St. IG. V Trstu, ▼ sredo 25. februvarja 1885. Tefcaj k-" - -~ V" ■ Glasilo Slovenskega političnega »EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako sredo ln sabat« o noludne. Ona zn v«h leto je €» pld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. frld. SO kr. — lijsainezn- številke «e dobivajo nri orravniStvu in v trafikah v Trsti po kr., v Ssrlol' in v Ajdovščini po flt kr. — framčntne, reklamacije in inserate prejema Opravalštvo, vla Torreata, >Nava tiskarna*. društva za Primorsko iT m»mi b —».a_ # .. v*' « pošiljajo Uredništva »vla Tirrenta* »Nuov» Tipografia;« viuk morat>lti tranlsiran. Rokopuu o-ez posebna vrodnoiti ae ne vračajo. - Jnstralt (razne vrate niuiia-niia in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi - prav c,enć; pri kratkih oglasih z drobnimi črtami ae plačuje za vsako besedo 2 kr Cavour in naša Iredenta. Hudo so zajeli pritiskati Ireden-tagi posebno v zadnjem času v Trstu, Istri in na Goriškem. Kakor se čuje, imeli so te dni v Trstu celo privatno zborovanje in so napravili natančen načrt, kako bodo postopali za volitve. Oni hočejo po nikako pustiti pasivno politiko in se posluževati tudi zmernega elementa italijanskega indirektno v svoje svrhe. Povsod kder no bodo mogli postaviti odločno rudečih, bodo pa vsaj vplivali, da bodo izvoljeni zmerni a odločni Italijani. Gledati se ima tudi na to, da se pridobi mnogo dvomljivih elementov izmej Slovencev in Hrvatov, in ako je mogoče, naj se ustanovi tudi list, kateri bi pisal v italijanskem in slovenskem jeziku. Pohvalili so nek da pri tej priliki prvaki Iredente posebno one gospode, kateri so izumili Cikorijo, na katero polagajo veliko važnost, ker v tem druStvu lehko delajo zmerni in skrajni Italijani za eno in isto svrho. Katera je ta svrha — to je lehko uganiti, ona je svrha, za katero je pisal Bonghi in katera obstoji v počasnem poitalijan-Čevanju Slovencev in Hrvatov na Primorskem, da na tak način postane zgodovinski fakt, da Italija seza do tja, kder se končujejo julijske alpe. To vse ni nič novega in tudi nas ne more iznenaditi; naši Laboni se držć načrtov, katere jim napravljajo italijanski državniki; ti načrti sezajo daleč, dobro so preudarjeni; pri vsem tem pa je naša nada, in upamo tudi opravičena nada, da je za te nove eksperimente nekoliko prekesno, in da naSi Iredentarji prodajajo slovansko kožo, predno jo imajo, to je da de lajo račune brez gostilničarja. Ako se oni naslanjajo na Bon-ghija in na druge novejše državnike, lehko jim mi denes nasproti postavimo najodličnejšega italijanskega državnika grofa Cavourja, moža, kateri je bil za Italijo to, kar je Bismark za Nemčijo. Cavour jo teorije Iredente s posebno pazljivostjo opazoval, saj je bila njega namera, da jih izkoristi za svoje namene. Pri vsem tem pa je on tudi dobro znal, do katere meje je mogoče gnati to stvar. V tem obziru je leta 1860. pisal kralju Viktorju Emanuelu, da ne bi bilo previdno, da bi se Avstrija izzivljala, tako je dal tudi izvanred-nemu komisarju v Markah Lorencu Valerio najstrožji ukaz, varovati se vsake besede, katera bi merila na pri— svojeuje Trsta in Dalmacije. Dn4 28, decembra 1860. je pisal Cavour istemu pooblaščencu mej drugim tudi te le pomenljive stavke: «Jaz znam dobro, da je v mestih ob bregovih Dalmacije in Istre prebivalstvo po rodu in mišljenju italijansko. Ali prebivalstvo notranjih krajev avstrijskih primorskih dežel je skoz in skoz slovansko, in jako nevarno bi bilo, ako bi si mi iz Hrvatov, Srbov in Magjarov napravili sovražnike, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi se tako močnemu delu srednjeevropskega prebivalstva zaprla vrata na sredozemno morje. Vsako enako govoričenje bilo bi dobro orožje v rokah sovražnikov Italije, kateri bi se ga posluževali, da Italiji spravijo na vrat Angleže in Se druge velevlasti, katere vse ne bi mogle mirno gledati, da bi Italija postala na morju to, kar je bila Beneška republika v srednjem veku». PODLISTEK. Slavnostni govor pri slovesnosti v spomin Val. Vodnika, dne 7. februvarja t. L Sestavil in govoril načelnik veseliinega odteka m&'loven, bralnega in podpornega društva* v Gorici. Ne hčere, ne sina Po meni ne bd, Dovolj je spomina. Me pesni pojo. Tako je pel Valentin Vodnik, ki seje rodil luta 1758. 3. februvarja, toraj pred 127 leli; tako je žvrglal pobožni, ponižni, a veseli rodoljub, kateremu hrani vsak Slovenec večen spomin. Vodnik je duSevni oče naroda slovenskega, oče poezije in domaČe proze. On je mnogo pripomogel, da se je slovenščina razcvela. obrusila, opllila. On nam je ob enem pravi uzor vstrajnosti, zrelega značaja, prave možatosti. On ju vzor pravemu slovenskemu rodoljubju, ker je bil svojemu narodu navdušen sin, poštenjak, blag mož, dobrotnik. N»m pa, dragi soudje »Slovenskega Dralno-podpornesra društva« je ob enem vzor delavnega človeka. Deloval je od jutra ao mraka, od mraka do dne; de-J,e1,1an za dnevom, leto za letom; deloval k,kor mladenič, mož in siv star-Mk. N--presta no se je on trudil in še zadnje rini pred smrtjo se je pečal z delom. Delo njegovo je bilo raznovrstno, vse- stransko lu plodonosno. Kakor pa je bil sam delaven, tako poživlja tudi svoje so-rojake na delo, na neprestano delo. On je poučeval svoje domorodce in jim klical: Za uk ste prebrisane glave Pa čedne in trdne postave, IŠde vas sreča, Um vam je dan, Našli jo boste, Le niste zaspani .... Da, v resnici, kdor se po Vodnikovih besedah ravna, ima vse v svojem gospodarstvu vravnano; kdor pa Vodnikovih besed ne posluša, njemu veljajo resni izrazi našega proslavljenca, ki poje: Glej, Rtvamica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat' ne mudi! Lenega čaka strgan rokav! Pal'ct beraškn, prazen bokali Tako je n ifi Vodnik vedno mislil na tele v človeškem živenji in je opominjal k pridnosti, k marljivosti, kajti: Bolj bode pridna po zimi predica, Delj bo rožljala pod palcem petica ... Želi m tudi dnarcev Onim, ki znajo Ž njimi obračat'. Raztrgane norce, Al skrite v žamet, Želim, da bi letos Srečala pamet. V prvej vrsti pa se naš Valentin Vodnik obrača do mladin*. On ljubi posebno le njo, njej Izročil je svoje nazore, svoje prošnje; njo spodbuja k delu, klicaje: Jablane, hruške