183. številka
Ljubljana, v soboto 10. avgusta.
XXII. leto, 1889.
Ishaia vsak dan »večer, izimSi  nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vst ro - o g e r sk e dežele za vse  leto  16 gld., za  pol leta 8 gld,  za četrt lota 4 gld., za
■eden mesec 1 gld 40 kr*__Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na liora računa se
* * po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni&tvn naj se olagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Če ne svetniku, ali mučeniku I Da, mučeniku; m6žu v čast ste zbrani, Ki ni se klanjal zlatemu maliku. Vse dni, ki so skopo mu bili dan'. Narodu živel je, a narod rož Ni trosil mu na pot; samoten mož Navzlic sovraštvu, narodni krivici Svoj pot je hodil, križev pot v resnici 1
Križ vzel je, rodoljubja križ na ramo, A trnjev venec bratje so mu pleli; Dotlč, da se je zgrudil v zgodnjo jamo, V prid se je trudil ljubljeni deželi. — Zdaj, ko je mirno, blago to srce, Kaj bil je Levstik mu, zdaj narod ve; Zdaj čast, zdaj hvala! prav; pri nas nobćden Ni kakor on česti in hvale vreden.
Junak je bil!  Kdaj mu je mehka roka Otfrala, hladila Čelo vroče P — Pri svojem on ognjišči od otroka Ni slišal sladkega imena: oče! Mož samec živel je do konca let; Dom bil je njemu ves slovanski svet: Sreč njegovo moško je edino Zvesto ljubilo sveto domovino.
Drag biser bilo je sreč njegovo, Z zvijačo on, s krivico ni se družil; Vse podlo je sovražil in sirovo, Sam svoj, resnici je edini služil. Jeklena volja, neupognen vrat, Prijatelj stanoviten, človek zlat, V nevihti mož, naprej, po konci glavo! Visoko nosil sveto je zastavo. —
Oj Laščanje, stareji rod med vami Poznal je dečka Levstika po lici, In bil vesel ga — kimate z glavami — Zdaj vsak se z njim ponaša, po pravici! Ta spomenik pri vas, ta kamen je Čestitljiv kamen, sveto znamenje, Kako čestijo Laščanje rojaka, Slovenci vsi slovenskega junaka 1
Sem bodo pozni romali rodovi, Pobožno kakor ljudstvo danes zbrano; Tu bodejo Sloveniji sinovi Prisegali ljubezen zvesto vdano. Ta spomenik bo večen opomin Slovencu: cBodi zvest narodu, sinl» — Moštva in rodoljubja v poznem rodi Uzor in vzgled Slovencem Levstik bodi!
J s.
T T T T1
Četrti občni zbor „Pedagogiškega društva'  na Krškem.
Akoruvijo smo bili vsled dolgo trajajoče do-poludanske ok:. j;;c učiteljske skupščine silno utrujeni, smo se vend že zbrali v prejšnjem Številu popoludne (3. avgusta) v gostilni g. Ant. Ruperta na Krškem, kjer smo imeli občni zbor „Pedagogiškega društva*. Zborovanje otvori društveni predsednik g. Fr. Ga b r še k, ki vse navzoče prisrčno nazdravi. Vlado je zastopal c. kr. vladni koncipist g. A. Klein.
Društveni tajnik je nadrobno opisovanje o delovanji „Pedagogiškega društva" v minolem letu z ozirom na to, ker je vse razvidno v društvenem glasilu — „ Pedagogiškem letniku*1 — opustil. Omenil je le podpor, ki jih je društvo tekom leta dobilo — namreč: presiavni deželni zbor je naklonil 150 u 141.. za slovstveno delovanje so društvu še dalje darovale posojilnice na Krškem, v Šoštanj i in kmetska posojilnica Ljubljanske okolice po gld.. Vrhniška 4$ gld. Slava in hvala vsem tem velikodušnim podpirateljem p e-dagogiškega slovstva!
Iz poročila gospice hlagajničarice M. M i e hol smo razvideli, kako društvo stoji v materijelnem oziru. Dohodkov je društvo imelo 433 gld. 91 kr., troškov pa 274 gld. 87 kr.
Prebitek 159 gld. 4 kr. se ima uporabiti za tiskarske troške letošnjega „Pedagogiškega letnika", kar pa nikakor ne zadosti je, ker troški so veliko veći od ostanka Vse tiste gg. društvenike, ki so še od poprejšnjih let kaj na dolgu, prav lepo prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost, da nam bode mogoče vsaj deloma poravnati tiskarske troške. Prepričani bodite, da pisatelji „Pedagogiških letnikov" nemajo uiti vinarja plačila — narobe, vsak mora še zato, da se trudi in piše v „ Letnike", knjigo ravno tako plačati, kakor kak drug ud! — Slovensko razumuištvo pa prosimo, da bi nas pri tem velevažnem podjetji za razvoj domačega šolstva podpiralo v obilnejšem številu, kakor se je to godilo do zda j. Pri nas o šolstvu še vedno nemaju pravih pojmov. Mnogim je ljudsko šolstvo še /.mirom deveta briga! Toda, verjemite nam, da ravno ljudska šola je tisti faktor v človeški družbi, ki postavlja prvi temeljni kamen raz-širjevanju obrazovanosti in kulture narodne!
Po potu, naBtopivšim s prvim lttom: „ Povzdigniti slovensko pedagogiško slovstvo", hodili budemo še dalje — ali, kakor smo že omenili: „ Podpirajte nas, da ne opešamo! Mi radi delamo za narod, če tudi brez vsega plačila; a toliko pa veuder smemo zopet pričakovati od naro<ia, da nas ne pusti na cedilu, da bi poleg obilnega truda, imajoč ga s pisovanjem koristnih in potrebnih kujig, imeli še materijelno škodo. Zbog tega tudi pričakujemo v tem oziru izdatnejše pomoči ! — Kdor ni ud, si lehko naroči pri društvenem odboru na Krškem knjige, kolikor jih je Še v zalogi: „Pedagogiški letniki I, II. leto po 1 gld. 40 kr.,  III. leto   1 gold.  50 kr.,   „Občuo vzuoje-
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Kakor sem v zadnjem pismu povedal, tako sem tudi storil. Kremi sem ua zeleno Štajersko, „gledat kaj delajo" ter obnavljat stare, a še vedno sveže spomine. Štajerska priljubila se mi je izredno in kedar zagledam Celjskega gradu romantično razvalino, Savinjskih gora slikovite vrhove, širokega Boča mogočno sleme, Donatdke gore ostro obrezani profil ali pa bajeslovnega Pohorja krasno pragorje, onkraj Drave pa viuoroduih Slovenskih goric lepo nanizano gričevje, kakor na prastarem zemljovidu, takrat
„Čudno v muni gane se srce, Kaj godi se mu, sumu ne ve."
Neka posebna poezija veje mi iz slovenskega Štajerja nasproti, vesel bi bil, razkošno vesel, kadar sem na njenih blaženih tleh, ko bi ne bilo velene-prijetnih utisov; da bivamo, vsaj po nekaterih mestih, še vedno na putujčeni ozemlji in da je našim Borojakom še vedno soj..no, tu in tam uživati hva-lisauo nemško kulturo v podobi raznih surovostij.
Mesto Celje je v tem oziru posebno odlično. Mnogo faktorjev je ondu, ki netijo nemški šovenizem, čegar izrodke smo ćuli pri dr. Koeevarja pogrebu, potem povodom slavnosti „Saviujskega Sokolu", pre-
slovje", „Občno ukoslovje" in ^Izkustveno duše-slovje a 80 kr. Po pošti 5 (oziroma 10 kr.) več. Naroči se tudi lehko v vsaki knjigarni, kakor tudi J. R Milica tiskarni v Ljubljani.
V društveno vodstvo  (odbor)  so  se volili z vsklikom vsi  stari   odborniki   (gg. J. Cepuder, Fr. Gabršek, Fran Jamšek, Ivan Lapa j ne gospica Marija Michel, J. Ravnikar in doktor Tomaž Romih.)
S tem je bil četrti občni zbor „Pedagogiškega društva" sklenjen.
Upamo, da se bode število dosedanjih udov (235), — a nekateri so le na papirji — „Pedagogiškega društva" do prihodnjega občnega zbora vsaj podvojilo! V to pomozi Bog in zavednost slovenskega naroda ! —r.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 10. avgusta.
Nemci mislijo, da je sedaj prišel pravi čas, da se uvede nemški državni jezik. Vsaj „N. Fr. Pr." tako sodi. Zmaga Mladočehov napravila je razpor mej češkim narodom in pretresla vso desnico. „Narodni Listy" na to odgovarjajo, da je baš zmaga Mladočehov mrtvaški zvon nemškemu državnemu jeziku Kadar pride v državni zbor namesto osmih dvajset Mladočehov, bode Scharsehmi-dov predlog definitivno pokopan. Mi položaja tako optimistično ne sodimo, nego ga organ mladočeške stranke. Sami Mladočehi ne bode ubranili uvedeuja nemškega državnega jezika, ker stvar je bolj zavisna od nemških konservativcev, Koroninijevcev in Poljakov. Nadejamo se pa, da nemški konservativci posebno ne bodo glasovali z liberalci, ker bi jih potem Cehi in Slovenci ne mogli več podpirati. V Koroninijevem klubu je pa tudi več Italijanov, ki ne m»rajo za nemški državni jezik. Poljaki seveda bi za nemški državni jezik le glasovali če bi dotični zakon ne veljal za Galicijo in bi se jim obljubile še kake druge ugodnosti. Pa še v tem slučaji bi posebno modro ne ravnali, ker bi se neugodni posledki kmalu tudi jeli v Galiciji kazati. Najbrž bodo zatorej tudi mnogi Poljaki se upirali nemškemu državnemu jeziku.
