268. številka. Ljubljana, ? četrtek 19. novembra 1903 XXXVI. leto. fhajn *s*k ćbc svrcsr, tetaBi nedelje to -:* dom b vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesce 8 K pr&snifce, ter velja po poet) prejesnan na avutro- * ?r tbs leto 8ft K, zafpol !ota 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za edec mesec 8 K BO h. Za LJubljano a pošiljanj« Ečcr hoOi sam 3wej, esJJa aa celo teto 82 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 a. — Za tuja delala toliko teč, kolikor znaša poštnina, fc- Na naroCbo brez istodobne vposiljatve i aroenino so ne ozira. — Sa oznanila £,««nje ae od peteroatopne petit-vrsts po 18 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ca <* trikrat ali večkrat Iteka. — Dopisi naj se Izvoli frač kovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — UMaMMio la veravnlatvo je na Kongresnem trga 8t. 18. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari — Vhod v a radništvo |a & Vegove nlice It. 8, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. PosamsSn* Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon 6t. 85. •i* Klerikalci računski mojstri. Pretekli teden je farbal »Slovenec« svoje »ljudstvo« z računi o deželnem gospodarstvu, o katerem razume on toliko kot branjevka na trgu. 8 številkami dokazuje krivico, ki se godi kmetu in delavskemu ljudstvu, kateremu liberalci ne privoščijo volivne pravice za deželni zbor, dasi je ta stan po nazorih klerikalcev glavni davkoplačevalec t mestih. Laži in vprav zlobna zavijanja, ki so jih klerikalci nagro-madili v »Slovencu«, je deloma razkril dr. Tavčar, ko je poročal volil-cem v Novem mestu o položaju z ozirom na deželni zbor. Njegov govor smo prinesli predvčerajšnjim. Sedaj odgovorimo še na ostale točke, zlasti hočemo prebrskati račun, ki ga je napravil »Slovenec« o deželnem gospodarstvu v letu 1900. RaČun za leto 1900 kaže ne glede na proračun, ki ga je določil deželni zbor za to leto, skupne prave stroške 8 3290.837 K 72 h, skupne prave dohodke pa s 3,184.973 K 21 h, torej priman j-k 1 j a j v znesku 105.864 K 51 h, ki se je pokril z blagajničnim ostankom iz 1. 1899. Ta blagajnični ostanek, ki se je prenesel v leto 1900, je znašal 443.716 K. Od skupnih pravih stroškov je bilo izrednih 235.980 K 67 h, rednih, t. j. takih, ki se nanašajo na proračun, pa 3,054 857 K 05 h. Pri dohodkih je bilo nasprotno rednih dohodkov 3,182 573 K 21 h ter izrednih dohodkov 2400 K. Razun teh stroškov in dohodkov obsega račun za 1. 1900. še p r e -naj al ni promet, ki izkazuje tako pri dohodkih kakor pri stroških enako vsoto, t. j. 553 175 K 10 h. Ker ta promet ne vpliva prav nič na končni gospodarski efekt, nego se nanaša le na interne finančne operacije, ga ni dalje vpostevati. »Slovenec« je o končnih gospodarskih efektih leta 1900. poročal tako-le: »V letu 1900. se je dejansko izdalo 3,792.328 K 84 h. Od tega je prehodnih stroškov 551.304 K 95 h, izrednih (zlasti za deželni dvorec) 230576 K 67 h. Tem stroškom nasproti so znašali dohodki skupaj 3,774966 K 42 h« Kaj pomenjajo te »Slovenčeve« številke, to vemo prav dobro; toda ne kažejo gospodarskih efektov, s katerimi je računiti, zlasti če je poročati javnosti o po rabi javnih denarjev. »Slovenčevemu« poročevalcu damo dober svet, da prej prouči stvar, predno o njej po* roča in sodi; kajti sioer se bo krvavo blamiral še večkrat, kakor se je to pot. Ker so tedaj glavne številke o gospodarskih efektih napačne, je napačno tudi vse nadaljno snovanje »Slovenčevo« in izpodbita so tla vsem nadaljnim kombinacijam, ki si jih morebiti napravi ljudstvo na podlagi »Slovenčevih« številk. Poglejmo samo končni rezultat gospodarjenja v L 1900. Po »Slovenčevih« številkah se kaže, da so bili dohodki v 1. 1900 za 533.942 K 53 h večji nego so znašali stroški, ki jih je vpošteval »Slovencev« poročevalec. Faktično pa je končalo deželno gospodarstvo v 1. 1900. s primanjkljajem v znesku 105.864 K 51 h. čudimo se, da ni izračunil »Slovencev« bistri računar sam navedenega presežka in da nam ni očital, da smo presežek enako zagospodarili, kakor smo zagospodarili v L 1901. vsoto okroglih 850.000 K, kar je na tvezel dr. Šusteršič volilcem na shodu v Cerknici. Kakor se je blamiral »Slovenec« s številkami, tako mu tudi ne prihranimo drugih blamaž, ki se tičejo raznih trditev in izvajanj o d a v -k i h ter o deželnih stroških. V letu 1900. so znašale deželne doklade k direktnim državnim davkom 1,289.433 kron 61 h. Deželne doklade k državni užitni ni od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa in dalje samostojni deželni nakladi na žganje in na pivo so znašali skupaj 1314.688 K 23 b. Ostali deželni dohodki so znašali 580851 K 37 h. V tej zadnji vsoti je vpoštet tudi državni prispevek iz dohodkov državne osebne dohodnine, ki znaša 77321 K, ter izredni prej omenjeni dohodek 2400 K. »Slovenec« ima navedene te dohodke napačno s sledečimi vsotami: Doklade na direktne davke 1,316 595 K 95 h; doklade na indirektne davke (državna užitnina) in na pivo in žganje 1,305692 K 45 h; drugi dohodki 1,152 678 K 02 h. Na podlagi teh napačnih številk je trdil »Slovenec«, da odpade od skupne vsote dohodkov na vsako posamezno vrsto dohodkov po ena tretjina. Faktično razmerje dohodkov posameznih vrst pa je to-le: doklade k direktnim državnim davkom 40%, doklade k indirektnim davkom (državna užitnina) in naklade na žganje in pivo 41%, ostali dohodki 19%. Kaka razlika! Preiščimo pa sedaj razmerje plačevanja državne užitnine od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa, odnosno deželnih doklad k tej užitnini, potem pa razmerje plačila samostojnih deželnih naklad na žganje in na pivo. Tu skuša »Slovenec« zavijati, ko pravi: Plačevanje teh dohodkov se razdeli na celo prebivalstvo in večino plača večina ljudstva, ki je pri nas kmečkega stanu, ker na tem pač ni, kje se plača od te veČine ali v mestu ali na deželi.« Vprašamo pa tu: mar ne hodi tudi meščan ven na kmete in ali ne vživa tam enako kakor kmet, ko pride v mesto? Z Vašim zavijanjem se torej ne damo premotiti! Pravo razmerje plačevanja na- vedenih državnih, odnosno deželnih dohodkov je res težko določiti, ker tu ni statističnih podatkov in jih sploh ni moč sestavljati, pač pa nam pritrdi vsakdo, ki ima le količkaj vpogleda v davčna vprašanja, da se sme vzeti na meščane: 1) od dr žavne užitnine od vina, od vinskega in sadnega mošta ter od mesa %; 2.) od doklade na žganje »/iti 3) od doklade na pivo Ostala plačila spadajo na kmečki stan. Glede naklade na Žganje pa je veljalo navedeno razmerje le do 1. ■emtembra 1901. leta; sedaj ne velja več. Naklada na žganje je odpadla deželi s 1. septembrom 1901. leta. Dežela prejemlje sedaj kot namestek za ta odpadek državni prispevek iz donosa zvišanega državnega davka na žganje, kateri ima znašati toliko, kolikor je prej nesla deželna naklada. Toda ker se je pri tej izmeri državnega prispevka seglo višje nego spada na Kranjsko z ozirom na k o n s u m , je vpostevati le vsoto, ki je določena po konsumu na Kranjskem in ki znaša okroglo 300.000 K. Od te vsote je tedaj vzeti polovico na mestno prebivalstvo in polovico na kmečki stan. Da dobi dežela Kranjski mesto zneska 300.000 K, ki spada na njo po razmerju kon-suma, višji znesek 800000 K do 860.000 K, to gre na računveČ drugih kronovin. Kar se tiče deželnih doklad kdirektnimdržavnim davkom, nam je obrazložiti davčne vrste eno za drugo in videli bomo, [ koliko prispeva kmet za deželno gospodarstvo z dokladami, koliko pa drugi sloji. Predpisi državnih direktnih davkov, od katerih se odmerjajo deželne doklade, so znašali v letu 1900 : 1.) za zemljiški davek 1,167 604 krone; 2) za hišnorazredni davek 303290 K; 3.) za hišnonajemninski davek 574 903 K; 4) za splošno pri-debnino 397 034 K; 5) za pridobnino od javnih podjetij 255 050 K; 6) za rentnino 27.104 K; 7.) za plačarino 2185 K. — K predpisom za leto 1900. je priračuniti še predpise leta 1900, ki se nanašajo na prejšna leta. Ti dodatni predpisi znašajo 243.214 K in zadevajo največ pridobnino od javnih podjetij. Da se je »Slovenec« pri navedbi davčnih predpisov na podlagi izkazov v letnem poročilu deželnega odbora zopet opekel, za to blamažo ga pomilujemo. Toda preiščimo, komu so bile predpisane navedene vsote davkov. 