GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 495 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 17. JULIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Potrebna je preosnova državne uprave Moro vztrajno nadaljuje s pogajanji za sestavo koalicijske vlade s sodelovanjem istih strank, ki so bile zastopane v njegovi prvi vladi levega cen tra, to je krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev. Vse ka že, da bo v tem tudi uspel. Pogajanja trajajo tako dolgo, ker hočejo stranke razčistiti vsa glavna vprašanja, ki zadevajo gospodarski in socialni program bodoče vlade. Zanimivo je mnenje znanega italijanskega gospodarstvenika Libera Lentija, ki je sicer pristaš svobodnega gospodarstva Lenti priznava, da je italijanski gospodarski sistem potreben preosnov, in sicer tudi »strukturnih«, toda potrebna je predvsem preosnova javne uprave. Na žalost ni te potrebe nikdo naglasil za časa pogajanj. Italijanska uprava ne ustreza več današnjim zahtevam in tudi ne posegom javne uprave na gospodarsko področje. Ker ni u-prava kos tem zahtevam in torej ni na zaželeni višini, povzročajo njeni posegi v gospodarstvo toliko večji nered. Pospešu jejo tudi nered, ko gre za delitev narodnega dohodka. Prav za-radi teh pomanjkljivosti v državni upravi je programiranje (načrtovanje) v italijanskem gospodarstvu toliko bolj nevarno. Ako hoče država posegati na gospodarsko področje učinkovito in koristno, potem je treba upravo tudi preosnovati skladno z zahtevami časa. Javna u-prava hoče odločati v važnih vprašanjih, kakor je delitev narodnega dohodka, o zakonu povpraševanja in ponudbe, o investicijah, o potrošnji itd. Toda javna uprava hoče še naprej: v večletnem načrtu, o katerem so že razpravljali, je predvidena tudi ustanovitev «nadzornih komisij» v delniških družbah, ki bodo neposredno odvisne od medministrskega odbora za načrtovanje. Tako bi se pravzaprav vodstvo podjetja delilo: na eni strani podjetnik, na drugi ta komisija. Nevarnost je, da bi ustanovitev takšnih komisij negativno vplivala na proizvodnjo. Nevarnost je tudi, da bodo politični posegi v podjetja še bolj pogosti kakor so danes. Pisec zahteva zlasti preosnovo davčnega sistema. V Italiji imamo danes na stotine davkov, ki bi jih bilo treba številčno skrčiti in poenostaviti. Angleška mnenje Finančni komentator londonskega ((Financial Timesa« se dokaj ugodno izraža o razvoju italijanskega gospodarstva v najno-Vejšem času, češ da se že čutijo ugodne posledice vladnih ukrepov za pobijanje inflacije. Položaj lire je že trdnejši. V italijanskih krogih so to mnenje toliko bolj pozdravili, ker je isti komentator še ne davno predlagal, naj se lira razvrednoti. Rimski dopisnik ((Statista« meni, da je bila prva vlada levega centra sestavljena pravzaprav za to, da bi vodila državo v trenutku cvetočega gospodarskega razvoja. V resnici ni več teh pogojev za takšno \lado, temveč je moral bivši predsednik Moro u-gotoviti, da je gospodarski razvoj takšen, da zahteva odločno in borbeno vlado. Zdaj si prizadeva, da bi obnovil vlado iz starih drobcev. Glavni urednik «Avantija» Lombardi zagovarja program, ki bi koordiniral kratkoročne ukrepe, kakršne zahteva sedanja gospodarska kriza, z dolgoročnimi ukrepi za spremembo strukture italijanskega gospodarstva. V socialističnih vrstah so nastale razpoke in človek dobi vtis, da si desničarji v krščan-sko-demokratski stranki želijo, da bi prišlo v socialistični stranki do novega razkola. Glavni tajnik socialistične stranke de Martino je mnenja, da bi se,koalicija naslanjala na sporazum iz meseca novembra, ki je tvoril podlago za prejšnjo koalicijsko vlado. ((Statist« poroča dalje, da zahteva glavni tajnik krščansko-de-mokratske stranke Rumor naslednje: treba je uvesti kontrolo nad plačami in mezdami; sprejeti je treba takoj ukrepe, da se gospodarski razvoj uskladi, ter revidirati petletni, gospodarski načrt, ki ga je sestavil socialist Giolitti in priznati državno podporo zasebnim (katoliškim) šolam. Ker je Moro državnik, ki spravi tudi nespravljive reči, bo verjetno uspel tudi pri sestavi nove koalicijske vlade. ne Generale Italiana del Com-mercio e del Turismo« S. Casal-toli. Ta je pojasnil, da ne morejo italijanski trgovci sprejeti načrta, češ da ta žali njihov ponos in nasprotuje državnim koristim, razen tega pa bi njegovo izvajanje škodovalo v prvi vrsti delovnim slojem kot potrošnikom in .davčnim zavezancem. Skupili bi jo spet najrevnejši trgovci, kakor je v preteklosti že pokazala izkušnja s črno borzo. Vladno nadzorstvo in javna uprava trgovinskih o-bratov ne bi odpravila nezakonitih špekulacij, sleparij in izkoriščanja, ampak bi ji le še pospešila. Trgovinski sektor ima nalogo služiti željam in potrebam potrošnikov, večkrat pa jih mora celo predvidevati in prehiteti, kar pa lahko stori samo podjetnost in strokovna pripravljenost samostojnih trgovcev. Trgovci ne nasprotujemo racionalizaciji razdelilnega omrežja, ako le ni ta utopistična, ampak tvorna. Tvorna namreč v tem smislu, da bi preprečila nadaljnje _ razkosanje trgovine in pospešila njihovo povezavo, ter dvignila strokovno usposobljenost. Na koncu je Casaltoli poudaril, da se bodo italijanski trgovci vztrajno borili proti Gio-littijevemu načrtu. Ali je minister Sciimuecker imel prav? Ital. vlada je protestirala proti nastopu zahodnemškega ministra za gospodarstvo Smueckerja, ki se je nepovoljno izrazil o italijanski gospodarski politiki, češ da Italija zahteva posojilo od Evropske gospodarske skupnosti za boj proti inflaciji, a dejansko ni pravilno uporabila denarja mednarodnega posojila, ki ga je že prejela v ta namen. Minister Smuecker je dodal, da bi morala Italija stopiti pred Evropsko gospodarsko skupnost z jasnim programom za pobijanje inflacijskih teženj in šele nato zahtevati posojilo. Med drugimi zahodnonemškimi listi je tudi »Muenchener Merkur« posegel v polemiko, ki se je razvila v tej zvezi. List piše nekako takole: Italijanska industrija je doživela po vojni nenavaden razvoj; mnogi so jo primerjali z nemškim gospodarskim čudežem. Toda politika vlade levega centra je ta razvoj pokvarila, ker je bila v mezdni politiki prepopustlji-va. Minister za gospodarstvo Smuecker je izrazil svojo zaskrbljenost nad takšnim razvojem, kakor so jo izrazili že mno-ki italijanski gospodarstveniki. To je bila njegova dolžnost. Ita-lija je reagirala z nenavadno občutljivostjo. Italijanska vlada je zaprosila za nov kredit 8 milijard mark (1264 milijard lir), ki naj bi jih dala pretežno Zahodna Nemčija. Marca tega leta je bilo odobreno Italiji posojilo 5 milijard mark, ki so jih dale pretežno Združene ameriške države in Zahodna Nemčija, in sicer zato, da bi Italija lahko izvedla svojo stabilizacijsko politiko. Glede nato, da je bilo to veliko posojilo zapravljeno brez vsakega učinka, je bila dolžnost odgovornega ministra, tako piše omenjeni list, preden zopet seže v blagajno, da opozori, da po tej poti ni mogoče naprej. Italijani sami ne morejo resno pričakovati, da bi jim v tem letu podelili nov kredit brezpogojno. VOLKSWAGEN V ZDA V Združenih ameriških državah so v prvi polovici tega leta prodali 156.465 avtomobilov znamke Volksagen, kar predstavlja 13 odsto več kakor v prvih šestih mesecih lanskega leta. Nemška avtomobilska družba upa, da bodo letos v ZDA prodali vsega čez 300.000 njenih avtomobilov. m rtofinno PROMJRTI OROŽJE JUŽNI RFR/K/ o&žotuja/io GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE V ospredju še vedno investicijska potrošnja Dvojni obraz angleške zu nanje politike, kakor ga je pn kazal angleški karikaturist za «Observerja» — Ministrski predsednik Alec Douglas Home, ki je predsedoval konferenci ministrskih predsednikov vseh držav Britanske skupnosti (Commomvealtha), je angleško zunanjo politiko glede Južne Afrike označil nekako tako-le: Obžalovati moramo politiko, tiapar-theida» (zapostavljanja črncev v Južni Afriki, a posel je posel, zato bomo kljub temu prodajali orožje Južni Afriki. Anglija se na zasedanju Varnostnega sveta ni pridružila državam, ki so glasovale za gospodarske ukrepe proti Južni Afriki, a je vendar obžalovala politiko južno-afriške vlade proti črncem... (Podobno je ravnala Francija). Na konferenci Britanske skupnosti je nastopilo tudi več predsednikov novih afriških držav, kakor Kengatta (Kenija), dr. Nkrumah (Gana) in Ngerese (Zanzibar). Na zahtevo teh so postavili na dnevni red tudi razmere v Južni Afriki. Kengatta, ki je vodil upor proti Angležem in je tudi trpel v angleških zaporih, je izjavil: V mojem srcu ni hrepenenja po maščevanju, pa tudi zagrenjenosti ni več. Avstrija na dveh stolih? Odločiti se mora za Evropsko gospodarsko skupnost ali za EFTA Nedavni sestanek Evropskega in švedski socialni demokrat zu- združenja za svobodno trgovino EFTA (Velike Britanije, Švedske, Norveške, Danske, Portugalske, Švice in Avstrije) v Edinburghu na Angleškem, je bil zaradi posebne avstrijske trgovinske politike izredno živahen. Kakor znano si Avstrija že del j časa prizadeva, da bi bila sprejeta kot pridružen član v Evropsko gospodarsko skupnost. Za to svo-, o posebno zunanjetrgovinsko politiko, ki ni povsem v skladu načrti EFTA, navaja avstrijska vlada okolnost, da gre 50 odst. avstrijskega izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti. Pariška «L’information» poroča iz Londona, da so se predstavniki ostalih držav na konferenci v Edinburghu postavili na stališče, da je dvojna politika, to je hkrati članstvo v EFTA in Evropski gospodarski skupnosti, nemogoča. Avstrija naj se odloči: ali za Evropsko gospodarsko skupnost ali za EFTA. Na zadevna vprašanja se je