Urednikova beseda 
6 SODOBNA PEDAGOGIKA 5/2006
@e drugo leto zapored izdajamo dvojezi~no (slovensko-angle{ko) {tevilko 
Sodobne pedagogike, najpomembnej{e slovenske znanstvene revije s podro~ja 
vzgoje in izobra`evanja. Izku{nja je dobra, iz tujine smo dobili kar nekaj odzivov. 
Zato smo letos zopet pripravili nekaj zares aktualnih in izvirnih prispevkov  
doma~ih avtorjev, pa tudi dva prispevka iz tujine. Namen {tevilke je, da 
seznanimo tuje znanstvenike, raziskovalce, u~itelje in praktike z najaktualnej{imi 
slovenskimi znanstvenimi spoznanji, hkrati pa slovensko strokovno javnost 
seznanjamo s spoznanji drugih znanstvenikov. Oba objavljena prispevka iz tujine 
sta bila pripravljena posebej za na{o revijo.
Najprej je tu intervju z Lukom, enim najvplivnej{ih avstralskih pedagogov 
in kurikularnih teoretikov zadnjih dveh desetletij. Nedvomno je njegov kriti~ni 
pogled na sodobne {olske sisteme zanimiv, provokativen za {olske politike. Je 
avtor novega koncepta splo{ne izobrazbe, ki naj bi presegel sisteme, ustrojene 
tako, da pripravljajo ljudi na ekonomijo in kulturo, ki je v zatonu ali pa v 
tranziciji. Zanimiva je njegova ocena kompeten~nega modela izobra`evanja, 
eti~ne in dru`bene odgovornosti pismenosti v izobra`evanju ter resni~ne 
vrednosti projekta PISA – mednarodne primerjave dose`kov u~encev. Prispevek 
naj bi slovenskim bralcem pomagal, da bi dobili {ir{i (realnej{i) vpogled tudi v 
vlogo drugih mednarodnih primerjalnih {tudij.
O vzgojni zasnovi v javnih osnovnih {olah, kot ka`ejo podatki empiri~ne 
raziskave, razpravljajo Mojca Kova~ [ebart, Janez Krek in Janez Vogrinc. Cilj 
raziskave je bil ugotoviti, ali je vzgojna zasnova {ole sploh potrebna, kaj po 
mnenju u~iteljev in ravnateljev na njihovi {oli ta zajema in kaj bi po mnenju 
ravnateljev morala zajemati.
Izvirni slovenski znanstveni prispevek govori o u~inkih vrtca na otrokov 
govorni razvoj (Ljubica Marjanovi~ Umek, Ur{ka Fekonja Peklaj) v povezavi 
s starostjo in dru`inskim okoljem, v katerem otrok `ivi. Izpeljava {tudije je 
potekala tri leta. Ugotovljeno je bilo, da je u~inek vrtca, merjen samo z otrokovo 
starostjo, majhen, se pa pove~a, ~e se primerja {e izobrazba mater.
^e imajo matere nizko izobrazbo in je dru`insko okolje manj spodbudno, vrtec 
pomembno vpliva na otrokov govorni razvoj. Avtorici ugotavljata, da bo v prihodnje 
treba {e ve~ pozornost posvetiti pridobivanju znanja o razvoju otro{kega govora in 
samoevalvaciji dela v oddelkih. Narediti bo treba nekaj pomembnej{ih, morda samo 
majhnih korakov na procesni ravni, da bi bil bolj prepoznaven u~inek vrtca tudi na 
govorni razvoj tistih otrok, ki prihajajo iz spodbudnej{ega dru`inskega okolja.
Zanimiva je razprava o konceptu kompetenc v izobra`evanju, njegovih 
definicijah, pristopih in dilemah (Damijan [tefanc). Razprava poka`e, da so 
definicije ve~pomenske. Razumejo se kot ponotranjene kognitivno-epistemolo{ke 
zmo`nosti posameznika, da proizvaja neskon~no {tevilo u~inkov, po drugi strani pa 
se je kompetenca uveljavila tudi v ekonomiji in mened`mentu, kjer je razumljena 
kot zmo`nost za opravljanje konkretnih delovnih nalog v specifi~nih poslovnih 
okoljih. Posebne interpretacije dobiva v utilitaristi~nem konceptu, povezanim 

Uvod 7
z neoliberalno ekonomsko paradigmo. Ta utilitaristi~ni koncept kompetence 
vstopa tudi v pedago{ki prostor, kjer so tendence, da bi se le-ta uveljavila kot cilj 
pouka ne le v poklicnem, pa~ pa tudi v splo{nem izobra`evanju.