in druge čepe. Cepi v mladosti za stare zobe! Taki ogdvori nam ne smejo biti ničle. To bi si morala dobra zapaziti Bonghi in tudi italijanski minister Mancini, ki je učil uže pred 30 leti z vseučiliške katedre in še vedno uči in govori, da mora postati sredozemsko morje izključljivo italijansko. — Kaj druzega je bilo pač v srednjem veku, iu kaj druzega je denes, ko gospodarski interesi silijo vse narode na morje, Še celo take, ki o morju nikoli niso imeli pojma. — Jako je torej nevarna italijanska sedanja politika Italiji, akoprem so denes Angleži na strani Italijanov, kajti Avstrija, akoprem je zanemarila svoje pomorske interese, no bode nikoli mogla pustiti, da bi jej v Italiji vzrastla druga beneška morska velevlast, katera jej more vsak dan zapreti vhod na morje, in za Avstrijo bi utegnoli biti v takem slučaju tudi Nemška in Rusija. Mi južni Slovani pa se bomo v vsakem slučaju upirali do skrajne meje proti temu, da bi Italija kedaj stopila na naša tla, bodisi Dalmatinska, Istrska ali Primorska, kajti, ako bi bili še tako needini mej seboj, v momentu, ko bi Italija stopila na ta slovanska tla, vsi mi, Srbi, Hrvati, Slovenci ne bi poznali druzega, nego skupni boj do zadnje kaplje krvi proti drznej Italiji. Uprav zato mislimo, da vse nakane naših Iredentašov spodlete, naj jih pa uže začenjajo v Trstu, v Kastvu, v Pazinu, ali Splitu. Dobro pa je, da spoznamo spletke naših sovražnikov in da se jim precej z vso silo po robu postavimo. Italijani pa naj ne pozabijo Cavourjevih nauktv, kajti po iredentaškej politiki bi jih znala še prav močno boleti glava. Spominjati se jih moramo v vsakdanjem živenji, kajti: Lenega čaka strgan rokav, Pal'ca beraška, prazen bokal 1 — Domovina naša je spala, a stvarnik jej pošlje «vodniku», čvrstega, delavnega moži. Neutrudni mož jej streže, jej trebi mah. rahlja jej žemljico, vreduje veje, reže jej postranske in jej priliva v suši Živne vode. Naša domača lipa je zopet mogočno rastla in uže stoji v domačem logu v duh-tečem cvetji, kakor nježna nevesta, lepote polna in bogata. Lipa naša je razrastla veselo, košato in lepo in dolžnost naša je, da se iskreno zahvalimo vrtnarju, ki nam jo je gojil in da venec hvaležnosti spletamo njemu, ki je po svojej delavnosti toliko dovršil. Vodniku, vzoru prave delavnosti, naj po Slovenskem vedno slava doni, njetnu naj bode naš spomin, ker mu je veljal prvi nazor v živenji: človek delajl D >bro pa je vedel, da je človeško ži-venje le prazno, ničlo brez «žej?"ia z nebes«; za to tudi pou iarja v drugo: aČlovek molt'n! Delo in Bog sta mu navod živenja poštenega, kajti zaupljivo se obrača k nebu in kliče z vernim srcem: Mogočni Bog, Tvoj dih je v3tvaril solnea nove, Tvoj dih je v stan' podret' svetove, Za to pohlevno moi'mo te: Obrni svoj obraz — na nas I Njemu je sicer tudi veljalo geslo: «vse za vero, dom, cesarja«, katero geslo posedamo vsi Slovenci in katero geslo druži v odločilnem trenotku vse sinove nuŠe matere; narn pa, predragi soudje «Slov bralno-podpornega društva«, nam naj velja Politični pregled. Notranja dežele. Driavnega itora odsei ta predlogo o dinamitu je 19. t. m. končal svoje posvetovanje ter sprejel zakonsko predlogo tako, kakor je nasvetova! pododsek z nebistvenimi promembaml. — Proračunski odsek pa je rešil finančni zakon, potrdil poročilo glavnega poročevalca ter se dalje posvetoval o tem, kako je priskrbeli potrebna sredstva za državne železnice, to posvetovanje pa odložil, ker je vlada izjavila, da o tej zadevi v kratkem Času podi posebno predlogo. — Železniški odBek je končal razpravo glede pogodbe z severno železnico. V uji potlanske zbornice 21. t. m. je vlada uŽe podala predlogo glede pomno-žitve vćz na državnih železnicah. Poslanec Schonerer, vedni interpeiant, interpe-liral je tudi v tej seji načelnika o>iseka za pristojbine gledć bržega predloga o borsnem davku. Sprejele so se potem skoraj brez promemb« vladine predloge glede razširjenja olajšav zemljiških davkoplačevalcev, ustavljenje porot v sod njem okraji Dunajskega novega mesta, pro-membe zakona zastrao obdačevanja obrtniških in gospodarskih zadrug in blagaj-nic za predplačila; sprejel se je tudi na. svet kazensko-zakonskega odseka, naj se sklene zakon o živežu. Poslanec Prosko-vec je zahteval odgovor na svojo interpelacijo glede povišanja carine na Nemškem. Poslanec Šrom je podal predlogo zastran predrugačbe državnozborskega volilnega reda na Moravskem. — Danes je zopet seja. Odstk za volitveno prtdrugačbo je 28. t. m. brez promembe sprejel vladine predloge glede neposredne volitne pravice dunajske okolice, in predrugačbo državnozborskega volilnega reda v čeških volilnih okrajih. Škofovska konferenca je 20. t. m. pričela meritorično razpravo sedanjih prašanj in služi njega uzorna misel: «človek delaj; človek moli\» Nikakor pa ni bil naš Vodnik suhoparen, boječ, samčast, le za se živeč, ampak je bil oh enem tega mnenja, naj nastopijo za trdnim, marljivim delom vesele urice počitka. Kdor dela, naj se tudi spočije. Tako je bil naš Vodnik v phisiogno-miji in v značaji prav «pravi Slovenec«; sovremeniki so spoštovali v njem duhovnika, dušnega pastirja, pisatelju, pesnika, učenega mota, neutrudnega delavca in človeka in vsakdo, ki ga je le nekoliko bolj natančno poznal, tudi ga je iskreno ljubil in ova iskrena ljubezen ga je spremila tudi onkraj groba. Vodnik je torej vzor pravemu delavcu, on je dobrotnik narodu našemu in nam, dragi soudje. dolžnost je ceniti in čestiti l lepa dela in znamenite zasluge jednako delujočih mož, kajti kdor svojih prednikov, svojih dobrotnikov ne česti, njih nastopnik biti ni vreden. Mi toraj spolnujemo le pobožno dolžnost, ako se pričetkom ovega meseca, v katerem je več nego 100 let Modrica svojega ljubljenca v majbnej priprostoj zibelki tako prijazno in tako milo pozdravila ter ga navdihnola z vsemi tistimi darovi, s katerimi nas je pozneje tako srčno razveselil, spominjamo našega Valentina ter mu v udanem našem srci prepuščamo vsaj majhen prostorček pro-iskrene hvaležnosti svoje. Poživljam V.is toraj, dra«i soudje, v spomin na našega Valentina Vodnika! — (Zaorili so ogromni «2iviokllci» na stotinu zbranega naroda). EDINOST ter se posebno