1) Zemljiški davek zadeva kmeta, a ne v celem obsegu; plačata ga razen njega še velepo-sestvo in meščan. Razmerje plačila se točno dokazati ne da, ker ne vodi država zaradi kontrole »Slovenčevih« zavijanj posebne statistike, a trditi smemo, da odpadejo od predpisa na veleposestvo in na meščana. Ozrimo se le na obširna posestva kneza Auersperga, kneza Win-discbgratza, barona Borna, na obširna posestva države, drugih korpo-racij in zasebnikov. Tu pa seveda ne mislimo na privilegirano veleposestvo, temuč sploh na veleposestnike. In taki veleposestniki niso kmetje. 2) Hišnorazredni davek plača skoro v celem obsegu kmet, a ni ravno velik, ker je njegova iz-mera nizka. 3) Hišnonajemninski davek plača meščan; predpisanega pa je samo za mesto Ljubljano 378.411 K. Trditev, da se prevali ta davek na najemnika stanovanj, je nedopustna, ker se nanaša ta davek na donos poslopja, ne pa na vi« s o k o s t posameznih najem-š č i n. Na najemnika stanovanj se prevali le samostojni občinski davek od stanovanj in pa eventualna druga naklada, kakor n. pr. v Ljubljani vodovodna na« klada. Zelo krivičen pa je hišnonajemninski davek, ker je na eni strani njegova i z m e r a zelo v i -soka, a na drugi strani odstotek za vzdrževanje po- LISTEK. V zobeh. (Dalje.) Dr. P. se je malomarno ozrl vanjo in kratkemu da! pristavil še: »Pripravite nama obed« »Takoj!« je odvrnila in zaprosila, da ji sledita. Peljala ju je v prostorno spalnico, ki je bila sicer čedno pripravljena, pa ni napravila Ilonki ni kakega dobrega utiša. »Kaj, nikoli ne prezračijo teh sob«, si je mislila in ukazala Bobarici odpreti okno: šipe in veternice. Sobarica jo je pogledala in par sekund obstaia z očmi na njej, kakor da heče izviti iz nje odgovor na nje misel: TpJ se nc depide tema, poltema? Odtala sta sama. Kazimir, dr. P. je stopil k njrf, nekdanji ljubici, jo objel in poljubil na čelo, na lasa Ilonka, ki niti slutila ni, da je soba tudi njemu učinila svoj utis ko njej, se je začudila njegove mu vedenju. Odkar se je med njima vse razdrlo, nista se več za toliko zbližali njuni telesi, da bi se bila objela, tem manje poljubila. Ozrla se je vanj vprašujoče. Umel jo je. »Nisva si prijatelja — Ilonka?« »Da! Toda prijatelji izhajajo lahko brez poljubov, je rekla, dasi je bila vsa srečna, srečnejša po njegovem poljubu, po njegovem toplem objemu. »Nekdaj si ljubila samo mene!« »Nekdaj? — — Da! Kazimir, ne brskaj med spomini onih dni«. Zunaj po hodniku so se čule stopinje. Oddaljila sta se. Ona je sedla na naslanjačič ob mizi, ki je bila nasproti posteljema. On pa je odložil belo čepico z zlatimi bordurami in odpasoval sabljo; slekel si je naposled še rokavice in vse položil ob vznožje postelje. Vstopivša sobarica pa je položila prednja na mizo, h kateri je sedel tudi on — prt, krožnike, kozarce itd. Vstal je potem zopet, odprl kovčeg in iz njega iz vlekel neke slike. Ž njimi se je približal Iicnki. Dolgo sta motrila vojne ladijt: S. M. S. Elizabeto; S M. S. Pantberja in štela na njih line, da vidi koliko kabin ima ta ali ona fregata. Vse jo je zanimalo, kar je videla na teh vojnih ladjah. Stopnice ob straneb; kolikokrat je stopal on po njih v čoln, da se je pripeljal na obrežje v pristanišču. Gledala je vse one zastavice, ki jih je imela S. M. S. Marija Terezija in videla v duhu, kako plapolajo veselja, da neso njenega Kazimira v daljni kraj — čez morje . . . Vsak posamezni drog ji je bil svet; kolikokrat se je nanj naslanjal on, najmilejši, najljubši. Videla je, kako se na njih, nad njegovo glavo — lastovice vstavljajo — počivajo — kako so pod perutnicami vse krvave vsled neprestanega frfo-tanja čez širno plan med morjem in nebom. Revice! Z izvanrednim zani manjem je na S. M. S. Cesarjevič Rudolfa gledala eno točko, katero ji je on označil, da je njegova kabina. Bila je nekdaj v njej, ko si je ogle dovala eskadro. In zdaj si jo je pred-cčevala, ko da je zopet tam notri v mali izbici; jedva sta se obračala v njej oba. Med obema stenama pod okencem široka zofa, ki služi ponoči za posteljo. Ob eni stenici umivalnik, ob drugi predalnik za perilo in obleko s sKrito ploščo, ki potegnivši jo navzven predočuje pisalno mizo. Kolikokrat ji je pisal na nji — oj časi, časi divni . . . Kako gnezdeče ravno za nju oba. Gnezdeče, okrašeno s slikami in razglednicami; kako krasno mora biti v njem ob luninem svitu; ko se mesečni trakovi zibljejc v morju, ko smehljajoča luna čuva nad njenim vzorom . . . Pogledala ga je — hotela mu je nekaj reči, pa čula je za seboj sobarico. Jezilo je oba, da se tako obotavlja. Končno sta ostala sama. Za nekaj časa. V sobo, ki je bila preje skoro popolnoma temna, se je prikral solnčni žarek Radovedno je igral po krožnikih in slikah ter stenah, — radovedne, ko da ni bil že dolgo v tem prostoru, ko da mu je vse neznano.— In soba ni bila več t ko odurna, ko spočetka. Oh, taka soba bi zadostovala za ju oba — kaj bi bilo treba drugih prostorov; zmotila se je preje — ni ji ne veC tesno ob srcu — samo navaditi se ji je bilo treba ... te robe. Celo uro sta naposled uživala prinesene jedi in pijače. On ji je pripovedoval o nepopisni romantičnosti, ki jo je z neizbrisljivo črto zarisalo vanj divno morje. Razlagal ji je vse zaninivosti svojega potovanja po Dalmaciji, Italiji in afriškem obrežju. Pripovedoval ji je podbrobno o teh in onih mestih tam doli. Ilonko je za bavala vsaka beseda, ki jo je Kazimir izgovoril, a najbolj jo je zanimalo, da mu morje tako zelo ugaja. Morje. Oh, kdor ji je hotel postati neprijatelj, bil je takoj, ako ni znal razodevati občutkov, ki mu jih je vtisnil prvi pogled na ono širno morsko ravnino in življenje ob njej . .. Kazimir ji je bil najboljši prijatelj. Kako je znal on ocenjevati vsak posamezen pljusk, s katerim se vali zaženejo v golo obrežje, vsak posamezen hohot, ki je nastal, ko so se peneči valovi oprijemali ladije na potu- Zabavalo jo je — ko takrat njega, kadar je opazoval s parnika, kako je srdit val celo kopo rib zalučal v svojega tovariša pred seboj in ga prekosil v drvenju. O, on je znal tako lepo pripovedovati. Stopil je k njej, prijel jo za roki in jo hotel vzdigniti. Pa on se ni dvignila — ne, čeprav bi bila tako rada nagnila glavo ob njegovo ramo. Oh. moatura je bila, ko vlita na njem , .. Nagnit se je bil k njej — poljubil jo prav rahlo — ona je čutila njegov poljub ob sencih, vse nje telo ga je občutilo; tajne blaženosti ji je drgetal« vsaka mišica. Sama sebe ni uraeU Njega tudi ne. Danes ne! (Dalji* prih.) b 1 o p j a , ki se uvaiuje pri določitvi čistega donosa, zelo nizek. Ta okolnost vpliva tedaj na zviševanje najemsčin v mestih. Pretežni del najemščin, pri katerih vpliva zvišek, pa spada na uradništvoinna razne zasebne uslužbence, a ne na delavce, kar trdi »Slovenec«. Z delavstvom v Ljubljani, s katerim se ponaša »Slovenec«, tudi ni raču niti zategadelj, ker je velik del poslopij, v katerih stanuje delavec, prost ne le državnega davka, temuč za gotovo dobo tudi deželnih do klad. 4) Pridobnino plačujejo trgovci in obrtniki. Ko na umna društva so tega davka prosta. Plačilo pridobnine reklamira »Slovenec« za svoje ljudstvo, ko pravi, da je pri nji deležna cela dežela, zlasti ker zaslužijo trgovci pri kmetu in pri delavcu. Vprašamo: ali ni to čudno, da se sklicujejo klerikalci tu toliko na zaslužek trgovca, ki ga ima pri kmetu in pri delavcu, v res-.niči pa bojkotirajo trgovca s tem, da snujejo konsumna društva? Vprašamo še: ali da kmet zastonj svoje pridelke in ali dela delavec zastonj ? 