviziie Li. 21.05 Radijska igra: Blagoje Ivanov, Tri bežna srečanja -22.15 Informativna oddaja v Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika 6.10 Prometne informacije - 6.35 Vremensko do ročilo za pomorščake - 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Iz naših sporedov - 7.45 Dobro jutro, otroci! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Zaplešimo in za poj m o - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno (prenos iz studia radia Maribor) - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kme tiiski nasveti - 12.40 Ob izvi rib ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših spo redov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pripo ročajo vam ... - 14.05 Raz mi&ljamo, ugotavljamo 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — R Matz - 18.15 Naš gost -18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 S. Mokranjai Rukoveti 20.25 Minute z violinistom Rokom Klopčičem - 21.05 Georg Fridrich Haendel: Odlomki iz opere »Acis in Gala-teja« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih Eevcev zabavne glasbe - 23.05 irični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - John Coltra-ne - 00.06 Nočni program -Radio Maribor NADIO TRIGLAV JESENICE *oaedeljek: '600 Domače aktualnosti -^eatila - 16.30 Ponedeljkov *P*tni pregled - Morda vas zanimalo - 17.20 NaSi od-***** Čestitke ali Izbor do-*h*^rla*he ^orek: *60O Domače aktualnosti -Ventila - 16.30 Oddaja za Nbde - Morda vas bo zani-i**lo - 17.20 Delegati spraftu-**j° Oddaja o NNNP - Ce-*ritk« ^rada: *M)0 Domače aktualnosti -pestila - 16.30 Stop zelena ^**f • Morda vas bo zanimalo «e*titke ■ ^trtek: *"|f* Domače aktualnosti -Pestila - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas • Čestitke Petek: 16.00 Domar«- aktualnosti -obvestila • 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 NaSi odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 NaSi odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili I - Koledar pomembnejših do-. godkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke NaSi odmevi - Morda vas bo zanimalo Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Jugoslovanska pop scena -14.30 Iz naših sporedov -14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur orkestra »Franck Po-urcel« 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 27. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Prva jutranja kronika — obvestila - 6.10 Prometne informacije -6.20 Rekreacija - 6.35 Vremensko poročilo za pomorščake - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Iz naših sporedov - 7.45 Dobro jutro, otroci! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 10,05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev -Iz našm sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Madžarska glasba za orgle - Kodalv. Farkas, Maros - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer: Slovenski roman III.: Ivan Tavčar - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Poročila — Našim rojakom po svetu -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vae - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz-klub - Ork. Si Zentner -Nada Kneževič - The young Holt Unlimited 17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana -17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba -18.30 Novice - Iz delovnih organizacij - 18.40 Koncert v ntmu - 19.25 Stereorama -20.00 V živo z.. . - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Velika parada jazza - Niča (8. oddaja) - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 18. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.45 NaSi umetniki mladim poslušalcem: Skladatelj Slavko Mihelčič - 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 »Na lepi modri Donavi« ... z Dunajskimi simfoniki pod taktirko Wolfganga Sawalischa - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Besede in zvoki in logov domačih - 23.05 Lirični utrinki. - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05—4.30 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu — Louis van Dvke - 13.35 Znano in- priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno -17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora dipl. ing. Božidar Lavrič: Planinski lokalni in interni tisk - 17.55 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.00 Stop pops 20 - 21.30 Poletni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 45? SLIKAR AKVARELOV ZASMEH, • BRITJE NORCEV- TRI-NITRO-TOLUOL SEKRETAR MEDOBC. KOMITEJA JZKZA GOR. I(ZDRAVKO) CEPIVO IZ MIKROBOV AVSTRIJ. POROĆEV. AGENCIJA G L. MESTO GANE NAČIN KOMPONI RANJA V GLASBI YP.i|-7IVO JIMETft . T£U>U KAPITAL. . GOSPOD. ZDRUŽENJE NOBE LOVEC ONSAGER KONĆEK SUKANCA UPORABLJANJE NOŽA GRŠKA POKRAJINA. LOKRIDA PREDVOJNA KNJIŽNA ZALOŽBA REKA V PARIZU (NASA PIS NAPRAVA ZA ZAVIRANJE IGRALKA LEVARJEVA NOGOM KLUB IZ MILANA MESTO V CSSR (PIVO) SODNIK V MITOL. GR. PODZEMLJU MESTO V SRBIJI. ZNANO PO SIRU NOSILNI STEBER V MOŠKI PODOBi OLJNA RASTLINA. OLJNICA AM. PRO TESTNA PEVKA (JOAN) KAČJI GLAS Rešit*v BagradBe križanke z dne RISTO SAVIN. ALEKSANDRA, DUR. ARKORAB. OTK A: AN A, AR, LIČINKA JMAK,^J^J^^^S^t KB, ERAR, RAKAR. RK. TIRADA, ABBE, TLAK. LEONID, ARE. ERA. BREZNJEV, KAMA Prejeli no 111 reftitev. Irfreb.nl .o bili: 1. nagrado (lW>din) prejme R^^^"^r^K^ cesti 42, 64000 Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme Marta Kom pare Zupančičeva ^40W Kranj. .3. nagrado (100 din) prejme Brane Dolinar. Savska c. 3. 64248 Lesce. Nagrade bomo poslali po poŠti. __ Rešitve pošljite do srede, 26. avgusta do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Konec počitnic - Še malo in konec bo brezskrbnih počitnic. Da pa bo delovno počutje v začetku novega šolskega leta čimboljše, bodo marsikje učence sprejele prenovljene šolske klopi. - A Ž Privlačno ZUljako jezero - Na obali 7hUi»h-„ ■ , . veslanje po jezerski gladini. Za goste ie dnh£Tir f , " bifeju ob obaU ali v turističnem domL mladinih,skrblje"° H WtM1l zvokih ansambla na betonski ploSob^z^^ T** °b O LAS 14.STRAN TELEVIZIJA, KINO t PETEK. 21 A%1 PISANO POLETJE TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, SI. AVG. 16.20 Poročila - 16.26 Nogomet, Osijek : Partizan, prenos, v odmoru propagandna oddaja - 18.15 Čarovnikov vajenec, mladinski film 18.40 Risanke • 18.56 Nas kraj: Razboje pri Slovenj Gradcu - 19.10 Zlata ptica: Pust - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj • 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19 56 Vreme - 2000 Blisk in urna noga, ameriški film - 21.50 Modni utrinki 21.56 Srečanje v studiu, zabavno glasbena oddaja TV SA - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreae: 17.45 Poletno popoldne: Leta Franka Capre, Martin Luther K ing, ser. film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.35 Poročila - 20.46 Trlaiki mozaik, II. del dok. oddaje, TV LJ. - 21.36 Športna sobota 21.55 Smučanje na vodi posnetek iz Zemuna (do 22.26) prenos - 17.30 Glasbena medigra - 17.50 Gangsterj] okoli ringa, ameriški film • 10.00 Risanke • 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer s studenti sarajevske glasbene akademije 21.00 Poročila - 21.10 Maščevanje človeka ribe. ameriški film (do 22.30) TV Zagreb I. program: 9.60 Poročila 10.00 Otroška matineja • 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja • 13.10 Jugoslavija, dober dan - 14.10 Gledalci in TV - 14.40 Belstonski lisjak, angl. film - 16.20 Nedeljsko popoldne - 17.50 Gangsterji okoli ringa - 19.00 Animirani filmi Zagreb 80 - 19.301 TV dnevnik • 20.00 Naša krajevna skupnost, nad. TV Ljubljana - 20.50 Hodoljub-lia: Stockholm - 21.20 TV dnevnik - 21.40 Športni pregled TV Zagreb I. program: 16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.25 Nogomet Osijek : Partizan, prenos -18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Niti be seda, niti zakon, madžarski film - 21.46 TV dnevnik -22.00 Za konec tedna: Poletje v Banji Koviljači NEDELJA, 23. AVG. 9.20 Poročila • 9.25 Sezamova ulica, otroška serija - 10.25 Miruč: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba - 11.58 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.10 Jugoslavija, dober dan - 13.45 Poročila (do 13.50) - 16.20 Poročila - 16.25 Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo - 17.20 Športna poročila - 17.30 Na kraljevski poti za soncem, ameriško-Spanski film 19.15 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj • 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 M. Vuče-tič: Bilo je, pa je minilo, nanizanka TV N. Sad, M. Vučetv*: Naše zgodbe, nanizanka TV Beograd - 21.06 Umetnost raike šole, doko-mentarna oddaja TV Beograd - 21.36 Poročila • 21.40 Športni pregled Oddajniki II. TV mrene: 15.46 Test - 16.00 Ada Cigan lija: Smučanje na vodi, PONEDELJEK, 24. AVG 17.25 Poročila - 17.30 V gosteh pri zboru »Suncokri li«, otroška oddaja TV Tito-grad - 18.00 Mozaik kratkega ruma: Kipar, angleški film 18.35 Obzornik - 18.45 Mla dinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj- 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Z. Dimbach-V. Kliakovič Hudičevo seme, zadnji del drame, TV Zagreb - 21.20 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Beograd -22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička, otro-ftka seriia TV Ljubljana -18.45 Glasbena medigra 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Poročila - 21.00 Strah vlada svetu, serijski film (do 22.06) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička, otroška seriia TV Ljubljana • 18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Tone Peršak: Odmor, drama TV Ljubljana - 20.55 Glasbeni trenutek - 21.00 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Zagreb - 22.00 TV dnevnik TOREK, 26. AVG. 17.45 Poročila - 17.50 Beli delfin, francoska risana seri- ja - 18.06 Gorska folklora Poljska - 18.36 Obzornik 18.45 Cas. ki živi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj • 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik • 19.55 Vreme - 20.00 Razgovor i Vladimirom Ba kancem 20.50 Colette: Claudine zadnji del francoske nadaljevanke - 22.15 V znamenju 22.30 Za lahko noč z Rokom Klopčičem Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mi in televizija, otroška dokumentarna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dvajset let rock'n'rolla. zabavno glasbena oddaja -20.55 Knjige in misli - 21.25 Poročila - 21.35 Duh Gane. ganski dokumentarni film (do 21.55) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mi in televizija, otroška dokumentarna oddaja • 18.45 Narodna glas ba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razgovor z Vladimirom Ba kancem - 21.00 Drevo življenja, sovjetski film - 22.45 TV dnevnik SREDA, 26. AVG. 16.25 Doboj: rokomet Borac CSKA, prenos, v odmoru Eropagandna oddaja - 17.45 lisanka - 17.55 Poročila 18.00 Rdeča zora, otroška nadaljevanka TV Beograd 18.30 Obzornik - 18.45 Pri jatelji glasbe - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o mestu Bitoli -20.05 Sunderland: Igre brez meja 21.30 Miniature: Zgodba o stari livarni - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mrene: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30-TV dnevnik - 20.00 Svetovni rekordi in Ponedeljek, kratka filma - 21.25 Poročila - 21.30 Šoferja, ponovitev nadaljevanke (do 22.20) * TV Zagreb I. program: 16.25 Doboj: rokomet Borac : CSKA (do 17.45) - 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar -18.15 Otroška oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža o mestu Bitoli - 20.06 Sunder- land: Igre brez meja • 21.35 Aktualna sreda 22.50 TV dnevnik ČETRTEK, 27. AVG. 18.00 Poročila 18.06 Divja leta, mladinska nadaljevan ka TV Beograd - 18.35 Ob zomik • 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Film tedna: Naša Mi, kameninski film - 21.36 V. Ga-nelin: Rdečelasa laŽnivka in vojak, opera - 22.20 V znamenju Odajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik • 18.15 Babičin vnuk. otroška serija - 18.45 Zabava vas Dave Allen - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po krivem obtožen, ameriški film - 21.40 Studio 2 (do 21.45) TV Zagreb l. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Babičin vnuk -18.45 Zabava vas Dave Allen 19.30 TV dnevnik - 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 20.50 Vse se je začelo z žitom, zabavno glasbena oddaja - 21.45 TV dnevnik PETEK, 28. AVG. 17.25 poročila - 17.30 Godba brez not: Codona, 1. del -18.06 Obzornik - 18.15 Mara in Engels — Postaje njunega življenja - 19.00 Ne prezrite -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Vitez v modrem, ameriška nadaljevanka - 21.30 Štiridesetletni ki, poljska humoristična serija - 22.15 V znamenju -22.30 Nočni kino: Na tuj račun, ameriški film Oddajniki II. TV mreke: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Plavica, otroška oddaja -18.45 Pesem.,, ki traja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Naš čas, dokumentarna serija - 20.45 Poročila - 20.55 Narodna glasba - 21.25 V petek ob 22. uri, kulturni mozaik (do 22.25) TV Zagreb I. program: 17.40 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.00 Poročila -18.06 TV koledar - 18.15 Plavica - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 .TV dnevnik -20.00 Beograd v pesmi in plesu, zabavno glasbena oddaja - 21.00 Blakeovih sedem, serijski film - 21.50 TV dnevnik - 22.06 Glasba, čas, ljudje, zabavna oddaja Blejski dopustniški dan je dolg, če je vreme deževno, zato bi bilo zanimivo zt>ečer na koncert v Festivalno dvorano ... Foto: D. Sedej Nova centa v P lav« k i rovt - Kilometer dolga stara cesta v Plaviki rovt zaradi strmine in plazovitega terena ni omogočala dobrega dostopa do naselja ter gozdov pod Rožco. Zato so se Gozdno gospodarstvo z Bleda, jeseniška komunalna skupnost in tamkajšnji prebivalci tidločili za izgradnjo nove ceste, ki bo slab kilometer daljša, vendar pa položnejša in širša. Odsek ceste od Erlaha nad Jesenicami do P lovskega rovta bodo kmalu dokončno uredili, nato pa bodo nadaljevali z izgradnjo ceste proti gozdovom na južnem pobočju Karavank. (B) — Foto: B. Blenkuš Kropareko kopališče je odprto - V vročih avgustovskih dneh je bilo tudi odprto kopališče v Kropi polno obiskovalcev iz Krope in okolice. Kopališče je na izredno lepem kraju, med visokim drevjem in privlačnem naravnem okolju. Dobro so ga uredili, tako da ga kopalci radi obiskujejo. — Foto: D. Sedej Zadeli z odkupom pšenice — V m nja za čimvečji odkup pšenice se je tudi Kmetijska zadruga Medvode. Ki tom plačajo pšenico po 9J0 dinarjev zia _ gram, le-ti pa jo zamenjajo tudi za konac i razmerju 1:1,3 ali za semensko pšenico r rs?! merju 2£: 1. žetev so večinoma s kombajnom že kombajn pa je last strojne skupnosti „ tako da pričakujejo odkup nad W0 ton niče. — fr NOVO V KINU Film Od pekla do zmage, ki je nastal v francosko-italijansko španski koprodukciji, predstavlja mozaik usod skupine prijateljev v drugi svetovni vojni. Fabian, Dick, Brett, Ray in Jurgen svečano obljubijo, da se bodo naslednje leto spet našli v Parizu. A vojna odpelje vsakega na svoj konec. Po petih letih se preživeli vendarle srečajo. Francoska kriminalka VOJNA POLICAJEV prikazuje rivalstvo med dvema policijskima oddelkoma, ki pripelje do tragič- lažne bege iz zapora —»~ —----— r——-v— javnosti. Skozi /Um se prepleta tudi lepa ljubezenska zgodba med inšpektorjem in policajko iz »nasprotnega* oddelka. Emanuela, lepa mula tka, je prepuščena milosti in nemilosti svojega podivjanega moža. Njeno življenje je tako neznosno, da najame morilca, ki bi moža ubil. človek je izsiljevalec in seksualni manijak, zato lepotica na koncu obračuna tudi z njim. Filma Emanuela, kraljica Sadosa ne priporočamo mladim gledalcem Zakodnonemiki film LJUBEZEN PRI SEDEMNAJSTIH sodi v serijo resničnih zgodb. Posnet je po istoimenski knjigi, v glavnih vlogah pa igrajo fantje, dekleta in njihovi starši. J KINO KRANJ CENTER 21. avgusta amer barv. pust. LEDENI PEKEL ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta amer. barv. pust. LEDENI PEKEL ob 16., 18. in 20. uri, prem. grškega barv. erot. EMANUELA - KRALJICA SADOSA ob 22. uri 23. avgusta nem. barv. pust. west. MED JASTREBI ob 10. uri, amer. barv. pust. LEDENI PEKEL ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv. vojn. OD PEKLA DO ZMAGE ob 21. uri 24., 25. in 26. avgusta grški barv. erot. EMANUELA - KRALJICA SADOSA ob 16., 18. in 20. uri 27. avgusta amer. barv. west. PLAVI VOJAK ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ 8TORŽIČ 21. avgusta amer. barv. glasb. kom. HVALA BOGU. DANES JE PETEK ob 16.. 18. in 20. uri 22. avgusta špan. barv. pust. ROBI S HOOD NIKOLI NE UMRE ob 16. in 18. uri, angl. ban- pust. POLNOČNI EXPRESS ob 20. uri 23. avgusta nem. barv. u ZMAGE ob22 uri ^--___ ^očnje^hR^u^ M POL' 25. avgusta\amLr hI°£ '* ln2° mil ob iTS^ri n' knm kralj ma ■ AeW% ggJfZ polnočni DUPLICA ^b^^jit oo EMANUELA 1 KrI.Tr^/H,' *a"' *"><■ 17. m 19. uri KRALJICA SADOSA ob UCAJETSSo'uri *nm VOJNA m POD 17Vgob%, *arr ernt ljubezen KOMENDA f**' *°m erot. emanuela ~ kraljica sadosa ob 20. uri a Ti _T'£"ta bonfrkon. ban: veliki bok sar ob 20. uri ČE8NJICA ob20WgMta amer han akc'J PIRANHA LAZE tAl ■ amer han knm krau ma mil ob 20. un RADOVLJICA r?£,aZS£Si.nem *°m winetou v do un!LS£&L£ 18 un- SSter. ban zab norosti v kampu ob 20. uri i,rAl!%Z?a,amer *an *aoa« norosti BimKmJZ (S amer *«"r. bilo 'le enkra t v parjzu ob 20. uri 24 avgusta amer ban: on ve, da sisa m a ob 20. un v £ 2r*]S^ amer ban *ahai norosti v kampu ob 20. uri rrčlvfZffi? amer bilo je enkrat v parizu ob 20. un tJLfms* amer han °N wr. da si sama ob 20. un BLED JuBIMrC*ob£inban' PLACAm 22. avgusta amer. ban: prijateljice "1 o/i Un- zap nem *°rr španske olive ob 20. un n/n/p^/f nem fc«n španske tilmiAl^\un- ital han' zab jačani ljubimec ob 20. uri nSFiitfSSLM** ' win eto Ti mv dolini smrti ob 20 un LlflSMR^orZtT^^ VKAM^TobTuri^ BOHINJ - BOH. BISTRICA 23. avgusta amer. ban: PRLjjt wr frf ob 18. in 20. uri ^ TKUP 27. avgusta amer. ban: Bllrt /r ni KRA TV PA RIZU ob 20. uri SKOPJA LOKA BORA 21. avgusta amer. KMALU BO Pnr r* ob 18. m 20. uri *OLF* 0*1*1% IT*amer SUPK***»# *l BUDDYl%LLYJUob fŠŽn n^kttll TA GREDO VMUNCHBNri£2J*^l MffNSi^obWufEKLETA ŽELEZNIKI OBZORJE 21. avgusta amer. uest. SUPRMiuif TA ob 20. uri 22. avgusta nem. kom. LAŽNE HrUfi LAŽNEGA DOKTORJA ob20mri 23. avgusta amer. kom. KMALU /n K LETJE ob 18. uri. nenCka^ HČERKE LAŽNEGA DOKTORJA «♦ *, uri 26. avgusta amer. avant. NESRKf-t VI LINIJI 401 ob 29. uri «"**C.4 I JESENKE RADiO 21. avgusta zah. nem. voj. drama taZ& MARIJE BRA UN ob 17. in I9uri 22. in 23. avgusta amer. gnati fl»4r ob 17. in 19. un v JESENICE PLAVŽ 21. avgusta amer. AMERIŠKI GRAJ** - 2 ob 18. in 20. uri ^ 22. m 23. avgusta ital. PRESOJANJE J* ŠKOSTI ob 18. in 20. uri 24. in 25. avgusta amer. DRAKULA «* ? l in 20. uri 27. avgusta amer. OD POU>\£ *' TREH ob 18. in 20. uri DOVJE 22. avgusta amer. RIBE UBIJALKF * 19.30 23. avgusta hongkon TETOVIRA Xi k- za ob 19.30 KRANJSKA GORA 22. avgusta hongkon. TETOVIRAv< I * V&$SrUs t ĆREĆOJA-NJĆ AS* I ^ STI ob 20. uri —---— 1^ i igTEK. 