avstrijski minister Fritz Bock omejil na odgovor, da trenutno še ne more dati dokončnih pojasnil v tej zadevi. Vsekakor bi umik Avstrije iz EFTA povzročil tej gospodarski skupnosti občutno škodo. Uradno sporočilo o zaključkih sestanka v Edinburghu ugotavlja, da je bila dosežena enotnost pogledov m da so avstrijski razgovori z Evropsko gospoda/ sko skupnostjo samo informativnega značaja. Angleški minister Heath je izjavil, da so Avstrijci izpolnili svojo dolžnost in ostale članice EFTA informirali o pogajanjih z EGS. Glede na to, da gre 50 odst. avstrijskega izvoza v države EGS, je treba pustiti Avstriji določeno svobodo pri pogajanjih v Bruslju. Dopisnik dunajskega lista «Die Presse« pa izraža v svojem poročilu iz Edinburgha presenečenje, da je vladala v kritiki proti dunajski politiki neobičajna enotnost med ostalimi člani EFTA. Nenadoma so se znašli na isti črti angleški konservativec minister za trgovino Heath nanji minister Lange, pa tudi predstavnik Švice Schaffner. To je vsekakor čudno, če pomislimo, kako so se Angleži pogajali z Evropsko gospodarsko skup-nostjo za pristop, dokler ni ta pogajanja prerezal de Gaulle, ne da bi se ozirali na želje ostalih članic EFTA. Značilno je sedanje stališče Velike Britanije glede nadaljnjih stikov EFTA z Evropsko gospo- K temu poročilu bi samo pripomnili, da je morala vsakega obiskovalca tržaškega velesejma presenetiti trditev v omenjenem poročilu, da je bila na sejmu najmočneje zastopana Avstrija (kar s 141 tvrdkami). Ne vemo, kje je poročevalec videl teh 141 tvrdk. V resnici je Avstrija raz- i stavljala samo razne plastične izdelke, že večkrat smo ugotovili dejstvo, da so avstrijske razstave na tržaškem velesejmu LJUBLJANA, julija — Na tem mestu smo že poročali, da so inšpekcijski in drugi organi začeli izvajati obširno akcijo za ureditev razmer na investicijskem področju. Podrobne gospodarske analize so namreč o-pozarjale na to, da je s pretiranimi vlaganji v investicije resno ogrožen normalen gospodarski razvoj in sorazmerja, ki so bila utrjena v gospodarskih načrtih. Prve posledice so se kazale na področju življenjske ravni, ki se kljub velikim gospodarskim uspehom ni dvigala, kot je bilo predvideno, ker so se istočasno z dviganjem dohodkov dvigale tudi cene. PRENAGLJENE INVESTICIJE Delo inšpekcijskih darsko skupnostjo. Heath je de- preskromne v primeru s trgovi- jal, da EFTA ne bo dala nikakih novih pobud za poskus sodelovanja med obema organizacijama. Ta._paj stori EGS in postavi sprejemljive predloge. Minister je zavrnil namig, naj bi Velika Britanija zopet stopila v stik z Evropskim skupnim tržiščem, in sicer po volitvah v jeseni. Minister Heath je dodal, da ni po januarju 1963 (ko je de Gaulle postavil svoj veto) nastopila ni-kakšna spremembra glede stališča EGS nasproti politiki EFTA. Po njegovem mnenju se ne bo položaj 'spremenil niti po angleških parlamentarnih volitvah. Sicer naglaša sporočilo o zaključkih edinburške konference, da so bili navzoči ministri mnenja, da je treba posledice razkola med EFTA in EGS ublažiti do skrajnosti. Prizadevati si je treba, da bi se ne razkol še povečal. Minister Heath je naglasil, da so se ministri tudi sporazumeli, da je treba tesno sodelovati s Kennedyjevo rundo, ki dela na znižanju carinskih tarif. Avstrija na tržaškem velesejmu Obveščevalna agencija «Italia» poroča, da je bilo na zadnjem tržaškem velesejmu zastopanih devet držav s kolektivnimi razstavami, med temi je bila najmočnejša Avstrija (s 141 tvrdkami); sledile so Jugoslavija (73 razstavljavcev), Grčija (46), češkoslovaška (22), Z. Nemčija (18), Poljska (15), Madžarska (10), Kamerun (3) in Brazilija (2). no in tranzitom med Trstom in Avstrijo. Lani je npr. Avstrija razstavljala samo papirnate Izdelke. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je med tujimi državami bila gotovo najmočneje zastopana Jugoslavija. Trgovci odklanjajo Giolittijev načrt V Rimu je pod predsedstvom ministra za proračun Giolittijg državna komisija za gospodar sko načrtovanje proučila prvi del sonutka za petletni gospodarski načrt. Načrt za gospodarski razvoj v letih 1965-69 je sestavil minister Giolitti s sodelovanjem prof. Saracena. Načrt Predvideva med drugim uvedbo državne kontrole tudi nad zasebnimi trgovinskimi obrati; vlada bo nadzorovala kakovost prodajnega blaga (tako z upovabo kakovostnih žigov - marchi di Hvalita in z nadzorstvom reklamnih stroškov). V debato, ki ie sledila delu komisije je posedel tudi predsednik osrednje iveze trgovcev v »Confederazio- Ben Bela je obvladal svoje nasprotnike Po poročilih zahodnega tiska je Ahmed Ben Bela, predsednik Alžirske republike, v glavnem obvladal položaj, ki je nastal po najnovejšem poskusu, da bi njegovi opozicionalci doma in na tujem izvršili oborožen u-por. Centralni komite FLN (Narodne osvobodilne fronte) je, kakor smo že poročali, izključil iz stranke Ben Belove nasprotnike; med največje uspehe Ben Bele pa prištevajo veliki zahodni listi, kakor «New York Times« poraz bivšega polkovnika Mohameda Chaabanija, voditelja uporniških čet, ki so se prvotno nastanile v Biskri, a so se pozneje brez boja umaknile v planine Aures in Džebel A-mour. Chaabanija so zdaj Ben Belove čete ujele. Njegova vojska je štela okoli 4000 mož, ki so bili dobro oboroženi. Ker si brez oboroženih čet, upora pač ni možno zamišljati, bo najnovejši poziv Mohameda Khider-ja, bivšega glavnega tajnika alžirskega politbiroja, iz Pariza na upor proti Ben Beli ostal brez odmeva. Ben Belovi nasprotniki v tujini se zbirajo v Parizu in v Ženevi. Za organizacijo imajo dovolj denarja, ker je Khider odnesel s seboj blagajno Narodno osvobodilne fronte, v kateri je bilo okoli milijardo lir. Opozicija proti Ben Beli, ki je v žavno upravo. Iz Alžirije je odšlo skoraj milijon Francozov, ostalo jih je samo 85.000. Prav iz teh vrst je pod francosko u-zadnjem času poskusila nasto-. pravo prihajalo uradništvo; 90 piti enotno, se deli pravzaprav odstotkov civilnih nameščencev v dve struji. Ena očita Ben Be- je bilo Francozov, 80 odst. trli, da sistematično uvaja socia-1 govcev in raznih strokovnjakov ližem, druga pa, da je Ben Be-lova domovina premalo socialistična. K temu krilu prištevajo predvsem Mohameda Khiderja m Mohameda Boudiafa, ki zahtevata izvajanje »pravega socializma« brez osebne politike, ki ne sme dajati oblasti v roke poedincu. Med Ben Belove nasprotnike sodi zdaj tudi Ferhat Abbas, ki ga je Ben Bela onemogočil s tem, da ne sme zapustiti svojega stanovanja v Alžiru. GOSPODARSKO-SOCIALNE TEŽAVE V začetku julija sta pretekli dve leti, odkar je bila proglašena neodvisnost Alžirije. Dežela se še do danes ni popolnoma umirila, pač pa priznavajo nevtralni krogi veliko spretnost Ben Beli, češ da je obvladal položaj pravzaprav brez prelivanja krvi. Nasprotniki računajo z velikimi gospodarskimi težavami, ki jih ima Ben Bela. Alžirija je sicer prejela pomoč z raznih strani, kakor iz Združenih ameriških držav, Sovjetske zveze in Kitajske, vendar se z njo še ni mogla opomoči. Hudo se čuti pomanjkanje u-radniških moči, ki bi vodile tir- na drugih področjih. V državi vlada velika brezposelnost, posebno po mestih. Okoli dva milijona Alžircev se hrani z živili, ki jih nabavljajo s podporo iz raznih virov. «New York Times« poroča dalje, da je danes v uporabi samo okoli 5000 traktorjev, medtem ko jih je bilo leta 1961 31.000, Pred dobrim tednom se je mudil v Parizu alžirski minister za gospodarstvo Boumaza, da bi od Francozov izposloval finančno pomoč, toda njegovi razgovori s francoskim finančnim ministrom Giscardom d'Estaingom so bili brezuspešni. Dopisnik švicarskega lista «Neue Zuercher Zeitung« poroča iz Rabata o zapletenem položaju v Alžiriji. Pisec pripominja, da Ben Belovi opozicionalci kritizirajo zlasti gospodarske razmere; toda takšna kritika s strani opozicije je v navadi že povsod. Vprašanje je, ali bi imela opozicija spričo sedanjih razmer na gospodarskem področju več uspeha kakor Ben Bela. Vsekakor je prebivalstvo odločno proti oboroženim spopadom. Za mir so tudi tisti sloji v Alžiriji, ki sicer kritizirajo politiko Ben Bele. Sama sila ne zadostuje Ameriški republikanec Gold-water je vsekakor politik čudnih političnih nazorov. Vsekakor je pristaš močne roke tudi v zunanji politiki. Vse kaže, da ne uporablja krepkega izrazoslovja samo iz agitacijskih razlogov, temveč, da je tudi v resnici pristaš takšne politike. Tako npr. je izjavil, da bi morala Amerika prekiniti diplomatske odnose z vsemi komunističnimi državami; na področju severnega Vietnama, ki je v rokah čet Vietkonga (levičarskega gibanja), bi bilo treba vreči atomsko bombo, a Kubo bi bilo treba popolnoma blokirati. Skratka, Goldwater predlaga, naj Amerika za dosego svojih zunanjepolitičnih smotrov uporabi vso svojo vojaško silo. Seveda je v Ameriki tudi republikanskih vrstah mnogo bolj politično modrih ljudi. Liberalno krilo vodi Scranton, ki si z vsemi silami prizadeva, da bi izpodrinil Goldwaterja ter mu preprečil, da bi bil izvoljen za republikanskega kandidata na novembrskih volitvah za predsednika Združenih ameriških držav. Scranton in njegovi prijatelji dobro vedo, da se z vojaško silo ne dajo zadušiti določena politična in idejna gibanja. Kljub vsem naporom Združenih ameriških držav z vojaškega in človeškega vidika da bi zavrle pritisk Vietkonga, se prodiranje teh čet nadaljuje v smeri juga. Vse kaže, da Amerika brez haska zapravlja denar m človeške žrtve ter mora v daljši perspektivi računati s porazom. Američani, piše Francois Hoo-ti na uvodnem mestu pariškega «Le Monde Diplomatique», imajo v svojih rokah silen in drag atomski arzenal: jedrskega orožja toliko, da lahko uničijo človeštvo, številne medcelinske ra-kete, neoporečne podmornice <I!r7VA PO ZVIŠANJU OBRESTNE MERE V ŠVICI. Švicarska zvezna banka je zvišala obrestno mero od 2 na 2,5 odsto, lombard pa od 3 na 3,5. Nekateri gospodarstveniki napovedujejo ponovno zvišanje obrestne mere. Vsekakor ni lahko v Švici nabaviti posojila niti proti štiriodstotnim obrestim, pač pa znašajo te običajno 4,5 do 4,75 odsto. DOLAR V TUJIH VALUTAH V Parizu velja dolar v tujih valutah: šiling avstrijski 25,82 frank belgijski 49,83 funt šterling 2,7914 krona danska 6,9123 frank francoski 4,90 grška drahma 30 nemška marka 3,9730 italijanska lira 625,00 maroški dirham 5,06 krona norveška 7,1543 eskudo portugalski 28,70 španska pezeta 59,87 krona švedska 5,1456 frank švicarski 4,3175 dinar tunizijski 0,420 SOVJETSKO POSOJILO BOLGARIJI Sovjetska zveza je podelila Bolgariji posojilo 165 milijonov rubljev za pospešitev industrializacije. Bolgari bodo ta denar uporabili med drugim za izgradnjo tovarn za orodne stroje in radijski material. Bolgarija je že v začetku tega leta prejela od Sovjetov 300 milijonov rabljev posojila. pv£"**”* »» * NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Severna Amerika: »Novi Vi-nodolski« konec julija; Proga Jadransko morje —-Perzijski zaliv: «Uljanik» v začetku avgusta, »Nikola Tesla« koneč avgusta; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala« 7/10. avgusta; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Ko-strena« konec julija, »Trebi-nje« konec avgusta; proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit« 20. julija. Prihodi v Trst »Uljanik« (Daljni vzhod) konec julija; »Vojvodina« (Perzijski zaliv) konec julija; »Labin« (Ciper, Izrael) konec julija. BLAGOVNI PROMET V BENEŠKEM PRISTANIŠČU. Po začasnih podatkih je dosegel blagovni promet čez beneško luko v juniju 836.491 ton, od tega so 755.790 t. izkrcali in 80.701 t. vkrcali, čez trgovinsko cono je šlo 223.322 t. (dovoz 199 tisoč 967 t., odvoz 23.355 t ), a, čez industrijsko 259.749 t. (dovoz 234.509 t., odvoz 25.285 t.). Surovih rudninskih olj in derivatov raztovorili 321.314 t., a natovorili 32.061 t. za skupno 353.375 ton. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 9. julija odplula iz Fort Harcourta proti Sapeleju, Temi (19. jul.) ir. Abidjanu (22. jul.). Ladja »Dubrovnik« je 12. julija zapustila Kazablanko namenjena proti jadranskim pristaniščem (20. jul.). »Zelengora« je 9. julija odpotovala iz Monrovije proti Takoradiju, Temi in Apa-pi, kamor pripluje 19. julija. »Pohorje« je 13. julija zapustila reško pristanišče namenjena v Benetke in Trst, kjer se je zasidrala včeraj. »Bohinj« je na poti od Sv. Vincenta proti Benetkam, kamor dospe v teh dneh. »Ljubljana« je pristala 10. julija v Buenos Airesu. »Bovec« je 13. julija pristala v Splitu- POLJSKE LADJE ZA ZSSR. V Varšavi so pred nedavnim podpisali rusko-poljski sporazum, po katerem naj bi Poljaki dobavili Rusom v letih 1965 do 1970 175 ladij za 2.750 milijonov zlotov (430 milijard lir). Gre za petrolejske ladje, ladje za prevažanje lesa, premoga, rud in raznega blaga, nadalje metereološke ladje in ladje z napravami za prvo predelavo rib. Skupaj z ladjami bodo Poljaki prodali Rusom tudi vso opremo in pribor za popravljanje ladij. lir (za 3,5%), lani pa se je dvignila za 51,2% in obtičala pri 12,4 milijarde lir. Istočasno se je primanjkljaj italijanske bilance v izmenjavi neželeznih kovin s tujino zvišal od 10.5 milijard lir v letu 1961 na 20,5 milijard lir v letih 1962 in 19S3. Tolikšen primanjkljaj je povzročil predvsem povečan uvoz aluminija v letih 1962 in 1963, svinca leta 1962 in cinka leta 1963. Navajamo nodroben pregled j proizvodnji, uvozu in izvozu glavnih neželeznin kovin Proizvodnja ALUMINIJA v kosih je vrgla lansko leto 91.430 ton, kar pomeni, da je napredovala za 12,5% v primeri s 1962. letom. (81.233 ali 2,5% več kot leta 1961) in za 9,7% nasproti letu 1961. Od januarja do konca februarja letos se je spet povečala za 19%, saj je v teh dveh mesecih dosegla 15.997 ton proti 13.443 ton v istem času preteklega leta Povpraševanje po aluminiju je na domačem trgu močno, tako da se u-voz nenehno krepi, med tem ko se izvoz krči. Proizvodnja SVINCA se je sukala v letih 1962 in 1963 okoli 42.000 ton, kar pomeni, da je bila za 7% manjša kakor leta 1961, ko je vrgla 45.000 ton. Domača poraba narašča. V zadnjih treh letih so uvozili mnogo več te kovine kot v prejšnjih letih, izvozili pa so je zelo malo. Leta 1961 je znašal u-voz 42.000 ton (62,4% več kot leta 1960), leta 1962 79.500 ton (89,1% več kot leta 1961), lansko leto Pa 44.500 ton (44% manij kto leta 1962 in 6% več kot ieta 1961). V letošnjem januarja in februarja je dosegel 10.600 ton ali 28,8% več kakor v istem času lanskega leta. Glede proizvodnje CINKA se kaže jasna težnja navzdol. Prišla je do izraza predvsem lani in pa v prvih dveh mesecih tega leta. Zmanjšala se je namreč od 78.403 ton leta 1961 na 77.667 ton leta 1962 (za 0,9%) in na 73.596 ton leta 1963 (za 5,2 odst.); v januarju in februarju leta 1964 je zdrknila na 10.938 ton, kar pomeni 3,3% manj kot je znašala v prvih dveh mesecih leta 1963 (11.311 ton). Izmenjava s tujino se je predlanskim nekoliko nataknila, toda v preteklem letu je spet napredovala. Med tem ko se je izvoz znižal od 6.000 ton leta 1961 na lanskih 586 ton, je uvoz narasel od 15.173 ton leta 1961 in 2.637 ton leta 1962 na 29.941 ton lani. V januarju in februarju letos je še bolj napredoval: dosegel je kar 21.000 ton ali 199,6 odst. več kakor v istem čisu lanskega leta (2.678 ton). Pismo iz Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) delki in trajnejše dobrine sploh. V tem pogledu zadenemo na vprašanje kmetijske proizvodnje, o čemer je razpravljala te dni Zvezna skupščina in sprejela ustrezno resolucijo za razvoj kmetijstva. O tem pa bo govora posebej, ker je vprašanje kmetijstva vprašanje, o katerem je treba tudi posebej govorni. Minimum osebnih dohodkov predstavlja torej danes gospodarsko akcijo, katere namen je vplivati na razvoj gospodarstva, delitve dohodka, strukture potrošnje v širšem in v ožjem smislu, to je glede investicij in tudi osebne potrošnje, kolikor nista v medsebojnem razmerju. Postavljeni minimum sicer ne pomeni, da velja dvig osebnih dohodkov samo pri spodnji meji, temveč naj bi se osebni dohodki sorazmerno-dvignili tudi sicer. Učinek tega pa bo seveda pozitiven, če bo uspelo ustaliti cene in razmere na tržišču, zlasti na tržišču s kmetijskimi pridelki, kar predstavlja trenutno odprto vprašanje, ki seveda ni nerešljivo. -žj- Sama sila ne zadostuje (Nadaljevanje s 1. strani) nja. Nobena sila, pa naj bo še tako močna, k sreči ne more po svoje delovati na mednarodnih področjih: nobena sila se ne sme brez kazni izpostavljati osami j e-nju. Amerika ima potrebo svojih zaveznikov v Evropi prav tako, kakor ti potrebujejo njo v lastno obrambo. Toda tudi ona mora upoštevati druge države, pa naj gre za Latinsko Ameriko, za »tretji svet« ali za vzhodne države. Ko bi bil res izvoljen Goldvva-ter za predsednika ZDA, mu bodo svetovalci gotovo razložili, da so postavljene meje sili na svetu, ki ni več tisti iz devetnajstega stoletja, in da se mora močnejši kakor tudi najšibkejši u-kloniti zahtevam današnjega časa v mednarodnih odnosih. V marsikaterem pogledu odvisi u-speh zunanje politike bolj od razumevanja globokih teženj današnje dobe kakor od sile, katere popolna uporaba bi povzročila več škode kakor dobička. URARNA IN ZLATARNA MiKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike « r * d t Ut □ UCOLINIJA Gestisce l servizi mercl e passeggeri sulle linee: ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 1 giomi ADRIATICO — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICO — SUD AMERICA partenze ogni 30 giomi ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 1 giomi ADRIATICO - IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giomi ADRIATICO - IN Dl A - PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICO - ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giomi ADRIATICO - GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giomi con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUGO LINIJA » - RIJEKA _________ Trimsiidriiš IMPORT - EX P O R T TRST - Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnumi Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliestere-dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A, - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABID FILZI ŠT. 10 telefon žt- 38*101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED A. 8RAND0LIN Trst Via S. Maurizio, 2 Cevi - plošče - iice iz medenine in bakra SKIMPIATE PLOČEVINA + PLASTIKA Vijaki iz medenine in železa za les in kovino MEDENINO VKLESANI PREDMETI Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST j Petek, 17. julija 1964 GOSPODARSTVO Stran 3 Na političnem obzorju ŽUPAN O TRŽAŠKI OBČINSKI POLITIKI. Na zadnji seji občinskega odbora je župan dr Franzil poročal o občinski poli tiki, ki jo je izvajal sedanji ob činski odbor, sestavljen v začetku februarja. Občina nastopa proti utajevanju davkov, čeprav ni bil zvišan davčni količnik, so dohodki od davkov presegli 1 milijardo lir. Vlada je za kritje primanjkljaja v preteklem letu prispevala 1 milijardo 500 milijonov lir. Kljub temu je ostalo nekritih še 1 milijarda 200 milijonov lir. Ta primanjkljaj je treba vključiti v večletni načrt. Občinska uprava je medtem sprejela nove ljudi v službo, tako 27 zdravstvenih pomočnic za šole, 37 uslužbenk v otroških vrtcih, 12 kopaliških nadzornic v