5.) Pridobnino od javnih podjetij plačajo pridobitna podjetja, ki so vezana polagati javne račune. Pridobitnih podjetij, ki plačujejo ta davek, je na Kranjskem več, a klerikalnih, oziroma kmečkih je bore malo in še ta niso veliko vredna. Toda »Slovenčevi« razumniki jemljejo tudi ta davek na račun, kmeta. Taki nevedneži so ti klerikalci! Oni pri tem tudi ne pomislijo, da plačajo pridobnino od javnih podjetij tudi železnice, in to v precejšnem znesku. Koliko železnic na Kranjskem pa je zaradi kmeta, ki bi jim dal tako ogromne dobičke, da bi se smeli ž njimi ponašati klerikalci!? 6) Rentnino plačajo oni, ki imajo dohodke od premoženja ali ki vživajo rente, to pa le v toliko, v kolikor niso dotični dohodki podvrženi enemu ali drugemu ostalih državnih davkov. Predpis retnine, od katerega prejemlje dežela doklade, je zelo nizek, in zadeva skoro samo hranilnice in enake denarne zavode. »Slovenec« tu zopet trii, da plača kmet ta davek. Znano pa je, da večina hranilnic in denarnih zavodov ne odteguje rentnine vložniku denarja, nego jo plačuje sama. Kmet prejemlje torej sedaj ravno toliko obresti kot prej, ko še ni bilo rentnine. 7) Plačarina je dopolnilni davek k osobnemu davku, katerega plačajo osebe z letnim dohodkom nad 6400 K. Tega davka je na Kranjskem malo, a plača ga gotovo ne kmet. »Slovenec« je pri točki o davkih govoričil še o 5% državnem davku od poslopij, ki so davka oproščena. Tega davka pa ni spravljati v zvezo z deželnim gospodarstvom, ker ni podvržen deželnim dokladam. Za »Slovenca« blamaža več! Preostajajo nam še drugi deželni dohodki, ki so znašali v L 1900. 19% skupnih deželnih dohodkov. Glede teh omenimo, da plača kmet zdravstveno do klado, katere del pripada deželi v delno pokritje plač okrožnih zdravnikov. Letni dohcdek dežele od te doklade znaša okroglo 45 000 K. Gotov del zdravstvene doklade pa plača razen kmeta tudi meščan; kajti znano je, da je izmera zdravstvene doklade z ozirom na pokritje plač okrožnih zdravnikov višja za kraje, kjer imajo okrožni zdravniki uradni eedež. Dalje plača kmet del stroškov za agrarBke operacije. Ti stroški eo znašeli v 1. 1900. 40.000 K, povračila pa so znašala 13 473 K. Dru gih plačil od kmeta ne obsegajo prej navedeni drugi deželni dohodki, ki so znašali v 1. 1900. 580851 K 37 h. V tej vsoti pa je vpoštet državni prispevek iz dohodkov državne dohodnine v znesku 77 321 K, ki ga smemo z vso pravico prišteti k plačilom mest, odnosno k plačilom raznih uslužbencev, ker od vsega plačanega državnega osebnega davka spada na kmeta, na delavstvo In na obrtnik? komaj 5%. Glede Ljubljane omenimo, da spadata nanjo od vsega osebnega davka dobri dve tretjini. Po teh navedbah o deželnih dohodkih smemo z mirno vestjo trditi, da prispeva kmet k stroškom deželnega gospodarstva najmanj in da je bila opravičena naša trditev: štiri petine vseh deželnih doklad plačujejo mesta in veleposestniki, kmet pla čuje samo eno petino. Ravno tako je opravičena tudi naša trditev, da plača Ljubljana polovico vseh deželnih doklad. Kaj pa tišči kmeta, da tarna zaradi davkov, to vemo prav dobro. Če hočejo pomagati klerikalci kmetu, naj obrnejo večjo pozornost na razne druge avto nom ne zastope in naj se ne zadirajo v deželno samoupravo. Pri občinskih, pri šolskih, pri zdravstvenih, pri cestnih zastopih, tam je polje, kjer participira kmet pri gospodarstvu z velikim delom svojih krvavo zasluženih žuljev. Doklade, ki jih plačuje kmet za te zastope in pa za razne cerkvene potrebščine, te so breme, pod katerim stoka kmet. Tem dokladam se v veliki meri pridružijo še doklade za okrajno blagajnico, tako da znašajo skupne doklade mnogokrat po 200% ali še več. Će preidemo sedaj k stroškom, glede katerih pravi »Slovenec, da kmet nima nič od njih, nam je kon statirati sledeče: V 1. 1900. se je izdalo: 1.) za deželni zbor 35588 K 65 h; 2 ) z a deželno samoupravo 139.172 K 19 b; 3) za deželno posest 4459 K 25 h; 4) za deželno kulturo in za melijoracije 302.338 K29 h; 5| za javno varnost 77 207 K 61 b; 6) za zdravstvo 70845 K; 7.) za dobrodel-stvo 592 504 K 57 h; 8) za pouk. omiko in umetnost 1,100 627 K 92 h; 9.) za občila 199485 K 02 h; 10.) za vojaštvo in priprego 59.204 K 51 h; 11.) za deželne dolgove 440.496 K 69 h; 12.) za pokojnine 12450 K 98 b; 13) za razne potrebe 24 832 K 46 h (mej temi za poškodovance vsled ujm 18 243 K 39 h), 14) za zgradbo deželnega dvorca 231,624K58h. K posameznim teh stroškov omenimo naslednje: 1. ) Stroški za deželno kulturo in melijoracije so stroški za kmeta. Izvzeti so le stroški za naprave, ki se izvršijo za mesta. Takih stroškov v 1. 1900. ni bilo. Stroški za deželno kulturo in za melijoracije niso investicije nego se izdajo v obče za zboljšanje zemlje, za zboljšanje razmer. Pokritja za nje ne bo dežela nikolPprejela od kmeta. Kako pa tudi, ko vendar kaže razmerje o plačevanju davkov, da plača kmet najmanj. 2. ) Stroški za zdravstvo padajo v večjem delu na kmeta. Da plačuje on v delno pokritje teh stroškov zdravstveno doklado, tega ne prikrivamo. 3) Stroški za dobrodelstvo odpadajo z dvema tretjinama na kmeta. Notorično je, da se poslužuje kmet dobrot, ki jih nudi dežela, v največji meri. Tretja tretjina stroškov za dobrodelstvo spada na druge sloje prebivalstva, a meščani jih provzročajo prav malo, ker, če gre meščan v kak javen dobrodelni zavod, tedaj tudi večinoma plača. Pri dobrodelstvu pa ne smemo pozabiti na razne ustanove, ki so v deželni upravi. Ali ni tu kmet tisti, ki uživa te ustanove? Prepričajte se o tem na podlagi računov ustanovnih zakladov! 4) Od stroškov za pouk, omiko in umetnost so stroški za ljudsko šolstvo, ki so znašali v 1. 1900 943213 K 65 h, stroški za ljudstvo. Kolikor spada stroškov za ljudsko šolstvo na meščana, to odtehtajo ostali stroški za pouk, omiko in umetnost, ki se ne izda jajo najmanj za kmeta, ki pa jih tu ne vpoštevamo. Glede ljudskega šol-Btva v Ljubljani omenimo, da se isto plačuje ravno tako ii deželnih sredstev kakor za kmeta. Toda to n i za mesto olajševalna okolnost, temuč breme; kajti njegovo ljudsko šolstvo stane deželo neprimerno manj, nego dobiva ta od njega na dokladah in na drugih dohodkih. 5) Od stroškov za občila spadata gotovo dve tretjini na kmeta, ostala tretjina pa na druge sloje prebi7aistva. Glede Ljubljane posebej omenimo, da plača stroške za občila v mestu iz občinskih sredstev. 6) Od stroškov za deželne dolgove spada na kmeta oni de), ki se potrebuje za plačilo in za obrestovanje 4% deželnega posojila. Ta del je znašal v 1. 1900. 405 896 K 69 h. »Slovenec« tega stroška niti ne omeni, dasi sa je napravil dolg edino zaradi kmeta, ko se je izvršila zemljiška odveza. 