Na Horavskem snuje se posebna kmet ska stranka. Nedavno je imela v Čelčiči shod in sklenila mej drugim, postaviti posebne kandidate pri bodočih volitvah za moravski deželni zbor. Sta-ročehe je ta sklep kaj neprijetno diruol, kajti boje Be, da bodo doživeli na Moravskim jednak poraz, kakor so ga na Češkem.
Vnanje države.
Ko minejo letošnje vaje ItalijitiiNke vojske, poslali bodo 70 000 vojakov na neomejen dopUBt. Iz tega se da sklepati, da se ni bati, da bi bo motil mir v bližnjej bodočnosti.
Dne 13. t. m. bode baje franeosko državno sodišče razglasilo razsodbo proti Boulangerju. Najbrž ga bodo obsodili, ker je večina senata niemu nasprotna, četudi je obtožba jako slabo utemeljena. Posebno ugodno je zanj, da so se generali o njem še dosti ugodno izrekli.
Grška nota o krečaiiNkeni vprašanji naglasa, da je gibanje bilo sprva le lokalnega pomena. Nasprotstva bila so le mej kristijani. Grška vlada je vedno si prizadevala, odvrniti Krečane od misli, da se zjedinijo z Grško.   Ovirala je,   da iz Grške
teklo nedeljo pa pri slavnosti ^Slovenskega pevskega društva". Na svoje nemalo zadoščenje sem pa ven-der opaževal, da nemčurski greben ni več tako po konci, kakor nekdaj. Britki porazi pri raznih volitvah so že vehko uplivali, „Južno-Štajerska hranilnica" zatrobila jim je „Memento mori!" na uho, nedeljska svečanost pa jim je uničila še zadnji ugled v mestu Celjskem, kajti „das ausserste Bolhverk" moralo je dati prostora našemu slavlju in gledati, kako izvrstno se zabavamo.
Morda bi bili tudi pri tej priliki uprizorili kako kričečo demonstracijo, a došlo nas je preveč in to jim je zmešalo račun in ohladilo bojevitost. V spominu bile so jim izvestno še krepke roke, ki so pred par leti birmovale brez škofa in krizme, a utisnile na lica vidna znamenja. Zato je semtertja pač bilo slišati kako robato psovko, ki se popolnoma strinja z nemčurskih Celjanov žalostno omiko, a niti te psovke ueso bile brez odmeva.
Nekemu gospođicu Celjskemu, pravili so mi, da je avskultant, jeli to res ali ne, poizvedel bodem kmalu, — prigodilo se je, da je dobil jako krepko zaušnico, ko je nekega kmeta psoval „windischer Hund". A ko je še svojega psa klical ua pomoč, ravnal se je kmet, dasi prav nič latinski ne umeje, po znanem receptu „repetatur mixtura". In tacih repetirk bilo je več, seveda so bile vse raznega kalibra.
ueso ustajniki dobili pomoči. Giški organi delovali so na opetovano prošnjo turškega nadkomisarja v spravljivem smislu. Ukrepi turške vlade pa neso bili pripravni, da bi pomirili prebivalstvo. Položaj so le tako spremenili, da so se vsi kristijani zjedi-nili proti mohamedovcem. Turška oblastva pa neso poskušala pomiriti dežele, temveč so le mohame-dovce preskrbljala z orožjem. Sedaj s • je bati, da pride na Kreti do mesarenja. Grška vlada na to opozarja vlade, ker bi v tem slučaji se kakor parlamentarna vlada ne mogla upirati popularnemu gibanju v prid KreČanov. Vlade naj zatorej delajo na to, da Grkom ne bode treba posredovati. — V He-rakliunu na Kreti bil je boj m.-j Turki in kristijani. Na obeh straneh je 10 mrtvih. Turški vojaki so pa boj le mirno gledali in se noben ni ganil.
Mnogo se je poslednji Čas govorilo, da morda Anglija pristopi tripelalijanci. Po časopisih se je že ugibalo, kake važnosti bi to bilo. Kdor pa angleške razmere pozna, ta ve, da je taka alijanca nemogoča. Anglija je strogo parlamentarična država. Parlament ima dosti večjo moč nego krona. Recimo, da bi sedaj sklenila angleška kraljica zares kako zvezo z nemškim cesarjem, za kar ima pravico, bi mari ta zveza kaj koristila? Prav uič, ker se ne ve, bi li parlament dovolil denar, če bi prišlo do tega, da mora angleška vojska Nemcem na pomoč. V Angliji pa tudi narod ne simpatizuje posebno z Nemčijo in njenimi zaveznicami. Že leta 1880. ]e hotel lord Beaconsfield se bolj zbližati z Nemčijo in Avstrijo, a posledica tega je bila, da je pri volitvah zgubil večino in je Gladstone prišel na krmilo. Kaj takega bi imel pričakovati Salisburv, če bi se dosti bratil z Nemci.
Vojna s Sudanci je končana, vsaj tako se nadejajo Angleži. Pri ubitem emirju Wad-el-Njumiji našli so pisma, ki močno kompromitujejo mnoge visoke osebe v Kajiri, mej njimi tudi uradnike. Iz teh pisem je jasno, da imajo Sudanci po vsem Egiptu pristaše, ki je natančneje poučujejo o vsem. če bi Angleži ue bili zavrnili za časa Sudancev, bila bi morda v Egiptu buknila ustaja. Egipčani, posebno Arabci, so jako nezadovolini s sedanjim razmerami v Egiptu.
Pisma iz Pariza.
(Piše A. Bezenšek.)
2. avgusta.
(Konec. *
Pariz je podoben lepo urejenemu vrtu s svojimi gredicami, poti in potici, z vsem lišpom in krasom, kar Bi ga je mogoče misliti. Orijentska mesta bo pa kakor divja šuma, tu pa tam kaka pot, kaka steza v breg ali pa nizdolu kak prazen kotiC, v katerem si za silo oddahneš od trudne hoje. V Parizu je pa skrbljeno za vse, česar si kdo želi, prijaznost in postrežljivost je velika, — če tudi za denar. V orijentu pa človek še za denar nič ne dobi, to more jeziti vsakega, ki je vsaj nekaj za-padno-evropskega videl. Prijaznost Parižanov, njih taktnoBt in spretnost imel sem posebno prve dni priliko občudovati. Na \Bako vprašanje zaradi te ali one stvari dobiš uljuđen točen odgovor. Ako jeden ne ve, gre sam vprašat drugega, a ne da bi poslal tebe k njemu z opazko, kakor na Nemškem: jaz ne vem, vprašajte druge! ali kakor na Madjar-sketn, kjer kasirke na centralnem kolodvoru ne vedo, kake listke za vožnjo imajo na prodaj, pa pošljejo potnika, ker je kakih deset prodajalk, od okna do
Prišedši domov me je izredno oveselilo, ko sem dobil v roke jako zabavno „Deutsche Wacht.a Srditost in surovost, izražena v njenih vrstah, bili sta mi najboljši dokaz, kako ouemugel je ta list. Kdor dotično poročilo čita in je bil pri slavnosti sam prisoten, vidi, da tu govori le besna strast in laži ter lahko sklepa, kolika je verodostojnost v drugih slučajih. Tacemu liBtu nasproti se človek niti jeziti ne more, ampak polasti se čitatelja samo „sensus farciminitatiB", ali kakor bi Bisinarck rekel, „das Geflihl der hbchsten Wurstigkeit", in to je dobro za jetra in za ledvice in pa za smeh.
Svoje bivanje v Celji izkoristil sem tudi v drugem oziru. Radoveden sem bil namreč, kaj je opat VVretsehko dejal dobivši v roke „Slovenski Narod", v katerem je bil popisan ponesrečeni njegov rigorozum pri Stepišnikovem pogrebu v Mariboru. Poizvedel sem, da sprva poslanega mu »frei-exemplara" ni hotel vsprejeti, naposled pa je vender prevagala radovednost. Čital je pazno svoje nezgode popis, a ko ga je nekdo vprašal, bode li „Narod" tožil, odvrnil je s primerno resignacijo: „Ja, wenn der „Narod" in Cilli war, da kame er vor drei Jahren nicht durch, aber in Laibach fall' ich durch!" Jaz pa upam, da bode Wretschko tudi kot škof le „durch".
Nazajgrtde naletel sem v kupe, v katerem je sedelo par strelcev Ljubljanskih, vraćajočih se iz
Prilog* ,yStOTPlHkeflM NaroftV« fet. 183 10. avgusta
okna povprašev it, katera ima listek za Pariz na prodaj. One bihke kuBirke h« rajS«^ zabavajo z baronici in drugimi niči pri blagajnici, nego tla bi poslužile potniku. Jaz sicer nerad povprašujem, ker se orijentujem g svojim M^verjani ali Bae.iekerj^m povsod dosta dobro in imam dolgoletno obširno praksu v tem obziru, pa včasi Be veuder pripeti, in ako tedaj na'etim na kakega odni nega človeka moškega, ženskega ali srednjega spola, tedaj to nerad utaknem v žep. Za silo se pa tudi zmenim ž njim v vsakem jeziku Mednje Evrope, posebno tedaj, ko ni treba izbirat najfinejših izrazov. Na potu sicer treba biti človeku bolj energičnemu, ker drugače bi ne dobil ne jesti ne piti. pa še nazaj bi moral ostajati posebno ob takih prilikah, ko vse potuje in ko se polui zadnji kotiček železuičnega voza.