osnovnih šolah in enega šoferja za potujočo zobno ambulanto. Priredili so natečaj za občinske zdravnike in začasne občinske živinske zdravnike. Mehanizirali so anagrafski urad, oddelek za osebne izkaznice in za knjigovodstvo. Kljub finančnim bremenom so razširili organik za spre-" jem novih 100 oseb dodeljenih podjetju za mestno čistočo. U-stanovljeno je bilo enotno tajništvo za stanovanjske prošnje s sodelovanjem prefekture, IACP in OAPGD. Župan je omenil podporo za vodno raziskovanje v Glinščici in vprašanje dobave pitne vode, pa tudi za kmetijstvo in industrijo. Zanimivo bi bilo pojasnilo, koliko Slovencev je med novimi nameščenci. ZAKAJ SO SOCIALISTI ODKLONILI SODELOVANJE. Kakor znano, v novem deželnem odboru Furlani j e-J ulij ske krajine ne sodelujejo socialisti, pač pa je ta sestavljen samo iz pristašev krščanske demokracije in socialnih demokratov. Socialisti so na pogajanjih v Vidmu odklonili sodelovanje ter niso sprejeli besedila sporazuma za sodelovanje v deželnem odboru. Po njihovem mnenju ne ustreza sporazum gospodarskim potrebam. Prav tako se socialisti niso zadovoljili s sporazumom, kolikor zadeva zaščito narodnih manjšin; po njihovem mnenju ni zadovoljujoča zadevna izjava. «GLAS SOCIALISTOV« je naslov biltena, ki ga je izdala Socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP) in ki je bil tiskan v Trstu kot posamična številka. Pod naslovom «PSIUP in Slovenci« «Glas socialistov« kritizira volilni program Skupne slovenske liste in trditev zlasti »Katoliškega glasa«, da je PSIUP izključno le italijanska stranka, za katero katoliški Slovenci ne smejo voliti. Cerkveni politiki očita, da je slabo nagradila Hrvate, Slovake in i Poljake za njihovo pokorščino ter je rajši podpirala Madžare in Nemce. Prav tako ni obsodila Mussolinijeve in Hitlerjeve politike. To so bridko občutili tudi vsi slovenski duhovniki, ki so junaško delili s svojim narodom grenko usodo za časa fašizma. Socialistična stranka proletarske enotnosti, piše «Glas socialistov«, ostaja marksistična, razredna in internacionalistična. Borila se bo za pravice delavskega razreda ter branila pravice Slovencev, kajti v njenem internacio-nalizmu je zapopadena tudi skrb za njihove koristi. Zemlja od Trsta do štivana vedno bolj in bolj polzi iz slovenskih rok, se raz-laščuje in potujčuje, še danes nimamo slovenskega otroškega vrtca v tržaškem mestnem središču, v Sesljanu in drugod, kjer tudi obstajajo zanj pogoji. Za Krščansko demokracijo slovenskega življa ob Nadiži, v Reziji in Kanalski dolini ni več in poslanica papeža Janeza XXIII. «Mir na zemlji« je šla mimo nje. Na drugem mestu očita glasilo PSIUP Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi, da je bilo poročilo njenega predsednika na zadnjem zasedanju glavnega odbora preoptimistično glede položaja Slovencev in politike rimske vlade nasproti njim. Od Mo-rove in Nennijeve vlade, ki bi morala biti sredinsko-levičarska, pa ni bila, niso enotni socialisti pričakovali nič pozitivnega. Zato je bilo toliko bolj umestno, da je resolucija SKGZ podčrtala »zaskrbljenost, ki jo v zadnjem času vzbujajo nekateri ukrepi na škodo slovenske skupnosti v Italiji«. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA VABI SOCIALISTE. Na pokrajinskem zborovanju mladincev KD je pokrajinski tajnik dr. Botteri izrazil mnenje, da bo levi center kos objektivnim težavam, ki nastopajo v današnjem delikatnem političnem položaju. Ob sodelovanju sredin-sko-levičarskih strank bo mogoče na občini in v pokrajini doseči upravo, ki bo socialno odprta in bo izvirala iz zdravega gospodarskega in finančnega ravnotežja ter ustrezala potrebam vsedržavnega razvoja. Krščanska demokracija sprejema na znanje voljo socialnih demokratov in republikancev, da politično sodelujejo, obrača pa se na tržaške socialiste, naj ne zamude priložnosti in znova prispevajo k politiki levega centra. PREPOVEDANA PROSLAVA NA GOSPOSVETSKEM POLJU. Slovenske katoliške organizacije so hotele proslaviti 550-letnico ustoličenja koroških knezov pri znanem spomeniku na Gosposvetskem polju. Oblasti so že podelile zadevno dovoljenje. Da bi preprečili slovensko proslavo so pristaši vsenemške organizacije «Heimatdienst» napovedali zborovanje na istem mestu in ob istem času. Policija si je pomagala iz zadrege s tem, da je prepovedala obe zborovanji. Dejansko se je umaknila pred nemškimi nacionalisti in ponižala Slovence. SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808 Enake plače za moške in ženske Od 1. julija velja enakopravnost med moškim in ženskim osebjem, zaposlenim na področju trgovine, glede prejemkov. Ta je bila ženskemu osebju priznana s sporazumom med Italijansko zvezo za industrijo in turizem in predstavniki sin -dikatov, ki je bil dosežen 18 decembra 1963. Kar se tiče draginjske doklade, je e-nakopravnost med moškimi in ženskami začela veljati že 1. februarja 1964. Na podlagi o-menjenega sporazuma velja nova razpredelnica, ki jo objav -ljamo. Ta velja torej za nameščence obeh spolov (mesečno). OSEBJE Z URADNIŠKIMI NALOGAMI Kategorija A Skupina a 1 Ravnatelj (izvzemši dejav- nost, predvideno v čl. 6 in 34 R.D. 1.7.23. št. 1130) 97.370 Skupina A 2 šef tehnične in upravne službe 96.340 Kategorija B Skupina B1 šef oddelka, nadzornik, računovodja upravnik trgovine ali podružni-nice, odgovorni blagajnik za najmanj tri blagajne 72.020 Skupina B2 Šef oddelka tudi s prodajnimi nalogami in odgovornostjo ali s tremi odvisnimi nameščenci 68.280 Računovodja z umsko dejavnostjo; dopisovalci z umsko dejavnostjo; skladiščnik s tehnično in upravno odgovornostjo ali z najmanj tremi skladiščniki ali uradniki v odvisnosti; patentirani špediter v službi; iz- Delna pocenitev opečnega gradiva - Podražitev delovne sile V italijanskem gradbeništvu se čutijo prvi znaki zastoja. Nekateri gradbeniki si dolgo pomišljajo, preden začnejo s kako pobudo, ker si niso na jasnem o usmeritvi urbanistike, ali ker ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi; dalje zaradi podražitve gradbenega materiala in pa zaradi naraščajočih stroškov za delovno silo. Strokovnjaki naglašajo, da se bo letos še posebno skrčila zasebna dejavnost, ki je ne bo nadoknadila graditev z javnimi sredstvi, po uveljavljenju načrtov za ljudska stanovanja v smislu zakona št. 167 z dne 19. aprila 1962 in načrtov ustanove, ki skrbi za delavska stanovanja, ker smo še daleč od uresničitve teh načrtov. Zanimivo je, da imata danes dve tretjini vseh Italijanov na voljo manj kot eno sobo za vsakega prebivalca, kar pomeni, da živi v Italiji še mnogo ljudi znatno pod naj skromnejšo življenjsko ravnijo v Evropi, že leta 1961 je bilo potrebnih 26 milijonov sob, da smo dosegli pokazatelj 0,8 sobe za vsakega prebivalca, letos pa jih bomo potrebovali vsega kar 43 milijonov, če bomo hoteli pokriti samo zaostalo potrebo po stanovanjskih prostorih. Gradbena industrija postavi na noge vsako leto nekaj čez milijon sob, od tega jih je zelo mnogo grajenih za solastnino (kondominij). Sicer pa so njihove cene previsoke, če jih primerjamo s kupno močjo povprečnega uradnika ali delavca Najvažnejše vprašanje predstavljajo zazidljiva zemljišča. Vrednost teh vpliva v največjih mestih na ceno stanovanja povprečno za 30 odsto, presega pa včasih celo 55 odstotkov. Od 8000 gradbenih podjetij, kolikor jih je v Italiji, predstavljajo 55 odsto manjša podjetja, taka, v katerih je zaposlenih manj kot 10 delavcev; 33 odsto je podjetij z 10 do 50 delavci, 7 odsto s 50 do 100 delavci in le 5 odsto vseh podjetij ima več kot 100 delavcev. Zaradi očividne razkosano-sti strukture gradbenih podjetij v vsej državi, ne more italijansko gradbeništvo biti kos podražitvam delovne sile. Zato si graditelji pomagajo z navijanjem cen stanovanjem. Gradbeni stroški so se zvišali v zadnjem času za 57 odsto, vrednost zazidljivih zemljišč pa kar za 250 odsto. Doslej je bil italijanski trg s stanovanji za povprečnega kupca pravzaprav nedosegljiv. Gradbena dejavnost z javnimi sredstvi ni bila nikdar tako čvrsta, da bi lahko nadoknadila pomanjkanje stanovanj, ampak je bila znatno šibkejša od zasebne dejavnosti (solastninske in luksuzne). CENA GRADIVA ZOPET POPUŠČA V zadnjih mesecih so se že pokazali nekateri ugodni znaki. Sodeč po teh lahko sklepamo, da se položaj v gradbeni stroki polagoma boljša. Vesti, o veliki krizi, ki naj bi zajela gradbeno dejavnost v naj večjih mestih, so malce pretirane in jih moramo sprejemati s pridržkom. Cene gradbenemu materialu so nekoliko popustile. V Trstu so se v poslednjem mesecu znižale za okrog 12 odst., a to velja predvsem za opeko, ki je bila med letošnjo zimo pretirano draga. Bolni opečnjaki običajnega formata so stali v lanskem poletju 13,15 lire, letos pozimi jim je cena poskočila na 21, dočim je zdaj zdrknila na 18,5 do 19 lir, seveda za velike nabave. Cene votlakom (stropnjakom, korcem idr.), niso popustile v enaki meri kakor polni opeki, vendar v podobnem merilu. Cena cementu je bistveno nespremenjena že vrsto let, prav tako tudi železu, ki mu je le od časa do časa malenkostno zanihala. Na drugi strani stalno narašča cena gramozu in soškemu pesku. Kubičen meter gramoza za betonske strukture je stal predlanskim 1.100 lir, lani 1.200, letos pa stane 1.400 lir (kub. meter navadnega gramoza stane 1.200 lir); cena soškemu pesku pa se je povzpela od 1.200 lir za kub. meter 1. 