7) Podpore za ujme uživa navadno kmet. Drugim slojem se dovolijo take podpore le redkokrat. Vprašanja, na koga spadajo ostali stroški, se tu dotaknemo, ker je o tem dovolj jasno izjavil svoje mnenje dr. Tavčar na shodu v Novem mestu in nimamo v tem oziru ničesar dostaviti. Če se ozremo sedaj na vse navedba, katerih pravilnost se ne da izpodbiti, tedaj pridemo do zaključka, da se porabi od vsega denarja, ki ga prejme dežela, komaj 8 % za mesta, vseh drugih 92 % pa se porabi za kmeta. S številkami nas »Slovenec« pač ne bo ugnal v kozji rog! Državni proračun. Sicer so le suhe številke, ki jih je našteval v torkovi seji drž. zbora, finančni minister Bohm-Bawerk, toda te številke so celokupna last, pravzaprav dolg avstrijskih narodov, ter ima vsakdo pravico in tudi dolžnost, da si jih ogleda ter si napravi iz njih jasno sodbo o državnem finančnem položaju. Dejanske razlike med proračunom za prihodnje in za tekoče leto so v sledečih postojankah: I. Potrebščine. Za državni zbor se zvišajo izdatki za 307.308 K, ker se računi na daljše zasedanje in zaradi zvišanih diet in potovalnih stroškov za delegacijsko zasedanje, ki bo prihodnje leto v Budimpešti. Za državno sodišče se zvišajo stroški za 2400 K, ker se dosedanji prezidijalni tajnik poviša za dvornega svetnika. Za „inin istrski svet" se zvišajo stroški za 263.807 K zaradi štiri- in petletnic. Upravno sodišče potrebuje 21.411 K več, ministrs tvo notranjih zadev pa 3,046.657 K več kot letos. Ta zvišana potrebščina se utemeljuje s tem, ker so se {Ustanovila tri nova okrajna glavarstva ter so se morale pospeševati ceste in — vodne ceste. Potrebščine brambovskega ministrstva so jpoviŠane za 1,441.018 K, kar je baje potrebno za nadaljno popolnitev deželne brambe in za pomno-žitev orožnikov. V etatu naucnega ministrstva je več proračunjenih 3,263.855 kron, in sicer za centralo 136.422 K, za gospodarstvo verskega zaklada 127.437 K in za pouk sam 2,999.996 K. Od te svote pripada na ljudsko šolstvo le 91.424 K, pravzaprav na učiteljišča. Za finančno ministrstvo se zakteva 13,964.018 K manj kot letos. Preostanki se tudi izkazujejo pri direktnih davkih (130.600 K,) pri carini (2,043.000 K,) pri kolkih, taksah in pristojbinah (506.679 K.) Za tobačni in loterijski monopol se zahteva 171.000K več, za užitni uski davek pa je proračunjenih 14,761.000 K manj. Potrebščine za splošno blagajniško upravo so proračunjene za 5,341.570 K manj kot letos, nasprotno pa zahteva trgovinsko mini strstvo za 3,954.110 K več. Večji izdatki so: 600.000 K za udeležitev na razstavi v St. Louisu, 2,208.010 K pa za poŠte in brzojave. Železniško ministrstvo zahteva za 4,988.330 K več, poljedelsko ministrstvo 2,356.615 K več, j u-sHčno ministstvo 2,582,712 K več, najvišji sodni dvor 34.240 K več, penzijski etat 2,027.765 K več. Pri obrestih za splošni državni dolg je proračunjenih 8*8 milijonov K manj, ker se vsled konvertiranja enega dela enotnega rentnega dolga prihrani 7*2 milijona K, zato pa se za obresti drž. dolga v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel zahteva 6*3 mil. K več. II. Pokritje. »Ministrski svetu izkazuje vee pokritja 236.310 K, toliko vržejo več oficialni Časopisi iu korespondenčni biro. Ministrstvo notranjih zadev izkazuje 58.720 K manj dohodkov, brambovsko ministrstvo pa 41.602 K več. Naučno ministrstvo je proračunilo 32.162 K, finančno ministrstvo pa za kron 8,413.121 več dohodkov. Direktni davki morajo leta 1904 neati za 7,383.512 K, kolki in pristojbine kron 1,993.000 več. Trgovinsko ministrstvo izkazuje 1,525.170 K, železniško ministrstvo pa 1,114.920 K več pokritja kot letos. Kakor vidimo, kaže na Dunaju dobra letina ter se ne boje niti toče niti povodnji. Prepir ministrskih predsednikov. Dosedaj so se stranke in narodnosti med seboj prepirali, vlada pa je imela vlogo posredovalci. Sedaj se je stvar prevrgla. Krmiiarja obeh vlad sta si v laseh, in posredovati bodo menda morale stranke. Dr. Koerber je govoril v torkovi seji tako ponižno in samozatajujoče o medsebojnih državnih razmerah, kakor govori le premaganec. Tak vtis je tudi imela zbornica, zato se tudi ni nobena roka ganila v priznanje. Dr. Koerber se je namreč krčevito oklepal nsgodbenih zakonov ter izjavil, da po teh zakonih nima ne avstrijsko ne cgrsko zakonodajstvo pravice se vtikati v armadno vprašanje. In včeraj je odgovarjal na Koerberjeva izvajanja ogrski ministrski predsednik grof Tiaza. Toda ne v enako skromnem in ponižnem tonu. Naravnost brutalno moč je pokazal nad avstrijsko vlado ter dal jasno razumeti, da so bile dr. Kor-berjeve trditve le njegovo zasebno mnenje, za katero se Ogrska prav nič ne briga. Kdor primerja oba govora, mora pritrditi, da se čuti Ogrska za jeroba Avstrije, da jo Ogrska kladivo, Avstrija pa nakovalo. Madjari so hoteli enkrat slišati tako odločne besede iz ust svoje vlade. Grof A p ponvi je pripeljal skoraj celo zbornico k grofu T i s z i, ki mu je priredila viharne ovacije. Zaradi tega govora postane grof Tisza naj-priijubljenejši ministrski predsednik, ki bo dosegel vse, kar želi. Takoj po njegovem govoru so sklenili mirnejši poslanci neodvisne stranke, da vstavijo obstrukcijo. — Dr. Koerber bo v jutrišnji seji baje odgovarjal izjavi grof« Tisze ostro in energično ter svoje prvotne izjave vzdržal ▼ popolnem obsegu. Organ konzervativnih ogrskih poslancev pa piše, da je vso afero uprizoril dr. Koerber sam, da si zagotovi časten odhod, ker je njegovo stališče nevzdržljivo Politične vesti. — Debata o govoru ministrskega predsednika dr. Koerberja se bo vsled reagiranja grofa Tisze zasukala v drugačen tir, kakor je bilo prvotno namenjeno. DoČim so pred Tiszovim govorom nemška glasila Š9 dr Koerberja na padala, pišejo danes, da je dr. Koer ber najzmožaejši med dosedanjimi avstrijskimi min. predsedniki, ki pa bo padel kot žrtva madjarske nena sitnosti. — Naučni minister H artel se baje po ozdravljenju ne vrne več na Bvoje mesto, temuč se poda za nekaj mesecev na jug, potem pa odstopi. Za ta Čas bo vodil naučno mi nistrstvo prvi načelnik v naučnem ministrstvu, Alired vitez Bernd (klerikaleo), pozneje pa prevzame naučno ministrstvo dr. Koerber, ki odda justični portfelj kakemu uradniku. — Ogrska opozicija obsoja obstrukcijo. V včerajšnji seji budimpeštanskega mestnega *a stopa se je obsodila obstrukcija , državnem zboru. Opozicija je bili že pripravljena, da tako izjavo obstrukcijo prepreči, toda po Tw-vem govoru je svojo nakano opu stila ter s tem sama pomagala ob sojati obstrukcijo. — Spremembe v avstro Ogrskem d iplomatičn em z« stopstvu. S prihodnjim mesecem gresta v pokoj poslanik v Parizu grof Wolkenatein in poslanik v Madridu, grof Dubskv. Prvega b nasledoval grof Khevenhillle drugega pa grof VV e 1 s e r s h e i m b — Vojna konvencija med A? stro-Ogrsko in Grško se baj* sklene povodom bivanja grsk- .-i kralja na Dunaju. Konvencija b; imela namen, da se za slučaj voj na Balkanu zaveže Grška za skupno operacijo z Avstrijo. Taka konvenc % že obstoji z Romunijo. — Srbski proračun izkazuje 70 milijonov frankov potrebščn -26 milijonov je določenih za vojaški budget. — Vznemirljive vesti prihajajo iz Carigrada. Sultan se odločno protivi imenovanju tujezem skega komisarja ter hoče sploh prekiniti vsako pogajanje Avstro-ogrski in ruski poslanik sta urgirala odgovor na reformne zahteve. Poslaniki velesil pa resno prevdarjajo, da stavijo Turčiji ultimatum za sprejem reformne note. — Ločitev Paname od Kolumbije je neizogibna. Za ločitev so se izrekli vs panamski za stopniki. Petrolejski kartel. V predsinoČni seji obč. sveta Iju ljanskega je obč. svet. P ros ene izpre govoril nekaj tako umestnih besedi petrolejskem kartelu, da ne bo odveć, ako jih navedemo. Obč. svet. Prosenc je med drugim rekel: Znano je, da so industrijalci petroleja pred kratkim sklenili glede ceni te razsvetljevalne tvarine kartel, t pravi, določili so ceno in pod to ceno ne sme nihče svojega petroleja oddajati. Cisto naravna posledica te zvezo je, da bode cena za petrolej prav iz datno poskočila in da bode pri tem pri zadeto najbolj revno ljudstvo, kajti b" gatejšim služi Že itak plinova ali elek trična razsvetljava. V prvi vrsti je tedaj ta roparski napad galiških in ogrskih Židov naperjen proti revnejšemu ljudstvu. Zato pa tudi veže vsako občino dolžnost, da brani svoje občane pr takim napadom in stori vse kar je goce, da ga zapreči. Čujejo se od vseh strani pritožne, kako se podražojejo Ži vila in druge za hišno gospodarstv neobhodno potrebne tvariue. Žal, da jo tudi tiskus precej k podraženji Živil pri pomogel, ker