pečala s kongruo. Te dni se utegne posvetovanje končati in potem se konferenčni sklepi predlože gosposkej zbornici. Udje škofovske konference so *e v ponedelek poklonili cesarju, danes pa so k njemu na obed povabljeni. Ogtrska poslanska zbornica, je 23. t. m. sprejela predrugačbo gosposke zbornice z 233 glasovi proti 157 ter prestopila v podrobno razpravo tega predmeta. Vnanje dežele. Na Turlkem se utegnć vendar uže začeti graditi železnice, ki se imajo zve-zati z srbskimi in bolgarskimi, vsaj taka podoba je zdaj, ker 20. t. m. se je podpisala pogodba mej zastopnikom otoinanske banke in ministrom za j.ivna dela. Vsled tega se je dal ukaz, naj se grajenje prična brez odloga. Mi, neverni Tomaži, vendar se zelo bojimo, da zopet kaka zapreka vmes ne pride, ker na Turčijo se ni prav nič zanašati, Se mnogo manj, nego na vreme. V Jtaljanskej poslanske j \bornici se j? začelo nekako burno vreme. Poslanci namreč bi radi vedeli vse, o čem se ja dogovoril minister Mancini z angleško vlado in kake namene ima v Afriki j tega pa Mancini ne more razodeti, ker bi s tem skoraj gotovo podrl vse svoje načrte, a poslanci tega nečejo umeti in zato silno tiŠče v Maucinija. 21. t. m. je interpeliral Carnporeale, kake tajne pogodbe so se sklenole z Angleško. Brutnalti pa je vprašal, kdaj misli Mancini priobčiti pisma ali izjave, ki pomirijo deželo o naklepih in postopanji Italije v Afriki, in o razmerah do Angleškega in Turčije. Ministra Man-cinija ni bilo v seji, zato ste se mu obe ti interpelaciji na dom poslali. — Italijanski vladini časniki se na vso moč trudijo, da bi dokazali, da italijanska vlada nema namena žaliti turških pravic In iskati pridobitev v Afriki, pa prav ta prevroča trditev je najboljši dokaz, da je teh časnikov trditev gola laž; in kdo bi sedanjim Italijanom kaj veroval! Stari Rimljani so imeli pregovor: Punica fides, nulla fldes, in tudi: Graeca fides, nulla fides; sedanjim Italijanom pa se še z veliko večjo pravico lahko očita: »Italiae fides, nulla fi les!« To vsaj priča vsa nova italijanska zgodovina. In kako se ujema italijanskih vladinih Časnikov trditev s postopanjem italijanske vlade? Znano je, da se vse italijansko vojno brodovje noč in dan oro-žuje v vseh lukab, da italijanska vlada celo v Ameriki kupuje najboljše i največje ladije. Čemu tedaj hlinjenje? Saj svet ni tako prepost, da bi veroval lažnjivini prorokom. Italija vidi. da pride navskriž s Turčijo, in zato pošilja in pošlje na afriške bregove kolikor le mogoče vojnih ladij, da se ubrani turškemu vojnemu bro-dovju, katero bo tudi moralo braniti posestva svojega gospoda, turškega sultana. — Sicer je pa prav Jabko mogoče, da ta italijanska prodrznost rodi dober sad; turško prašanje lahko pride zopet na dnevui red, m če se to zgodi, porine se Turek iz Evrope, to je zdaj tako notovo, kakor «amen v OčenaŠu*; če pa pri t>jm Italija kaj dobi, to je še prašanj . Doslej so za Italijo delali drugi, najprej Angleži, potem Napoleon, i nazadnje Bismark; zdaj utegne Italija brez svoje volje tudi za druge kaj storiti. 21. t, m. je Mancini odgovoril na zgoraj omenjeni interpelaciji, da ne vidi potrebe, da bi nanji odgovoril, ker je uže povedal, kar je bilo treba. Angleško-itali-janske razmere so najboljše, pogodba pa se rnkaka mej obema državama ni skle-nola. Zbornica je potem z veliko večiuo sklenola, naj se interpelacija odloži. Francoski senat je zavrgel sklepe poslanske zbornice glede znižanja plač duhovnikom, ter sklenol, da se jim dosedanje plače ne smejo krčiti. V angleSkem parlamentu, in sicer v gosposkej zbornici, naznanil |e Granville, da k rualu poda predlogo glede rešitve egiptovskega finančnega praŠanja. Vlade so se namreč o tej zelo kočljivej zadevi porazumele ter prevzele skupno poroštvo za egiptovski zajem (posojilo), ki znaša 8 milijonov goldinarjev. Dalje je Granville rekel, da se je vojskovodji v Sudanu dala neomejena svoboda, pa se mu ukaialo, naj Mahdija uniči. V spodnjej zbornici pa je vlada naznanila, da se pri sedanjih okoliščinah umakne angleška voiska do Gad-bula, in skoraj gotovo celo do Meravija. Grlki kralj ni hotel dovoliti, da odstopi ministerstvo, ker mu je državni zbor izrekel nezaupnico. Ko pa je državni zbor videl, da kraj misli razpustiti zbor, naglo je izrekel ministerstvu zaupnioo, ali še to ni pomagalo, kralj je zbornico ukazal zapreti in razpisati nove volitve. Iz Sudana poroča general Wolseley, da je Mahdijeva vojska od 16. do 17. fe-bruvarja od daleč vspešno strelala v Bul-lerjev tabor pri Abukleji. Angleži so zgubili IG mož, mej katerimi so 4 častniki. Tabor je sicer dobro zavarovan zoper vs:ik napad, ali streljanje iz dalječine je vojakom zelo nevarno, in zato se Buller skoraj gotovo umakne v Gakdul, da le dobi potrebne kamele (velnljude^. Na lahodnjem pobreiji Afrike so se vzdignoli domačini zoper Angleže; upor je ozbiljen ; deželni namestnik kvitaški je bil ranjen. Kongekonferenca je 21. t. m. končala svoja posvetovanja ter potrdila poročilo Lambremontovo o vseh delih, katera je konferenca rešila. Še ta deten se konferenca sklene. DOPISI. Pri ST. Ivanu, 17. februvarja. — Citali smo večkrat v Edinosti, kako slabo postopajo naši okrajni glavarji proti slovanskemu narodu, in vselej smo bili nasprotni njih činom. Spoštovali smo mi Svetoivanci našega okrajnega predstojnika nad vse druge v okolici, ali v zadnjem času se je pokazalo tudi pri njem, da pleše tako, kakor mu njegovi gospodje godejo. Ko me je 7. t. ni. nesreča doletela, da je moj sinček na osepnicah zbolel, napotim se k našemu g. Monfeta, prosim ga, naj mi naredi spričevalo vboznosti, da mi pride zdravnik in da dobim zdravila brezplačno. Naravno je, da sem ga v slovenskem jeziku nagovoril, ali čujte, kako se je gospod odrezal : Se ella pretende susidio dal comune, deve sapere che let perde il diritto di voto. Tedaj prosim vas, okoličani, jaz Imam še očeta živega, imam nedolžnega otročiča od osepnic bolnega in če hočem biti voli lec, moram najprej očeta spraviti na drugi svet in moje nedolžno otroče pustiti brez vse pomoči, naj ga smrt pokosi. Iz Bazovice, 22. svečana. — [Pustne zabave, prihod »Zoren, in grdo postopanje tuk. JlnanČne straže proti nam Baiovianom), — Kakor