1962 na 1.400 v preteklem letu in na 1.800 letos. Cene rastejo predvsem zaradi naraščajočih prevoznih stroškov in zaradi podražitve delovne sile. PODRAŽITEV DELOVNE SILE Režijske cene za delovno silo so se dvignile lani za 15 odst., a letos za 55 odst. v primerjavi s cenami v letu 1962. Podražila so se tudi obrtniška dela, ki spremljajo gradnjo, namreč inštalaterska, kovaška, mizarska idr., in sicer za 25 do 30 odst. v primeri s predlanskimi. Najbolj pa so se dvignili stroški za zidarje, ker so bili ti v določenem času zelo iskani in so zategadelj lahko zahtevali tudi zelo visoke vsote. Kot smo dejali, se je v zadnjem času položaj nekoliko že zboljšal, to je treba pripisati vladni politiki. Slednja je skrčila podeljevanje posojil, zlasti dolgoročnih, in zmanjšala tudi število investicij v nepremičnine, ki jih skuša zdaj preusmerjati v produktivnost (nakup delnic itd.). Kriza, ki je zajela gradbeno stroko v večjih italijanskih mestih (Rimu, Milanu itdr.), ni pri nas v Trstu enako močno občutena kakor drugod. V našem mestu gradijo mnogo begunskih naselij, ki predstavljajo dobršen del gradbene dejavnosti na Tržaškem, toda naselja postavljajo z javnimi sredstvi. Primerjava med Trstom in naj večjimi gospodarskimi ter letovi-ščarskimi središči ni mogoča že zaradi bistvene razlike v strukturi kupcev. V notranjosti Italije razpolagajo ti z milijardami in se tam opažajo veli ne razlike glede osebnih dohodkov, dočim so pri nas ti razmeroma uravnovešeni in posamezniki se zaradi pomanjkanja večjih finančnih sredstev ne morejo spuščati v kake posebne špekulacije Med tem ko so se cene sazidlivim zemljiščem v drugih mestih močno zvišale zaradi velikega povpraševanja, se niso pri nas dvignile v enaki meri, ker je tu povpraševanje milejše, ljudje pa so pri odštevanju desettisočakov tu sila oprezni. Zato se tudi stanovanja niso v našem mestu podražila zaradi špekulacij, pač pa zgolj zaradi podražitve materiala in delovne sile. Stanovanja so danes sicer draga, vendar so se podražila v mnogo manjši meri kot drugje. Cena za zidljivih zemljišč vpliva na ceno stanovanj pri nas v manjši meri kakor v z večjimi mesti. Značilno je še to, da kupujejo Tržačani stanovanja pretežno za lastno uporabo, ne pa za investicije, dočim so stanovanja milanskim kupcem predvsem sredstvo za investicije. Tržaški gradbeniki menijo, da bo napetost na trgu s stanovanji polagoma popustila, čeprav ni mogoče glede tega navajati toč-nejših predvidevanj. ključno zastopstvo trgovinskega podjetja Drugo osebje neomenjeno v prejšnjem odstavku z umsko dejavnostjo; izložbenih tehnično neodvisen ali s pomočnikom Skupina B 3 Tolmač; tolmač in prevajalec, strojepisec v tujih jezikih izložbenih Drugo osebje s podobno umsko dejavnostjo: upravovodje trgovin z največ tremi prodajalci al: blagajniki; skladiščnik z največ tremi u-službenci šef prodajnega oddelka s tremi uslužbenci-prodajalci; uradniki -nadzorniki prodajnega oddelka 69.880 69.880 69.610 66.880 66.880 66.880 (Konec prihodnjič) IZGUBLJENE DELOVNE URE Osrednji zavod za statistike sporoča, da je bilo v preteklem aprilu zaradi sindikalnih nesporazumov zgubljenih v Italiji vsega 7,011.000 delovnih ur proti 6,405.000 ur v marcu in 4,599.000 ur v lanskem aprilu. Od januarja do konca aprila pa je bilo zgubljenih skupno 38,937.000 delovnih ur (od tega 10,109.000 v tekstilni industriji) proti 30 milijonom 268.000 v prvih štirih mesecih lanskega leta. ITALIJANI ZAHAJAJO . RADI V KINO Ameriški mesečni priročnik «Reader’s Digest« je izvršil zanimivo poizvedovanje o življenjski ravni in običajih v deželah Evropske skupnosti in v Veliki Britaniji. Anketa je pokazala naslednje: Italijani berejo malo kulturnih revij, zahajajo premalo v gledališče, na lastnem domu se zelo poredkoma bavijo s poslušanjem glasbe, še naj manj pa se ukvarjajo z igranjem na glasbila, tako da " so glede vsega tega na zadnjem mestu med državami skupnosti. Pač pa zasedajo Italijani daleč prvo mesto pred ostalimi, kar zadeva uživanje vodke, obiskovanje kinematografskih predstav in pa žensko kajenje, vsaka četrta Italijanka namreč kadi. DVOJNO DRŽAVLJANSTVO V JUGOSLAVIJI. V jeseni bo zvez na skupščina razpravljala c predlogu novega zakona o jugo slovanskem državljanstvu. Zakonski osnutek predvideva nekatere novosti, kakor načelo tolerance dvojnega državljanstva, ugodnejše pogoje za pridobitev državljanstva za jugoslovanske izseljence in drugačne osnove za prenehanje državljanstva. Jugoslovansko državljanstvo se bo lahko pridobilo: z rodom, rojstvom na ozemlju Jugoslavije, s prirejenostjo in po mednarodnih pogodbah. S prirejenostjo pridobi državljanstvo tujec, ki prosi zanj in izpolni razne pogoje. Za jugoslovanske izseljence naj bi bil pogoj samo ta, da bodo lojalni državljani SFRJ; sprejeli bodo lahko jugoslovansko državljanstvo, čeprav ne žive na ozemlju Jugoslavije. MED SOVJETSKIMI PILOTI TUDI ŽENSKE Predstavnik sovjetske letalske družbe »Aeroflot« je naznanil, da je med sovjetskimi piloti tudi precej žensk. Ena od teh ima poveljstvo čez letalo TU-104, tri pa so poveljniki na letalih IL-18. Kakor znano, so v Sovjetski zvezi letalske tarife enake železniškim, v kratkem pa jih name ra vaj o celo še znižati. Martin Kačur v italijanščini IVAN CANKAR: »BIOGRAFIA Dl UN IDEALISTA«. V zbirki »Biblioteca universale Rizzoli«, Milan. Pod tem naslovom je založnik Rizzoli izdal prevod znanega Cankarjevega dela »Martin Kačur — življenjepis idealista«, ki ga je prevedel v italijanščino prof. Ciril Kutin. Delo je bilo natisnjeno v knjigi žepnega formata. Tisk je čeden. Knjiga stane samo 200 lir. Strokovno kritiko priobčimo v eni izmed prihodnjih številk. ALOJZ GRADNIK V ANGLEŠČINI. Založnik John Calder je založil zbirko pesmi Alojza Gradnika pod naslovom »Poems«. Zbirko je uredil Janko Lavrin, znani slavist, ki živi v Londonu. Knjigo so tiskali v tiskarni »Celjskega tiska« v Celju. Mascherini v Devinskem gradu Na vrtu Devinskega gradu so 20. junija odprli osebno razstavo tržaškega kiparja Marcella Mascherini j a. Razstavo je organizirala Avtonomna ustanova za turizem na devinsko-nabre-žinski obali s sodelovanjem tržaške Avtonomne turistične u stanove ter pod pokroviteljstvom Pokrajinske ustanove za turizem v Trstu. Kiparja Ma-scherinija poznajo tudi po širnem svetu, kjer je že pogosto razstavljal na mednarodnih razstavah in žel precejšnje uspehe. V Devinu je prikazal 42 del, ki so okusno razporejene po vsem parku. Razen tega je raz- PRI TRŽAŠKEM DOPISNIŠTVU »DELA«, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je nastopila sprememba. Dosedanji dopisnik Tone Poljšak je odšel v Ljubljano na novo mesto, in sicer za pomočnika tajnika kulturno-pro-svetnega zbora Ljudske skupščine. Na njegovo mesto je prišel Drago Košmerlj, dosedanji sodelavec Radia Ljubljana. ZRELOSTNI IZPITI ZAKLJUČENI. V preteklih dneh so se na slovenskih srednjih šolah zaključili zrelostni izpiti. Kaže, da so dijaki prihajali pred izpitno komisijo razmeroma dobro pripravljeni. Žal še nimamo podrobnih podatkov o izidu na realni in klasični gimnaziji ter na trgovski akademiji. Na učiteljišču je opravilo izpit 13 kandidatov (ena kandidatinja se ni predstavila komisiji), od tega so štirje izdelali, devet pa jih ima popravne izpite. ŠE VEDNO STAVKA V TISKARNAH. Fo vsej Italiji, tako tudi v Trstu, se te dni nadaljuje stavkovno gibanje stavcev v tiskarnah dnevnikov. Ti zahtevajo obnovitev kolektivne delovne pogodbe pod boljšimi pogoji. Stavci stavkajo načrtno zdaj v tem zdaj v drugem mestu, da bi tako izvršili pritisk na založnike listov. Zadnje dni so se pogajanja zopet razbila. POLDNEVNA ZAPORA TRGOVIN. Od prihodnjega ponedeljka dalje bo začel veljati za naše trgovce tako imenovani »kratki teden«, kar pomeni, da bo vsak trgovec enkrat v tednu izvedel poldnevno zaporo. Ob ponedeljkih dopoldne bodo zaprte trgovine z opremo, manufakturami in drobnim blagom ter veleblagovnice, a ob sredah popoldne trgovine z jestvinami in drogerije. GENERAL ODHAJA. Divizijski general A. Guadagni, ki je od septembra 1962 načeloval vojaškemu presidiju na Tržaškem, je stopil v pokoj. Guadagni se je rodil 16. maja 1904 v Trstu, kjer je bil nekaj časa uslužben kot poročnik. Njegovo mesto bo prevzel divizijski general G. Bar-beris iz Turina. ŽIVILA SPET DRAŽJA. V preteklem juniju so se cene nekaterim živilom zopet povišale, in sicer v prvi vrsti svežim jajcem, zmrznjenemu mesu, rekti-ficiranemu olju, rižu in gorivu. Na drugi strani pa so cene popustile ribam in nekaterim po-vrtninam. GVINEJSKA FOLKLORA PRI NAS. Prihodnji torek in v sredo bo nastopila na Gradu sv. Justa gvinejska folklorna skupina z bogatim sporedom ljudskih pesmi in plesov. Skupina je že dve leti na turneji po svetu. NOVA VELEBLAGOVNICA. Na Trgu stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) so že končali s podiranjem vrste poslopij. Na njihovem mestu nameravajo zgraditi podružnico veleblagov- nice »La Rinascente«, ki ima sedež v Milanu. Okoliški trgovci so zaradi tega zelo razburjeni, saj bi jim omenjeni obrat prav gotovo odščipnil znaten del zaslužka, in zahtevajo od oblasti, naj preprečijo izgradnjo velebla govnice. TERAN IN PRŠUT. Jutri, 18 t.m. in v nedeljo bo v Velikem Repnu II. Praznik terana in pršuta. Na njem bo razstavilo svoja vina 16 vinogradnikov. Sodelovali bodo domači pevski zbor, zbor Prosek-Kontovel, dve godbi na pihala iz Trsta in tržaški pevski zbor «Montasio». Na sporedu bo tudi srečelov. POLETNE NOČI. Dne 21. maja se je začel v našem mestu lov na nočne razgrajače. Patrulja policajev in mestnih stražnikov nenehoma kroži po ulicah, da bi zasledila kalivce nočnega miru. Doslej je naložila že 66 glob motoristom, ki so vozili z odprto izpušno cevjo, in 172 glob vsem motoriziranim ponoč njakom, ki so brez potrebe pritiskali na hupe. (Hupanje je v mestu prepovedano). 