je nekatera obdačil, — a če je on to storil tolaži vsaj deloma človeka zavest, — da je šlo tu za dr žavne potrebščine in tako v korist dr žavljanov. Vse drugače pa je, če izsesavajo ljudstvo veliki kapitalisti in to ravno hočejo petrolejski milijonarji storiti s svojim kartelom. Pred letom 1901 ježo obstal enaki kartel, v letn 1901 pa se razbil in cena petroleja je prav izdatno padla, ker se je pričela medsebojna konkurenca. Potem ko se je ta kartel razbil izvedelo te je, da so dobivali popreje ti industrijalci do 401. dividende, to je izkazane dividende, kar pa so je dobili tajno pod drugim naslovom tega svet nikdar ne izve. Izvedelo se je pa tudi, da so za časa prvega kartela postali privatni posestniki petrolejskih jam, v malo letih miljonarji. In na čigav račun P Na račun konsomentov, na račun ubogega ljudstva, na račun trpina delavca! Od leta 1901 naprej, to je od dne, ko se je razrušil kartel, morali so se ti milijonarji zadovoljiti s poštenim dobičkom in to tem bolje, ker jim je uvažanje kavkaŠkega surovega olja prav izdatno konkurenco delalo. Ta konkurenca petrolejskim milijonarjem iii bila po volji in jeli so študirati, kako bi bilo mogoče se je iznebiti. Prišli so do zaključka, da se iznebe te konkurence le tedaj, ako se zviša carina na uvažanje. V to svrho jeli so pritiskati na osrednjo vlado, in ta jim je ▼ resnici prišla na pomoč ter po znanem § 14 zvišala carino na 7 K za vsak metrski cent. Sedaj, ko so se te konkurence iz-nebili, sedaj je prišel za nje zopet čas, kovati nove kartele. Precej v začetku si Še niso upali napraviti drugi kartel, ki je danes že skovan. Potrebo-bovali so za to celih 11 mesecev. Danes Že imamo ta kartel. Ali ti kartelirani milijonarji bili so jako previdni v tem oziru, da jim ne bode potreba takoj od kai del koi sik lete 30 čas cen ubc po A \ kat gvei žan cari odp Avs ki 1 duk zbo se j p riii got< spn pre< že i nei sle včei tere da radi skih Fei slep iz v teč« o s kor kor ti o s ne i etil e o em ' d< ven« )red lož z ken reda STov< leri 10 s r«. t pr ivt< lloi 11 m a ii ist je m a i-5 < ilo al *•! var gle č đ ih edi 081 Ugi U i »ji pn sri i 1 r i sr kartelu zvišati cene, kajti dobro so vedeli, da bode proti takemu roparskemu koraku ljudstvo bombardiralo z vso silo. Radi tega zvišali so tajnim potom letos meseca septembra ceno za 9 K 30 h za vsak meterski cent, čez nekaj Časa pa, ko bode kartel pozabljen, bodo ceno bolj zvišali. Na tak umetni način izkorišča se ubogo ljudstvo. Res je, da proti kartelu ne moremo po naših zakonih prav ničesar storiti. A vlada naj ljudstvu odpre novi vir iz katerega bode dobivalo cenejšo razsvetljavo. Osrednja vlada naložila je na uvažanje surovega (Rohol) olja 7 K 50 h carine na meterski cent. To carino naj odpravi ali pa vsaj izdatno zniža in v Avstrijo pride prav mnogo ptujega blaga, ki bode veliko ceneje, kot domaČi produkt. Sedaj je zasedanje državnega zbora, sedaj je prišel tisti trenotek, da se predloži ti korporaciji v tej zadevi primeren predlog, katerega bode prav gotovo parlament tudi sprejel. In Če ga sprejme, razbit bode slavni kartel. Končno je obč. svet. P ros ene predlagal primerno resolucijo, ki smo jo ze včeraj objavili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19 novembra. — Akcija za koroške Slovence ali klerikalci vedno sleparji. »Slovenec« je priobčil včeraj nad vse podel telegram, v katerem pači resnico in zavija dejstva, jda bi svojo stranko opral zaradi njenaga postopanja glede koro skih Slovenoev in osumniČildr. F e r j a n č i č a. Klerikalci so pač vedno [sleparji in samo sleparji in skušajo iz vsake stvari kovati kapital za svoje [nečedne namene. Mi smo doslej |o stvari molčali v interesu roških Slovencev; narodna orist nam je velevala, naj ne osimo v javnost razprtij, ki e morejo nikomur nič kori-titi Vzpričo podlim lažem, ki jih je obelodanil »Slovenec«, pa ne mo-■emo veČ molčati in zato si štejemo dolžnost, da stvar pojasnimo. Slo-jnski napredni poslanci so se že jred dobrim tednom dogovorili, da >že v drž. zboru nujni predlog zadevi ravnopravnosti na Koro-ikem. To je že v soboto javno po-redai posl. Plantan na shodu v iovem mestu in to so vedeli tudi terikalci. Narodno-napredni poslanci io stvar poverili dr. FerjančiČu, er je ta glede jezikovnega prašanja pri sodiščih prva vtoriteta med vsemi jugo vanskimi poslanci. Smatrali b kot samo po sebi umljivo, U ima pri ti stvari prvo besedo listi poslanec, ki to v p rasa-je najnatančnejše pozna in m?« ves materijal zbran, nam-pc dr. Ferjančič. To pričakovanje je tembolj opravičeno, ker se gre |a stvar, glede katere ni nikakega asprotja med strankama, za fvar. pri kateri se je že enkrat do-fglo skupno postopanje, ko je nam ■■t sla deputacija obeh deželnozbor-tih klubov skupno k ministrskemu red9edniku. Ali vsiedsvojeg lav-sti klerikalcev je prišla stvar rcurače. Klerikalci so vedeli, da ima Ferjančič svoj predlog že pripravio, vedeli so, da ima ves materijal kan in uvidevali, da bi morali bmu prepustiti prvo besedo — ali iv i s t in najgrše strankar-Ivo je zmagalo pri njih tudi topot flovenec« je že v soboto razodel, fj nameravajo njegovi patroni. Pisal n-mreč v članku »Čudna z name [a* med drugim: »Ne rečemo, da v sedanjih razmerah bila izklju* loa vsaka kooperacija v narodnih [fašanjih. Od slučaja do slučaja je še vedno, vkljnb vsemu, mogoče, se liberalci — kakor se je to Mavno na poziv dr. Šutttriiča zgo |o o koroškem vprašanju — pri-užijo tej ali oni narodno-politični kiji, jih ne bode nihče odbi-četudi njihova koopera-nima veliko pomena«. Tako Ipisal »Slovenec« že v soboto, in Brno to Čitali, smo koj vedeli, da ii to na dr. Farjftnčičev pred-|?zastran koroških Sloven-|v In kakor je »Slovenec napove-tako se je na Dunaju zgodilo, je dr. Ferjančič povabil hrikalce, da naj podpišejo njegov predlog, so klerikalci iz javili, da store to samo pod po gojem, da stopi v predlogu njih član na prvo mesto in da ima njih član pr v o b e s e d o. Na ta način bi se bil predlog dr. Fer jančiča spremenil v predlog klerikalne stranke, narodno-napredni poslanci pa bi se bili pridružili klerikalcem, ki jih pre milostno niso odbili, katerih ko operacija pa bi ne imela veliko pomena. Klerikalci so hoteli, naj bi narodno-napredna stranka z a njimi capljala kot nekak privesek, kateremu so to le v svoji ne skončni milosti dovolili. Se več! Klerikalci so mislili narodno-napredne poslanca vloviti za navaden re klamni švindel na korist klerikalcev. Rekli so namreč, da mora prvi govornik biti klerikalec, po glavitni, stvarno na j važ nejši govor pa da že sme imeti dr. Fer jančič, saj bi se le reklo, da so klerikalci vse storili, dr. Ferjančič pa je bil le privesek, čigar govor nima veliko pomena. Da se na rodno-napredni poslanci niso v to podali, se samo po sebi razume. Za stafažo ne bodo služili klerikalcem; in da bi narod no-napredni poslanoi opravljali glavno in najvažnejše delo, klerikaloi pa igrali vse hvaležne uloge, tega tudi noben pameten človek ne bo zahteval. Ker je dr. P loj rekel dr. Tavčarju, naj se narodno-napredni poslanci hitro odločijo, če se pokore ukazom klerikalnih poslancev, se je sešel napredni klub in je sklenil, da se klerikalnim pogojem ne ukloni in da vloži svoj predlog sam. Pri tem je bilo klubu predvsem za to, da dobi varnost, da pride njegov član do utemeljevanja. »Slovenea« pravi, da so klerikalci sklenili, naj vloži vsak klub svoj predlog, vsak predlog pa podpišeta oba kluba. Mogoče, da jo »lepi klub« res kaj takega sklenil, istina pa je, da tega dr. P1 o j dr. Tavčarju ni povedal. Vzpričo tem neovrž-nim dejstvom vprašamo: Kdo je pokvaril enotno akcijo? Ali narodno-napredni poslanci ali klerikalci? »Slo-venčevo« zvijanje le kaže, kako se klerikalci jeze,da