je povsod i o pustnem času vse neumno, in vse skače, pleše, Šemi se, itd. Prav tako je tudi pri nas. Še celi Turki pravijo, da na pustni dan vsi kristijani nore. — V nedeljo 15. t. m. jje priredila tukajŠna mladina svoj navadni ples v gostilni g. Smerdu; in skoraj vsako leto na omenjeni dan pride mnogo ljudstva, največ spodnjih okoličanov v našo vas, in to največ zaradi dobre kapljice, ker v tuk. gostilnicah se dobivajo zrniraj dobra vina; največ Istrsko, in bi žansko. Ali letos smo zapazili veliko več gostov, nego prejšnja leta, in skoraj največ Ivančanov, mej kojimi je bilo tudi vrlo pevsko društvo »Zora«. Mi srno goste z radostjo sprejeli, kakor svoje brate. Ali Žal nam je bilo, da niBmo prej nič vedeli o tem prihodu. Ker ni bilo v gostilnicah prostora zaradi poprej došlega ljudstva, morali so Zoraši neko liko časa pod milim nebom si želodec krepČati, in en par pesmi zaoriti, in sicer tako, da so njih glasovi po vsej Bazovici doneli, na kar smo jim Bazovčuni hu^no ploskali. Kasneje se je ljudstvo razfilo na ples, in vdobil se je prostor v UrbanČi-čevej gostilnici. Ker pa je »Zora« tudi tukaj začela svoje lepo ubrane giasove povzdigovati, zbiralo se je okolu njih zrniraj več poslušalcev, koji so pevcem z živijo in dobro klici pritrjevali. Okolu 8 ure se kupno vzdignemo v gostilnico g. S. kder je bil ples. ' Precej ko je »Zora« vstopila, zadonelo je po sobani Živijo! »Zora«! tudi tukaj so nam Zoraši zaorili več komadov, in se vsak en parkrat zavrteli. »Zora« je uže ob 9 uri odšla, pred odhodom pa je šlo vse društvo zapet podoknico tuk. g. župniku in g. Urbančiču, potem pa smo se poslovili. Nekateri domači rodoljubi so se društvu toplo zahvalili za pohod in tudi po tej poti izrekamo srčno jim hvalo. Obenem pa vljudno vabimo to priljubljeno društvo, da priredi v kratkem zopet Ulet, kojega naj bi nam vsaj 14 dni prej naznanili, da bi se tudi mi za spodoben sprejem pri pravili. Zatorej opominjam tudi tukaj »ne prijatelje petja, da se kmalu spet zdužij6 k pevskim vajam. Tedaj zdaj na delo, potem pa na sviđanje s »Zoro«. — Po Zorinem odhodu pa je bil še ples do polu-noči, mej plesom pa si slišal mile slovenske pesmice domaČih fantov. Prav tako se je tudi drugi in tretji dan zabavljala naša mladina z samimi slovenskimi pes-mami brez prepirov, četrti dan pa je bilo vse drugače: naši mladeniči so name-rjavali tudi ta dan rajncega pusta v miru pogrebsti. Naredili so iz slame moža, koji je predstavljal pusta, da pa bi Ml ta slamnati mož z več|o siovestnostjo zakopan, najela sije mladina nekega godca z ar-moniko, koji bi ga spremljal k počitku. A ko fantje pridejo z godcem v gostilno p. S. kder je bilo več financarjev, in tam nekoliko poplešejo, pa jim financarji godca vzamejo, a ko fantje odgovarjajo, da so ga oni plačali, začeli so jih fiuancarji suvati in pehati. Fantje pa so potrpeli in se umak noli, ali financarji so po vasi za njimi hodili, češ, da jih morajo pretepsti. Ko pa se proti večeru več vaščanov šali z rajncem pustom, zafne se suvanje in pretep mej fanti in financarji, ti poslednji so se res kaj nedostojno vedli in skoraj gotovo se iz tega uname velika preiskava in pravda, ker vaščani so hudo rasžaljeni in zahtevajo, da se financ i rji kaznujejo. X Cola, 16. februvarja. — Pač je vsak dopis z eolskih hribov Tebi, draga »Eiinost«, pravcata bela vrana. Ali prav zdaj sem zapazil v gorskem tem selu nekaj, kar m» je nagnolo, da sera, če tudi tujec, prijel za pero ter tukaj le načečkal nekaj vrstic. Marsikdo bI morebiti misli, saj so ti ljudje brez vsega narodnega čuta, brez narodne zavesti, ali ni tako. V dan pustne nedelje so priredili tamošnji »rodoljubi« v korist ubogim šolskim otrokom veselico, kakoršne bi pač ntkdo ne bii pričakoval. — Dobivši nekoliko dni preje povabilo, čudil sem se čudom, kako bode vendar mogoče izvršiti tako obširen program. Znano mi je sicer bilo, kako požrtovalen je tamošuji g. učitelj za narodno nuŠo stvar, ali da bi si upal izvesti takov program, zdelo se mi je nemogoče. Da povem istino, tirala me je več radovednost, nego vse drugo na Gol. Ubral sem pot pod noge, palico sem bil doma pozabil in hajdi v hribe. Res, da sem se mnogo trudil, predno sem dospel iz vipavske doline na Col, a kesam se ne prav nič. Prišed na Gol, napotim se kar naravnost v g. M. Zgurjevo gostilno, v katere prostorih se je kmalu potem začela vese lica. Dvorana je bila prav ukusno ozalj-Šana. Moji g. kolegi so me prav prijazno pozdravili, da sem vendar primahal. Prične se veselica. »Venček narodnih pesni« programa prvo točko pei je možkl zbor jako precizno in lepo ter žel za to i mnogo pohvale od prostega ljudstva, kakor tudi od precejšne inteligence. I drugo točko »Narodna« rešil je mešani zbor jako dobro. Kar nastopi veselice g. predsednik ter deklamuje Gregorčičeve poez'je krasen plod »samostanski vratar«, Občn) je bilo priznavanje, da ima gospod govornik zares pravo mimiko in bogat govorniški talent. Ploskanja ni bilo ni konca ni kraja. Tudi pozneje tri točke so se vršile izborno. Najbolj sem bil pa radoveden, kaj bode s »Petelničkovo ženitvjjo«. Vedel sem, da večina pevskih moči ne pozna sekiric. In prav ta pesen j*1 prouzročila mnogo smeha iti priznavanja. Res, pevovodja je moral imeti prav jekleno voljo, da je izuril pevce za ta košček. Zopet nastopi gosp. dekiamovalec ter nam poda v lepem izgovoru prekrasno pesen »Življenje ni praznik«. Na to se začne tombola. Nadejal sem se, da kaj dobim, ali nesreča je hotela, da nisem uič. Začne Be ples. Preveč sem bil jezen, da bi se bil 8el zavrtet. Gasil sem jezo z okusnimi jedili in trte zdravim sokom, za kar smo g. Žgurju vsi Jako hvaleini. Proti polnoči se vendar umirim ter grem nekoliko poskočit in — vrteli smo se do belega dne. Ker imam navado, da povem vse, kar mi teži srce, moram opomniti še nekaj : Kde so bili oni Šolski magnati, ki imajo občine korist le v peresu in na jeziku, kedar je pa treba poseči v žep in pomagati ubogim otrokom, ni jih nikder. Tedaj molče liki zid. Priporočal bi jim slavnega Voltaira besede: Ane j' aime les gen* qui disent ce qu' ils pensent. Bon živi eolske rodoljube, na mno-gaja letal Željno pričakujemo, da kmalu prirede drugo