1\A SE SOŽALJE PROF. DR. SAMEC UMRL V Ljubljani je pred dnevi umrl prof. dr. Maks Samec. Bil je redni profesor na ljubljanskem vseučilišču že od prvega začetka njegovega obstoja, redni član Slovenske akademije znano, sti in umetnosti, upravnik ljubljanskega zavoda za kemijo »Boris Kidrič«, dopisni član Jugoslovanske akademije znanost) jn umetnosti, član Leopoldinske1 akademije prirodoslovja v mestecu Halle v Nemčiji, častni član avstrijskega društva kemi kov in med drugim tudi predsednik jugoslovanske sekcije pri Mednarodnem središču za radio-biologijo. Za svoje obsežno delovanje na znanstvenem področju je pokojni bil deležen mnogih priznanj in odlikovanj doma in v tujini. PRI NAS SO UMRLI: v Trstu 63-letni Karel Čok iz Lonjerja in 53-letni Ivan Bole; v Gorici 72-letni Emil Mulič in 65-letna Pavla Brajnik vd. Pavlin. stavljenih v posebni izložbici 5 bronastih kipcev, dočim je na zidovih razobešenih 10 panojev, ki prikazujejo Mascherinijeva dela na mednarodnih razstavah in v muzejih (v San Franciscu. New Yorku, Budimpešti, Sidne-yu, Antwerpenu, Oslu, Otterlu, Sao Paulo, Barceloni, Madridu, Šivilji, Duisburgu, nadalje v Rimu, Turinu in Veroni). Ma-echerini je sodeloval že od leta 1931 dalje na rimskih kvadri e-nalah, do leta 1956 na beneški bienali, imel je zasebne razstave v tujini .tako tudi v Ljubljani. Prejel je številne nagrade in laskava priznanja mednarodne in domače kritike. Roberto Salvini pravi o njem, da je dosegel popolno dozorelost po intenzivni izkušnji z arhaizmom in mitom ter se otresel vsake navlake, ki ga je doslej ločila od narave. V dinamični, skoraj elastični strnjenosti njegovih del se zrcalita njegova notranja gorečnost in živčnost njegovih občutljivih in gibkih prstov V njegovih kipih se opaža znatna stiliziranost idej v skopih in odločnih potezah, s katerimi predstavlja ženske akte, bojevnike, mučence v Auschwitzu, v mladenki poosebljeno zemljo, noiL-, pomlad, starodavne mite, sv. Frančiška, osnutek za spomenik partizanki in tako naprej. V zadnjem času si je začel Mascherini pomagati z drobci kraških skal, ki jih vnaša na ogrodje. S tem mu menda laže uspe izraziti svojo dialektično vizijo na svet; to je razvidno iz velike mase, ki predstavlja nesrečo rudarja: truplo rudarja leži stisnjeno med dve pravcati skali. Priznati moramo, da doseže Mascherini tako določen učinek. Razstava ostane odprta do konca julija. ŠE NEKAJ O SEMINARJU NA BLEDU Seminarja na Bledu (od 14. do 25. septembra) se bo udeležilo 13 profesorjev tržaških slovenskih srednjih šol in 12 učiteljev. Povabljeni so bili predvsem profesorji slovenščine. Z Bleda bodo priredili štiri potovanja po Sloveniji. Gostovanje ljubljanske opere v Moskvi NAPAD NA JUGOSLOVANSKO VELEPOSLANIŠTVO. V noči med 11. in 12. julijem so neznanci podtaknili gorivo v stavbo jugoslovanskega veleposlaništva v Stockholmu. Ogenj je hudo poškodoval vhod. SVOJEVRSTNA DVOJEZIČNOST V DEŽELNEM SVETU. Na zadnji seji deželnega sveta Furlanije — Julijske krajine sta dr. Škrk (za Slovensko skupnost) in dr. šiškovič (za Komunistično partijo) začela svoje govore v slovenščini. Predsednik ju je prekinil, češ naj govorita italijanski, ker je ta jezik razumljiv vsem svetovalcem, lahko pa predložita predsedniku vse morebitne predloge v slovenskem jeziku. Naš študent na Koroškem x. V slovenskem koroškem tedniku cem bral, da bo prihodnjo nedeljo v Podravljah slavje ob desetletnici ustanovitve tamkajšnje kmetijske šole. Govoril sem s Hansom in ga pripravil do tega, da sva jo takoj po kosilu mahnila z avtom proti Podravljam. Ogledala sva si najprej vas in nato krenila proti dvorišču, kjer je bila prireditev. Hansu se je v začetku zdelo čudno, ko je slišal pogovore skoraj izključno v slovenščini. Mislil je namreč, da bo to navaden ples in mu slovenska prireditev ni prišla niti na misel. To prvo njegovo razočaranje sem skušal premagati s pijačo. Nato sem mu še obljubil, da mu predstavim ob plesu lepo Slovenko. Ko je videl med natakaricami precej vitkih deklet, se je potolažil in končno je postal tildi on po nekaj kupicah Židane volje. SLOVENSKA KMETIJSKA ŠOLA V PODRAVLJAH Korošci imajo v Podravljah svojo slovensko kmetijsko šolo, ki je pa država noče priznati. Zato jo morajo sami vzdrževati in je to privatna šola, ki pa jo mladeniči in mladenke s kmetov zelo radi obiskujejo. Tam se v svojem jeziku strokovno u-sposobiio za moderno kmetovanje. Priložnostnemu govoru in kulturnemu sporedu je sledila prosta zabava ob zvokih »Vese- lih planšarjev«. V DOMAČI SLOVENSKI DRUŽBI Pomešal sem se med mladino in jo malo opazoval. Govorili so v koroškem narečju, a o-paziti je bilo, da si prizadevajo, da bi govorili čimbolje slovenski. V neki skupini pa sem opazil, da govorijo fantje in dekleta v lepi slovenščini. Eno izmed deklet sem vprašal za ples. Prijazno mi je prikimala in zgubila sva se v gneči veselih plesalcev. Povedala mi je, da je sicer doma iz neke bližnje vasi, da pa študira na slovenski gimnaziji v Celovcu. Tedaj sem razumel, zakaj so v tisti skupini govorili tako lepo slovenski. Bili so namreč vsi dijaki in dijakinje slovenske gimnazije. Po plesu se približava omenjeni skupini in moja prijazna plesalka me je že hitela predstavljati kolegom in kolegicam kot prijatelja Slovenca iz Trsta. Tako sem spet imel priliko, da sem se sprostil v domači slovenski družbi, ki sem je bil zelo vesel. Pogovarjal sem se s slovenskimi študenti in videl sem, da imajo iste probleme kot mi na Tržaškem. Glede visokošolskega študija jih skrbijo stroški za vzdrževanje med akademskim letom na Dunaju ali v Gradcu. Nekateri bi rajši študirali v Ljubljani, a se bolijo potem sitnosti za priznanje jugoslovanskih diplom v Av- striji. Njihove težave so večje od naših predvsem zato, ker nimajo v Celovcu niti nemške univerze, medtem ko imamo v Trstu vsaj nekatere fakultete italijanske univerze. HANS SE JE DOBRO POČUTIL MED SLOVENSKIMI DEKLETI Ko smo se tako pogovarjali s koroškimi študenti in se je že mračilo, sem se spomnil na Hansa. Odšel sem ga iskat. Našel sem ga pri neki stojnici, kjer je pokušaval domače vino, ter ga odpeljal v družbo slovenskih študentov. Tam mu predstavim nekaj deklet in kmalu nato, sem ga že videl, kako se je vrtel z lepo študentko na plesišču. Za take reči ie očitno narodnost postranskega pomena. Tako smo se vsi zabavali in pozno v noč sva se s Hansom vračala proti Beljaku. Zanimalo me je, kako se je počutil v slovenski družbi. Dejal mi je, da je bil prijetno presenečen. Sprva je mislil, da bo zanj pokvarjena nedelja, ker ne zna slovenščine, nemščine pa ni skoraj nihče govoril. Ko sem ga pa jaz predstavil slovenskim dekletom, je bilo zadrege konec, saj znajo, tako je rekel, ta vitka in mikavna slovenska dekleta zelo dobro nemško. Končno je nastopil tudi zame dan slovesa od Beljaka. Po me- secu dela. pa tudi zabave in razvedrila po sončni Koroški sem se vračal proti Trstu, kjer me je čakal resen študij na oktobrske izpite. Po koroških gorah je proti koncu avgusta že naletaval prvi sneg, a v kinodvoranah so že vrteli reklamne filme o koroških smučiščih. Vlak je že zavozil v predor in kmalu smo bili na Jesenicah. NA VINSKEM SEJMU V Ljubljani sem zvedel, da je prav v teh dneh na sporedu vinski sejem. Sklenil sem se u-deležiti te svojevrstne prireditve. Mahnil sem jo najprej proti študentovskemu naselju, kjer bi morali že biti prijatelji iz Trsta, ki študirajo v Ljubljani. Našel sem jih pri resnem študiju, ker so bili izpiti že pred vrati. Vendar smo to srečanje proslavili s skupnim obiskom vinskega sejma, kjer smo se kar dobro imeli. Prve dni septembra sem že potrkal na domača vrata. Ko sem se oktobra pedal v daljno italijansko mesto na izpite, sem pripovedoval italijanskim kolegom o svojih doživetjih v Avstriji. Vsi so se čudili, kako sem si upal v Avstrijo v tistih kritičnih dneh, ko je bilo ozračje precej napeto zaradi Južne Tirolske. Eden izmed kolegov me je vprašal: «Ti niso dali cianura v kavo in tritola pod posteljo?« Odgovoril sem mu. da ljudi, ki jim je pri srcu mir med narodi in ki v pogovorih težijo za pomirjenjem, povsod radi sprejmejo. KONEC S. S. vi predstavi je uprizorila Gotovčevo »Ero s onoga svijeta«, sledila je opera Rimskega Korsa-kova »Zlati petelin«; dvakrat je bila na sporedu opera »Ekvinokcij« Mariana Kozine in končno »Dvoboj« I. Stravinskega. Poročevalec beograjske »Politike« P. Vukovič je na prvi predstavi dobil vtis, da se pevci nišo mogli v začetku povsem zbrati, ker je bila dvorana v primeru z ljubljanskim opernim gledališčem mnogo večja; pri naslednjih predstavah pa so se povsem znašli in tako navdušili poslušalce, da so jim ti večkrat ploskali pri odprtem odru. Posebno so se izkazali Vladko Korošec. Nada Vidmar ter dirigent Bogo Leskovic. Ljubljansko opero so sprejeli v Moskvi z velikim zanimanjem. Za predstave je bila v Moskvi široka propaganda, direktor opere Žebre’ je imel tiskovno konferenco in »Izvestja« so objavila dolgi članek o uspehih ljubljanske opere. Iz Moskve se je ljubljanska Opera (230 članov ansambla) odpeljala v Kijev, kjer bo nastopila v glavnem z istim programom kakor v Moskvi. Poletne kulture prireditve Letos so se v Ljubljani v Križankah začele poletne kulturne prireditve 24. junija, a zaključile se bodo 14. septembra. Najprej je bil na dnevnem redu III. baletni bienale. Od 17. julija sledijo druge prireditve, in sicer: 7. julija Attila Jozsef - Budimpešta, folklorni ansambel. 18. julija: Sebastian kvartet -Luksemburg - operni koncert. 20. julija: koncert v počastitev dneva vstaje slovenskega ljudstva. Zbor, orkester in solisti Doma J. L.A. Beograd, solistka Regina Semdzijanka iz Varšave, klavir. Na sporedu: L. M. Škerjanc, Chopin in R. Bruci. 