Po toh občih beležkah o Parizu in Francozih, naj povem kat ro o življenji na ulicah, kjer pravo za pravo Parižan ži' i, kjer ou bedi, kajti doma — mogla bi se reči — on samo spi. Živost po utic.h je potencirana od one v vsakem velicem mestu. Kakor mravelj je ljudi j po trotoarih, polni so om nibusi in tramvaji, celo zmirom prepolnjeni gori do vrha strehe. Pevajoč potujo nekateri od kraja do kraja. Drugi čitajo časnike mej potom, tretii ro mane, Četrti se zabavajo z damami, peti žvižgajo in uganjajo razne burke, tudi bo polni dovtipnih opazk, pa ne da bi koga razžaldi. Tujec si mej njimi, ven-der ae ti zdi, kakor, da si tam doma; nobeden ne gleda v tebi tujca, govori s teboj kot s starim Pa-rižanom in če te spravi v zadrego, ker ti ta ali ona podrobnost ni znana, skonča razgovor s kako žaljivo opp^ko. P*č je to zuaćajno za Parižana in Francoza v obče, da raaven svojega mesta in Bvoje dežele prav malo sveta pozna; on misli, da celi svet govori le francoski, pa se ne uči rad drugih jezikov a najmanje nemškega. Ruski mu je prijetnej«, pa o Rusiji se tudi več govori in v časnikih nego o drugih deželah. Simpatije za njo so v sedanjih časih seveda znatne. Tudi prihaja dosta Rusov semkaj, gotovo več kot Nemcev. Slišal sem — sicer redko — pa vender več ruskega govoriti, uego nemškega. Angležev je mnogo, oni so neizogibni; tudi Poljakov ne manjka. Drugih slavjanskih narodnosti razven nekaterih Cehov in Srbov pa neseni mogel opaziti. Srbi imajo v izložbi svoj lep paviljon, ki nosi nad jednim vhodom francoski nadpis „Serbie*, a nad drugimi srbski „Cpfisja" ; ta dela Francozom velike preglavice, ker ga ne morejo čitati; o cirilici ne ve seveda velika večina ničesar, zato sta jim srednji dve pismenki neznani, in zanimivo je gledati kako se nekateri trudijo, da bi ga pročitali. O samej srbski izložbi govorim drugikrat, k-kor tudi o avstn -ogerskej itd. A v prihodnjem pismu opišem večerno slavuost (tete de nuit), katera bo v Blavo šahovo danes zvečer v razstavi s prezauimiviin programom.
Domače stvari.
— (Etimologija Levstikovega imena.) O. Stanislav Škrabec piše v 8. zvezku VIII. (letošnjega) letnika svojega „Cvetja", da Levstikovo ime prihaja od rastlinskega imena Levisticum
Grudca in poslušal sem, kako malo naudufienja prinašajo domov. Gradčani neso bili baš laskavi, nekako prezirno so ravnali ž njimi, kakor da so naši Ljubljaočanje le za stafažo. Meni se to ni čudno zdelo, ker Gradčaue dobro poznam in vem, da niti Celjski nemškutarji neso našli milosti pred njihovimi očmi. Ako so Celjane nazivali „Windische\ koliko bolj so morali Ljubljančane, mej katerimi je bilo par znanih rodoljubov, gledati po strani!
V Rimskih Toplicah je vlak le malo postal, a še to se mi je zdelo predolgo, kajti ondu hodijo okolu samo taki ljudje, kakoršni se vidijo na Dunajskem „Salzgries". Sami zakrivljeni nosovi in sami taki tipi, ki plešejo okolu zlatega teleta in katerih predniki so svoje dni v puščavi tako hlastno prepelice jedli, da bi jim bile vse .brguše« popokale, ko bi je bili imeli. „Prepeličarji" so nesreča za vaako kopelj, dasi nobena kopel j ni tako močna, da bi jim izprala prirojeno in vzgojeno umazanost.
O tej poslednji besedi bi človek rad kaj iz-pregovoril, kadar bo vozi mimo Trbovelj in Zagorja, a stvar je kočljiva. Misliti si sme vsakdo marsikaj, povedati pa ne sme vsega, še menj pa kaj tacega zapisati črno na belo. In pri vsem tem ima še ljudij, ki trde, da je naša tiskovna svoboda prevelika. „Honni soit qui mal y pense!tt s.
officinale ali L i g u b t i c u rn levisticum, ki se po Blo\en8ki inienu.e luštek ali lustrek, morda tudi le v s tek (prim „Matičin Letopis" 1888, str 141) Po tem takem sklepa, da je .Levstik" le 11 s b n ;i pisava velikega pokoj m k>i in da slovnično pravilno bi bh bil moral „L-v.itek" pisati.
— (Pri Levstikovi slavnosti) sodeluje jutri tudi Športni klub slovenskih hiciklistov, kateri se pri vsaki priliki pokažejo kot vrlo narodno zabavno društvo V Celji pri pevski veselici bilo je to društvo tudi dostojno zastopauo in je s svojim vrlini ponašanjem res imponiralo ondotnim prebivalcem. Društveniki priljubili «o se v kratkem posebno v bližnjih mestih in trgih ob Ljubljani.
— (Levstikova slav n ost:) Tudi Ljubljanska čitalnica položila bode venec na Levstikov spomenik.
— (Levstikov prvi učitelj gosp.Ivan Juvanc) pride tudi k slavnosti v Velike Lašče Gosp. Juvanc, ki živi Bedaj v Planini, je seveda že umirovljen a prav dobro Re spominja svojih nekdanjih učencev, mej katerimi je bil Levstik, pa tudi Stritar.
— (Gospode pevce Ljubljanske čitalnice) opozarjamo, da je odhod v Lašče jutri točno ob 5  uri zjutraj iz čitalnice.
Pevski odbor.
— (Umrl) je danes zjutraj ob 7 uri gosp. Ignacij Alojzij Jelovšek, posestnik, trgovec in bivši župan na Vrhniki v 72. U tu svoje dobe. Pokojnik, oče sedanjemu županu Vrhniškemu in znanemu domoljubu g. Gabrijelu Jelovšku, bil je daleč na okolu poznat, jako spoštovan in vedno odličen rodoljub. Bodi mu blag spomin in zemljica lahka !
— (Gosp. J. Hren, državni poslanec,) pristopil je slovenskemu podpornemu društvu ua Dunaji kot ustanovnik in izročil 50 gld. poverjeniku za Ljubljano.
— (Odlikovan   Hrvat.)  Gospod Vojteh ("si kos, vrli Hrvat, kateri je bil lansko leto odlikovan  ua  Dunajski  slikarski  akademiji, dobil je letos zopet Fuegerjevo svetinjo za najboljšo rešitev zadače: „Der Bau der Pvramiden".    Povedali smo že prošlo leto, da je umetnik gosp. Ccikos naslikal ono podobo osnova tel ja novoslovenskega slovstva — Prim ža Trubarja, katera je bila 1887. leta razstav Ijena v prodajalnici Giontiuijevi. Žalibog, da se še ni nihče našel v domovini, ki bi kupil  ter ohranil domovini to sliko, kojo so priznani umetniki zna telji hvalili kot jako lepo karakteristično ter umet niški dovršeno delo.   Slika Trubarjeva je na prodaj za 60 gld.   Kje pove iz prijaznosti uredništno „81. Naroda".
— (Dramatična šola) prične se dne 1. septembra t. 1. Odbor opozarja, da bode letos jednajst igralcev in igralk angažovanih s stalno mesečno plačo; torej naj se blagovolijo gospice in go spodje, kateri žele ustopiti v omenjeno Šolo javiti vsaj do 20. avgusta t I. od 9. do 12. ure dopolu-dne ali 2. do 4. ure popoludne v društveni pisarni. (Čitalnica l. nadstropje.) Za sodelovanje pri 25tih predstavah plačevalo se bode iz društvene blagajne posameznikom 7 0 do 2 00 goldinarjev. V slučaji primankljaja starih močij dopolnjevalo se bode število angaževanih z novinci. 1. septembra ob 8. uri zvečer pričue se pouk in delitev ulog za bodočo sezono.
— („Lieb1 Vaterland magst ruhig se in!") Dobili Brno naslednji dopis:
Slavno uredništvo!
Opiraje se na § 19. tisk. zak. prosimo podpisani slavno uredništvo sledeče popravke v Vaš list vsprejeti, katere se tikajo odstavka v slovenskem narodu št. 179 od 6. avgusta t. I. z napisom: „Lieb' Vaterland magst ruhig sein!"
Ni res, da bi preteklo noč ob 2. uri po polu-noči (od 5. na 6. t. m.) podpisani razgrajali, kričali in pesem „Die Wacht am Rhein" tulili.
Ni res, da je mestna straža zaradi razgrajanja, kričanja in tulenja te pesni nas prijela in zaprla.
Ni res, da smo bili tako uporni, da nas s prva dva policija nesta mogla nadvladati.
Res je, da smo čveteroglasno nedolžna podoknice peli, ker pa podoknice pri policiji neso bile naznanjene, odveli so nas.