21. AV6USTA 198 li OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE turistična agencija globtour v,tCmf± * Informacije in prijave. GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24 155 ■|| / 20 029 in GLOBTOUR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 313 230 311-164 *Wsj& GLOBTOUR RENT A CAR: v Maximarketu. 27 223 KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas CELOVEC - Lesni sejem, 1 dan, 21/8 CARIGRAD — IV. balkanski simpozij za biokemijo in fiziko. 8 dni, 28/8 RIED - Kmetijski sejem, 29/8 — 6/9, 1 dan in 2 dni padt? ~ Mednarodni seiem usnja, 3 dni, 4/9 PARIZ — 3 dni, 4/9 (5 mednarodnih razstav: usnje. Sport, ple-»Jjijvo, nakit, ženska, molka in otroška moda) DOiHAAG - Energetske postaje, 8 dni, 14/9 BARCELONA - AEROSOL, 5 dni, 15/9 HANNOVER — »Emo« — Vse o obdelavi kovin, 3 dni, posebno •Hak>, 15/9 BRUXELLES - EUROPA STYLE - Evropsko prvenstvo v frizi- roDIMPESTA - Mednarodna razstava igra, 3 dni, 18/9 in 25/9 FRANKFURT — Mednarodna avtomobilska razstava, 4 dni, 18/9 ■CjLOGNA - SAIT. Modamaglia, 3 dni, 19/9 *AIE — BOLOGNA — Mednarodna gradbena razstava, 3 dni, 16/9 BA8EL - »Natura«, 4 dni, 24/9 PARIZ — Mednarodna razstava pisarniške opreme SICOB 81, 4 dni, hSjLN — ANUGA — Svetovna razstava živilske industrije, 4 dni Posebno letalo, 11/10 PARIZ — Pret-a-porter(vstopnice zagotovljene), 4 dni, 16/10 ACAPULCO - APIMUNDIA - Svetovni kongres -čebelarstva, MUNCHEN — Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, 4 dni, k.21/10 I IZLETI, POTOVANJA, EKSKURZIJE Za zaključene skupine organiziramo potovanja po domovini in tujini. Informacije dobite na Gosposvetski 4 (tel.: 311-164). II STROKOVNI SEJMI RIED * — Mednarodni kmetijski sejem — 2 dni, avtobus, odhod 31. 8. 81 PARIZ - 7 sejmov - BIJORCHA - bižuterija. nakit, srebrnina, ure, darila Mednarodni sejem usnjarstva, Damska konfekcija, salon in boutique Salon otroških oblačil SISEL - med. salon oblačil za šport in prosti čas Mednarodni sejem umetne obrti Mednarodni sejem igrač — — odhodi z letalom iz Ljubljane 4. 9. 81 in iz Zagreba 7^9.81-4 dni PARIZ - SICOB - Med. sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika poslovanja — z letalom iz Zagreba 3 dni 23.9.81 LONDON - DUSTEX - sejem čistilnih in filtrir-nih naprav — z avionom iz Ljubljane 15.9.81 — 4 dni FRANKFURT - AVTOSALON - 1 dan, avion iz Maribora 19.9.81 HANNOVER - EMO - mednarodni sejem orodja in orodjarskih strojev — 5 dni z avionom iz Zagreba 14. 9. 81 A + A DUSSELDORF - Med. sejem varstva pri delu in medicine dela — Z letalom iz Zagreba 4 dni 5. oktobra 81 MUNCHEN - MODEWOCHE - Mednarodni sejem mode — z avtobusom 3 dni, 5. oktobra MUNCHEN - PRODOCTRONICA - Mednarodni sejem elektronske industrije — z avtobusom 3 dni, iz Ljubljane 10. novembra 81. KOLN —ANUGA 81 — Svetovni sejem prehrane CONSUMA — med. sejem prehrambenih in ne-prehrambenih artiklov GASTRONOMA - tehnika in oprema v hotelirstvu in gostinstvu, ca+ering TEHNICA — stroji in oprema v vseh zvrsteh prehrambene industrije - z letalom 4 dni, 12. oktobra iz Ljubljane UTRECHT - SECURITY - Mednarodni sejem varstvenih naprav AFBOUW - Utrecht - Strokovni sejem notranjih in zunanjih obrtniških del v gradbeništvu — z letalom iz Zagreba 3 dni, 13. oktobra 81 BERLIN - BAUTEC - Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem — z letalom 4 dni iz Ljubljane 30. oktober 81. Informacije in prijave: Maksimarket tel. 24-155 Gosposvetska 4 tel. 311-164 Poslovalnica v Makaimarketu prodaja tudi vse vrste letalskih in železniških kart oz. vozovnic. '■""SNOVANJ &**mstienih poslovalnicah vam je na vo- ■ataanena ponudba Globtoura za sejmov. Med dragim vabijo na aisamiialings strokovnega sejma *dasUo in gostinstvo v Munchnu. ^■eje z odhodom 23. septembra traja 7*stane4.100din po osebi. Na med "■M sejem orodja in orodjarskih stro-^* Hannovru organizira Globtour pet-v^t^Sj0 potovanje z letalom. V ceno ^wj^din po osebi je vračunano: letalski do Hannovra in nazaj, letališka f^^* * Zagrebu, prevoz s taksiji od leta-^ do prenočišča in nazaj ob povratku. sejemska vstopnica, namestitev v privatnih sobah I. kategorije z zajtrkom, prevoz na sejem in organizacija ter vodstvo potovanja. Odhod je 14. septembra. Na mednarodno razstavo avtomobilov v Frankfurtu prireja Globtour enodnevni izlet z letalom le. septembra. Cena je 5.700 din, vanio pa je vračunano: polet na relaciji Man bor-Frankfurt-Maribor, prevozi v Frankfurtu, sejemska vstopnica in vodstvo. Z VOGLA CEZ BODICO, RAMLOVEC, MATAJUB8KI VRH INČMNO PRST - V NEDELJO - zi/s-sr Planinska tura, ki jo opisujemo in ki jo onranizira Planinsko društvo Kranj, je med na j privlačnejšim i »sprehodi« v bohinjskih gorah. Udeleženci se bodo z gondolo povzpeli do doma na Voglu, pd koder se bodo peš ali s sedežnico podali do Orlovih glav in se nato preko Orlovega roba vzpeli na vrh Sije (1880 m). Po razgibanem gorskem grebenu (malo gor - malo dol) bodo preko vrhov Rodica, Raskovec, Matajuraki vrh, Poljanski vrh, Konjski vrh, Četrt, Prehod Vrata, prišli do doma Zorka Jelinčiča na Cmi prsti (1844 m). Od tam se bodo spustili proti Kobli in mimo Mencingerjeve koče v Bohinjsko Bistrico, kjer jih bo čakal poseben avtobus za prevoz do Kranja. Odhod iz Kranja je ob 6. uri izpred hj^ela Creina, povratek pa bo v večernih urah. Za izlet, ki stane 100 din (brez vožnje z gondolo) sprejemajo prijave v društveni pisarni. Ne pozabite na primemo obutev in topla oblačila. kovinotehna V SODELOVANJU S TAM-STADLER NOVE MOŽNOSTI OGREVANJA OB PRAVEM ČASU Nudimo vam nove modele toplovodnih kotlov, M so rezultat večletnega razvoja in raziskav. Ugodnosti nakupa lahko izkoristite °d 14. do 24. avgusta na 9orenjskem sejmu v paviljonu blagovnice Fužinar in do 31. avgusta v Opremi v Mengšu, 0pexu v Ljubljani in v blagovnici Fužinar na »Jesenicah. strokovni nasveti sejemske cene dostava do doma Turistična agencija ALPETOUR BEOGRAD jesenski izleti z letalom, vlakom, avtobusom ogled Beograda s Hi So cvetja izleti v okolico RIM - CAPRI - ASSISI z avtobusom, odhod 25. 9. MAKEDONIJA 4 dni, letalo do Skopja in nazaj, ogled Ohrida odhod 25. 9. RAB 7-dnevni paket, hotel International, odhod 17. in 24. okt. Informacije in prijave v vseh AJpetourovih turističnih poslovalnicah Udeleženci Alpetourovega izleta v Makedonijo si bodo ogledali tudi veličasten spomenik Ilindenski vstaji vKruševu. Foto: A. Mali V MAKEDONIJO Z ALP ETO UROM Alpetour prireja štiridnevni izlet z letalom v Makedonijo. Po pristanku na skopskem letališču si bodo izletniki ogledali glavno mesto Makedonije in nadaljevali pot z avtobusom v.Kruševo, slikovito mesto z bogato zgodovino. Obiskali bodo tudi Bitolo in si ogledali ostanke nekdanjega rimskega mesta Heraclea, nato pa bodo uživali v vožnji po panoramski cesti mimo Prespanskega jezera čez prelaz do Ohridskega jezera, kjer bodo obiskali Sv. Naum. Po namestitvi v hotelu bodo udeleženci izleta imeli naslednja dva dneva dovolj časa za počitek, sprehode, ogledali pa si bodo tudi številne znamenitosti. Povratek z Ohrida bo skozi Debar, z ogledom samostana Jovan Bigorski, vožnja mimo Mavrova po dolini Treske do Skopja, od koder bo poletelo letalo na Brnik Cena izleta, v katero so všteti polni penzioni, prevozi in ogledi po programu, je 5.700 din po osebi. kv G L,AS 16.STRAN FFfK. 21. * •l*l*l«|*|*|*|*|«|*|« MERKUR KRANJ vam v času od 14.—24. 8.1981 nudi izjemno priložnost nakupa PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE na trda goriva proizvajalcev: Q [TAMiTAOlER;!)«.« m m ml jj * '|| :||i 13. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Kranj, Gonpoaveteka lt TOZD Obratna ambulant« Železarne Jesenice razpiauje proata dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE - DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev i z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini izpolnjevati se naslednje pogoje: — zdravnik-socialist medicine dela. splošne medicine ali z« nik. — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — družbeno-politično in moralno neoporečnost Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj prijave a kratkim življenjepisom in izpolnjevanju pogojev poaljejo v roku IS dni po objavi na Obratna ambulanta železarne Jesenice, b. o.. Cesta * je v 30, z oznako »razpis za IPO«. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja delovna mesta: 1 TAJNIKA 2 TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih Senj ali nepopolna srednja izobrazba administrat smeri in 10 let delovnih izkušenj pod 2. — dvoletna administrativna šola z znanjem stroi in 5 let delovnih izkušenj Prijave sprejema kadrovska služba pri Obrtnem ; nju, Likozarjeva 1, Kranj, do 1. septembra 1981, k< za delovna razmerja. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge ČISTTLKE za delo v Zdravstvenem domu Škofja Loka Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Poskusno delo traja dva meseca. OD po pravilniku. Sta vanja ni. \ Kandidatke naj prijave pošljejo v 15 dneh po objavi naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdrs' veni dom Skorja Loka. O izbiri bomo kandidatke ob stili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prii«' ure. Tekatilna industrija TEK8TILINDU8 KRANJ Delavaki avet TOZD Plemenitilnica razpiauje proato deki oziroma nalogo individualnega poslovodnega organa VODENJE TOZD PLEMENITILNICA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naali Pogoje: — da ima visoko izobrazbo tekstilne, kemijske ali organizacijske in 5 let delovnih izkušenj na področju dejavnosti, ki jih ta organizacija zajema. Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti se naslednje: — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno >i temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z d< zaposlitvijo, — da ima osebnostne in moralno politične kvalitete, ki zagota\ uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. — aktivno znanje enega svetovnega jezika Mandatna doba traja 4 leta. O izbori bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Kandidati morajo k prijavi predložiti tudi dokazila o izpolnjevat* j pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušra' * i delovanja na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo prijave v 16 dneh po objavi raapana ptif roeeno na na al o v Tekati lindua, kadrovski sektor pod osa*F »razpis TOZD Plemen i ti I niča«. 21 AVGUSTA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN.G LAS MERKUR KRANJ vam na 31. gorenjskem sejmu nudi: Prodaja osebnih avtomobilov ŠKODA — WARTBURG — MOSKVIČ s takojšnjo dobavo! # belo tehniko in hladilne naprave 0 stroje in opremo za gospodinjstvo £ motorna kolesa, mopede, kolesa in šivalne stroje • televizijske in radijske sprejemnike # ročno in strojno orodje POSebna ponudba: • opremo za centralno kurjavo ^ opremo za kopalnice # blago za široko potrošnjo PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE na trda goriva proizvajalcev: TAM — STADLER FERROTHERM ITPP—RIBNICA ELTERM V času sejma izkoristite izjemno priložnost koriščenja 24-me sečnega brezobrestnega posojila brez pologa! sejemske cene — potrošniški kredit — dostava na dom bi na 31. gorenjskem sejmu v Kranju 14.—24. 8. 81 v paviljonu murka razstavljamo in prodajamo pohištvo tehnično blago izdelke Gorenje gradbeni material dekorativo POLIKS ŽIRI Razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA v za dobo štirih let ^ ^ja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge splošne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj n* podobnih delih in nalogah, v Wednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge splošne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, ^ da je moralno-politicno neoporečen, da izpolnjuje splošne in posebne pogrije predvidene za ta dela in naloge 5**ftdjjd*ti za razpisana dela in naloge naj svoje vloge £°*9ejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks 2**» Splošni sektor, Stara vas 37, s pripisom: »za raz-W»ao komisijo pri DS DO«. —fcdidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po razpisa-/**roku. 82 VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija sa delovna razmerja TOZD Kovačnica objavlja prosti delokrog 8KUPINOVODJE V PROIZVODNJI Pogoji: — strojni mehanik, — 24 mesecev v poklicu Kandidati naj vložijo plamene prijave v roka 15 dni po objavi na naslov 82 Veriga, Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. Skupščina občine Tržič Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija sa delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1 aARKJSTOJNEGA REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri. — sve leti delovnih izkušenj, — zavzetost za družbeno dejavnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, — tri mesece poskusnega dela 2. SNAŽILKE Pogoj: - popolna ali nepopolna osnovna šola Kandidati naj vložijo plamene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 daefe po objavi tega razpisa komisiji za delovna razmerja skupščine občine Trtic. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi tega razpisa. Hotelsko turistično z n. sol. o. TOZD HOTEL K Bled hotel krim bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VZDRŽEVALCA — obratni električar, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusna doba 2 meseca 2. KUHINJSKEGA EVIDENTICARJA — poklicna šola (trgovska, gostinska), — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih, — poskusna doba 2 meseca Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili 15 dni po objavi na naslov Hotelsko turistično podjetje Bled — TOZD hotel Krim Bled, Ljubljanska oestaV7 (komisiji delovna razmerja). za DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ Kidričeva 63 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE 2. EKONOMA - VODJE KUHINJE Pogoji: — hotelska ali gostinska šola kuharske smeri, — najmanj dve leti delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije 3. DVEH VZGOJITELJEV Pogoji: — določeni z zakonom o usmerjenem izobraževanju Za razpisana dela in naloge snažilke in ekonoma — vodje kuhinje bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, za dela in naloge vzgojiteljev pa za določen čas — do prihoda delavk s porodniškega dopusta (30.3.1962,19.4.1982) Kandidati naj pošljejo pismene prošnje in dokazila o zahtevani izobrazbi najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta II/319 na odseku Gabrk—Visoko v Poljanski dolini zaprta za ves promet v času od 24. avgusta 1981 do 28. avgusta 1981 in od 31. avgusta 1981 do 2. septembra 1981 dnevno od 7. do 17. ure. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet pa je določen obvoz na relaciji LOKA-LJUBLJANA — LOGATEC— ŽIRI in obratno. Popolna zapora ceste je nujno potrebna zaradi polaganja asfaltbetona v vsej širini vozišča naenkrat. Na tem odseku ceste bomo položili 3.000 ton asfaltbetona. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. G LAS 18.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 21AVStmi V 82. letu starosti nas je nenadoma zapustila nafta mama, stara mama in prababica NEŽA FILO Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala vsem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja! HČERKA VERA Z DRUŽINO! MALI telefon OGLASI 23-341 ePRODAM- Prodam KRAVO po izbiri Vrhunc. Zasavska 41, Kranj - Orehek 7497 Prodam PRALNI STROJ candv 75. Gorjanc Ivan. Jezerska c. 70, Kranj 7508 Prodam 92 VOGALN1KOV višine 19 cm in 100 kg betonskega ŽELEZA 6 mm. Bergant, Lenart 2, Selca nad Skof-jo Loko 7678 Prodam ČOLN maestral 9 z motorjem TOMOS 3,5. rabljeno 10 dni. skupaj ali posamezno. Frelih, Šenčur. Beleharje-va39 7686 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg. Posavec 16. Podna rt 7717 Prodam suha bukova in hrastova DRVA. Preddvor 10 7718 Prodam 2 OKNI 180x 160 z roletami in ZIDNO OPEKO v kosih, vse malo rabljeno. Z*. Bitnje 39 7719 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete URŠULE HLEBČAR roj. Zaje se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu duhovniku iz Tržiča za pogrebni obred. Hvala za govor g. Vidi ŽALUJOČI: sin Andrej, hčerki Pepca z družino in Micka ter drugo sorodstvo! Senično, 8. avgusta 1981 V SPOMIN Ze leto dru te črna zemlja krije, nazaj povratka ni. v neizmerni žalosti nate spomin hiti. ki si nas ljubil! 21. avgusta mineva leto,odkar je odšel od nas mož, oče. tast in praded JURE BRADIC ne da se verjeti, da nisi več med nami, prazen je naš dom, ker se ne sliši tvoj korak in veder nasmeh, žalostno in ovelo je cvetje,katerega več ne gojiš. Ne čutiš bolečine v naših srcih, ko smo še vedno ob tebi in te obiskujemo in nosimo ljubljeno cvetje, saj nepozaben je spomin na te! • ŽALUJOČI VSI TVOJI! Jesenice, 21. avgusta 1981 ZAHVALA **? J Ob prerani smrti dragega moža, ata, brata in starega ata ALOJZIJA ČEMAŽARJA borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bavdku, ZB Podblica, KS Podblica, KS Sr. Dobrava, Servisnemu podjetju Kranj, Špeceriji Bled in Zorinim sodelavcem iz Iskre; ter g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Podblica, 16. avgusta 1981 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre in skrbne mame, sestre, tete, sestrične, babice in prababice PAVLE REBOLJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti; za lep cerkveni obred, in tolažilne besede ob odprtem grobu tov. Ažmanu. Zahvaljujemo se kolektivu Iskre TOZD TEA, kolektivu Brdo, tovarni IBI, pevskemu zboru za žalostinke in vsem za velikodušno pomoč v težkih dneh, kakor tudi grobarju " Tonetu in zvonarjem. Vsem Še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerke Francka, Dora, Majda, sinova Lojze in Tone z družinami ter drugo sorodstvo Prodam FRIZURE, TELICO, brejo 6 mesecev in KRAVO, ki bo drugič telila in je 8 mesecev breja. Hafner, Zahnica 14. Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo. Sr Bela 36. Preddvor 7720 Prodam polmontažno HIŠO za prestavitev. Sunadole 41/B. Komenda 7721 Prodam približno 700 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 in 10 mm, 200 kosov ZIDAKA BH 4: 10-litrski BOJLER IN RADIATOR emoterm (15 členov) Ogled popoldan. Okršlar Jože. Zbiljska c. 3, Medvode 7722 Prodam rabljene zložljive PODSTREŠ NE STOPNICE Ogled popoldan Okršlar Jože, Zbiljska 3. Medvode 7723 Prodam 12 prm DRV. Prezrenje 12 nad Podnartom 7724 Prodam KOSILNICO BCS z obračal nikom. Rogelj. C. na Belo 25. Kranj 7725 Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko. Pokopališka 6. Kokrica 7726 Ugodno prodam malo rabljen pokončni 80-litrski BOJLER in 17 radia tor skih členov (višine 1 m). Cretnik. Cegelnica 43, Naklo 7727 Prodam 11 ton CEMENTA. Podgoršek Ciril, Reteče 51 /a, Skofja Loka 7728 Prodam rabljeno POHIŠTVO za v dnevno sobo, po nizki ceni. Lončar Ivanka, Selo 1. Vodice, tel. 061-843-078 od 15. ure dalje 7729 Prodam malo rabljeno MIKROVALOVNO PEČICO Ei Niš Meden, Begunjska 3, Kranj 7730 Ugodno prodam starejše POHIŠTVO. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Polir, Jenkova 8, Kranj 7731 Prodam STIRONOL gradbeno lepilo za fasado ter BA VALIT komp. A + B in tovorno PRIKOLICO za avto. Telefon 24-639, Hrastje 71, Torkar 7732 Prodam jalovo KRAVO ter 3000 kosov STRESNE OPEKE bobrovec. Sp. Brnik 66, Cerklje 7733 Prodam novo MOTORNO ŽAGO stihi. Voglje 61, Šenčur 7734 JARČKE, odlične nesnice. dobite v Srednji vasi št. 7, Bidovec, Gorice -Golnik 7735 Prodam JADRALNI DESKI: ingrad in GTX 100. Možna zamenjava za kajak. Vidic Zdravko, Prešernova 19, Radovljica _J736 Prodam obdelan istrski KAMEN (bu-nje) za »COKL« Tenetiše 33, Golnik Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 7737 Prodam 2 TELIČKI frizijki, stari po 3 tedne, za rejo. Suha 38, Kranj 7738 Ugodno prodam macesnovo SPALNICO. Telefon 22-003 od 18. do 20. ure 7739 Prodam italijanski globoki in športni OTROŠKI VOZIČEK ter otroško KOŠARO. Telefon 28-178 7740 Prodam ostrodlakega OVČARJA z rodovnikom, starega 3 mesece. Omejec, Kolodvorska 7, Kranj 7741 Prodam mlado KRAVO, ki bo čez 4 mesece tretjič teletila. Grašič Dare, Črnivec 9, Brezje 7742 Prodam 30 SPIROVGEV 12 x 14 cm, od 7 do 9 m dolžine. Telefon 22-001 Kranj 7743 Prodam 50 kv. m hrastovega lamelnega PARKETA. Hrastje 175, Kranj 7744 Prodam ZAJCE za rejo ali za zakol. Visoko 119, Šenčur 7745 Prodam visoko brejo KRAVO. Valja-vec Marija, Leše 36, Tržič 7746 Prodam več STARINSKIH PREDMETOV (stenske in žepne ure, bodala in več lovskih trofej). Eržen Brane, Loka 13, Tržič 7747 Prodam barvno TELEVIZIJO, po ugodni ceni. Informacije po tel. 26-352 7748 Prodam SPALNICO z vgrajenim radiom. Ponudbe po tel. 77-974 7749 Prodam rabljen GUMIJAST ČOLN z motorjem evenrude 25. Informacije po tel.24-516 7750 Prodam industrijski ročni PLETILNI STROJ finoče 8, odlično ohranjen. Telefon 75-645, Radovljica, Cankarjeva 31 7751 Poceni prodam štiridelno garderobno OMARO, nizko, svetle barve, rabljeno. Telefon 60-213, Mulej, Skofja Loka 7752 Prodam konzolno DVIGALO. Begunje 39 ___ 7753 Prodam 7 tednov starega TELETA. Podbrezje 34, Duplje 7782 Ugodno prodam 600 kg betonskega ŽELEZA, premera 8 mm. Podvi z, Reteče 88, Skofja Loka 7783 Ugodno prodam 55 kv m NAPUSČA za streho (ne za oblogo) in 22 kv. m ma-cesnove obloge 5 cm. Hafnarjevo naselje 94, Skofja Loka 7784 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Smid, Zg. Luša 10, Selca nad Skofjo Loko 7785 Prodam 4 nova VRATNA KRILA 75 X 200 ANIGRE, furnirana (2 levi 2 desni). Gorenja vas - Reteče 45, Skofja Loka 7786 Prodam motorno KOSILNICO gorenje RAPID 101. Jesenovec, Poljanska c. 20, Skofja Loka 7787 Prodam LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku. 7788 Prodam dva PRAŠIČKA, težka do 30 kg. Pivka 14, Naklo 7789 Prodam mlade KRAVE, dobre mle-karice s teletom ali tik pred telitvijo. Nasovče 15, Komenda 7790 Prodam zakonsko POSTELJO z jogi-jem. Informacije tel. 26-543, Brovč, Gubčeva 7, Kranj 7791 Prodam 4 mesece staro TELIČKO frizijko. Zg. Brnik 106, Cerklje 7792 Prodam novo PEČ na drva za v kopalnico. Klemenčič, Trnje 6, Skofja Loka 7793 Poceni prodam PEČ za centralno na trdo gorivo, 30.000 kal. Gobovce 9, Pod-nart 7794 Zelo ugodno prodamo perlitni omet IGMOTERM-P, približno za 30 kv. m. Informacije zvečer po tel. 064-21-328 7795 Prodam ŠPORTNO KOLO maraton. Florjančič Stane, Gubčeva 6, Kranj 7796 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Jama 8, Mavčiče 7797 DEŽURNI VETERIN. od 11.8. do 18. 8.81 Za občini Kranj in Trase RUS J ose, dipl. vet., Cerkfc! 147. tal. 41-818 GA8PERLIN Boštjan, t vet., Kranj, Sorlijeva tel. Za občino 8ko4$a Loka PIPP Andrej, dipl. Skorja Loka, 37, tel. §8-189 Za občini Radovljica ia senice URH Janez, dipl. v«t_ ali 11-718, ali 18-778 Decurna sluftba pri rajskem veterinar*] vodu Gorenjske v Iva Slavca 1, tel. 11-781 pa deluje njeno. Poceni prodam črnobel Škofjeloška c. 56, Kranj Prodam OSLIČKA, KOMAT ZIČEK. Perišič Milivoj, Dovje 111 strana Prodam črno TELICO, staro 51 cev. Tatinec 1, Preddvor Prodam mlado brejo KRAVO, menjam za jalovo. Sp. Bela 2. Prodam lesene LESTVE. 13, Zg. Besnica Prodam eno leto starega BIK( kub. m hrastovih suhih PI povije 7, Cerklje Ugodno prodam 200 kv. ŠČA. Šenčur, Velesovska 31 Prodam rabljeno barvno , JO blaupunkt. Telefon 23-441 urah Prodam moško, žensko in LO. Palovšnik, Ul. Tatjane Kranj Prodam dobro ohranjeno PEČ Hafnar, Tomšičeva 32, Kranj Prodam TRAKTOR ferguaon. s kosilnico. Šmartno 16, Cerklje Prodam 6 mesecev brejo " mlekom in skoraj novo PEC ševca 3 pod Šenturško goro, Ct._ Prodam PRAŠIČE, težke od M< kg. Zagoriška 15, Bled Ugodno prodam ELEKTRICp. TARO melodija 2, z vibratora*© Telefon 61-533 - Skofja Loka Ugodno prodam motorni Beograd, z vso dodatno o|_« macije dopoldan 064-50-361 ali Janez, Graj zarje va 11, Tržič Prodam elanov GLISER GT Ijen eno sezono, z motorien RUDE 55 KM. Urankar JožrT^ Naklo, tel. 21-741 Prodam dobro ohranjeno REZNICO mengele. Zg. Brnik' kije Poceni prodam črnobel . Gerlica, Župančičeva 29, Kranj Prodam TELETA za rejo. Letence 1, Golnik Ugodno prodam dobro obrani« biniran VOZIČEK (globok, avtosedež). Informacije po tel. Prodam GLASBENI CEI renje GC 201 A HI-FI z 45/60 W, star 1 mesec, v . 30.000 din. Telefon 24-148 od ure Prodam dirkamo KOLO sprint fon 064-79-454 Prodam notranje OKENSKE CE iz umetnega marmorja, širu ~ naslednjih dolžin: 1 polica — l police 1,25 m, 4 police 1,45 m. Oafc*M dan od 15. ure dalje v Goricah 39 Prodam 1500 kosov OPEKE larec 29x19x14 cm. Javh. Skofja Stara cesta 21 Prodam PEČ za centralno in trajnožarečo PEČ. Zupin. St Naklo Za 1 SM prodam klasična OKNA z lesenimi roletami. 130X140; 2 - 80x140; in 1 -Osterman Franci. C. talcev 23/Dr Prodam HLADILNO SKRIJ-renje. Renko, Smledniska 59, Kraaj Prodam globok italijanski „ VOZIČEK in ŠIVALNI STR( Telefon 75-435 zvečer Prodam »POBJON« -Šutna 29, Žabnica ZLATO za zobe, 22-karatno 10,32 g, prodam. Informacije po nu 064-60-755 Ugodno prodam 180-litrski NIKgorenje. Telefon 61-239 GUMIJAST ČOLN metreler motorjem, prodam za 6.000 din. 70-409 Frodam 2 kub. m PLOHOV n Naslov v oglasnem oddelku U lzdmjm CP Glas, Krmnj, Stav«* renjaki tisk Krmnj, tisk. ZP j prmvicm, Ljubljana. Naslov vrtin uprave limtm: Krmnj, Mome Pitata*. - Tekoči raćun pri SDK v Krma« * vilka 51500-603-31999 - Teietmmi* 23-341, glavni urednik, odgovora! nik in uprmvm 21-935, redakcija J'J komerciala — propmgmndm, aaisff mmli ogtmmi in računovodstvo Individualna polletna mm 250,— din, za inotemmtvo prei v valuto vključno s poštnino. Opromceno prometnega davka pa< Htajnem mnenju 421-1 tU. 21 av6usta 1981 19.STRAN G LAS KUPIM fin 40 vreč PERLI TA za fasado Ttvcar, Luže 68, Šenčur 7754 mkn enobobensko VITLO. Lipovec. La» 182, Gorje 7755 lupim SPIROVCE, dolžine 4.50 ali Glorjociuk.Uhovče 11. Cerklje 7823 i ŠTEVEC - .enofazni dvota--_a#sa 21-479 - Kranj 7824 .Kupam 80D ah' KAD ta namakanje " . Osterman, Luže 34, Šenčur 7825 Prodam karamboliran avto FORD TAUNUS 15 M, za rezervne dele Flor-jančič Stane. Sp. Besnica 64, tel. 40-570 7780 Ugodno prodam LADO 1200. letnik 1973 Konc. Golnik 47 7781 Veletrgovina OBVESTILA en« StK KRANJ T0ED Agromehanika telefon 24-788 KMETOVALCI! V trgovini im Koroški cesti 25 v Kranju tuđimo rezervne dele za: &taWlaice AG «•» Btrov in mm atosaiaerje ^Wrjev TOMO VINKO- ja vae tipa fcgtniav TOMO VTNKO-UTB. UM8U8-C 328, **TW3. Traktorske »ttiatorji. gume in aku- »tare kuhinjske ELEMENTE 27-234 7826 b kovinski VOZIČEK na dve (koreto). Sušteršič, Studor 15, ^ v Bohinju ' 7827 • PRALNI STROJ, v okvari, Buperavtomat PS 663; in poceni novo prednjo steno in pokrov za AMI8. Telefon 45-331 7903 VOZILA &w*ni DIANO, letnik 1977, za Pot na Joita 25, Kranj - Stra-7638 karam bol ima o ZASTAVO 101 letnik oktober 1979. Kavčič, 13, Železniki 7691 ■» ZASTAVO 101, letnik 1977. 27-983 popoldan 7693 ŠKODO 110 L, letnik 1972. tiarjeva 8, Kranj 7714 jrodam avto RENAULT - 4, 1976, registriran do aprila 1982. v>ak dan od 15. do 17. ure. Ančik, j*a, Cankarjeva 26 7690 ORNO PRIKOLICO, velikost l.