se jimnjih manevri niso posrečili in da je dr. Ferjančič vložil sam predlog narod no-naprednih poslancev. Z Da« naja se nam danes poroča, kako se klerikalci jeze, da jih je dr. Ferjančič »prehitel«. Če se pusti kdo prehiteti, je to ie dokaz, da muni dosti mar za stvar. Zakaj pa niso klerikalci v tisti seji vložili svojega predloga, kakor dr. Ferjančič. Zato, ker niso bili nič pripravljeni, ker nimajo materijala in se jimni z i j u b i I o ga zbrati. Zato so tudi hoteli dr. Ferjančiču prepustiti glavno delo zase pa v svoji neskončni skrom-no«ti zahtevali samo vso čast in vso zaslugo. Dr. Ferjančič je imel že rainoli teden svoj predlog pripravljen, klerikalci pa ao prišli s praznimi rokami na Dunaj in niti svojega predloga sestaviti niso mogli, ker niso imeli nič podatkov. Kobi klerikalci ne bili delali sitnosti in težav, bi bil dr. Ferjančič lahko svoj predlog podal koj v začetku seje. Le ker klerikalci tega pred-loga niso hoteli podpisati in se je moral izgubljati čas s pogajanji, so bili razni nemški nujni predlogi prej vloženi. Taka je torej resnica o tej zadevi in je iz na š h pojasnil razvidno, kako grdo je »Slovenec« zopet enkrat lagal. »Slovenec« pravi, da je dr. Ferjančič pokvaril in zavozil celo akcijo. To je čisto navadno sleparjenje javnosti. Da je pred Ferjančičevim predlogom 33 nemških predlogov, to bo zakrivili klerikalci, ker predloga niso hoteli podpisati. Še prava sreča pa je, da je dr. Ferjančič sploh vlgožil predlog, kajti tako je vsaj predlog tu in mora na vrsto priti. Klerikaloi pa niti predi oganiso v 1 o Š i 1 i in če ga vlože v prihodnji seji, bo daleč za Ferjančiče- vim in še veliko dlje časa ne pride na vrsto. Dr. Ferjančič je s svojim postopanjem samo kori stil slovenski stvari, ne pa je oškodoval, kakor pisari »Slovenec« v svoji jezi, da narodno - na prednih poslancev ni mogel v k o t potisniti. — Deželni Šolski svet imel danes sejo. — Slovenski volilni odbor v Mariboru )e sklenil, da ne bo pri občinskih volitvah v III. razredu poBtavil svojih kandidatov. Ob enem pa je dal mnogobrojnim slovenskim volilcem zaupno navodilo, kako jim je postopati pri volitvi v III. razredu. Kakor se čuje, bodo Slovenci glasovali za sooijalnodemokratično volilno listo — Slovenski avskultant za Bosno. Absolvirani pravnik g. Rudolf Sark iz Maribora je imenovan za avskultanta pri okrožnem sodišču v Sarajevu. Sodnijska mesta po Slovenskem zasedajo oholi, nezmožni tujci in se tu Šopirijo, domačini pa morajo po svetu si iskat kruha! Kdaj bo tega konec? — Repertoir slovenskega gledališča. Prvi gost v tekoči sezoni je g. Lev Pestkovski, član kijevske mestne opere. Slovenskemu občinstvu je znan njegov silni, ob sežni bas, kakršen se najde le med Rusi, takozvanimi »oktavisti«. Gospl Pestkovski bode pel v »D a 1 i b o r j u« vlogo Beneša ter v ruski operi »Ev-genij O ne gin«. Nadaljnji operni repertoir obsega poleg rmkega »One-gina« češko »Prodano neveste« in hrvatskega »Petra Svačića«. Dramski repertoir pa Tolstega »Vstajenje«, Preissove »Evo«;, Šamberka »Tuj zrak«. Tekom sezone pa pride na vrsto še več slovanskih dramskih in opernih del poleg francoskih, nemških in italijanskih repertoirnih ige r. — V nedeljo popoludne ob polu 3. je ljudska predstava pri znižanih cenah: češka »Pravljica o KrišpinČk u«, zvečer objpolu 8. pa repriza Govekar-jevih »Legionarjev«. — Slovensko gledališče. Glede na naše včeranje poročilo o predstavi opere »Dalibor« dobili smo od odbora »Dramatičnega društva« pojasnilo, da ne zadene uprave vojaške godbe nobena krivda, ako je bil orkester deloma nezadostno študiran. V bodoče bode se vršilo tudi za operne reprize več orkestralnih skušenj. — Gostovanje gdčne. Rii-ckove v Zagrebu. V torek je gostovala na hrvatskem odru slovenska heroina gdč. Riickova v vlogi Desdemone Shakespeare ovi drami »Otelio«. Hrvatska kritika se vrlo laskavo izraža o njenih igralskih vrlinah. »Obzor« piše: Gdč. Riickova je svojim krasnim nastopom očarala se. Visoka je io vitka kakor jelka, njeno lice je klasično, kakor ustvar-no za gitdahšče in živo mimiko, očim so njene velike plameneče oči zastrte z neko tajmstveno kopreno, a so neodoljivo očarujoče in govore razločneje in jasneje, kakor vse besede . . . Njena igra je plemenita in docela prirodna, brez afektacije in teatralne šablone, a njena mimika izraža plastično vse duševne pokrete; zl&sti v prizorih bolesti in kesa je nedosegljiva. Bila je prava poetična Deedemona, kakor jo je pesnik ka-rakterizoval: plaha, nežna in čuteča .« Takisto simpatično pišeta tudi »Agramer Tagblatt« in »Agramer Zeitung«. Gdč. Ruckovi se je v znak priznanja poklonilo več krasnih šopkov. »Agramer Ttgblatt« namigava, da jo hoče intendanca pridobiti za hrvatsko gledališče. — Ljubljanskemu Sokolu je došlc kakih 14 „idejw za letošnjo društveno maskarado, vender se odbor doslej ni mogel zediniti na nobeno izmed vposlanih idej. Vsled tega je odbor v zadnji svoji seji sklenil, da podaljša rok za konkurenco do srede 25. t. m. V zmislu svoječasnega razpisa dobi tisti, ki vpošlje najboljšo idejo za maskerado, nagrado „25.000" fickov". Idejo je vposlati v eni kuverti, v drugi pa, ki naj nosi posebno geslo, je zapisati ime pošiljatelja. Dopisi naj se pošljejo na naslov tajnika Aloj-zija Novaka. — Umrla je gospa Marija Lavrenčič roj. Vičič, soproga tr govca g. Alojzija Lavrenčiča. Bodi blagi narodni gospe ljub spomin! — Poročil se je gosp. Fran M a v a r, sodnijski adjunkt v Podgradu v Istri, z gdč. Milioo Pašić, uči teljico v Hrušioi. Čestitamo! — Kletarski tečaji. Ni ga kmalu tako potrebnega poduka, ka kor so kletarski tečaji za vinograd nike. Pripoznati moramo, da velika večina vinogradnikov še dandanes ne ve, kako je treba z vinom rav nati, da se doseže njegova popolna kvaliteta. Radi tega priredi tudi letos o. kr. vinarski nadzornik B. Ska lick^ v Rudolfovem pri drž vzorni kleti tečaje, pri katerih se vinograd niki, vinski trgovci in gostilničarji lahko umnega kletarstva popolnoma priuče. Revnejšim in oddaljenejšim vinogradnikom dovoljuje se proti ubožnim spričevalom celo majhne nagrade 10—15 K za potne stroške. Upamo, da noben vinogradnik ne za mudi tega za njega tako krvavo potrebnega pouka, kajti brez pravilnega kletarstva ne doseže vsaj boljši vinogradnik nobenega pravega vspeha s svojim pridelkom. Prošnje je vložiti na naslov o. kr. vinarskega nadzorstva v Rudolfovem vsaj do 5. decembra 1903 Narodna čitalnica v Idriji priredi v nedeljo dne 22. t. m. veselico povodom otvoritve novih čitalniških prostorov. Spored: Nagovor, igra: »Dve tašči« in ples. Za četek ob 8 uri zvečer. — Vstopnina 1 krona — Z Bleda se nam piše: Nedavno so neznani zlikovci zapored ulomili v dve samotni vili ob gor njem koncu jezera, v katerih pozimi nihče ne stanuje. S tem trpe škodo ne le dotični posestniki, ampak tudi dobri glas Bleda kot zdravilišča in pa vsega prebivalstva. Dosedaj smo se smeli po vsej pravici ponašati s poštenostjo Gorenjske; hudodelstva na tujem imetju so nam bila neznana. In naenkrat naj bi se obrnilo na slabše? Mirlimo, d a k r i v d e ni podtikati domačemu prebivalstvu, ki slovi kot skoz in skoz pošteno, temveč da tuji elementi, ki jih je gradba železnioe privabila na Gorenj sko, silo rabijo proti imetju svojega bližnjega. To se mora Bledu in Go renjski na Čast vsekako preprečiti, kar bodi skrb občinskih uradov in žandarmerije, in Če tile dela ne zmorejo, okrajnega glavarstva v Ra dovijici, ki naj pomnoži varnostne organe vsaj za toliko časa, dokler se v bližini gradi železnica. — Pri pretepu med drvarjema Iv. Cuferjem in Jos. smidom v Železnikih je hotel posredovati šmidov oče. Razjarjen Cufer, katerega je stari Smid vrgel na tla, je zgrabil za pollitreko steklenico in krožnik in ju vrgel staremu Šmidu