V Ljubljani dne 7. avgusta 1889. Florian Hintner,   Victor  PesBiack.   Max Gnesda, A.   Hufschmid,   Albin   Belar,    Ferdinand Eger, Wilchelm Goltsch, Kari BUrger
Opomba uredništva: Tiskovnega zakona § 19. nas sicer sdi vsprejeti ■kota **ak popravek, vender predstojećega popraska ne bi bili pričakovali Zgorej podpisan g»»apodje ne oporekajo, da so bili do 10 ure dopoludoe dri« 6 t m. is p rti v takozvane ni „Srhubzi m mer", niti ne mogo tajiti, da ko bili drugI dan vsi obsojeni u a zasluženo g l oho I u to j >* mm* uda t. f nekaj! Kaj so peli, to j^* pač bo'j p stranska stvar, iz-vestno pa njihovo obnašanje ni bilo ritti piavilno, niti do-toj no, sirei bi ne bili /»prti in ne kaznovani, sicer hi se gotovo ne tiddi imenom svojim do'tKviti tudi dotični značaj, n. pr. Florian Hintner. -up I en t na gimnaziji in reservni častnik, Viktor Pesa i a ck, c. kr. uradnik in reservni častnik, Allen Belar, Cand. professurae itd. Razsodni č tatel|i bodo po teli opazkah prav lahko ocenjevali taktično vrednost navedenega popravku.
— (K današnjemu popravku) Baš pred sklepom lista dobili sinu zagotovilo, da je drzna sedmorica „Die Waeht a m Rhein" res na ulici pela. kar h oni o, če treba, b pričami dokazali.
— (Iz Škofjeloke:) Potrebno ae mi zdi, popraviti trditev v „Laibacher Zeitung", da pri nas tujcev ni. Sedaj štejemo v našem mestu 172 tujcev in to je za naše razmere dovolj.
— (Ulancev) došla sta danes iz Beljaka dva eskadrona, ki odideta jutri v Postojino. Jutri prideta zopet dva eskadrona ulancev v Ljubljano in ostaneta tukaj do 1. septembra.
— (V Trbovljah) sklicali so včeraj delavce, da bi se ž njimi pogajali. Delavci ostali so pri svojih zahtevah. Popoludne nabralo se je veliko delavcev pred rudniško blagajnice, zahtevajoč, da se blugajnično premoženje razdeli. Ravnatelj čital jim je pismo, da hoče družba mezdo zvišati za 12°/0, Česar pa delavci ueso vsprejeli. Ker se delavci na večkraten pozi v .ueso hoteli raziti. obkolile so jih tri kompanije 17. pešpolka in vseh 39 6 mož in žen eskottovalo na kolodvor, od kodir so jih s posebnim  vlakom odpeljali v Celje.
— (Samomor.) Krojaški mojster Unter-ladsteter se je popoludne na Gradu ustrelil.
— (Nezgoda) Danes zjutraj on 8. uri padel je 1. Hlebš, vulgo Šket, zidar in posestnik iz Hradeckega vasi z odra pri Wurzbachovi hiši na Kongresnem trgu na tla in se tako silno pretresel, da je malo upanja, da bi ostal pri življenji. Prenesli so ga v bolnico. O uzroku te nesreče se nam piše: Hlebš hotel je iz okna druzega nadstropja na oder, katerega ro že začeli podirati. Ne misleč na to, skoči na Oder, a pade z malo pritrjenim odrom dve nadstropji visoko. Poškodoval se je na glavi sicer pa je tožil, da ga v prsih peče, torej je brez-d v om no znotraj poškodovan. Hlebš je 60 let star in jako čislan mož.
— (Iz Metlike) 8. avgusta: Včeraj popoludne je huda toča pridelke po tukajšnjih vinogradih in njivah popolnoma uničila   Škoda velika.
— (Iz Dolenjega Logatca) due 9. avgusta: Potres čul se je danes zvečer ob 10. uri 12 minut. Bobnenje premikalo se je od jugozahoda proti severozahodu.
— (Občni zbor „Slovenskoga bralnega društva" v Kranji) vrši se 25. t. m. ob 1. uri popoludne v društvenih prostorih v naslednjem sporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem stanji. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamezni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi i vnanje člane „Odbor".
— (Vabilo k tomboli,) katero priredi prostovoljna požarna bramba v Postojiui v prid svojej blagajnici v četrtek (praznik) 15. avgusta 1889 v gostilničnih prostorih restavracije „pri Jami". Začetek ob 5. uri popoludne. Zvečer prosta zabava pri električni luči in umeteljnem ognji. V slučaji neugodnega vremena preloži se tombola na nedeljo 15. avgusta t. 1. K prav obilnej udeležbi najuljud-neje vabi odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Dunaj 10. avgusta. Več listov razpravlja desetletno delovanje Taafteovo na čelu kabineta. „Fremdenblatt" piše: Mirni presojevalci bodo priznali, da je Taafte dosegel stalnost vlade. Ta uspeh sam zaslužuje tem večje uvažanje, ker je nova konstelacija držav evropskih
to stalnost brezpogojno zahtevala.   Taaffe pripomogel je potrebnosti države in monarhije do brezpogojne zmage s konstitucijonalnimi sred stvi, navzlic velikim vojaškim  zahtevam, uredilo se je   finančno gospodarstvo  in osiguralo tako, da morejo celo pesimisti  biti zadovoljni in pomirjeni.   Ti  ?ispehi  so   deloma izraženi tudi v stališči monarhije, kakor je tudi Taaffe ustvaril potrebno zanesljivo večino. „Freinden-blatt" poudarja napredek glede železnic, ohrt-stva itd , pri čemer- je  Taaffe  tudi v nemški opoziciji  našel dejansko podporo in patrijotično sodelovanje, katero je obem;i strankama v trajno slavo. Konstatovati se more, da se vse stranke Simdalje bolj udaiajo potrebnosti države. Se obstoječe narodnostno nasprotstvo se ne rla tajiti. Načelo, narodnosti naj bi same miru gladile pot,   še ni doseglo nobenega uspeha. Slo vani se mu ne bližajo.   Morda bode tu nekoč stoprav močna roka spravila  trde elemente v tek.    Ima   strank,   ki   za   podporo   v parlamentu,  vedno   biirneje   zahtevajo   plačila ter terjajo,   da   se   uvažajo   načela,   katerih nad strankami stoječe ministerstvo dovoliti ne more. Mej nasprotstvi na (Je k eni še ni posredovanja, še ne mostu. Morebiti bode treba močne roke, da steše most. Dejanjski je država voja-ko in hnancijalrio mnogo   jačja,  samosvestneja. Nepristranska zgodovina ne bode   zamolčala, da so se v tem deseti« tji vsi duhovi spoprijuznili z ustavo in mirovno zvezo.
nE.\trablatt" naglasa posebne du-evne lastnosti in značaj Taaffeov, ki so ga usposobili, da je tako dolgo ostal na državnem krmilu, zlasti njegov tudi po nasprotnikih pripo/.nani čisti značaj, njegovo poštenost z oziroin ua vladni program : Odkritosrčna sprava narodov. Tudi v prepirajoČih se narodih avstrijskih teh 10 ht ni ostalo brez sledu. Blizu so spoznanju, da je čaš, V interesu vseh podrediti strankarska vprašanja državnemu vprašanju in tako izpolniti program Taaffeov, Ta program je avstrijska ideja. V tej nahajal jo Taaffe doslej moč, daje vedno težil za stavljenim si smotrom.
Ita/Jic vesti.
* (Volitve) za generalne sovete Buulaiignria neso stale ve«': kakor 200 000 frankov. Zaradi t^»a pa tudi uspeh stanj m posebno povoljen. V jed nem kantonu ne je porabilo 12.000 frankov, v drugih kantonih je pa zadostovalo po 1000 frank v.
* (Kurjem I * I a k.) Avstm ogerska državna železnica ho.e uvesti . urjerni vlak, ki hode vo/il mej Dunajem in Budimpešto. Ta vlak bode ircel le vozove prvega razreda m mu bodo cene dosti više, nego za druge brzovlake. Z Dunaju v Bu-dlmpešto VOzil bode le štiii Ure. Namenjen je z.i one, ki se ne marajo mešati mej navadue umijo^e ter si tega veselja ne branijo drago plačati.
* (Pes dolgo živi brez hrane.) Dae 30. junija je iz Koblenca pri Kolonji odšla artile-rija k vojaškim vajam. Nek naddesetnik je pred odhodom v naglici zaprl v svoje stanovanje psa. Dne 20. julija je šel slučajno mimo nek častnik, ki je slišal psa cviliti. Odprli so vrata, našli psa še Živega.
Volilni shod.
Podpisani vabim gospode volilce na shod v Poslojino dne 15. avgusta t. I. ob 4. uri popoludne v gostilno gosp. Vičiča, da pončam o svojem delovanji v državnem zboiu.
l>r. A. IVrjuiiei«'. državni poslance
Zahvala.
Vsem, ki so pripomogli, da se je vršila pevska slavno8t . Slu v pevskega društva" tako sijajno, da je bil u|en uspeh tako velikansk, petje tako izvrstno, osobito pa g. Medenu za izvrstne samospeve, gosp. Stanku Pir na tu za vodstvo pevskega zbora, slavnostnemu odboru za priprave in sprejem, go-Hpodom poverjeuikom za ves njihov trud, posameznim voditeljem pevskih zborov, za izvrstno izvež-banje pevk in pevcev, vsaki posamezni pevki in vsakemu pevcu, ki je s svojim glasom pomnožil pevski zbor in pripomogel k sijajnemu uspehu, izreka najiskrenejš.0 zahvalo
Odbor „Slov. pevskega društva".
Ljudsko HreilNtvo. Moli-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po noStnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55—10)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in opmokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (t6l-ri)
-<«*= •o1
it JO 41
h 1
, vso ioto gld. 4.60; za pol leta ki, ?.30; z* četrt leta gld 1.15.
I .o««-ri j n«- Hr<M'li4» 7. avgusta.
18,     36,     26, 85.