«X2,20 m, prodan za 2sm; in KOMBI VW (kamper), atestiran, "tnik, prodam za 12 sm. Telefon 7756 OR za VW 1200, starejši letnik, prodam za 8.000 din. Telefon 7757 »o PRIKOLICO za osebni avto. 73. Podnart 7758 SIMCO 1000, letnik 1968, re-do aprila 1982. Informacije po (-270 popoldan 7759 ta AMI 8 po delih Korošec, Ore-m. Kranj 7760 MOTOR tomos 14 TL, nov, še Lunar, Pivka 46, Naklo, tel. 7761 AV0 126-P, letnik 1979, zelo Informacije po telefonu v petek od 16. do 19. ure 7762 fcJH* prodam ZASTAVO 750, starei ^ts* Reko Drago, Senično 31, Tržič hw_, 7763 w 1600 ti, letnik 1968, prodam, v nedeljo popoldan Gantar, Val-™'A, Smlednik 7764 novo PRIKOLICO za osebni > *W*oati 1,30x1,10 Naslov v oglasniku 7765 »•« AUSTIN 1300 (3 sm), letnik Ravnikar Ciril, Vrečkova 5, Kranj, ***«6 7766 ■» zastavo 750, letnik 1972, ***njen, po generalni, registriran 1982; ter ŠTEDILNIK (2 plin, 4 ) a pečico. Benedičič Jože, Ko-12 7767 VW 1200, letnik 1964. Bitenc, 17, Kranj 7768 KATRCO, 50.000 km. Grilc 22, Golnik 7769 dobro ohranjeno ZASTAVO h registracija februarja 1977, . cena 8,3 sm. Telefon 27-441 7770 AMI 8, v voznem stanju. Jože Mavčiče 49 7771 ZASTAVO 101, letnik 1977 in za JUGO 45, dobava takoj. M*ael, Stefetova 24/a, Šenčur 7772 avto POLONEZ. let Možnost kredita 7773 . ZASTAVO 750, celo ali po _retattrano do oktobra. Naslov v C oddelku 7774 ji^fe.11? 250. Zontar Simon, Virma 7775 PRIKLJUČEK za LADO in v večernih 7776 *ofj«Loka ■ VM0^1. pr1kl. 51 S? T*k*on 23-441 đ NJjjfe DELE ZA PZ 125, motor, ^^T?1 zadnje steklo, poloso- A ^\L^* MaM Janeza Puharja 1, »p^w|N~Pl«nma 7777 ZASTAVO 101, letnik 1975. **] Anton, Sr. Bitnje 19, 2abnica 7778 k>g- formacije po tel. 064-75-079 ali |w^»P0l4.uri 7779 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1977. Kocbek Franc. Milje 47, Šenčur 7828 Ugodno prodam odlično ohranjen in Ka režiran R-4, letnik 1975. Tel. 21-862 7829 Prodam avto WARTBURG, letnik 1977. Tenetiše 23, Gornik 7830 Ugodno prodam ZASTAVO 101, registrirano do julija 1982. Praprotna polica 1, Cerklje 7831 Prodam RENAULT R-4. Ogled od 8. do 16. ure. Kranj, Mlekarska 5 7832 Prodam NSU 1200, nevozen. Mlakarjeva 59, Šenčur 7833 Prodam SPAČKA, 72.000 km prevoženih. Milena Zupančič, Bohinjska Bela št. 103/a 7834 Prodam FIAT 126-P. Ravnikar, Hrib 18, Preddvor, tel. 45-035 7835 Prodam novo zadnjo HAVBO za golfa. Srebrnjak Peter, Trboje 115 Kranj 7836 Italijanski FIAT 125, dobro ohranjen ter nekaj rezervnih delov, poceni prodam. Gončane 16, Medvode 7837 Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Ju-van Zinka, Tomažičeva 6, Kranj, telefon 27-470 dopoldan 7838 Nujno prodam P-126, letnik 1978. Podobnu Silvo, Kranjska 22, Šenčur 7839 Prodam ŠKODO 1100 S, letnik 1972, prenovljeno, dobro ohranjeno, cena 35.000 din. Informacije po tel. 22-176. Demšar, Mlakarjeva 2 7840 Prodam KATRCO, letnik 1976. Pavlin, Pivka 45, Naklo 7841 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do maja 1982. Suljanovič, Tavčarjeva 22, Kranj 7842 Prodam R-4, letnik 1978. Telefon 064 62-020 7843 Prodam KATRCO, letnik 1977, 80.000 km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Kranjc Danilo, Podlubnik 153, Skofja Loka 7844 Prodam karamboliran avto 125-P. Šolar Vinko, Kropa 148 7846 Prodam R-4, po delih Markun Andrej, Bašelj 24, Preddvor 7846 Ugodno prodam RENAULT 8, neregistriran, v voznem stanju. Justin, Dobrava 6/A, tel. 79-606 7847 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Zabnica, tel. 44-564 7848 Prodam R-4, letnik 1979. Loka 92, Trtic 7849 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 24-038 7850 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Zu-pin, Apno 2, Cerklje 7851 SPAČKA, ohranjenega, letnik 1975, prodam za 5 SM. S p. Desnica 93, telefon 40-523 7852 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Informacije po tel. 27-085 od 15. ure dalje 7853 TOMOS 90 elektronik. prodam. Po-klukar, Poljšica 13, Gorje pri Bledu 7855 Prodam R-4, letnik 1974. Brezovnik Ljubo, Alpska 7, Bled 7856 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do maja 1982. Tušak Cveta, Lenart 11, Selca 7857 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976, dodatno opremljen, cena 5 SM. Aljančič, Rožna 3, Šenčur 7858 Ugodno prodam MOPED APN-4. Informacije po tel. 60-830 7859 Ugodno prodam FIAT 124, registriran. Zalokar Zdravko, Gorjuše 12, Bohinjska Bistrica 7860 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1976. Ravnik, Slap 6, Tržič __ 7911 Prodam ZASTAVO 750 LUX letnik 1973. Staša Razingar, Žirovnica 77, telefon 89400 .Prodam (demo na gradbeno posojilo) dve leti staro SIMCO 1307 GLS. Poraba 71. Informacije na telefon (064) 74-715. Prodam TOVORNO PRIKOLICO, nosilnost 800 kg. Telefon 47-335 7861 AUDI 80, letnik 1968, registriran do avgusta 1982, prodam. Teropšič Franc, Hafnerjevo naselje 80, Skofja Loka, telefon 62-623 7862 AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Ogled vsak popoldan. Oman Božo, Sr. Bitnje 56, Zabnica 7863 Prodam 126-P, letnik 1980 - marec, dodatno opremljen. Ghvar Igor, Taleška ' 9 Bled 7864 Prodam MOTORNO KOLO ČZ 250 enduro. Kurah Rado, Tomažičeva 8/a, Kranj, tel. 26-175 7866 ZASTAVO 101, I. registrirano 1977, 68.000 km, z vgrajenim radiom, nujno prodam. Telefon 74-158 7866 Prodam KOMBI, motor 850, 7 + 1, star eno leto, cena 114.000 din. Informacije po tel. 76-181 od 13. do 16. ure 7867 ZASTAVO 101, letnik 1972, registri rano do julija 1982, prodam. Tel. 25-550 7868 125-P, karamboliran, letnik 1979, prevoženih 27.000 km, prodam za 40.000 din. Mohar Anton, Podlubnik 159, Skofja Loka, tel 62-619 popoldan 7869 . Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1974, vozen, neregistriran, PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 800 kg, KASETE nemščina 2000 S I. stopnja. Žerjal, C. na Belo 11, Kranj, telefon 24-453 7870 Prodam MZ TS 250, letnik 1980 in 2000 kg betonskega ŽELEZA, debeline 10 mm. Pogačar Marjan, Sp. Gorje 43 pri Bledu 7871 Prodam R-4, metalne barve. Bertonc-Ijeva 26, tel. 22-298 7904 Prodam AMI 8, na kredit, letnik 1975/76, registriran do januarja 1982. Božidar Strimpf, Bistrica 189, Tržič 7906 šPEceri^a TOZD MALOPRODAJA TURISTI —IZLETNIKI, ko pridete NA BLED, obiščite naše gostišče RIKLS NA BLEDU, Riklijeva 9, tel. 77-458. Postreženi boste s speciali-tetami na žaru in drugimi jedili po naročilu ter pijačami. Sprejemamo tudi naročila in rezervacije za zaključne družbe in poroke. Za večje skupine dajemo poseben popust. Prodam GOLF JL, letnik 1977. Telefon 74-048 7907 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976. Malej, Grmičeva 4, Kranj 7908 Zelo ugodno prodam vozen, neregistriran R-4, letnik 1969. Lunar, Cegel,-nica 6, Naklo, tel. 47-213 7909 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1977, 32.000 km. Benedik, Strmica 3, Selca nad Skofjo Loko 7910 KRANJ poslovalnica BABY, Titov trg 23, vam nudi otroSke hlače žamet, v velikosti 4 do 14 let, po izredno ugodni ceni — 335,50 din STANOVANJA Studentom ali družini oddam opremljeno STANOVANJE. Ogled popoldan. Kramar, Sempetrska 42/A, Kranj — Stražišče 7875 V najem vzamem dvosobno STANOVANJE v Kranju. Predplačilo za tri leta. Informacije po tel. 28-016 7876 V Kranju oddam SOBO z eno ali dvema ležiščema pošteni urejeni osebi. Ponudbe pod: Center ■> 7877 V najem vzamem GARSONJERO ali eno sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Redna plačnica 7878 Na STANOVANJE sprejmem dve ženski. Naslov v oglasnem oddelku 7879 Iščem študentko, ki bi delila z menoj SOBO v Kranju. Namesto plačila želim le instrukcije iz matematike za 7. razred osnovne šole. Telefon 25-418 7880 Oddam SOBE študentom. Ponudbe pod: Soliden 7881 Mlajšo upokojenko vzamem na STANOVANJE za majhno pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Resna POSESTI Prodam GARAŽO na Planini. Ponudbe pod šifro: 120.000 din 7710 Trosobno STANOVANJE in zazidljivo PARCELO v Kranju zamenjam za HISO z vrtom. Ponudbe pošljite pod: Hiša 7883 STARO HISO, kupim na Gorenjskem, vseliivo ali za adaptacijo ali nadomestno gradnjo, po možnosti z nekaj zemlje. Naslov v oglasnem oddelku. 7884 Družinsko HISO na relaciji Bled— Radovljica, kupim. Ponudbe pod: Vse-Ijivo 7885 Polovico starejše HlSE z garažo in vrtom ter majhnim sadovnjakom, prodam. Vseljivo do konca leta 1982. Intihar Tone, Prosvetna 4, Jesenice — Koroška Bela 7886 Prodam dobro ohranjeno POSLOPJE z dvoriščem, skupaj 700 kv. m. Poslopje je takoj primemo za obrtniške dejavnosti, opremljeno z elektriko in vodo in je ob Klavni cesti. Ponudbe pošljite pod: 10 km iz Kranja 7914 KLESANJE, OBLIKOVANJE in ZLATENJE napisov na nagrobnih spomenikih! Telefon 23-714 zvečer 7469 Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila za POPRAVILA PRALNIH STROJEV, po tel. 42-052 osebno pri telefonu od 7. do 8. ure. Jagodic. Vopovlje 19, Cerklje 7470 ROLETE vseh vrst NAROČITE SPI LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Lahko pišete pridem na dom! 7663 ZSAM Tržič bo priredilo tečaj za C, CE ali D kategorije voznika motornih vozil v septembru 1981. Pouk bo v petkih in sobotah od 17. do 20. ure, v nedeljah od 8. do 11. ure. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Goričan, Ročevnica 35, Tržič 7665 PRIREDITVE TVD PARTIZAN LJUBNO, prireja v nedeljo, 23. avgusta 1981, ob 15. uri VELIKO VESELICO. Igra ansambel BLEJSKI KVINTET. Bogat srečelov in športno streljanje za nagrade. VABLJENI! 7890 ANSAMBEL JEVSEK igra v soboto na VESELICI v Kobaridu, v nedeljo pa na VESELICI pri Tmovcu v Dupljah 7891 Vabimo vas na tradicionalno prireditev ZBILJSKA NOČ, ki bo ob ZBILJ SKEM JEZERU v soboto, 22. 