v glavo, nato ga je še napal z nožem. Šmid je bil težko ranjen, Cuferja so orožniki prijeli in ga izročili sodišču v Škofji Loki. — Mrtvega so našli 13 t. m. 23 let starega Franca Tonina v Jevn ci. Ker je bil epileptičen, je najbrže onesveščen pal na tla in, ker mu ni nikdo pomagal, na mestu umrl. — Porotna obravnava proti bivšemu tajniku okr. zastopa celjskega, Kosmu bo 24 t. m. v Celju. Kot svedoka bosta poklicana dr. Ser-nec in dr. Dc-čko. — Povodenj. Iz Celja se nam poroča, da je tamkaj Savinja s pritoki silno narasla. Takozvani »Otok«, mestno šetališče, glazija, cesta proti Gaberji, vse je že pod vodo. Ker še neprestano dežuje in voda še vedno narašča, se je bati najhujšega. — Pred porotnim sodiščem v Mariboru je stal 16. t. m. hlapec Fran Mlakar, obtožen uboja Vinka Trafella. Mlakar je meseca maja ranil Trafello, ki ga je napal, ranil na roki tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ptuju. Tu je 3. junija t. 1. nmrl na okrvavenju, dasi sta mu zdravnika dr. Treitler in dr. Metzger rano zašila. Branitelj dr. Rosina je zatrjeval, da sta njegovo smrt povzročila imenovana zdravnika, ker mu pri zašitju rane nista zavezala žile-odvodnice. Porotniki so Mlakarja oprostili hudodelstva uboja, spoznali so ga pa krivim prestopka proti varnosti življenja, nakar ga je sodišče obsodilo v trimesečno ječo. — Napad in rop« Htšni oskrbnik Karol Svetic. stanujoč na Sv. Petra nasipu št. 53, se je vračal v nedeljo iz Stepanje vasi domov. N& poti pri C^>dellijevem gradu ga je neznan človek napadel, ga vrgel na tla in mu vzel srebrno uro z verižico in zlat prstan. — Na poti v bolnišnico umrl« Danes dopoludne se je pripeljal 33 let stari posestnikov sin Franc Krajnik iz Preddvora z gorenjskim vlakom v Ljubljano, da bi šel v bolnišnico . Na južnem kolodvoru se je naenkrat zgrudil na tla in je bil mrtev. — V blaznico na Studenec so odpeljali včeraj od deželnega so dišča Franca PeČnika iz Zapus, ki je pred dnevi svojo ženo s sekiro napadel in jo nevarno ranil. — Nesreča vsled splaie-nja konj. Maks Kotnik, 19 let star, posestnikov sin v Prevojah, je včeraj popoludne doma nakladal na vos slamoreznioo. Med tem sta se konja splašila in ušla. nakar je stroj padel z voza na Kotnika in ga težko poškodoval. — Dva prsta odsekala. Helena Struas, delavka v Vevčah, si je včeraj pri sekanju drv odsekala na levi roki Bredinec in kazalec. — Nezgoda s puško. Lovec Franc Cerar iz Prevoj je včeraj pri-šedši z lova domov snažil puško v sobi. Puška mu je pri tem padla na ta in se sprožila. Strel ga je z*del v levo roko in mu prestrelil žilo. * Najnovejše novice. — Okrajni šolski nadzornik de-fravdant. Porotno sodišče v Krakova je obsodilo okrajnega šol. nadzornika Chrzanova, ki je poneveril šolskemu zakladu 16.000 K, na 15 mesecev ječe. — Ali ima okr a j ni glavar pravico do brezplačne lože? Mestna občina v Plznju si je zgradila novo gledališče. Politična oblast je zahtevala brezplačni sedež v parteru za inšpekcijskega uradnika in brezplačno ložo za okrajnega glavarja. Na pritožbo mestne občine je razsodilo upravno sodišče, da za politično oblast v svrho nadzorovanja popolnoma zadostuje eden sedež, da je zahteva po brezplačni loži neutemeljena. — Čuden povod dvoboju. Ogrski poljedelski minister T a 1-lian je napravil nedavno vsled izgubljene stave bogato večerjo, h kateri so bili pohabljeni tudi opozicijski poslanci. Pozneje je pravil posl. P o 1 o n y i, da je posl. O 1 a y izpil pri večerji vodo, ki je bila namenjena za izplakuitev ust. Olav je vsled tega napovedal Po-lonviju dvoboj. — Ladja izginila. Med potom iz Reke v Rotterdam je izginila ladja „Petoffyu, na kateri je bilo 28 Rečanov kot mornarjev. — Kraljica Natalija je izjavila, da se odpove dediščini, ki jo je dobila po poroki, vsled tega tudi posestvom, ki jih je podarila skupščina kraljici. — Za 80 milijonov mark tožijo dediči ruskega fldmlt. pl. Munnicha prusko državo. Toliko svoto je bil namreč nemški cesar Friderik Veliki obljubil Munnichu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. novembra. Za razpravo o zadnjem govora ministrskega predsednika delajo vse stranke velike priprave in so že tudi določile svoje govornike. V imenu jugoslovanskega naprednega kluba bo govoril dr. Ferjančič, v imenu slovenskih klerikalcev dr. P loj, v imenu Hr.a tov pa Borčič. Dunaj 19. n. Še vedooje vse zanimanje osredotočeno na k o nf 1 i k t med Korberjem in Tiszo. Danes je bil Tisza pri Kor-berju in je imel ž njim dolg pogovor. Če sta se porazumela. se ne ve. Tisza je obelodanil noto, v kateri pravi, da cislitvan-ski vladi ne odreka enake pravice z ogrsko vlado v skupnih zadevah, sicer pa davstraja na stališču, na katero se je postavil v ogrskem parlamentu. Nemške stranke so danes poslale Biirnreitherja, Grossa, Luegerja in Der-schatto h Korberju vprašat ga, kako stališče, da zavzame glede Tiszovega govora. Korber je dejal da Tiszovega govora ne smatra tragičnim, tem manj, ker je korektno postopal. Dogovoril se je z Nemci, da vlože ti interpelacijo in on da nanjo koj odgovori. Dunaj 19. novembra Danes je bil dr. Kathrein pri Korberju in mu v imenu nemških klerikalcev izrekel zaupanje. Zdaj je Korber rešen! Dunaj 19. novembra. Ogrski ministrski predsednik Tisza in finančni minister Lukacs sta prišla včeraj semkaj. Danes je bila pri grofu Golucho vvskem skupna seja ministrov katere so se razen Tisze in Lukacsa udeležili tudi ministrski predsednik Korber, finančni minister B 6 h m-Bavverk, vojni minister Pit t-reich in skupni finančni minister Burian. Razpravljalo se je o skupnem proračunu. Budimpešta 19. novembra Opozicija nadaljuje tudi danes obstrukcijo proti rekrutnemu zakonu. Budimpešta 19. novembra. Ravnatelj pomožnih uradov v mi nistrstvu notranjih del je defrav-diral 104 000 K in jih zaigral na borzi. Danes so ga aretirali Forma n 'kloro-^ vani methvlovi 1J eter mentola), - na klinikah preizkušen, ki bo ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje .Formanova bata* I pusica 40 vin.) za hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo ,,For-manove pastile 75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalacjske steklenice. Učinek je čudovit, spoCetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. 2 Klobuki za dame. Svoj novi ilustrovani: dame za pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno in po ceni. — Henrik Kenda ? Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-4) Borzna poročila Ljubljanska »Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 19. novembra 1903- Naložbeni papirji. 52."/» maiova renta . . m*' 3rebma renta . , 1°, avstr. Du3*k* renta i: 0 „ zlata ,i SV* osrrsk a kronska „ DeĐar | Blage 100 40 100 60 100 25 100 45 10045 10065 120 60 120 80 Btf OV rouo 118 70 118 90 99 26 100 25 100-; 100- - ! 100 25 101 25 10010: 10015 99*601 100 60 10120 106 — 101- I 10O25 102 20 107-102- 10125 100 20! 10120 101'— 10125 100'-100*25 9B50 99 50 100 30 305 75 307 75 100 65 i posojilo dežele Kranjske |*/t*/i posojilo mesta Spljeta » Zadra *V/o bos.-herc. Sei.[pos. 1902 47, Češka de2. banka k. o. n » v M * °-f V'o zast- PM.gw. d. hip. b. S1 V 0 pest. kom. k. o. z 10°/o Pr...... *\V,» zast. pis. Innerst. hr. t1 3°/o m ». ogr. centr. deželne hranilnice . 4 V/o zast« Pis« OS1- kip. b. đ ,°/t obl. ogr. lokalno železnice cl. dr. , . . IVt#/i m češke ind. banko 4C, 3 prior. Trst-Poreč lok. žel. i% „ dolenjskih železnic %>U „ juž. žel. kup. V4 V, iVt*/t sv. pos. za žel p. o. Srečk«* 8?s£k6 od Jota 1854 . . . » h n 1884 • ' * tipsko...... aemlj. kred. I. emisije i« » **• ti c grške hip. ban&e . srbske a trs. 100"— n turske . ... Sasilika srečke . . Kreditne B ... •nomoBke > • • Srakovske a . • . Ljubljanske a • . Avstr. rud. kriSa 5 ... Ogr. „ ,f m Rndoifove a « . Balcbartke B . • . Dunajske kom. ■ . • « Delnice, ju2ne železnice • I Državne železnice ... Avstro-ogrske bančne del. &7str. kreditne banke . . Ogrske m m Živnostenske „ ? . Premogokop v Mostu (Brfbc) Aipinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Bima-Muranvi ..... Trboveljske prem. družbe . &vstr. orožne tovr. družbe C^ske sladkorne družbo . Vclntrv. C. kr. cekin...... 