V B r n u
OD,
I * ii j <• i :
9. avgusta
P i tljtii<-i : Treuet iz lierolina. — Filnascher z Du-n:i;a. — Perer iz Srar»-j:a trga. — Asoli iz Boloi. — Plute iz Lompslanke. — Ifeeraus i/. Radovljice. — Kohout
i/. |*r«gf.   -   l'iskar iz Ila'uburga. — Kurzl z Dunaja.
i'n Momi Schmttt iz Badn*. — Dra^obem iz Hu-rtlmptlte. - Kersovani iz Gorice — Mossatti iz Gorice. Sobwarxkopf iz Bralieroda. — P-egen-ttr iz Polja — H'-li«ly, Kri\Htiy iz A-ada. — Si.tber iz Draždan. — Sch«riny /. I)tt!ixja. = Kermanv  iz Nabrežiiif. — Hoiuuro ti Tr9ta.
-    LubCar h I\i-s|m.:;i
l'ri AVMtriJNk4*iu «4>Har|l: Crnn z Dolenjskega. — Potni iz Gorice, — Kropivo k ti ('erkljan,
1'ri RavarNkem »Imin : Urbanija z Dunaja. — Fander iz Hurolina. —  rt><zr>ožiii k iz Lesec.
20 let Putra
Ini o
hi! o
t mrli so *  f juliljaii i:
5. avgmta :   Alksander  StTinan, trgovski pomočnik«
Ribja ulico $t. 2, za vnutirm možganov. 9  »Vsilita: Anton Sternad, dela>ćev eici, 2 mes., sv. nasip £t. tJ5, za kron'čnim k-itarom v želodcu ii črevih.
V d u i eI n ej bolnici: 7 avgusta : Ana Poletni,  delavka, '^2 let, im *rćuo — Pran Stisterlic, poitrescek, 4H let, /a »etiko. 8. av|;u«t»i : A'dn'j Sinion^lč, komij, .10 let, za anno
Meteorologično poročilo.
Cns opa-l, ^a"> J Tem-
"V,Ulj,l     , ll.-f.ltl.
Ve-
krot i
j Mo-i Nebo ! krma v
ji i 7. zjutraj 36 9 mm. ž I i. popol. 73-1*8 mm. — 1      zvečer    73fi'9 mm.
lb 8" (■ al. lih 24 4" C hI. ivi 16 4 II   nt. /..h
j hi«
dežja
Soduja t.mpt-ratura 19 6°, za 0 3" pod ooruiHlom
X3 ; r^.ia.jsl-reL borza
in^	10 avgusta t. i			
i ]/. vi rim	tHnKrnnY.no poroAil>			
	vrterai	—		dinu*
i'-ipiniA renta	.    .    »vi «3-80	—	Kld	83*H0
Srebrna renta	R5 05	—		Si Hi»
/.lata renta	.   .      ,    109 90	—	-	109-75
murcna "iaa	.   .      . 99«if)	—	*	99 55
«aei}l narodne l)anki*.	.   .     . 908-	—		909 -
itrnnitoa *kci)«> .	.   .      .    806 —	—		304 75
I^Midon	.    11970	—	*	ny-70
-<r*4iro ...	,      —•—	—	P	—
Saiiol.	•r 1	—	n	9*61 •/,
.' kr r.*-.kim	f»-98	—	m	:> 68
^«*n>bke marke	IS8-47«/!	—		58 50
4"/c. držav n« firoSk« ir.	1. 186 4      260 gld.	131	gld	50 ar.
iirzavne are£ke iz 1. IM64            10O   . 174 „ —
'J^eraka slata renta 4°,„   .   .       ... 100 „ 05
. gerska papirna renta 5°/,,            .   . 94 „ 80
•' , fttajerske zemlji&c. odvez, ohlig. — —
.'•unava reg. arefike 5°/0              100 gld. 122 „ 25
Zemlj. obć. avstr. 4';,0',, zlati zast. listi . 119 „ —
ireditne areftke                           100 gld 183 „ 60
H>.dolfove srečke                            11» „ 21 „ —
\kcije anglo-avstr  ha ike              120 ,. 125 „ f,0
I .-Mnmway-druAr  veli   170 gbi   a  v. 228 „ 50
Tužnoga srca javljamo žalostno vest, da je Hogu vsegumogoduemu dopadlo, našega ljubljenega očeta, gospoda
Ignacija Alojzija Jelovšek-a
posestnika, trgovca in bivšega župana na Vrhniki
danes dne 10. avgusta zjutraj ob 7. uri, po daljši bolezni, previdenega s av. zakramenti za umirajoče, v 72. letu njegove staroBtt poklicati na oni boljši svet.
Telo predrazega pokojnega bode v ponedeljek dne 12. avgusta ob 9. uri dopoludne v hiši blagoslovljeno in po sv. maši pri župnijski cerkvi v Hribu k večnemu počitku položeno.
Na Vrhniki, dne 10. avgusta 1889.
Dr. Ignacij Jelovšek, Gabrijel Jelovšek,
sinova. (613)
GLAVNO SKLADIŠTE
]PTT0NH2£r
najboljše zdravilne in osvežujoče pfj»«e, ki se je vedno dobro obnesla pri želodrnih in ('revnih boleznih, pri bolezni ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno pmlpiral no «4r«'«l>l % o pri Kar-lovo-variških »Iravljenjih in zdravljenji po rabi teh toplic. (11—f>)
V najem se <la ali proda
v Zalniishi. Iti-OsLi okrMJ. - Min )<- v Oobrem stanu, ima pet koles in žago — Več pove lastnik .Vlo4ler v Za* Korjl ila Savi ali pa upravniStvo .Slov. Naroda". ^608-2.
Vabilo na naročbo.
Slovenskim rod ljubom naznanjam  tem potom, da bom v kratkem izdal knjigo: (581—3)
Slovensko petje
v preteklih dobah.
II. del te knjigo bo oblegal žitotoplae in »like u mrli Ii »Io?en«kih »kliulutel |ev.  Da vem, v koliko iztisih mi je založiti knjigo, vabim torej slovenske rodoljube, posebno pevce, na naročbo ;po pDopisnicah"). PoŠta: Nv. Mlklnvž pri Fran ltuli.ll*;«,
Ormožt. Štajersko. nadu^itelj.
V
prav v mestu, — proda se iz proste roke ali pa da v najem (590—8)
prostoren mlin
s stanovanji in stalno vodo. ki je porabno tudi v druge iianu-m*.
Vpraša naj se pri goso  Mariji Rudolf v Kamniku.
'rs?'
lil Za lovsko sezono!!
i i
N:i!'-.vjo izber orožja pod jamstvom za dobrino in strni, kot lovske in salonske puške, revolverje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po ceui 605—1)
FRAN KAISER
puškar in prodajalec orožja
Ljubljana, Selenburgove ulice.
Tot hno se opozarja na puike lastnega Izdelka. — Poprave se najhitreje in najeenrje izvrie.
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni in najsoliineje narejeni.
Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, postnih hranilnic Itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-častva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo.      (3—37)
Feliks Blažiček,  Dunaj, V, Stranssengane 17.
§iii
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, boihe, idnrke, mol«, mahe, mravljince, preCluLo, pilone črvluc, splon vse žuželke ikoTfj nenaravno h '.*o in gotovo ta'to, da od zuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
ornem j>sul*6 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slioarjl, trgovcu na Dunxjskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plasalih. (612—1)
Hiša
M. l:tO v Kranj i, 2 Itaditropll visoka, sredi mesta, za vsako podjetji' pripravni«, proila me iz proste roke z jak>> ugodnimi po^nji ali m \*a imMh v nitjem.
Kij  ve«'- se poizve v "tliiller-je vem Annonccn-Biircau v L j ubijani. <570 —3)
odvetniško pisarno
na deželi išče se spreten
pisar
ki i-1 slovenskemu je/.ikn po,,olinniia veifJ.
L- taki, ki so v jednaki »l»*bl *0 MU «» Risano rej i svojo spretnost izpričati, naj =*« P'3 1 *ai,° <'Kl*»« z našlo- om „s- pri npravuUtvu t*** Itata,  - Pleća piimema
Z.n,,/......11 (M)4—»J
i L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
('iitiivo in hitro upliva]« ć« sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako Ime* nova ni irilej kozi na p<.<lplxtdi in petah f roti lirudovicani la vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeli zajannen. — fpr*T~ Cena škatljici 60 kr. a. v. ~~VRE)
Lep pes,
(611)
m«i«a (loga, O-70 cm visok, rnjave bane, proda Me
na Kongresnem trgu št. 5, na dvorišči.
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
* v Meidliiign pri Diinaji.
riihtiuga Imajo v i.|iii»i|»ui ,1. Swo-ti„);i t" pil. Trnkoczv; v KadolliiMui I>. Ri/.nlli; v K«uju hu J. Muhi,ik; v Celov«1 A. Kgg^r, W. 1 bor vv.m, 1*. Bimbacber; v r.. e/.aii A. Aioliin#t»rj v ii',a na Ki »roškem) C. Mentier* v iieljnku F. Scl'oti, Dr. E. Kiunof; v U«»ll'»l>i'i^u A llurb; V Oerittl 0. B. Poututii; V Kranj. K. Šavnik. Ta ol»ll£ dolitva »e le v Je«lne| velluirnti po »o kr.'
l*ri»len naum. cm Imata navod in oMi* varstveno znamko in |aidpiH, kij« Iti zrav<;ii; teduj naj so p i/i in odločno /.ahtuva: lame; je v oltlift (flašii-r)
xa turiste*'*. (449—1 )
Letno grebenasto blago
jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne Škoduje pranje, 60 cm široko,
I cela obleka 61 , metra le gld. 3.
Jeden poskus zadostuje, da se  preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer :
le <lol»re Itiiže :
310 m za obleko.....gld.