8. od 19. do 0.02. ure. Zabaval vas bo ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TO-NIJEM 7892 V nedeljo 23. 8. vas vabimo na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo na ZG. BRNIKU, ob 16. uri. Igra ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONI-JEM 7893 OO ZSMS ZAPOGE prireja v nedeljo, 23. 8. 1981, ob 15. uri v Zapogah pri Vodicah VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za športno kolo, ki se prične v soboto, 22. 8. 1981, ob 16. uri. Zabaval vas bo ansambel MODRINA. VABLJENI! V soboto, 22. 8. 1981, ob 19. uri pa vas vabimo na ZABAVNI VEČER s plesom. Igra ansambel HAZARD 7894 1ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, vaščanoir, gasilskim društvom in vsem, ki ste prihiteli na pomoč pri gašenju požara gospodarskega poslopja. Enako se zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav za takojšnje izplačilo zavarovalnine. Posebna zahvala pa vsem, ki nam še naprej pomagate pri obnovi! HVALEŽNI KRIŽAJEVI, Sv. Duh 21 7671 Zahvaljujemo se gasilcem ter civilni zaščiti Ljubno, sosedom, vaščanom Po-savca, Otoč in Ljubnega za vsestransko pomoč pri gašenju požara. BLATNIKO-VI - BIZJ AKOVI - Posavec 15 7896 Dodatno pri zahvali za umrlim JOŽETOM JANOM se še zahvaljujemo Mariji Pretnar za sodelovanje pri pogrebu in tov. Matevžu Bizjaku za lep govor ob odprtem grobu. ŽENA 7896 IZGUBLJENO! Izgubil sem moško ZAPESTNO URO 14. 8. 1981 pred KUD Sv. Duh. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov: Ferdin, Grenc 4, Skofja Loka 7887 OSTALO V VARSTVO vzamem otroke. Ponudbe pod: Takoj 7897 Osamljena starejša zakonca, želita spoznati lepote Slovenije, zato iščeta družbo ene ali dveh oseb z enakimi željami za skupne izlete. Šifra: Srečno! 7898 Tistemu, ki mi na vrtu pomaga uničiti KRTA, dam lepo nagrado. Javite se na naslov: Mam Slavka, Cerklje 5 7899 LOTERIJA Srečka št. 00 70 80 730 1520 2200 80550 96860 254340 22 42 62 9982 15382 96492 145282 159822 195382 224872 289852 din 60 80 80 160 1.000 460 6.000 2.000 20.000 100 120 60 600 6.000 2.000 20.000 100.100 20.000 50.000 20.000 Srečka it. din 08 60 6438 400 01498 8.000 39078 8.000 47068 2.000 UQQUQ 0*7000 4.000 271268 20.000 1 40 122351 20.040 186121 20.040 ZAPOSLITVE Nujno^rodam matik 3 št. 46 O ded vsak popoldan. Golnik 7906 Takoj sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO za popoldanski čas v redno ali honorarno zaposlitev. Informacije po tel. 24-240 - Vrtačnik Dane 7888 Iščem kakršnokoli delo na domu. Šifra: Prešivalka • 7889 NOGOMETNI KLUB TRIGLAV KRANJ honorarno zaposli HIŠNIKA za pranje športne opreme. Interesenti naj se zglasijo v klubskih prostorih na stadionu vsak dan od 17. ure dalje 7889 54 19854 24174 251524 332294 490074 56 51736 59026 62756 054706 230936 499326 80 2.080 2.000 20.000 20.000 20.000 100 4.000 4.000 6.100 500.000 20.000 20.000 243 383 833 2293 07423 91323 133913 2352&3 329663 5 92635 37 57 97 1607 7827 41007 080887 200 160 200 400 2.000 6.000 20.000 20.000 20.000 40 8.040 60 80 60 800 400 4.000 20.000 225637 1,000.060 464997 20.060 39 5059 77729 60 600 8.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19.ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Ročna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Opreš-nikova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do le. ure in sicer, prodajalna SP Prehrana, Staneta Žagarja 16, prodajalna PC Zlato polje, Kidričeva 12, Kranj, potrošniški center Planina, Planina 63, PC Britof, PC Bitnje, PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V soboto, 22. avgusta, bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Špecerija Bled, supermarket Union, Titova 22 in Rožca, samopostrežna trgovina e, Bokalova 5/a SKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg TRŽIČ Mercator, Trg svobode 27, Mer-cator, Deteljica — Bistrica, Mercator Pristava. Osnovna šola LUCIJ AN SELJAK Kranj Komisija sa delovna razmerja raspisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE v WO v Mavčičah od 1.8.1881 do 88.4.1882 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) SNAŽILKE na podružnični šoli v Mavčičah za nedoločen čas Nastop dela in nalog je 1.9.1981. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi raspisa. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Bled, Prešernova 32 VPISUJE V ODDELKE ZA MLADINO: vzgojnoizobraževalni program kuharstvo 9 učencev vzgojnoizobraževalni program strežba 15 učencev K vpisu predložite: - spričevalo 8. razreda osnovne Šole, — zdravniško potrdilo Prijave sprejemamo do 28.8.1881. OOMNJIKA PRCOILNICA Gorenjska predilnica Skoffa Loka Kidričeva 75 obvešča kupce, da bo industrijska prodajalna v Škof ji Loki zaradi obnovitve zaprta v času od 24. avgusta 1881 do 6. septembra 1881. GLASOVA ANKETA Konzerve v soteski Vintgar ,vJl,t«ar * lcP» in itevilno obiskana, a kaj, ko jo obiskovalci onesnažujejo, da je kaj - Preskromni kažipoti do Vintgarja Vintgar - Soteska Vintgar je ena izmed prelepih naravnih zanimivosti Gorenjske in vanjo radi že leta in leta zahajajo številni domači in tuji gostje. Vsi odhajajo zadovoljni, presenečeni, da narava ponuja toliko lepote in edinstvenosti, ki si jo je vredno ogledati. Turistično društvo Gorje upravlja s sotesko Vintgar in vsako leto temeljito obnovi galerije. V Vintgarju sneg pozno skopni, zato ga je treba najprej očistiti in nato popraviti vse tisto, kar je porušila ali načela zima. Tako, da morajo vsako leto pohiteti, da je soteska odprta do 1 maja, ko lahko že sprejme prve obiskovalce in jih privablja do konca oktobra. verjeti, vendar po vodi večkrat kot ae plavajo od vršeni kosi embalaže, olupki, skratka, liudje vedno bolj onesnažujejo tudi sotesko.« 700 metrov je mostov v Vintgarju. 1600 metrov je dolg, a na tem, razmeroma majhnem prostoru je toliko odpadkov, da bi si le težko zamislili. Oni dan se je zgodilo, da so trije odrasli ameriški obiskovalci plačali vsak po 20 dinarjev vstopnine, odili v Vintgar, nazaj pa so se vrnili otovorjeni z raznoraznimi odpadki. Vse vreče, kolikor so jih le imeli, so položili pred vhod, rekoč, da je soteska prelepa, da bi trpela vse to onesnaženje. Uslužbenka bi se po-greznila od sramu, a kaj, ko proti onesnaževalcem očitno ničesar ne moremo, le čistimo za njimi lahko. Ljudje v Vintgar prihajajo in odhajajo, številni posedi j o na klopicah ob Redovni in se okrepčajo, še več pa jih je. ki posedijo na vrtu restavracije v Vintgarju, ki ni znana le po tem, da ponudi odlične gozdne jagode ali borovnice s smetano, temveč predvsem izbrano in okusno hrano. Tujci restavracijo hvalijo, saj slovi po dobri kuhinji, kar je izredno pohvalno: na Bledu in v okolici ni ravno veliko gostišč, ki bi jim lahko zapeli hvalo in priznanje. Nobene velike pohvale pa ne zaslužijo kažipoti do Vintgarja. Prej jih sploh ni bilo in tisti turisti, ki Vo Do Vintgarja so doffaj skromni kažipot ... prihajali z Bleda skozi Gorje peš v Vintgar, so se dobesedno »lovili« na vsakem ozkem gorja nskem križišču in spraševali po Vintgarju, zdaj pa so namestili majhne lesene tablice, ki so prostemu očesu od daleč komaj vidne. Zdaj sicer vsaj so, vendar če že so, naj bi bile vsaj-normalne velikosti in za spoznanje ličnejše. Ze res, da so table drage, a kaj, ko je smer do naravne znamenitosti vendarle treba na nek način obeležiti — sedanja vintgarska kažipotska vnema pa je resnično preskromna ... D. Sedej Milka Pogačnik »Letos je obisk Viatgarja spet malo boljši,« pravi Milka Pogačnik, ki prodaja vstopnice ob vhodu v Vintgar na gorjanski strani,« leta lt7f smo utelesili m-ttt obi-skevaleev, leta lt77 jih je bilo »fjgM, leta 1#78 ie 4i.*M, leta Itn prav tako 4I.8M, lani pa nekoliko maaj, le 17.asa. Prihajajo večinoma i Bleda in iz kamnov. Angleži, Hoiaadci ia Nemci. vPrejsaja leta je bilo veliko domačih gostov, skupin, letos pa je obisk domačih v upadanju. Vsi so sada valjal, vsi pravijo, da taksnih lepot niso pričakovali. S omako Vintgar je treba stalno vadi leva ti ia vsak drugi dan je treba galerije in okolico očistiti ter popraviti vse tisto, kar se je samo pokvarilo ali so pokvarili obiskovalci. Najhuje pa je z odnadki, asi jih moramo vsak , dan pobirati: tako s sprehajalnih peti kot is vode. Ne bi Restavracija Vintgar. ki jo tuji turisti hvalijo ... Foto: D. Sedej 30 let gasilskega društva Hotavlje V vseh vaseh bazeni in zajetja Gasilsko društvo Hotavlje ima organizirane trojke po vseh večjih krajih - Trojke so opremljene z najnujnejšimi pripomočki — Bazeni in hidranti po vaseh — V nedeljo popoldne proslava 30-letnice z gasilsko vajo in veselico Hotavlje - Gasilsko društvo, ki Ce povsem na kratko pokukamo v letos praznuje 30 let dela, sicer ne zgodovino društva, naj omenimo le sodi med starejše v občini, a je zaradi razgibane dejavnosti in načrtnega razvoja ter vzgoje gasilcev in organiziranosti društva, lahko za zgled. V društvo je včlanjenih 140 gasilcev, posebno aktivne pa so dve pionirski desetini, mladinska desetina, operativna desetina, ki jo sestavljajo mladi fantje, ženska desetina in desetina starejših članov veteranov. V okviru društva deluje tudi desetina delovne organizacije Marmor. nekaj najpomembnejših mejnikov. Za začetek so