90 f ran ki ...... SO marke....... Bovereigns ,,«<••« Marko ....*•*• LaSki bankovci..... Ftablji ........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpeiti. dne 19. novembra 1903. T s:*-?■•>»•; -a PBenica za oktober . . za 60 kg K 7*76 Rž „ oktober . . „ 50 „ „ 674 Koruza „ april 1904 . . 50 „ „ 526 Ovee „ oktober . . „ 50 „ „ 554 Nespremenjeno. 170-185 — 262 -162 — I 296-289 — 363 -89 -144 50 18 90 473 -82-79 -71 — B3 25 26 65 66 50 79 — 5C£ — 88-50 666 76 1632 ~ 673-741 -2M 50 702 — 395 50 1835 -47625 386 -377 -148 ~ 1135 19 07 23 44 23-93 117.17 9525 25325 484 174 — 187 — 266 -165 — 301 — 293 - 267 — 94'— 145 50 1980 482-87 — 81 50 75 — 54 25 27'65 68-83- 520 — 89 50 667-76 1632 -674-74175 253 50 705-— 396 50 1845-47725 394 -379*50 149 50 1139 1909 23 55 2403 11737 95-45 254 — 5 — leteorologične poročilo. Viiina nad morjem 806'8. Srednji »raca! »lak 73*0 mm > Cas o opazo-vanja Stanje1 baro-1 metra' v mm.! 00 o 1"» ■ iS 1 VVrov;< Neb«, 18. 9. zv. ■T309 74 sisvzhod dež 19. | 7. zj. 2. pop. 7314 7319 62 68 si. svzhod al svzhod oblačno dež Tvrdka Fr. Iglic v Ljubljani sprejme za novourejeno akcidenčno tiskarno stavca-strojnika (Schvveizerdegen). Sprejme se tudi UČCtlCC* (2997 - 2) Gostilničarji in zasebniki ki bi radi pili kozarec dobrega vina beli muškatelec £JL£= belo vino p°30 kron hekt°hter< rdeče vinopo 32-36 bron he|■t, naj se obrnejo na znano firmo Paolo Sponza vinorejee, Rovinj (Istra). i Jubilejske ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1903 (3015) osemnajst Cesar Franc Jože-fovih ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtn kov. Prošnje naj se pošljejo Irgovski in obrtniški zbornic' v Liub'jtni do 30. novembra 1903. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosi-telj obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more veČ delati in da je ubegf, oziroma da je prositeijioa onemogla ub ga vdova bivšega samostojnega obrtnika. ' Likalnik na špirit! 1 o o o o Postavno lavaro^ano. Elegantna izpeljava, fino ponlklan. Plamen se da urejevati. 3 745-12 Brez dohta. Absolutno brez nevarnosti. Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na Špirit „Oeconom" brezplačno. Joha.unos Heuer Dunaj IV. i Miihlgasse 3. v najboljšem stanu, pod, veliki ko* soleč, vrt in njivp, skupaj približno dva orala sveta na lepem kraju v Ljubljani se prostovoljno radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Prostor se lahko porabi tudi za stavbišča, ker leži na prometni cesti 3000—2) NatanČneja pojasnila se zvedo v pisarni g. dr. Albin Kapus-a na Marije Terezije cesti h. št. I. Zenitna ponudba. Trgovec, 29 let star, lepe zunanjosti, v posesti 30000 kron v trgovini razdeljenih, iš6e zakonske družice. Go spodične gotovine imetne, vešče nemškega jezika in z veseljem do trgovine imajo prednost Resne po nudbe a sliko do 25. novembra pod ,Merche-svan 22% glavna pošta v Trstu. (3017-1) Malo trgovino Narodaa. se želi dobiti v mestu. Ponudbe na upravništvo »Slov. (3006 -2) Najtopleje se priporoča že dobro znani zdravi in lečilni liker _J(lauerjev Triglav ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke : (2836 - 8) Viktor Cantoni, A. Lilleg, Ivan Jebačin, Jos. Murnik, Josip Jebačin, Ivan Perdan, M. Kislner, Karol Planinsek, Ant. Korbar, A. Šarabon, Josip Kordin, A. Stacul, Peter Lassnik, M. E. Supan, F. Terdina in pa edini izdelovalec J. Klausr. Naznanilo in priporočilo. Veronika Kenda trgovka s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 priporoča si. občinstvu, posebno c. gg. učiteljem, pisarnam in zavodom i. t. d. svojo bogato založeno trgovino z vsakovrstnim papirjem in papirnimi izdelki, šolskimi potrebščinami in šolskimi zvezki iz tovarniške zaloge Jos. Petričeve, kakor z vsemi v to stroko spa-dajočimi predmeti po izvanredno nizkih cenah. Velika izber trgovskih in posel-nih knjig po tovarniških cenah« Obenem si dovoljujem naznaniti, da se mi je povodom etvontve konkurza nad premoženjem g Jos. Petriča pomotoma zatvorila za nekaj dni moja pr. dajalna, ker se je mislilo, da je ta trgovina njegova last, da ss 1© pa z dovolilom s. kr dež. sodišča v Ljubljani ta trgovina zopot otvorila, ker sem doprinesla dokaze, da ]• vsa ta trgovina moja izključna lastnina. Ljubljana, 19 novembra 1903 Z odličnim spoštovanjem (3022—1) Veronika Kenda. Zavod za mebliranje in dekoracije Telefon št. 97. v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega, Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjal in preprog. Največja izbera blaga za pohištvo. Preproste in luksurijozne ženitbene 3018-1) solidno In ceno izvršene- Dekoracije. Oprava celih stanovanj hotelov ia kopališč. Srednja včerajšnja temperatura: 8*8°. * nrmale: 30°. Modrina v 24 urah : 10 9 man , C kr« postni urad v Hruftici na Gorenjskem sprejme takoj listonošo zmožnega slovanskega ;n nemškega jezika. (3020) Rokodelci in obrtniki ki se hočejo izobraziti za Izurjene agente dobijo brezplačno pojaanilo in obenem za-stop8tvo. Ponudbe pod M. j. 3304 na g. L. Daube & Co, Frankfurt a M. 29 - Stenograf zmožen filovenuke in nemške Pteno-grafije, *b*olvir*n orimnaziiec ieli vstopiti v odvetniško pisarno. Ponudbe pod n%s!avom Stenograf", poste restante Maribor. 3016 i Preklic! Jaz podpisani Martin Repovž, rudnifiki ključavničar v Z*gorji, ob žalujem s tem vbb razžaljive besede, katere »em vsled sUht-ga p dika go vonl o gospodu Ivanu Taufar-j ml.i nadzorniku delavcev pri rudokopu v Z*gor,i. (3(1 V Litiji, 17. listopada 1903 Martin Repovž rudniški ključavničar v Zagorji. Izvrstna fina 8d5 vinavbuteljah se dobć v tfgovinl Sdmund 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. Elizabeta Žmitek, posjetnica v Stari Fužini št. 35, odda v najem za dve leti opekarno in apnenico kateri stojita blizu Bobiniskega jezera. — Vse potrebno tudi sama pr^-akrbi (299W 2, domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Cittanoira f Istrija. Cene franko na postajo v Trst: Beli pinot...... a 17 gld. Črni teran..... „ 14 Vino, belo, iz več vrst grozdja...... ,, 13 Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. HU4 iKOfrf |10«lljMI»t ZttMtOI^J. U jahjbi JL. Schwentnerja v v Ljubljani je pravkar ijs/^ naših krajev t* spisala Eofkja Jfved rova Cena broš- 2 Jf 50 h, po pošti 2 H Q0 h. 2nana pisateljica je s to jbir^o črtic in povesti dodajata, %a/{o bistro je opazovala in pre-Studirala našega Vrneta, čegar enostranski verski drugi nabori tako često pridejo v trpko uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka, ki /i tudi i3Šel /j njegove srede. })f[ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo bc-rivo! Elegantna oprema I 99 LJUBLJANSKA EDfiTNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000— I4uf»uje In prodaju vse vrste rent, zastavnih ,pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava Ia skskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečk« proti vnovčoje zapale kupone. ircurajra.! lag-u-Toi- Vinkuhjjo in devinkuluje vojaške ženitninske kavcijo. Podružnica v S P LJETU. Ur ii 11 ni e >lo*r M|irrjrniu v tekočem računu ali na vloftue knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeol denar oiirestUjO od dne vloge do vzdiga. (SJ9v*II0) Promet s čeki in nakaznicami. izdajatelj in odirovoriii urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laatnina in tisk .Narodne tiskarne41. 50 ^224 34