Sledita dve razpravi s podro~ja metodologije. Prva je razprava (Janez 
Sagadin) o metodolo{kih problemih meril za izbiro kandidatov za vpis na 
gimnazijo. Gre za razpravo o tem, kako kombinirati razli~ne dose`ke u~encev, 
na eni strani oceno posameznih predmetov in splo{ni u~ni uspeh, na drugi strani 
pa enkratne dose`ke u~encev pri zunanjem (eksternem) preverjanju znanja. 
Tema je aktualna, ko se {ole znajdejo pred zadrego, katere kriterije uporabiti 
za izbor med tistimi kandidati, ki sicer izpolnjujejo pogoje za vpis, vendar vsi 
zaradi omejitve vpisa ne morejo biti sprejeti. Avtor opozarja, da je treba ta merila 
uravnote`iti in nakazuje mogo~e modele re{evanja tega problema.
Druga razprava z naslovom Od monometod h kombiniranim raziskovalnim 
pristopom (Jasna Ma`gon) se osredoto~a na vpra{anje oblik in mo`nosti 
kombiniranja metod pri tistih raziskavah, ki vklju~ujejo kvantitativna in 
kvalitativna metodolo{ka izhodi{~a. Razpravo za~enja z opisom poteka 
evolucijskega razvoja, ki je segal od monometod do kombiniranih metod 
raziskovanja. V poglavju o taksonomiji raziskav z razli~nimi metodolo{kimi 
pristopi predstavlja tri tipe raziskav: monometodolo{ke raziskave, raziskave z 
uporabo kombiniranih metod in raziskave z uporabo kombiniranih modelov. Zlasti 
iz~rpen je prikaz modelov. Avtorica vidi najvi{ji doseg raziskovanja v kombina- 
ciji (integraciji) kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja in hkratni 
aplikaciji obeh pristopov v vseh fazah raziskovalnega procesa, upo{tevajo~ 
potrebe posameznih raziskovalcev in ciljev raziskovanja. To {e zlasti velja za 
raziskovanje na dru`boslovnem in humanisti~nem podro~ju.
Zanimiv je prispevek kolegice iz Islandije (Kristín Dýrfjörd), v katerem 
govori o vzgoji za demokracijo v obdobju zgodnjega otro{tva. Namen razprave 
je pogledati na dva mednarodno zelo znana trenda (koncepta) v vzgoji in 
izobra`evanju v zgodnjem otro{tvu z vidika vzgoje za demokracijo. To sta vidika  
razvojno primerna praksa (RPP) in filozofija Reggio Emilia. Oba projekta v 
razpravi tudi prika`e. Avtorica pi{e, da bi bilo za slovenske bralce zanimivo, ~e bi 
imeli pri branju v mislih filozofijo Mednarodnega zdru`enja Korak za korakom 
(International Step by Step Association, ISSA), da bi lahko tudi sami delali 
nekatere primerjave. To filozofijo so namre~ razvili, da bi zadostili potrebam 
dr`av, ki so si prizadevale uresni~iti nove zamisli o obdobju zgodnjega otro{tva 
ter demokrati~ni (ne kolektivisti~ni) vzgoji.
Tako kot lani tudi letos to {tevilko Sodobne pedagogike {e posebej po{iljamo 
na ve~ kot dvesto naslovov najuglednej{ih pedago{kih revij po svetu ter znanim 
avtorjem. Ponujamo jo kot brezpla~no menjavo za tujo revijo, obenem pa tuje 
avtorje vabimo, da se nam pridru`ijo kot pisci izvirnih prispevkov.
Dr. Metod Resman
(Editor in chief)