310 .,   .,     „ ......,
boljšo obleko ... „
8-10 8*10 8 io
3 10 3 10 3 10 310 8' 10 8.10
fino
jako fino obleko
3.50 5.— .i 6.— „ 7.80 „ 8.60
u 9 — „ 9.60 „ 10.50 „ 12.60 ., 14 — gld. 16 — 20
za najfinejšo obleko
Nnjizvrstneje Brnsko blago za suknje:
2 10 m za ogrtač 1*10 ,,  „  fini ogrtač .... 2 10 .,  „  najfinejši ogrtač 1 kos francoski pirjue-gilet . 1   „        „ „      „ (sport)
gld.
6,30 8.40 18.60 1.60 2 50
Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več.
Pri naročbah nzorcev naj se povo, kake vrste se žele.
UŠI siri Feciiaczek,
Brno, Zidnv trli 13.
Poilje ae le proti predpošiljatvi zneska ali proti povzetja.
Uzorci zastonj in franko.       (145—.4)
Krojaške karte uzorcev nefrankovane.
Trgovski pomočnik
19 let star, izučen na Kranjskem v prodajalnici jedilnega blaga, zdaj \ službi oa Iioki,
lil rud premen 11 službo,
ker mu morski zrak ne ugaja. Naslov povo iipr»vt)MtVO „Slov. NHroda". ffW—8)
Na Vrinili proda se iz proste roke
hiša z gospodarskimi poslopji.
. 564
V hiši  je gontilntca in tobačna trafllcit. IV-
pra\n-< »e. pa tudi za branjarijo, zganjarijo in »trojnrbo, Več pove .T. Delak,
a Gg. šolskim predstojnikom II a        in učiteljem
rf\ (104—28
priporoča
trgovina z letalno in orodjem
1181 r\I Cfit.lM »lil   tl*g£ll fkt* io
vsa vrtnarska orodja, k.Mir nidl orodja jn za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna stnjulj-i, škarje za gosenico, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, £j} cepilnik za mladiče, c^pilni nož, vrtnarij ski nož in drevesna ščetka. Orodja »o vsa *>\ na lepo po p lesk a u i lesa-ni plošči ^     urejena i u po prav nizki ceni.
Dntiskan' jo I :iš trotu knjigu W. %. Vllhar-je« 111 glasben 11» del« — T« kirftgn (d)iogM mi «.»i atrat>eli vehkuira formate *o obširnih i« o ni potlej j rož iriic vrni«*, ni'-j knjiiiii i«- mnogo kIhnoi iruklli sUIa«lel». -- Kn i-.i je posvećenu Vji-nunm Vlaoeanattu NIKOLI I.
»ur x* more znmHiiii mn n>ijdo\ rietiHJIo puhllktiolHi gUsov teg» skludatul a
|IHS>|fM .
Dobit« h   jod i no pii m«-!! i m •_> tfUi. [a io kr. sm poltnliio.
Južno-8tajerska
ga
s sedežem
tt Oelji-
To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Gornji grad. Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost ulagateljev.
Vsprejema uloge od vsakega, in jih obrestuje po -#°/o; za uloge mladoletnih in za druge jednake hranilne uloge se izdajajo posebne obrestne knjižice.
Daje posojila
posebno na zemljišča in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za •50/one obresti.
Pl«ai*no ima v Celji na Glavnem trgu št. 101
m uraduje vsak torek in petek od 9. do 12. ure pred-poludne.
Po pošti se pa opravi vse vsaki čas.
Obrazci za prošnje dobivajo se brezplačno od ravnateljstva, kakor tudi poštno-hranilnicni listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev.
(601—2)
TO
Južno-Štajerske hranilnice.
Deželna lekarna
„Pri Mariji Pomagaj"
v Ljubljani, Mestni trg št. 11
Luflovika Grecel-iia
11 - K:11*)ji .
Prva i n najst'iM'jšH
alopaiična in homeopatična. lekarna
na Krarjskem
I lir
: I
Zalo i» si
vseh dosedaj preverjenih tu- in inozemskih medicinično-farmaceu-tičnih preparatov in specijalitet.
PriporoCa se p. n. občinstvu opozarjajo na nekatero s oje preverjene in z gotovim UtpebOin prrnkošene specijalitete in sicer:
Voda /n fciAŽeato obraza Judi Yoda z,il l'efc i"»ei'ov»»!l' «!"žl ™.8°-
■' tuvo in popolno odpra\o vsake nci-.istosti koze
kakor: peg, mozolov, ogercev, rudeeice ot'raza, grint in drugih nei'istosti kože. Polt obrani torej vetlno belo. gladko, čisto in nt žno; daje olmi/u mladostno bavvo, in sicer zaradi tega, ker se od kože odluščijo neznatne luskino, in tako postane bela. nežna in sveža Navadno se odpravi vsaka nečistost, polti, če se rabi 16- do SOkrat, Otroci jo ravno tako lahko labijo kakor odraSćeni in se za neškodljivost te vode jamči. - Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr.
Zdravilo za kula očesa ?V?P°in° otlst™"7Je kll,-ih off - b"*d*"£
1 m trde kože      Meklenica z navod m 7.1 rabo
m čopičem vkupe velja 41* kr., '/a dvanajstorice pa 'l gld.
VIhw-+<ii>  v«i Lr ,1 ■* i .> nit na u    tudi flaster za turiste, imenovan Luserjev,
r lastu ea Kiuj.i ot<8d. v(>lja B0 kr r,ivno |iU od menen J^Jj^-p,;
velja samo 40 kr.
Rei)iiliO   Olie *'e Oajreelnejle sredstvo, da se zabrani, du lasje prezgodaj ne I •' >> ' odve  Lase naredi mehke, odstrani luskine z glave in zabrani,
da se več ne delajo. — ('ena flaconn 30 kr.
.Mali 11 clli   S(>k 'z svci-^ m!,b|1 kuhan,  I  kvalitete, prijetnega okusa. Kilo i        velja 70 kr.
Ustna Voda l"r' ^n',osa> pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična. ^ohrani zobe in dlesno čisto, zdravo ter zabranjuje in zdravi vsakovrstne -/ohne bolečine. Zatorej j* jedno najboljših sredstev za ohranenje zob in dlesna Će se 10 —ir> kapljic te vode nlije v kozarec, napolnjen za tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo postanejo zobje, če se dolj ra i, bleSčeče beli, naenkrat, odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno   — Veliki tlaroti velja »Jo kr.
Zohlia 0'l>tU odontoamegina imenovana, v porcelandskib škatljicah Pre-J       '    1 ' •  ' •  verjeoa pasta za polituro in ohranenje zob. — .Škatljiea 30 kr.
/o i 111 nrišek ",e" P° dr. Heiderji, s proporcljonatnim dodatkom salicdno-' I kislega natrona, je jako priHubljen in se mnogo zahteva Po-
tem pa imam še rudeči. rujavi in črni vegetabllični prašek, vedno svež v zalogi. — Škatljiea velja 30 kv\
Poleg tega dobi se vedno: medlelnlonta liilu. iliši'če poiuail«-, olju 7» las*», razni pristni angleški in francoski parluini, Parilki prašek /.« ilauic- (bel in ludeO), p«iu«lrt- <Ic Kix, papir za kujeiii«*.. BVOOlce za kajenj«, pol poui i itd . ilr. Borcliardtovo aroinativno fcljišrnu milo, in jako fino neutralno glireriiiHko milo jako priletnega dnha ki se nenavadno lahko mili, močno peni, kožo na rej a mehko kakor baržun, belo in prožno, posebno se pa priporoča, rabiti ga hkratu z vodo ni i-ismij«» ohraza.
Ravno tako so vedno na razpolaganje razna obezila, kemično čista vata, karholna vata, jodoformgaze, gutaperhm papir, Billrothov batist itd.    ^">91—2
irrrrz Po pošti ae i-azpoillja dvakrat na dan. —
CJ
428564
33
6113
39119-----i^T>r
tiri
Patentovane Strakosch-Boner-Jeve
stroje za pranje in munge
pri po
/57—44)
ALEH8AMDER HEBZOC
Dunaj, Oraben, Brauner ^traaaa 6.
zz^zzzz Katalogi zastonj in franku.
Proti ognju varne
železne kasete,
ki ae dajo z vijaki pritrditi,  kakor rudi
rabljene in nove, proti ognju varne
prodaja ceno
S, BERGER, Wm, Brlmieritr. 10.
eeaee
slovenskega in nemškega jeziku zmožen, 18 do 14 ler «itar, vspn jmi' ne pri
Alojzij-u Pogačnik-u,
trgovcu z meSanim   blagom v < 'orli ■■ i <i
na Notranjskem.
(602—3
Št. 5428. (597-3,.
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja in potrebnih poprav uradnih prostorov, ostane deželna blagajnica kranjska od dne 12. do uštetega 17. avgusta t I. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske,
v Ljubljani, dne 3. avgusta 1889.
Avisol
Dne SIO. iiv^rtistu f§SO« bode pri c. kr. državnem vojnem ministarstvu
poDuđbena obravnava za zaootovljenje potreti soin 6570 JcavalerijsKili šabrak
potom splošne konkurencije.
Glede modalitet za to obravnavo in občnega zala-galnega pogoja se opozarja na v tem Časniku z dne 31. julija t. 1. št. 174 objavljeni razglas.
V Gradci, dne 25. julija 1889.
(W0~n Od c. kr. intendance 3. voja.
Naznanilo.
Visoka c. kr. deželna vlada dovolila J e oliellie iHcd-
tri letne manj®
za blago in živino, in sicer: za konje, govedo, drobnico, prašiče, vsakovrstno kramarsko blago, narejeno obleko, vsakovrstno železnino in kmetijsko orodje.