23. julija: Monstre koncert pihalnih orkestrov L. M. iz Zagreba, Ljubljane ter J.L.A. Ljubljana. 29. julija: državni folklorni ansambel lužiških Srbov. Demokra. tična republika Nemčija. Cena vstopnicam 200 do 800 dinarjev. Informacije: prireditvena poslovalnica Festival, Ljubljana, Trg francoske revolucije 2. Nabavo vstopnic preskrbujejo tudi »Kompas«, Ljubljana, Titova 12,; »Izletnik« Ljubljana, Trdinova 3 in Turistično transportni biro Ljubljana, Titova 32. Pretekli teden je v Moskvi gostovala ljubljanska opera s svojimi pevci in orkestrom. Na pr- Ilci Hlf«'l/c in e planine l GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER I 8 8r Sb Sl' -S, HOTEL «KRIM» BltD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! Moderno urejen hotel z vsen konfortom — Restavracij« in kavarna — Ples vsak ve čer razen ob ponedeljkih -Prvovrstna domača in med narodna kuhinja — Odlič na domača in štajerska vin« Obiščite CASINO VIHA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA Hotel «SL0N» LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija ... - narodne specialitete - ------; Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v voeekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! ilHišiHISiHii »KONVENT« je odprt skozi celo leto. TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami je precej slab, ker je povpraševanje zelo slabo. To velja za letošnjo pšenico, koruzo, moko pa tudi za riž. Kupčije z vinom so nekoliko oživele in to posebno pri finejših vrstah belega vina. Na trgu z oljčnim oljem vlada popolno nezanimanje za vse vrste tega olja. Kupčije z maslom, ki so bile prejšnji teden precej slabe, so v začetku tega tedna oživele in tudi cene težijo navzgor. Isto velja za sir. Trg z govejo živino, bodisi za klavno kot živino za rejo je sicer krepak, toda cene so ostale nizke. Slabo se prodajajo neodstavlje-na teleta in debeli prašiči za zakol. Povpraševanje po živinski krmi je živahno, posebno sestavljena krma za govejo živino se dobro prodaja. Pri sadju in zelenjavi so kupčije čvrste in tudi cene se držijo dobro. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 120 do 250, fige 100-170, hruške 40-70, bele breskve 100-130, lubenice 30-70, češplje 80-360, pomaranče 170-250, grozdje 140-200, limone 80-130; suh česen 120-250, pesa 20-60, rdeča 32-70, korenje 40-80, zelje 30-80, kumarce 30-78, čebula 80-100, dišeča zelišča 275-400, svež fižol 100-150, sveže gobe 1500-1800, cikorcija 50-100, solata 70-100, endivija 70-150, melanzane 70 150, nov krompir 32-45, zelena paprika 80-150, rumena paprika 200-700, paradižniki 20-40, peteršilj 50-100, bučice 20-60 lir za kg. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot, za takojšnjo izročitev in plačilo, prometni davek ni vštet. Fina domača pšenica 6700-6800, dobra merkantile 4300-4430, merkanti-le 6150-6300, fina domača trda pšenica 8500-8600, merkantile 8300-8400, Manitoba 9500-9900, uvožena koruza Plata 4550-4625; neoluščeni riž Arborio 7800-9000, Vialone 10-11.100, Carnaroli 8900 do 9300, Verdelli 8650-8950, R.B. 9100-10.400, Rizzotto 9600-10.600, Maratelli 97-10.600, Ardizzone 8500-8950; oluščen riž Arborio 16.400-17.000, Vialone 20-23.000, Carnaroli 18-100-19.200, Vercelli 18.900-19.200, R.B. 17.600-17.900, Rizzotto 9400-10.400, Maratelli 18.500-18.850; domač ječmen 4350-4500, uvožčn ječmen 4550 do 4700, uvožen oves 4750-4850, uvoženo proso 4300-4450; pšenična moka tipa «00» 10-11.300, tipa «0» 9300-9400, koruzna moka 4950-5150 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja živina za zakol: voli I. 360-400, II. 280-300, krave I. 320-350, II. 220-260, junci I. 390-430, II. 340-360, biki I. 390-440, II. 330-380, teleta 60-70 kg težka 600-650, 70-90 kg 640-650, čez 90 kg težka 670-690; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 670-770, 70-100 kg 650-720, junice 95-100.00 lir glava, krave mlekarice 180-280.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 25 do 50 kg težki 380, 40-60 kg težki 350, 60-80 kg 340, debeli prašiči 125-145 kg težki 310, 145-160 kg 305, 160-180 kg 300, čez 180 kg 295 lir za kg. KRMA MANTOVA. Zelena trava 250-300 lir stot, slama v balah 850-950, sestavljena krma za krave mlekarice 5700-6000, krma za prašiče ali svinje 6000-6300, krmne pogače iz koruze 3900-5000, krmne pogače iz pese 5000 do 5200, koncentrirana krma za govejo živino 6300-6600 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 380-390, zaklane kokoši I. 500-550, žive domače kokoši 750-760, zaklane uvožene kokoši 500-550, žive u-vožene kokoši 380-450, uvožene zmrznjene pure 500-650, zaklani uvoženi purani 450-650, žive domače gosi 550, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 650-750, brez kože 750-850 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 300-420 lir kos, račice 900-1400, purančki 1200-1400 lir kos. Sveža domača jajca I. 22-26, II. 21-24 lir za jajce. MLEČNI IZDELKI MILAN. Lombardsko maslo 80-890 lir za kg, emilijsko 850-860, uvoženo maslo 870-880, sir grana 670-690, sbrinz 680-740, Emmenthal 740-770, provolone 640-660, gorgonzola 390-400, itali-co 510-540, taleggio 420-440, cre-scenza 420-440 lir za kg. GRADIVO PIACENZA. Štiriprekatni vo-tlaki 14.500, dvoprekatni votla-ki 14.000, dvojna opeka tipa UNI 25.000, strešniki marsejskega tipa 35.000 lir za 1000 komadov, pesek 550, prod 800, mivka 930 lir za kub. meter. OLJE MILAN. Oljčno olje extra 750-770 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,5 odsto oljčne kisline 725-745, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 670-680, olje z največ 4 odsto kisline 665-675, rati- ficirano oljčno olje 570-580 lir za kg, semensko jedilno olje I. 350-355, olje iz zemeljskih lešnikov 365-375 lir za kg. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Pernambuco 18/19 1360 lir za kg, Santos Fan-cy 1480, IBC/B 1260, Viktorija 5 18/19 1330, Ekvador extra sup. 1380, Haiti naravna XXX 1410, Kostarika 1500, Gimma 1390, Moka Hodeidak 1410, Malezija AP/I 1280, Malezija AP/special 1310, Sumatra Robusta EK/1 1235, EK/special 1185, Slonokoščena obala 1260 lir za kg. POPER TRST. črni Sarawak special 235-245 šilingov za cvrt. cif, beli Sarawak 310-317 šil., Tellicherry Garbled 315 šil., Tellicherry ex-tra bold 320-325, črni Lampong 230, brazilski črni poper 235, beli 317-320 šilingov za cwt cif. VINO BOLOGNA. Navadno belo namizno vino 590-620 lir za stop/ stot, črno 520 do 640, finejše belo vino 700-730, rdeče modensko vino 700-730, Lambrusco in rdeča filtrirana vina 1200-1600, mošt 570-590 za stop/stot. Ver-mouth iz Piemonta 300-330 lir steklenica, maršala 290-310 lir steklenica. restm. KMEČKE ZVEZE MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 30.6.64 139 % 7.7.64 141 V* 14.7.64 140% Koruza (stot. dol. za 56 funtov . • 123 V. 122% 120% NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 37,50 38,— 41,50 Cin (stot. dol. za funt) .... 155,— 158,75 160,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13,- 13,— 13,- Cink (stot. dol za funt) .... 14,75 14,75 14,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,- 24,— 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 79,- 79,— 79,- Antimon (stot. dol. za funt) . . 44,— 44,- t4,— Lito železo (stot. dol. za funt) . 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 271,— 271,— 271,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35,25 35,20 34,80 Volna (stot. dol. za funt) . . . 166,— 165,— 167,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 47 Va 47% 47 Va Kakao (stot. dol. za funt) . . , 23% 23% 23% Sladkor (stot. dol. za funt) . . 4,97 4,93 4,76 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . e • 296,— 307,— 306% Cin (funt šter. za d. tono) . . . „ 1230,- 1260,— 140,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 136,— 141,- 98% Svinec (funt šter. za d. tono) . 91 Va 95,— 20'/u 20,- Kavčuk (penijev za funt) . . . 20 Vu 2944,— SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 2840,— 2872,— 2912,— Na svetovnih borzah se položaj v poslih s surovinami v preteklem tednu ni bistveno spremenil. Tečaji so napredovali bakru, kakavu in pšenici, dočim so nekoliko popustili cinku, bombažu, juti, kavi, sladkorju in koruzi. Cena je ostala nespremenjena aluminiju, litemu železu in živemu srebru. KOVINE Tečaji neželeznim kovinam, ki so se junija lani v glavnem znižali, so se v prvi polovici tega leta učvrstili. Od januarja sem je najbolj napredoval cink (za 47 odsto), slede mu baker «.31 VALUTE V MILANU 7.7.64 14.7.64 Amer dolar 624,95 624,80 Kana . dolar 575,— 574,— Nem marka 157,13 157,11 Francoski fr. 127,41 127,41 švicarski fr. 144,75 144,50 Avstrijski šil. 24,18 24,17 Avstral. funt 1382,— 1381,10 1744,50 Funt št. pap 1745,25 Funt št. zlat 6250,— 6250,— Napoleon 5950,— 5950,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 80-82 debeli 71-72 BANKOVCI V CURIHU 14. julija 1964 ZDA 11 dolar 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6870 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b fr.) 8,55 Švedska (100 kr ) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 118,30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,30 Egipt (1 es funti 5,40 Jugoslavija (100 dm) 0.55 Avstralija (1 a v funt) 9,50 odst.), svinec (21 odst.) in cin (19 odst.). V minulem tednu je na londonski kovinski borzi spet poskočila cena bakru. V Združenih ameriških državah so se zelo razširile stavke, isto velja za čilske rudnike. Poraba te kovine se je povečala v Veliki Britaniji za 16 odsto v prvih petih mesecih letos in je dosegla 322.990 ton. Tečaj činu je napredoval v Singapuru. V Veliki Britaniji se poraba cina krči (1763 ton v maju, 1940 ton v aprilu in 2153 tdn v lanskem maju). Tudi cena svincu je narasla na newyorškem trgu. Letos bodo v Kanadi proizvedli manj svinca, kakor je bilo predvideno. Britanska poraba se je povečala za 8 odsto med januarjem in majem 1964. Tečaj cinku je v Londonu popustil, četudi se je domača poraba te kovine povečala od januarja do konca maja letos za 14 odsto. VLAKNA Cena volni se je v New Yorku rahlo dvignila, in sicer pod vplivom ugodnih vesti glede položaja na avstralskih trgih. Na londonskih dražbah se je prodaja volne povečala za 2,5 do 5 odsto. Cena bombažu se v New Yorku ni bistveno spremenila kljub vesti, da so letos nasajene površine manjše kakor lani (14,754.000 nkrov proti 14 milijonov 848.0C0 akrov lam). ŽIVILA Tečaj sladkorju je pričel popuščati. To se opaža zlasti na rewyorškem trgu, ma' j pa na londonskem. Cena kavi se ni mnogo spremenila v New Vor-ku. Izvršni odbor Mednarodne organizacije za kavo sporoča, da bodo njegovi člani na ponedeljkovem sestanku razpravlja ii o potreban rržišča in določili izvozne količine za sezono 1964-1965. PROST OKUP OLIVNEGA OLJA «Uradni list« z dne 8. t. m. je priobčil ministrski odlok, s katerim je bil povečan kontingent olivnega olja pridelka 1963-64 za prost odkup z državnim prispevkom. Nov kontingent znaša 566.000 stotov (prejšnji 550.000 st.), državni prispevek pa 1 milijardo 415 milijonov lir (prej 1 milijardo 375 mil.). 