kupili prapor, za kar so sicer morali kdaj pa kdaj požreti kako pikro, vendar delo je steklo. Ze kmalu po ustanovitvi so zgradili gasilski dom in v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujejo prizidek. Imajo tudi dobro gasilsko opremo, ki jo vsako leto izpopolnjujejo. Najbrž pa je pomembnejša od zgodovine, sedanja organiziranost društva. Po vseh okoliških vaseh imajo namreč organizirane gasilske Odkup pšenice na Gorenjskem Slovenija potrebuje letos 175 ton pšenice. Z domačih zasebnih in družbenih polj smo jo doslej odkupili 13 tisoč ton, ostalo bomo morali zagotoviti na podlagi dohodkovnega povezovanja in kupoprodajnih odnosov z jugoslovanskimi žitaricami. Za 75 tisoč ton bomo morali zbrati dragocene devize. Letošnji izkupiček je nespodbuden. Kaže na slabo pripravljenost ob lanski setvi in neustrezno organiziranost ob odkupu pšenice. Le-ta nikakor ne more najti poti na trg in v roke mlinarjev in pekov. Tudi nedavni ukrep zveznega izvršnega sveta o prepovedi krmljenja s pšenico ji ni preprečil poti v jasli. Odkup pšenice se še nadaljuje, vsak stot je dobrodošel in vsaka tona obliž skopo odmerjenim deviznim sredstvom. Največji in edini družbeni proizvajalec pšenice na Gorenjskem je kranjski Kmetijsko živilski kombinat, ki je pšenico posejal na 127 hektarih površine. Na njih so ob povprečnem hektarskem odnosu 40 stotov pridelali 481 ton pšenice ali 90 ton več kot lani. Pridelek je odkupilo ljubljansko Žito. Veliko večje površine posejejo s pšenico v zasebnem sektorju, toda delež pridelka, ki najde mesto tudi na trgu, pa je v primerjavi z družbenim domala neznaten. Člani in kooperanti Gorenjske kmetijske zadruge so lani posejali 813 hektarov pšenice, na katerih so ob povprečnem hektarskem donosu 30 stotov pridelali blizu 2400 ton pšenice. Nekako 30 odstotkov ali 720 ton jo kmetje porabijo za peko domačega kruha, večina ostalega pridelka pa se pokrmi. Člani in kooperanti zadruge so doslej prodali ali zamenjali s koruzo le 84 ton od načrtovanih 150 ton. 30 ton so zbrali v nakelski zadružni organizaciji, čeprav je le-ta v primerjavi s kranjsko in cerkljansko enoto posejala s pšenico najmanj površin. Predstavniki Gorenjske kmetijske zadruge so povedali, da morajo za vsako tono osebno pregovarjati kmetovalce, medtem ko na pismeno obvestilo o organiziranem odkupu ni bilo nikakršnega odziva. V radovljiški in škofjeloški občini pšenice ne odkupujejo niti nimajo o pridelovanju te poljščine sklenjenih kooperacij.skih pogodb s kmetovalci. V Tržiču bodo skušali zamenjati z koruzo pet ali šest ton pšenice. CZ. trojke, ki so usposobljene za prvo pomoč ob požaru. Tako delujejo trojke na Srednjem brdu, Kopačnici, Studorju, Leskovici. v Krnicah. Hlavčih njivah, v Čabračah, v Suši in na Slajki. Pogoj za delo trojk je seveda primerna oprema in vodni bazeni oz. hidranti. Zato so trojke opremljene s črpalkami in potrebnimi cevmi. V vseh večjih vaseh in zaselkih gradijo hidrante in bazene z vodo. Tako so na Hotavljah že zgradili 4 hidrante in je moč z vodo doseči sleherno hišo v vasi. Na Srednjem brdu imajo 70.000 litrski rezervoar, ki hkrati služi tudi za gasilski bazen. Gasilski bazen so zgradili v Čabračah, prav sedaj pa ga gradijo v Gradišču. Do leta 1985 naj bi ga zgradili tudi na Hlavčih njivah in ga opremili s potrebnim cevovodom in hidranti. Prihodnje leto bodo zgradili bazen v Debeneh, ki naj bi veljal po predračunu 730.000 dinarjev. Dve tretjini denarja bodo prispevali domačini sami z delom in materialom, tretjino pa naj bi znašala družbena pomoč. Dobro je opremljena tudi gasilska trojka v Leskovici, ki naj bi v prihodnjih letih prerasla v desetino in kasneje, če bodo vaščani zato, tudi v samostojno društvo. Že sedaj načrtujejo obnovo stare sušilnice za shrambo gasilskega orodja. Predračun je 220 tisoč din, krajani pa bi sami prispevali 120 tisoč din. V vseh vaseh in zaselkih pa imajo narejene zajezitve potokov in studencev, tako da lahko v primeru požara povsod pridejo do vode. Velja tudi omeniti, da so na pobudo gasilskega društva skoraj v vseh hišah hotaveljskega območja kupili gasilski aparat na prah. Vsi krajani so ga kupili sami. Veliko pozornost pri društvu namenjajo izobraževanju, udeležujejo pa se tudi gasilskih tekmovanj. Tako njihove prostore v gasilskem domu krasijo številna priznanja in pokali za osvojena prva in druga mesta na najrazličnejših tekmovanjih. L. Bogataj Tesne vezi dolgoletnega prijateljstva Pred dnevi je v Kranj ponovno pripotovala skupina gostov iz Kranju pobratenega mesta Old-hama v Veliki Britaniji. Tri pobratime, ki že vrsto let obiskujejo prijateljski Kranj, tako da jim pomeni že drugi dom, smo takoj ob prihodu povprašali o vtisih in izkušnjah, ki so si jih doslej nabrali pri nas, ter o pričakovanjih, ki jih goje ob letošnjem obisku. ljudeh ta napredek ni bistvenih sledov. Se vedno prijazni, živahni, pripravljeni zabavo ali na razgovor ob dom** kapljici. Prav veselim se že p* hajkovanja z njimi po okohsv hribih, srečanj in razgovorov, k* mi od vsega največ pomeni.« Jack Sheppard, vodja skupine »Kranj obiskujem od 1975. leta vsake počitnice. Pogostost mojih obiskov — do zdaj jih je bilo že šest — že sama po sebi dokazuje moj odnos do bratskega Kranja in ljudi, ki nas sleherno leto sprejemajo z odprtim naročjem. Običajno prihajam z organizirano skupino bratskih izmenjav med mestoma, tudi tokrat, enkrat pa sem povsem zasebno sem pripeljal tudi svojo družino. Nastanili smo se v Naklem in moram reči, da so tudi oni delili z menoj svoje navdušenje do prijateljskega okolja. Letošnje bivanje med gostoljubnimi domačini bo seveda Spet prisrčno kot leta doslej, čeprav se je začelo malce drugače kot prejšnja leta, namreč s hitrim zračnim potovanjem in skokovito spremembo klime.« Peggv Clarke »V Kranju sem štirinajstič, torej že kar veteran rednih izmenjav med mestoma, večkrat pa sem po Sloveniji in Jugoslaviji potovala tudi zasebno. Vašo domovino sem takorekoč prečesala od tod pa vse do Skopja. Čeprav vas zadnjih devet let nenehno obiskujem in opazujem spremembe, ki jih je prinesel razvoj, nimam kritičnih pripomb. V nekaj zadnjih letih je bilo j marsikaj zgrajenega, mesto je j dobilo še bolj urbani videz, a v Heather Seth »Tudi jaz sem že stara Kranjčanov. Sem se vračam prijatelje, tu se vedno sproatia krogu gostoljubnih ljudi, ki i vsako leto sprejmejo z rokami. Lani in prejšnja bivala pri prijateljih v Otočak tudi letos bomo skupaj pn nekaj dni. Od njih sem se n tudi nekaj slovenskih besed, zadoščajo za vljudnostno k nikacijo. V Kranju in okolici najbolj privlačijo hribi — letos šla ponovno rada na Krvavec in seveda blaga klima, ki je j nasprotje kislega deževnega nebja Velike Britanije. Pa ljudje, ki so širokosrčni in tudi do tujcev.« J Zadovoljni kupci Kranj — Obiskovalci kranjske veleblagovnice Globus so lahko že letos pomladi opazili spremembe v razporeditvi prodajnih oddelkov po etažah. 1. junija letos pa se je iz prodajnih prostorov v kleti v drugo nadstropje preselil tudi oddelek pohištva. Približno 1100 kvadratnih metrov prodajnega prostora so kupili od Autocommerca iz Ljubljane, ki se je preselil v nove prostore. Sredstva, namenjena za omenjeni odkup, pa v Globusu niso združili sami, ampak so jih prispevale tudi nekatere proizvodne organizacije. In kaj nudijo kupcem na novih, bistveno razširjenih prodajnih prostorih? Na zalogi imajo 15 različnih vrst spalnic, pa veliko število različnih tipov regalov, sedežnih garnitur. Poleg tega jim ne manjka niti predsob, kosovnega pohištva, vzmetnic in postelj JOGI in svetil. Če k temu dodamo še prodajo talnih oblog, potem imajo številni kupci zares vzrok, da zaupajo v storitve Globusa. Poleg prodajnega osebja imajo Še dostavno službo, lastno skladišče in monterje pohištva, ki svoje delo do 30 kilometrov oddaljenosti opravljajo brezplačno. Prodajalci svoje delo opravljajo strokovno in skušajo čim Bolj svetovati strankam pri nakupu. Pošiljajo jih v tovarne pohištva, kjer se seznanjajo s proizvodnimi programi in tako seveda znajo prisluhniti želji kupca. Ti imajo seveda vanje po takem odnosu veliko zaupanje. Nove prodajne površine na oddelku pohištva naj bi po pred videva n i ih zadoščale za potrebe goreč* kupcev tudi v prihodnjih letih. Kupci so zadovoljni. To ixi iz tega, ker imajo izredno reklamacij, dobavni roki ao L ugodna potrošniška posojila. prodajo sedežnih garnitur ia ™ lov. Nasploh v zadnjem času ga v prodajo cenejše pohištvo. dajajo izdelke Mebla iz Nove Bresta, Slovenijaleaa iz BnJ*1 Idrije. Iz drugih republik izdelke Sipada, Mobilie iz Tise iz Sente, PIN Pazin in „ NA MATAIJE iz Novega M dolakega. Tudi za zimsko sezono, kar m * športnih proizvodov, se v Gk>K najskrbneje pripravljajo. Dobi j že smuči, za pri njih kusM proizvode pa bodo nudili braznb* montažo okovja. Športni o" prav tako dobil novo in ■ lokacijo v kleti. Na odc._ oblog nestrpno pričakujejo »j elementa za prikazovanje trških oblog, kar bo n« " prispevalo k večji artiklov. Izbira v Globusu ni slaba. zadovoljnih gorenjskih kupa najlepši dokaz za to številni Ijančani, ki kljub brez dvoma 1 izbiri v sami Ljubljani neredi dejo nakupovat v Kranj, v Gl Vendar v Globusu ne miahjo L tam, kjer so. Čeprav je njihovo« uspešno, ga telijo izboljšan' maksimuma. ledvomnol