Semnji bodo v £9rcsRi  pri  žele/nični postaji v Medvodah, in to
dne 3. marca, dne 4. septembra in dne 4. novembra
slednjega leta. — Ako bode kateri omenjenih dnij nedelja ali praznik, bode semenj drugi dan.
Županstvo v Medvodah.
[583—2) J. Cvajner.
Tovarna za strešno lepenko
L. VALZACHI & J. DIEPOLD
It r u n u      C*., postaja j u z. lelemiee, Siebenhirtenstrasse Nr. 1,
priporoča najtra jueJH«» in unjprcv«>rjcuejMo
kamnito strešno lepenko.
Pleskarska masa Elastične asfaltne izolirne ploče Karbolni lak (CartoliHBOBI)
zii nI reke iz lepenke.
pruti   \ ziligujočl h« i« mm! i o i mokroti.
kostanievomjave barvi', iiajboljš<> in najveiiejfte hranilno in ple-NkarMko NredMtvo za lesene »tvari.   Kritju s t*tre*uo lepenko prevzemamo z garancijo za trajnost po pogodbi.
B4F~" Ceniki  zastonj   in  lian:, o.
Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat.
Zalogo v Ljubljani ima («4-12) Andrej Druškovič na Mestnem trgu št. 10.
»1 1 1 1 I I 1 1 I 1 1 II 1 1 I 1 1 II 1 1 14"
C. kr. Cj>> priv.
kneza Auersperga
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—45) kouiereiM>|rii I i te <e it i»Ihuii. pW*i v velikej izberi, -KiifiN« in *>«uf imenih «lel<»*, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega bla^a ta Ntnvbr: stebrov, oprijemačev, svctilničnih stebrov' priprostib in olepsauih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., «-«-\ i) za straniSčn, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudničkih priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin-*kih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klefic, Skrpcev, itd, »trojnih- de[ov surovo litih in zlikanih, parnih atrojev do 60 konjskih sil, mul lin j»ico in pavi i i | ono % iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, paplriileiiih priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploSčevine in litega železa, turhin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, trau»ttilf»i|Mkih priprav: vrati 1, ploSČ za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, ploSč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., *tro|o* voilotttolpnlc* • >«lTHJw)o«ih vododržnlk utrojev, vodnik Uoiea iz litega in kovanega železa, žagnlh delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnib Tavolctti- in žag z jarmom, tttlMkitlnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , želez« v palicah in ottlj iz kovanega pretopljenega
Vprašanja glede oen      hitro odgovore.
I
>:
X
>
v
S
'i
>: v
Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvodov.
Adelajdin studenec, IJilinska slatina, rVnska studene«;. IIdiski Franov vrelec, Hvgiea izvirek, Krnski vrelec, Frun-Josipovii greneica, Friedrichsliallska grenčica, Gleichenberški Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, Kinin vrelce, Kolofiki jekleni studenec, Uiessliiibler slatina. Rallska jodova voda, Ilimvadijeva grenčicn, Karlnvovnrijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studenec, Krondorfska slatina, Mar jino-kopeljski križni vrelec, Preblavska slatina, Piuanska in Zajec i&kn. grenčicn, Rudeujska slatina, Kn koezy grenčicn, Rngatskn slatina, kron in vrelec, Salvatorjev vrelec, Hudiniski kraljevi vrelec, Levico* arsenov studenec, močen in slah, Radgonska slatina. s«-lterska voda. sv. Lorenca jeklena slatina, Karlovovnrska studenčna sol, Marijeko-pi-ljska in Hnllska jodova sol, Roncegno vrelec. Bilinske pnstile, Mattonijeva inlakužiia sol.
Že 38 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodnmi ni le sanitetni oblasti, temveč tudi p. n. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z volespoštovanjem (446—I*)
Peter Lassnik, Ljubljana.
Ti si* o v i ii t* «> aitu (tesahu lotib in brošure /.astonj,
S
1
B
i
Za čas stavbe
p rt po roda
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izhorti in po zel«) ni/.hi ceui
okove za oknu in vrata, štorje za štokodoranje, ilrat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portlaml in Roman cement, sklejni papir (l)achpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—28)
»r Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lupate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zniirom sveži Dovskt mavec (Leugenfelder Gyps) za gnojenje polja.
FRAN CHRISTOPH-ov aMn
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jcdnostavnega rabi jenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tlu. — Sobe se v dveh urah zopot lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljtnire barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe so v vseh zalogah.
Dobiva 8e v Izubijani P" FRAN CHRISTOPH,
TTT A "KTTT T TTr»ITTW A XTKT TT izumitelj in jedini izdčlovatelj prisrnega IV Ari U    LiUUivMAJNN - U.     svetlega laka za tla, PRAGA* BEROLIN.
v LJubljani pri
CKMAr
XXXXXXX±XXXXXXXX*XUXXUXXXXX
^ Zaloga blaga
"IEKKH1KB fICHO
Zelny trli 18  BRNO v lastnej hiši
X X
razpošilja po poštnem povzetji:
(165-19)
K X X X X
x
u
u
X
X X X
n x x
X X X X X X
Blago iz same volne dvojno široko,  naj trajnejše, za cido obleko, 10 metrov gld. H.5o.	Domače platno 1 kos 30 vatlov 4/4 . . . gld. 4."O, 1    b   30      „     '/4 • • •   p «-20.
Indijski Foule pol volna,  dvojno široko,  za celo obleko. 10 metrov gld. iS.—.	King-tkanina boljše kot platno,  1 kos •/« Široke, 30 vatlov, gld. 6.—.
Novost za ženske obleke moderno progasto blago v vseli barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. ».—.	ŠIFOIT 1 kos 30 vatlov, Ia.. . . gld. 5.50,
Črni Terno saksonski fabrikat,  dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.50.	li A M K V A S 1 koa 30 vatlov lil«........gld. ».HO. Fl*Gjiatit kauevuH 1 kos 30 vatlov, lila in mileč . . . gld. tt.—.
Krlžasto blago za obleko 60 cm. široko, — najnovejši pof rt, 10 metrov gld. g.SO.	ki se sme prati, dobre baze,  1 kos 80 vatlov gld. 4.50.
Volnen Rips v vseli  barvah,       6(» cm. široko, 10 metrov gld. S.80.	Angleški oksford najboljši   in  najbolj  priporočljiv, 1 kos 30 vatlov gld. «.RO.
Trinitnik najboljše   baze,   —  6 J   cm. širok, 10 metrov gld. 2.SO.	Garnitura iz ripsa obstoječa iz "z posteljnih tidotal in namiznegti prta, s svilneniiui resami, gld. 4.—,
Jaquard-blago 60 cm. iiroko, — naj do vej ij počit, 10 metrov gld. 8.60.	Garnitura iz jute "J poste j ni odetali in namizni prt resami gld. 3.SO.
Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka M spre-ii            hode, ki se sme prati, gld. ».-.	Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. 2.SO. )
'       Moške srajce lastni izdelek, 1 bele ali barvaste, — 1  komad la. gld. l.so. Ha. gld. 1.20.	Ostanki ^ holandskih posohuili preprog I 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek S gld. a.»O. i>
'      Ženske srajce fl la sifona in platnu, s fino vezenino, 1            3 komadi gld. 2.50.	Letna ■ ogrinjala mm i B/4 dolga gld. 1.20. g
|      Ženske srajce B iz močnega platna, s Snimi robci, 6 komadov gld. ii.99«	cm Konjske žebrake mm | najlioljHi tadalfik,  10<l cm. 1 i'11 ' 1,  130 om, 6i- 1 roka, gld, 1.0O. '1 Ces. rumena iijakarska žebraka 1 i komad gld. a.tsn. M
| T&varn iška zalogm s« ;oia J	
Brnsko sukno 1 ostanek 8*10 metra, za celo moško obleko, gld. it-Ti*.	Brnsko modno sukno i 1 ostanek 3*10 metra dolg, za celo 1 M..I !.o obleko, gld, 5.SO. ,j
Modno sukno 3-10 metra, velefino, za culo moško obleko, gid. S.—.	Sukno za ogrtače J najfinejšo  baze, — za  celi  ogrtač, B gld. 8.--. jj
Letno grebenasto blago ki se smo prati,  1 ostanek za celo moško obleko, "1       6-40 metra dolg, gld. ».—.	Priložnost naknpiti si .; Brnske ostanke sukna 1 ostanek  za  celo moško  obleko, jg 3-10 metra, gld. «.50.
Uzorci zastonj in fVasako. 3 Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči, j h     33WMSr* r.Iogantuo oskrb'jene karte u-sorcev s 40O počiti s $f     JUVRF       gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano.	
X
8
X X X X X X X X X X
X
X X X X X X X X X X X X
X X
%
X X X X
i
X
xnxxnnmxxnxxnnxxnnnn^xHxnnm
ot>ertoji" nad 15() let.
LEKARNA
poleg rotovža v Izubijani poleg rotovža
hkratu homeopatična lekarna.
Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet.
priporoča,nekatere najboljše predmete:
Anatherinska ustna voda Po 40 ki
lediti- 1)š\»»• A t ia* (pmšek za potresenje) za otroke in odrasle debelo Dft»J-rUWUtI  osobe. 1 gkatljica 30 kr.
Bergerjeva kosmetična in medicinična mila. Vijolino glicerinsko milo Po 10 kr. Glicerinsko milo po ia in ta kr. ter Mandelnovo in peščeno milo itd.
AT't lilifMli *<*»L' 'z naJkol)ših gorskih malin z izvrstno vonjavo čist in -L"clllIlCHI «UK popolnoma trajen. l/, kilo s steklenico 36 kr., 1 kilo 65 kr.