sijajno veselico, ki bode im-ponovala vsem i — sovražnikom! Tine Omega. X Notranjskega, 'JO. februvarja. — (Lttoinja zima in marsikaj druzega) — Letos ie bila tudi pri nas nenavadno huda zima. Ker se je bilo ljudstvo uže kaklb 10—15 let hode — vzlasti zapadljive zime odvadilo, zdelo s* mu je nekoliko čudno, ideii zopet po toliko letih v tolikej množini svojega starega znanca — sneg. To se ve da, ako tudi je ljudstvo zaradi lugljega občeDja mej seboj raje brez nje^a, na drugo stran je vendar koristen. Žalibog, da je pa letos na drugo stran mnogo škode prouzroČil. Ker marsikateri za zimo ni bil z drvi preskrben, pomagal si je kakor mu je bilo najpriležneje ter posekal celo rodovitno češpljo. Tem načinom so storili ljudje v letoŠnjej zimi v nekaterih krajih nemalo Škode. Padla je marsikatera še rodovitna hruška, jablan, češplja in češnja pod neusmiljeno sekiro. — Se more li pa enako početje vsaj nekoliko opravičiti? — Naše menenje je da ne. Ako stvar natančneje razmotrimo, pridemo do zaključka, da je enako ravnanje, če tudi v hudej zimi, pretirano in da v enakih slučajih odločuje več neka prirojena domišlija, nego istinita potreba. Žalibog, da se je neki kmetiški pregovor, kateri slove: »čem huja je zima, tem bližje so drva« na preveliko škodo mej ljudstvom udomačil. Ljudstvo vsled tega meni, ako pade le majhen sneg, da mora ono po pregovoru uže segati po sadnem drevjt, in hajdi na vrt, kder brez usmiljenja podira Še lepe brstne čeŠplje. Ako bi za kurjavo druzega drevja primanjkovalo, ne bilo bi zameriti, da se nekateri poprime skrajnega pripomočka, ter v sili poseka sadno drevo. Ali ker temu ni tako, ampak se nahaja še v obilici vsakovrstnega drevja, katero ni za drugo rabo, nego za ogenj, ne more se tako brezobzirno ravnanje nikakor opravičevati. Minolo jesen, ko ni bilo povsod sadja, bilo je toliko zlatega ćasa na preostajaoje, da bi si bilo lahko večina njih drv za vso zimo pripravila. In recimo zopet, da jih nekaterim ni bilo možno si v jeseni pripraviti, tedaj tudi ▼ tem slučaji Še ni opravičeno posekovanje sadnega drevja. Malo katera hiša je, da je en sam možki v njej, temuč nahaja se jib po veS hišah najmanj po tri. Torej ako ni vendar sneg z drevesi enako visok, merali bi se toliko potruditi, ter iti na gmajno sekat za ogenj. Ali žal, vsega tega ne ve in vedeti noče naš kmetovalec. On Še tava v velikej temi nevednosti, on ne pozna še napredka in zadovoljen je, da živi tja v en dan — od danes do jutri. To je tedaj še tista globoka rana na narodovem životu, katera se žal, ne da Se tako hitro zaceliti. Po pravici s-i »Dolenjske Nov.« pritožujejo, da je dolenjski kmetovalec trmast in da se ne d& rad podučiti. In prav to je ena glavnih slabosti slovenskega kmetovalca sploh, mej katerimi se nahajajo tudi naši notranjski kmetovalci. Z glavo bode zmajeval, ko ga podučiš o tej ali drugej stvari, ter ti konečno poreče, da to ni za nas, ampak za premožne kmetovalce in graščake. Ako domoljub, kateremu bije gorko srce v prsih za blagost ubogega svojega naroda, vse to opazuje in sam vidi — ali mu ne more žalosti počiti srce ! — O, ubogi narod, koliko se je uže spisalo, koliko ti ustno povedalo, koliko z vzgledom pokazalo v tvoj poduk — a z malo izjemo skoraj vse zaman. Vzbudi se vendar, ter ozri se krog sebe in videl bodeš napredujoče narode okrog, kateri nekoč pose-dejo tvojo zemljo, ako je ne bodeŠ z napredkom branil. To se ve da za veči napredek bi mo~ rala ljudi vlada kaj več storiti. Nikakor ni dovolj, da se samo z koristnimi postavami ia ukazi skrbi za zboljšanje občega blagostanja. Vlada bi morala po podložnih jej organih sama globočrje poseči mej ljudstvo. Ona bi morala z svojim neumornim delovanjem ga tako rekoč siliti k napredku. Paziti hi morala, da se izdani zakoni in ukazi tudi izpolnnjejo. Skrbeti bi morala, da bi ljudstvo dobilo izvedenih in za blagost unetih mol, kateri bi ga vedno poučevali, ter mu — vsaj po možnosti —- podeljevali tudi pomoč, s katero bi mu bilo mogoče vsaj polagoma napredovati. Ne manj bi vlada lahko storila k po-vekšanju občnega blagostanja z odpravo mnogih zastarelih naredeb, katere večinoma kmetovalcu zelo Škodujejo. Vzemimo na priliko zgoraj omenjeni slučaj, da se je v letošnjej zimi mnogo sadnega drevja posekalo. A to se ni zgodilo le po samih kmetovalcih, temuč v velikej množini po nemaničih, kateri so do malega skoraj vsi oženjeni. — Kadar je sila, takrat ne pozna strahu skoraj nihče, ter predrzno sega po imetku svojega bližnjega. Da bi Be pa proste ienitve nemani-čev omejile, preprečilo bi se mnogo izmikanja in imetek kmetovalca bil bi mnogo varneji, kajti tistih, katerih bi ne bilo, ne treba bilo bi jim tu ii skrbeti za potrebne stvari — najmanje pa s zmikanjem. Ali stare naredbe, kakor tudi temeljni zakon so temu naravnost nasproti. Po teh nare ibah In na podlagi temeljnega zakona, sme se ženitev odreči le popolnoma dela nezmožnim, ter na duhu bolnim ali blaznim ljudem. Dokler tedaj te stare naredbe obstoj« in dokler se v tej točki temeljni nakon ne popravi, toliko časa nemamo upati, da bi prišlo do zakonov, kateri bi enake ienitve omejevali. E D m O 3 T To se ve da je postavodajalec imel pri tem le duševno stran v mislih. In to je prav pri zakonodavstvu ona velika napaka, da se na nekaj stalnega, na nekaj gotovega, kar uže obstoji, premalo v poštev jemlje. Kaj pomaga na perutih idealizma visoko v oblake se vzdigovati, ako nas ta polet le predaleč zanese, da ne vidimo več, kaj se mej_ nami godi, da ne vidimo resnice? — Človek, dokler po zemlji hodi, ostane veiino čiovek, in kot človeku treba mu je tudi primernih sredstev, da ostane v nekem določenem krogu, da ne sega kamor ne sme — to je piimernih zakonov. Ali, Če bodemo tem načinom kakor dosedaj letali le za nekimi nevidnimi stvarmi, a to, kar vidimo, puščali v nemar, Še V:-o večnost ne pridemo do kake večje popolnosti. K»kov idealizem mora pač to biti, da se prosta ženitev dovoljuje le zbog tega, da se državnopravni čut ne Žali. Ko takovi na podlagi idealizma oženjeni zmikavti svojemu bližnjemu kvaro delajo, kakov državopravni čut je pač tak ? — Na podlagi takove sive teorije ustvarjeni drživno-pravni čut naj se le zatare — Čim preje tem bolje. — Ali je v istini idealizem pripomoček, s katerim se da shajati, da ni treba potem nič druzega? Izkušnje nam potrjujejo, da ne, kajti omika je v ljudstvu še premalo razvita, vsled cesar ono še ne pozna pravega pomena idealizma. Vsakemu narodu, tako tudi našemu, treba pred vsem drugim dovoljne omike, potem še le primerne prostosti. Kaj nam pomaga tedaj ves idealizem, ako njegovega pomena ne poznamo in se vsled tega vedno bolj v uboštvo pogrezamo? — Omenil sem pa prav to zadevo v tem pomenu zato, ker je ona vzlasti poslednji čas se najbolj v narodu ukore-ninila. Dalo bi se našteti še mnogo drugih zadev, katere se vsled pretiranega idealizma čedalje na slabše obračajo In katerim bi trebalo temeljite preustrojitve na podlagi resnično obstoječega živenja, ne ie na poplagi več ali manj idealnih fraz. Poglejmo Se nekoliko dalje. Kaj so naši zastopi — državni in ostali deželni — nam li oni donaŠajo tiste koristi, katere bi nam po svojem bistvu morali ? — Nikdar ne, in dokler oni ne postanejo uprav to, kar se Imenujejo, toliko časa nemamo Bog ve kaj pričakovati od njih. Kakov ljudski zastop je to, ako mu vlada le za kakovo dozdevno nepovoljnost lahko precej njegov sklep ovrže, ali ga cel6 razpusti? — Naj nikdo ne misli, da smo toliko naivni, da ne vemo ali vedeti nočemo, da vlada je vendar prva, ter da mora čuvati nad podložnimi jej organi — torej tudi nad ljudskimi zastopi. Ali tega vendar ne moremo odobravati, da vlada sama velikokrat sili za kakovo stvar, katere ljudski zastopniki nikdar pričakovali niso in katera je uie po svojem bistvu pravici samej nasproti. Živ vzgled o tem imamo v poslednjej dobi na Hrvatskem. A ni treba nam hoditi niti v sosedno Hrvatsko enakih vzgledov iskat. Žulibog, imamo jib doma — v lastnej domačej deželi. Mnogo bi se dalo na&teti pogreškov pri naŠib ljudskih zastopih. Na priliko: kaj koristi deželi deželno gledalifiče? Ali zahaja morebiti borni kmet, prišedfii z de žele v mesto — vanj? — Bogme da ne, a vendar se ono iz kmetlških žuljev na lepoto mestu in v zabavo bogatejfiib meščanov vzdržuje. Mesto da bi se poslanci razgovarjali in sklepali o stvareh, katere bi istinito koristile ubogemu ljudstvu, prepirajo se o deželnem gledališči, o gleda-iiščnih lož ih itd. Za Boga. kaj po to vas je kmet v zbornico poslal? Da res, bore kmet je slovenski — trpin nad črno živino! — On pošilja svoje zastopnike, z vsem zaupanjem na preobrat na bolje — v zbornico. To se ve da, ubožec čaka in bode še čakal, predno se mu izpolni najmanjši del njegovih nad Kaj hoče, on je Še neizobražen in zaradi tega nevreden boljega iivenja. Zato mora se pa z izobrazbo še le pripraviti na bolje iivenje, v kateri namen mora vzdrževati deželno gledališče in še nemške Šole. Našemu narodu se stavijo zanjke, katere lebko vidi vsak. Vaakako je pa vendar dobro, zarad česar smemo biti ponosni, daje naš narod sploh uže toliko probujen, da je Se o pra vem času spoznal nevarnost, katera mu preti. V poslednjem času zapeljani vročekrvni domoljubi so se začeli nekako sramovati svoje prenagljenosti, in uprav vidno je, kako se polagoma umikajo vplivu, ka teri hotel narod na vsak način umetno obrzdati. Ne omenjali bi tako pozno vsega tega, ali zdelo se nam je umestneje sedaj nego y dobi razburjenosti. Sedaj, prepričani smo, da je v takratnih najgorečriiših vladnih pristaših zavladal drug duh, in najmanje ne dvomiuo. da po besedah nekega slav nega pisatelja slovenskega »z izbuljenimi očmi« gledajo, ali je mogoče vse to. Kaj pa uči vse to? — Uči nas, da ♦klfčeplastvo nam ne pribori naših pravic, ampak le krepko, dostojno in moško postopanje. — UČi nas na dalje, da nam se ni treba — zanašali na zagotovila. Ako si sami ne priborimo tega. kar nam gre, imeli ne bodemo nikdar nič, saj mnoge izkuš-nije so nas vendar dovoli poučile. Le mirni da bodemo, to se od nas zahteva, potem bo vse dobro. Zategadelj opozarjamo zop^t naše deželne in državne poslance, naj ne dadć. da zavlada mej narodom, katerega zastopniki so, oni navidezni, a njemu pogubni mir. V imenu tega uboz^ga naroda trkajte na mogočna ministerska vrata, ter ne strašite se temnih obrazov in malodostoj nib sarkaimov, ampak prav to bodi vam znamenje, da se prej ali slej vašej nadležnosti ustreže. Kedaj ste videli dolžnika, da bi bil svoj dolg z smehljajočim obrazom plačal? ■ Sploh bodi pa narodnim zastopnikom priporočeno neko gotoveje delovanje, ne le neko mahanje po zraku. Potrebe narodove so vara znane, torej na temelju taistih zidajte mu lepšo boiiočnost, a ne v zraku domlšlij, od česar Ima naposled manj nego poprej. Mnogo bi se dalo še reči, a dovolj naj bode za enkrat, sicer pa brez zamere. Domače in rasne vesti. Cesarjev tlap. Cesarje iz lastnega svojega premoženja podaril grizinjanskej občini v Istri 300 gld. v pri pomoč, da se zopet sezida ubožnica, ki je tam na Sveti dan 1883 pogorela. Cestarlčln dar. Nj. veličanstvo, presvitla cesarica, je poslala 200 gld. tukajšnjemu c. k. deželnemu namestništvu. polovica te vsote se je podarila ljudem, ki so vložili prošnje za miloščine cesarici, ko je bila v Miramaru, drugo polovico pa je deželno namestništvo izročilo tržaškemu županu ter pristavilo, naj se ta svota po cesaričinej želji razdeli mej uboge v Prošeku, Grijanu, Kontovelji in v Barkovljah; a pri tej razdelitvi imajo besedo duhovniki omenjenih krajev. To je prav in lepo, tako dobe podpore res treani ubogi. Cesarjevima Rudolfe Id visoke njegove soproge popotovanje se je zopet nekoliko predrugačilo. Vponedelek sta odpotovala z Dunaja,včeraj dopoludne prišla v Pulj, na večer odplu-la na ladiji Miramar v Dubrovnik ter obiščeta Lakromo; 25. prideta v Kotor, kder ju obišče črnogorski knez na ladiji; 26. odplujeta v Karf, 27. v Pirej; mej 1. in 3. matcijem v Atene. 4. v Beiut ; mej 6. In 9. v Damask. Ko se bosta vračala, obiščeta Rodos, Karf, Kotor in črnogorskega kneza obitelj na Cetlnji. Potem se ustavita v Lakromi, obiščeta nekatere dalmatinske luke in se vrneta skoz Reko na Dunaj, kamor utegneta dospeti 23. marcija. Tak program je danes, a ne dajemo po-rofttva, da se ne promeni. Imenovanja. Davkarski kontrolor na Primorskem Anton Trobitz, je bil imenovan davkarjem, davkarski pristav, Ma-tija Bobelka, kontrolorjem, in praktikant, Artur PUtotnik, pristavom. Umrl Je v nedeljo popoludne gosp. EduardJos. Vesel, bratranec rajneega pesnik a Vesel-Koseskega in tast izbornih rodoljubov slovenskih, tržaških trgovcev gospode Ivana Valenčiča, Jakoba Klemenca, Aug. Valenčiča in Ivana P- k ča. Rajnki je vso svojo družino tako odgojil, da je ostala zvesta svojemu narodu. In da se denes nahaja y vrstih tržaških slov. rodoljubov. Pogreb je bil včeraj, reči se more izredno lep; vencev na rakvi j«, bilo krasnih in mnogo. Naj v miru počiva blaci rodoljub! Odbor drugtva Edinost je imel v nedeljo sejo in se je konstituiral, ob enem pa je sklenol, da napravi društvo Edinost prvo nedeljo po velikej noči velikansko slavnost v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda in da v ta namen povabi vsa narodna društva Trsta in okolice, da bodo pri veselici sodelovala. Ker pa odbor ni mogel izvršiti dnevnega reda, sklenolo se je, da bode zopet seja v nedeljo 8: marcija. Razpisane službe. Računskega praktkanta vzame prrd-edništvo c. kr. finančnega vodstva v Trstu za Primorsko z plačo 300 fr. Prošnje do 7. marca t. 1. — V malem Lošinju služba pregledovalca sejmov letna plača 365 f. ProSoje do 2. marca 1.1. na županstvo.— Služba kance-lista pri sodniji v Tržiču (Monfalcone^ XI. plačilni red. 150 forint, službene doklude. Prošnje do 24. marca t. I. do predse Iništva okrožne sodnije v Gorici. — Služba nad-učiHja I. reda na oeškej ftoli v Vodnj mu z opravičenimi doKladaiui, prošnje se zvišale od leta 1883 za 1781 gld. 87 kr.,ako tudi so se obresti 4. julija 1884 od 7 na 6°i. znižale in zna-Sajo »kupaj 4126 gld. 60 kr. Zaostalih obresti je bilo pri sklepu 61 gld. 35 kr. in še Savmjskej posojilnici v Žavcu od ustanovljenja leta 1881 do konca leta 1834 nI bilo potreba katerega dolžnika tožiti. Koncem leta 1884 znaŠ» reservni fond Savinjske posojilnice v Žavcu: SploSni reservni fond 1330 gld. 46 kr. Specialni 688 gld. 74 kr. Ker se pa čisti dobiček leta 1884 1355 gld. 57. kr. pridene k specialnemu reservntmu fondu (za slučaje zgube) znašal bode ta zadnji 2044 gld. 31 kr. Toraj znaš ita oba reservna fonda z letom 1885 poženšl skupaj 3374 gld. 77 kr. V laastvl so uže začeli intrige delati istrski Lahoni. Raztrosili so mej bolj neumno ljudstvo vest. da so jih prvaki Kastavski prodali Hrvatom, in da bodo odslej spadali pod hrvatsko granico, in to vsied nekih mejnikov, katere je nostavila občina kastavski in na katerih je čitati: »»Granica«. Nekateri spuritani kmetje so te mejne količe odstranili in se začeli puntati proti občini. Vidi se iz tega, kakih sredstev se poslužuje iredentarska druhal v dosego svojih namenov; — ali ksdor seje veter, žel bode vihar. . . Vojaška in kulturna statistika. Iz vo-jaško-statističnega letnika za leto 1879. smo posneli spodaj navedene važne kulturne podatke, iz katerih je razvidne, da je znalo v letih 1878. in 1879. b ati in pisati izmej 1000 nabrancev: NaSolnograš-kem |. 1878. 984, 1.1879.945. V Sileziji 1. 1878. 961 I. 1879. 068. Na Češkem I. 1878. 947, I. 1879. 934. Na Dolenje avstrijskem 1. 1878.935, 1. 1879. 972. Ni Tirolskem 1. 1878. 928. 1. 1879. 974. Na Gorenjeavutrijs-kem 1. 1878. 914, 1. 1879.931. Na Štajerskem 1. 1878. 731, l. 1879. 752. Na KoroŠ-kem 1. 1878. 724, I. 1S79. 841. Na Murav-skem 1.1878. 593, I. 1879. 590. Na Kranjskem 1. 1878. 537, 1. 1879.511. NaOgerskem ). 1878. 483, I. 1879. 328. Na Reki 1.1878. 412, I. 1879. 429. Na Primorskem 1. 1878. 341. 1. 1879. 308. Na Hrvatskem I. 1878. 280. 1. 1879. 321. V Galiciji I. 187-5. 178, 1. 1879.165. V Bukovini 1.1878. 137 1.1879. 104. V Dalmaciji I. 1878. 92, 1. 1879. 120. Umrla ^ je denes zjutraj ob 3. uri v Sežani gospa ANA TRNOVEC rojena Mankoč, sopruga sežanskega obče: priljubljenega sodnika, g. Matevža Trnovca. Kedor je poznal ljubeznjivo lo gospo, izgledno soprogo in mater, žalovati mora na gomili, katera prezgodaj krije tako plemenito bitje. Slovesen pogreb bode v petek ob a. uri pop. v Sežani. Truplo se pripelje potem v rakev MankoČev v Trst. Peslaao/) Gospod vrednik! Naslednji dopi« je bil rr^dnlStTu »Slov. Naroda« poslan uže pred enim tednom, toda dozdaj ni ie objavljen in Tiroka ne ven, zakaj ne. HUgofolitega sprejeti t »Kdinoat«. Glaai ae : V dopisu «Z Notranjikega« ▼ «5lor Nar.» od dne j. t. m. št. 18. je mnogo lafi Iz hudobnega namena. R«5 je pa ta-le ; Vodstvo na Slapem je plaalo na pomlad 1884. 1. našemu g. župniku, da ima 2 dovoljenjem visokega dežidnaga odbora oddati nekaj stotin ikart jablansklh in bruškinih drevesc za vaai Hr#>-uovice, Velika in liala Brda, pa p»d pognjo, da ae imajo drevesca zadnji ča« «io aobote vzati, a pristankom, da «o Že pognala in zelen*, da jim bod« treba prihvati; da 9e jih bo 2e nekaj prijelo; da ae to ne ame v Časopisih prijaviti. Omenja, da piše to na gosp. župnika, ker Sla-pensko vodstvo ne ve kam na Hrenoviiko Županstvo pisati. Slednje verjamemo, ker vodstvo tudi nI vedelo za pošto na HrenoviŠkega Župnika, ter ima vedno le pošto Praewald pred očmi. Pogoja je bila. da ae ima dar skrajno v soboto vzeti, pismo je pa iz Praevvalda došlo {totem še le v ponedeljek in gosp. župnik ga « takoj prinesel k županiji, da stori, kar hoče. županija je rekla — ne gosp. župnik — daje zamujeno poslati po drevesca valed zamenjane poŠte, vrh t«ga je bilo takrat največ pomla-danakega dela in auša tolika, da amo marali ▼odo Za kuho in za pijačo voziti, in drevescem le zeleaim prihvati! Vodatvo vender ne uči, da ae dreveaca fe zelena presajaj« zlasti iz gorkega na mrzleje l Dopisnik v vsem sumniči toraj našega žnpnika, zlaati da je raket — dokaz! — da drevesca ■ Slapega na Pivki ne ugajajo. Dopisnik dobro ve, da lepe vrste jablanic in hrušek je gosp. župnik na svojem avetu naaajal z drevesci s Slapenske lole, da je na tisoče češpljevlh, smrekovih, orehovih in lipovih drevesc zasadil, gmajne spremenil v pašnike in senožeti, seno-Žeti očistil trnja, kamenja in grabne založil tako, da je nevoŠljivi dopisnik slep ia vs-- to in da ga boli. da ni sam postat diplomaš. Ako je kdo zaslužil častno diplomo, gotovo jo je naš g. župnik, ki nam je izboren igled v vseh strokah umnega kmetijstva, pasebno v sadjarstvu, čebelarstvu, živinoreji, zboljSevanji zemlje. Dopisnik, ki z dopisom sumniči tudi Postonjsko podružnico in občni zbor, mora daleko od tukaj prebivati, da ne ve, v katero faro spada vas Razdrto, in £e ve več in bolj zaslužnih mož, zakaj ni prišel k zborovanjema ter jih naavetoval v diplomaše in si prizadeval, zabraniti zasluženo diplomaštvo žnpnikovo? Rrtnovica, 15. februvarja 1885. Antun Lenari, župan. * Za taUave članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Spričevalo. Podpisani potrjujo s tim, da so po natančnej preiskavi našli, da je cigaretni papir „LE H0UBL0N" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Cawley & llenr.v v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju Škodljivih snovij. Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na <\ kr. tehničnej vhokej šoli. Dr. E. Ludvvig, c. kr. red. prof. medic. kemije ua Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lipmann, izred. prof. kemije na Duuajskera vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr. Honiann. c. kr. notar na Du naji. Zgornje spričevalo j« potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaji V 28. dan maja 1884.) mmmammmmmamamammmmMm Gospodom pevcem pevskega društva ■ Jadranska Zarja« se še enkrat naznanja, «1a bode zbirališče za pevce v četrtek ob 4 uri v prostorih delalskega podpornega društva na Aqu»dotto št. 11. Naj bi se isti v možnem številu udeležili. Na zdar l O i bor. TrŽoo poročilo. Kata — neznatna kupčija po nižih cenah. — Sladkor — srednja kupčija, cene trdne- — Sadje — malo obra.jtano, cene mlahove. — Olje — gre po jako trdnih, vedno viših cenah. — Petrolje — se prodaje uže po f. 9.15 do f. 9.25. — DomaČi pridelki — popolnoma zanemarjeni, — Seno — dobro konjsko f. 130 do f. 1.70. — Kupčija v obče mlahova. KAVARNA FABRIS! Podpisani si vsojam uljudno naznanjati slavnemu občinstvu, da sem se 24. dnem februarja prevzel gori omenjeno kavarno na moj račun. Zagotavljati smem, da bodem s postrežbo, kakor tu II z dobrim blagom slavno občinstvo zadovoljiti skufial. Naročil sem se tudi na mnogo listov, da dobim s tem zaupanje mojih gospodov gostov, kakor tudi slavnega meBčanstva. Trst 23. dan februarja 1885. Jultfan Vučković, lastnik kavarne F a b r i s. Odbor Gospodarskega dru Siva V Skednju naznanja s tem vsem udom društva, da bode letni občni zbor v nedeljo, dne 1. marcija t. 1. točno ob 11. uri dopoludne v gostilni gospć Suma-nove. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Denarničar položi račun, 4. Posamezni predlogi, 5. Volitev novega odbora. •S25Z5ZSZRS2SiSm52ISZSZS2SZS2SZS2SZS Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GERONIINI-JA priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuČH, po najugodnijim! pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. •H525E525Z5E5Z5Z525I25Z5Z52525ZSZ5ZS25 S ia Borsno poročilo' Borsa brez posla; tendenca za državne papirje pa vedno jako dobra. Dunajska llorsti dne i?4 /abmvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 85 » Zlata renta......107 d 20 • 5*l0 avst. renta .... 99 » 40 » Delnice narodne banke . . 866 ■ — » Kreditne delnice .... 305 • 60 » London 10 lir sterlin . . 124 > 30 • Napoleon....... 9 » 80 » C. kr. cekini...... 5 » 81 00 državnih mark ... 60 » Do Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3®i0 Plačuje vsak dati od 9. do 12. ura opoludne. Zneske do 50 gld. prav mecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3" ,ul0 Posojuje na državne papirje a vati ij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/4°l0 više zneske v tekočem ra- .čunu po .............4 Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 24. marcija 1883. E. Del Nlonte v Trstu * 3 ulica Torrente poštna pošiljat-ev 1 košarica oranž 30 kom. & koš. f. K/0 1 » ■ 40 « « • « 1 60 1 « »44«»*« IvO „ Porto za poŠto prosto in zadacano. /eleznična pošiljatev: l zaboj oranž 200 kom d zaboj f 4 25 1 « « 240 « « « « .'1-50 1« « 350 « « ■ ■ 3 25 Samo zaboj prost. Oddano na kolodvoru v Trstu. F. Del Monte Trst. lledjunaroana linij; N > < H % BS H Iz Trsta v M-M Veliki prvorazredni parniki te linije voz jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 5—6 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik »Teutonia« v 15. dan marča. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d* Ant. Poglayenf generalnega agenta. s)S> / PiazZa della Stazione < V TRSTU. Priporoča te le posebnosti: Katramova voda r^rve^t^^! Hlebčki Ravasini ^TjSL^u.C- lju in bolezni ▼ grlu. Ilililfi nllo naravno limonove biirve, ki vonja IV1U|C "ljt prav malo po ribi, pristno, broz vna-ke?a slabega okusa. NajboljSi lek proti jeUi, trganju, tzpohom, alabo.-ti Itd. iijLj« nllP me&ano r. jodom in leleznho, lok po XVIU "M'" ceni in gotov, priporočljiv drnjiinam, katere itnajo otroke z dvojnimi udi in ne morejo shoditi. Adontina Ravasini t ri procej ostavi bolečine gnjilih zob. Eliksir in zobočistni prah 'fn^tt vzdrtavanjo zobovja in dobre vonjavo v Istih. Dišeča glicerina ^MUr* pri" PraSati vedno po teh posebnosti na irae MARKA RAVASINI, lekarna „Alta Giusiiiia", Plazza della Stazione. Zuloga mineralnih vo«, posebnosti domače In inoBtranske, kemični izdelki in nt rodije. i/delni iz ela-stifine gume, ranocalniSko orodje, dlSe.-e milo iu drugI Izdelki lekarne itd. Vsaka naročba se precej izvrši. V obče dobro! Mesnica S. TRAVAN-A trg sv. Jakoba št. 114. Prodaja mesa prve vrste a 40, 48 kr. sprednji ko*, a 60 — kr. zadnji kos. Ker se na trpu sv. Jakoba plačuje manjši dne se me>o lehko po tej ceni prodaje. NOVOST II! Pečat „TRST" najprikladneiše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar jo potrebno v pisarni, kakor: pečat iz kavčuka, z avtomatičnim barvilom, ]>oi*o in svinčnik, vse v najaloguntnejšej obliki ie nikla in pregibljivo, da so more hraniti v žepu. Nadaljti okusno izdelani pečati v obliki meda-Ijonov, ur, škatlj ce za žvepljenke in razni drugi nežni pečati. Pri odlikovanem grafičnem zavodu H. FRE1SINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato veccfro" 4 V TRSTU. Lastnik, drufttvo »ED1NOT«. — irdatelj In odgovora i uran m u.: VIKTOR DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trsiu