HllieloVa Sladila kaVa (zdravilna kava). Zavoj 30 kr
FranCOSkO Žgailje l mala steklenica 25 kr., 1 velika 50 kr.
nPvftpn***        knilinrip   Ta trarogae rabi,da ae pičena mesta malo M. \ iti Uj^  miB  rVLMIHU JO. namočijo in večkrat s tvarogom podrgnejo 1 kos velja 50 kr.
Balzam za ozeblino, i steklenica 30 kr.
v.
^millka  Za Ohl*aZ    j-*0''0*3, za dame" imenovana, 1 steklenica velja
Pomada za rast las po profesorji dr. Pithi, po eo kr.
Tinktura za lase, 1 steklenica 86 kr.
Tinktura za kurja očesa po 10 kr. s čopičem vred.
Kolonjska Voda v originalnih steklenicah po 50 kr. in 1 gld.
AI»i |an*o irJtiA dobljeno neposredno, v steklenicah po 30 kr., 60 kr. iTartlflgrt  VIUO, |n ! gid. jo kr.
]yjj|J'|«»*»^ s killO lno*' pomanjkanju slasti do jedi itd. 1 flacou volja
Malaga z železom HaU1^!' 1>omanjkanju krvi itd-
Sladili  CUkrČkl* po 10 kr. in po vsakeršnih cenah.
Pariški prašek za dame, bei in rude«, po 30 kr. in 40kr. Salicilna ustna voda in zobni prašek,Jo^m0!
škatljica 30 kr., do sedai noprekosljiva. No zamenjati s salicilno-klalo ustno vodo in zobnim praškom.
Ti*iwtl;*<>\r «nlr in Plllrrftlri proti kaliju, hripavoatl itd, I pOlCt V SOK 111 t/lllvl l.lvl,       dober, kakor zadostno kažejo
skušnjo, po 60 kr. in 30 kr., ravno tako tudi mod vodov slador, ajbi-fievi, gumijevi in salmijakovi on krč ki itd. po vsakoršnih cenah.
On*A««l*A irn^lln, trn U,.t%*\v originalnom zavitku (novo) se gersko vosilo za U* mio nik<lal. lie lK)SU§i> po 2() kr.
'J0/T' Ti predmeti in vso drugo tu nenavedene specijalitete prodajajo se po najnižjih conah in razpošiljajo takoj vsak dati po pošti v svežem stanji. "mtQ
C*TT A TT rtf Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo M V AJaVMMV •  ime Trn t*«"»«■•/.>■ in našo viirstieno znamko.
■ar- Tvrdke lekarn Trnk6czy so: -mm
V Ljubljani v lokami Ubalda pl. Trnk6czy, poleg rotovža;
v Gradcu v lekarni VVendelina pl. Trnkoczyf dožeinej lokami,
Sackstrasse;
na Dunaji v likam: Viktorja pl. Trnk6czy, Bpri sv. Prancisku«
(ob jednem kemična tovarna), V., Ilundsthurmerstrasse št. 113;
na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnk6czy. »pri zlatem lovu«, vin.,
Josefstiidterstrasse št. 30;
na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnk6czy, „p" Radeckem-, m. Ra
deckega trg 17. (693—2)
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preikaier<o zdravilno sredstvo proti mehur-n mi boleznim, kamenu v mehurji, p nt ti (in. dalje proti boleznim v že-
lodci, mrikrif, dolgotraj nemu kataru dihal zlatej žili in -^T^jt zlatenici, ^^p. \.,
, .
*>-— Kot
okrepčujoča pijača z vinom ali sadnimi  šoki in sladkorjem pomešana, je Ra-
denska voda v obfie priljubijena,
Kopališče Radensko
Kopanje t slatini in v joklenici upliva posebno   pri: protinu,
bolečinah mokril, malokrvnosti, ion--Kili   lmleinih, sla-
lioBtili i. t. d. SI >« i■<> \ nI i ser {»o
cent.
i'rosp. h l
(brezplačno) oil rav* mil il i >.t » o : Ko* l>i»ii«.e<- KimIcih'c bliaa   i. i o • oim-ni
lta«leii«ltu Uiisla voda, ob vznožji Slovenskih gor c, ne za- g menjati /. Radgonsko, to je it ml it crsbu rtf«r. *~^S&
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jedrn dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojena ogljikovo kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto aH mani trdno spojeno ogljikovo kislino, ki bo že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odinasi. (264—IV)
Zaloga Radenske
kisle vode pri F. Plantz-i in M. Kastnor-Ji v Ljubljani.
Y£HMWMWMmBWWWWWWkWkWWMWMkWM
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse inrčese, da od njih ne ostane niti Hledu.
Popolnem iiiii«*i Nleiifce In bolhe.
Temeljito prežene Miirlte in ■ a|i 1 ■ zalego iz IcnlilnJ.
l*i*ežeiie t a k o f mole.
Hitro nais osvobodi sitnih muli.
Varuj«« «1 o m a «'• e živali  in   rastlin«' mrčesov In zarn«li njih nastali h holeznij.
l*o|»olnem prežene uši na glavi Itd.
JC~ Pazi naj bo dobro: Kur t»e v Nameni papirji pro«la|». ni
prava Zacherlova specijaliteta.
Samo v originalnih steklenicah dobiva ?»e pristen in po ceni v glavni zalogi: J. ZACHEKL, Dimaj, I., <«ol«lschiuiedir;aii*e ».
Ljubljana:
Mibael Kastner. Jan. Luckmann. „ Viktor Bohiffer. „ Peter Lassnik.
II L. VVencol. „ Sebussnig & Weber.
„ C Karinger.
„ Ivan Perdan
„ Josip Terdina.
. Ubald pl. Trnkoosv,
J. Klauer. B Jeglič & Leskovic.
„ Anton Krisper.
n Ivan Fabian.
„ A. Miiller.
(222—9)
Postoj Ina:   Fran Kogoj. Skofjaloka  Karol Fabiaui, lekar. Borovnica: Fran Verbič. Kočevje :     Fran Krenn.
Vel.Lašloe: Kriko:
Kostanjevica Idrija I Kranj:
Lož: Litija:
Tržič:
Gor.Logateo Radovljica: Rudolfovo: Zagorje: Kamnik: Draga: Črnomelj Vrbnik:
Ivan Justin. Anton Jugovic. Fran Zesser. : Alojzij Gatsch. Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici.
Vilj. Killer. Fran Kovač. Ivana \Vakoniga na tdedoiki,
Friderik Raitharek. : IVter Hladnik. A. Roblek. Dom. Rizzoli, lekar. J. Srh i nk. Edmund Zungger. P. S. Tilrk. Andrej Lackner. A. Bučar.
r)
UHUKMHU*UK*UUUHKXU**U***H*U
n *
i
n x n u n n
(599-2)
je priznano najboljši prašek za mrčese na svetu.
Ta izključni izde lek Ii rim*
J. Neumann & C. na Reki
je j«'«liuo «id ,,N«>ci«'t<> central«* «1* liiMfi-to-1o-m-■• v I*arizn diplo-movauo inaprobovano mrčese uničujoče sredstvo
Glavno
zal »gro
za
Kranjsko
se prednja le v plom-bovanih ploččevina-Ntih |>ii-.i< oh n po t« pisoiu in TarHlvtMio znamko izrielovate-IJev.
Ivan Luckmann v Ljubljani.
uu**uuMx**uunnn*uu*UHu*un*<
Št. 5240.
(589 -3)
zadevajoč
posojila iz ustanovnih zakladov.
Deželni odbor daje iz ustanovnih zakladov poso-jiltl na posestva v zneskih od 541-0 do več lisoc
goldinarjev proti 5 °/0 obrestim in s pupilarno varnostjo.
Kdor želi kako posojilo, naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in priloži svoji prošnji dokazila zahtevane pupilarne varnosti.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dno 31. julija 1889.
-<<*■ Jedllitt  tu j»ooii*ni'wl<Ji  Uu-tčiia  v  J.jiil>l|.i ni.
t Tapecirar  *j AllTO^T    OBREZA ^Tapecirar
hn dekorater, j       y šelenburgove ulice st, 1, *
v 72—33)
Priporoča okusno in trdno nar« jene žimnice modrece na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne Kohe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabitn, je pri-pOinaDO dobro in brezhibno, k.,r fta tovo priča moja razstava v Rudolii-numu, in stojim •/. ozirum ua nizke cene izven konkurenco. — Priporočam pa vsem resnim kupcnti, da zahtevajo moj il it s t in v mi i cenik in uzorce blagu, kar ra/pošiljam zastonj in franko.
**7^Ć}*aVC "Zić ^aVJ    ?k    2**iC ^a^ w* "^»^^*^*m^^^*M^*M**M^*A^*^*^^Ly^
I Vsi stroji za kmetijstvo invinstvo!
Olivne MtiMltaliilce In olivni mlini j najnoveje kon-ViiiHl«.«* lu nimIim* Hlisli alui«*«* |  Btrukcije v raz-
Grozdni mlini In Nudui mlini |   llih velikostih.
Mlatiluice, čistilnice, gepli, robkalnice za tiiršioo, sejaluice, plng« itd.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rezllnioe za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
IG. HELLER,
WIEN, Praterstrasse Nr. 78.
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franku.        (120*161
Prekupcom najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki ae iščejo in dobro plačajo.
Najboljše in najcenejše
LJUBA
Mi
m,« \r m
v ploščevinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218-47,
a}/itelj in origovorni urednik: Drag O t in Hribar
Laatuiua in tiak „Narodne Ti.v.arne*