44 MILIJARD ZA ŽELEZNICE Na sestanku upravnega sveta državnih železnic, ki je bil v Rimu pod predsedstvom ministra za prevoze in civilno letalstvo so nakazali 44 milijard lir za potenciranje in modernizacijo italijanskega železniškega omrežja. Med drugim bodo nekaj čez 38 milijard uporabili za nakup 573 vagonov «UXX-X», 20 poštnih vagonov in 15 odkritih tovornih vagonov za industrijske prevoze; s potrošnjo 143 milijonov pa bodo zgradili blizu 20 stanovanj železničarjem. Nova bolezen na paradižnikih? Neka naša naročnica, ki se ba-vi tudi z vrtnarstvom nam piše: Letos se je na paradižnikih v naših krajih pojavila posebna bolezen. Listje na nekaterih paradižnikih se povesi ter začne sušiti. Kmalu tudi odpade, tako, da ostane na rastlini samo še sad. Zdi se, da se bolezen prenaša; kajti kmalu zbolijo še drugi paradižniki. Zato nekateri svetujejo, naj obolele rastline takoj odstranimo. Poskusila sem pobijati bolezen s pogostim škropljejem z modro galico, vendar brez pravega uspeha. Škropite pravočasno! Iz nekaterih krajev poročajo, da je letos še posebno nevarna peronospora. Kakor naši vinogradniki dobro vedo, je edino sredstvo proti njej škropljenje z modro galico ali nekaterimi novimi škropivi, ki pa jih je treba pravilno uporabljati. Navadno je treba z njimi škropiti del j časa kakor z modro galico. Velika kmečka stavka Stavke kmečkih delavcev, ki jo je nedavno organizirala sindikalna zveza CGIL (pristašev socialistov in komunistov) v Italiji se je udeležilo okoli 2,5 milijona kmečkih delavcev. Stavkali so dva dni. Od posestnikov zahtevajo, da priznajo tudi kmečkim delavcem iste pogoje, ki so jih deležni industrijski delavci. Določi naj se minimalna plača v znesku 2000 lir na dan za 7-urno delo. Pri nagrajevanju ne sme biti nikakšne razlike med moškim in ženskim delavcem. Stavkajočim se je drugi dan pridružilo še 300.000 spolovinarjev. Malo pšenice v Jugoslaviji Zvezni tajnik (minister) za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič je v skupščini povedal, da so v začetku letos pričakovali boljši žitni pridelek pšenice, kakor je bil v resnici. Lani so pridelali 4,140.000 ton pšenice, medtem ko bo letošnji za 10 do 15 odsto manjši od lanskega. Gibal se bo na povprečni ravni v zadnjih štirih letih. Kakovost pšenice je precej slaba, če bo vreme ugodno, bo pridelek drugih kmetijskih kultur dober. Tako naj bi nadomestili zgubo, ki je nastala zaradi slabega pridelka pšenice. 0 letošnjem kmetijskem pridelku Po podatkih Italijanskega statističnega zavoda naj bi vrgel letos pridelek zgodnjega krompirja v Italiji 2,721.000 stotov (na 23.930 hektarih nasajene površine), kar bi pomenilo 10,4 odst. manj kakor v lanskem letu. Jabolk naj bi pridelali 22,950.000 stotov ali 1,8 odst. manj in hrušk 10,000.000 stotov ali 4,6 odst. več. Ljudsko zdravje v nevarnosti? Lupine pomaranč in limon vsrkavajo strupene snovi II. SAMO ENA POMARANČA ZDRAVA No, pa poglejmo, kaj so dognale razne analize. Laboratorij za higieno v Bruslju je izsledil navzočnost Dyfenila in Or-tofenilfenola na vseh vzorcih pomaranč in limonov, ki so jih prejeli v pregled z izjemo ene same pomaranče! Iste snovi so našli v sokovih, ki so jih pridobivali s stiskanjem omejenih sadežev. Tudi v Interkomunalnem inštitutu za kemijo in bakteriologijo so ugotovili navzočnost Dyfenila in Ortofenilfenola na raznih vzorcih pomaranč in limonov. Prof. Kuffarth, ravnatelj tega zavoda pravi: »V nekaterih primerih se je jasno pokazalo, da so omenjene kemikalije le zmerno uporabljali ali da jih sploh niso uporabljali; v mnogih drugih primerih pa je uporaba bila preveč široko grudna. V enem odmerku limonov, ki smo jih analizirali, je količina Dyfenila presegala mejo, ki jo dovoljuje Evropska gospodarska skupnost, uradno pa ne vem, ali je prekršila našo zakonodajo, ker o tem ni v Belgiji nobenih predpisov. Vzorce sadja za analizo so prostovoljno pošiljala razna trgovska podjetja. Daleč smo od tega, da bi mislili, da bi pri tem pošiljanju igrali kako vlogo skriti nameni ali predsodki, vendar bi bilo dobro, da bi se vzorci pobirali «na slepo« iz vseh naših pokrajin. «ČESAR KMET NE POZNA, KMET NE JE« Kaj naj zaključimo iz vsega tega? Najboljši zaključek bi bil tisti, ki nam ga že delj časa narekujejo naki bralci v svojih pismih. Oni zahtevajo, da se Ugodna konjunktura za italijansko pohištvo Proizvodnja pohištvene industrije y Italiji kaže nenehno naraščanje in z njo vštric gre tudi izvoz na vse glavne svetovne trge. Posebno lani m v začetku tega leta so delale tovarne pohištva s polno paro, torej znatno bolj kakor v zadnjih letih. Dočim je leta 1961 proizvodnja pohištva in sploh lesene opreme narasla za 4%, a leta 1962 za 2,2% v primeri s orejšnjim letom, je lani napredovala za 6,3% in v prvem letošnjem tro mesečju kar za 12,1%. Zanimivo je, da je norast proizvodnje šel predlanskim proti koncu leta navzdol, v tem ko je v preteklem letu nepretrgoma rastel. USPEHI BOLJŠE ORGANIZACIJE Ugoden razvoj v tej stroki je treba brez dvoma pripisati izboljšani delovni organizaciji in pa izpopolnitvi strojne opreme ter tovarniških postopkov. Pospešen predelovalni ciklus je potisnil ob stran obrtno dejavnost. tako da je zdaj ta stroka malone že v celoti industrializirana. Indeks proizvodnje (na osno-ci 1953 = 100) se je sukal leta 1959 okoli 127, leta 1961 okoli 143,2, leta 1962 okoli 146,4 in lani okoli 155,6. V prvem tromesečju 1962. leta ie znašal 146,4, v istem času 1963. leta 146,7 a leta 1964 164,5. PREBITEK V ZUNANJI TRGOVINI Tudi izmenjava pohištva s tujino se vsako leto veča. Lani je bila količina uvoženega in izvoženega pohištva štirikrat večja kakor leta 1958. V zadnjih treh letih se je dvignila od 85.000 stotov leta 1961 na 98.000 stotov leto kasneje in 117.000 stotov lani: v prvem tromesečju lani ie znašala 26.000, letos pa že 32.000 stotov. Leta 1958 je Italija uvozila in izvozila pohištvo v vrednosti 4 milijard lir, leta 1961 za 8,3 milijard lir. leta 1962 za 9.7 in leta 1963 za 11.8 milijard lir, v nrvih štirih mesecih tekočega leta pa za 3,1 milijard lir proti 2,8 milijard lir v istem času lani. Trgovinska bilanca za ta sektor je aktivna in se od leta do leta boljša navzlic rastoči konkurenci v tujini in povečanemu uvozu v pnsledniih letih. Med tem ko ie leta 1961 znašala 6 milijard lir. se je leta 1962 povečala na 6,8 in lani na 7,1 milijarde lir. UVOZ POHIŠTVA SE DVIGA Lani in v začetku letošnjega leta se je znato povečal uvoz, ki se je dvignil od 14.315 stotov v letu 1961 na 17.528 stotov leta 1962 in na 28.364 stotov leta 1963, dočim je znašal v prvem tromesečju lani 5.397, a letos 9.229 stotov. Izvoz je v zadnjih letih občutno naraščal vse do konca lanskega leta toda v začetku tekočega leta je popustil. Leta 1961 so izvozili 70.877 stotrv nohi-štva, leta 1962 že 80.099 in leta 1 1963 88.886 stotov, od januarja do konca marca 1964 pa samo 22.908 stotov ali 3,1% manj kot v istem času preteklega leta, ko je izvoz dosegel 23.642 stotov. Na drugi strani se je vrednost izvoženega pohištva povečala od 7.164 milijonov lir :eta 1961 na 8.224 milijonov lir leta 1962 in na 9.485 milijonov 'ir leta 1963. V prvem tromesečju minulega leta je znašala 2.383 milijonov, letos pa 2.421 milijonov lir. OD KOD UVAŽA ITALIJA POHIŠTVO Največ pohištva nabavlja Italija v Zah. Nemčiji. Lansko leto smo uvozili 12.895 stotov nemškega pohištva, kar je predstavljalo 45,5% vsega uvoza. Na dalje zalagajo italijanski trg s pohištvom med drugimi še Vel. Britanija (lani 2.722 stotov ali 9.8% uvoza), Belgija (2.553 stotov, 9%), Francija (1.697 stotov, 6%) in Danska (1 687 stotov 8, 5,9%). V državah Evropske gospodarske skupnosti je Italija lansko leto nabavila vsega 17.998 stotov ali 63,5% uvoza v skupni vrednosti 1.275 milijonov lir, kar pomei 7.000 stotov več kakor leta 1962, ko je pohištvo iz držav EGS zajelo 63,8% celotnega uvoza. Uvoz tv stotih) Izvoz (v stotih) Država 1962 1963 Francija 619 1.697 Belgija-Luks. 1.066 2.553 Nizozemska 313 853 Nemčija 8.992 32.895 EGS SKUP. 10.990 17.998 Vel. Britan. 1.080 2.772 Norveška 163 81 Švedska 1.123 1.030 Danska 1.741 1.687 Španija 441 1.309 Hong Kong 450 707 Ostale 1.537 2.730 CELOT. UV. 17.528 28.364 KAM GRE POHIŠTVO IZ ITALIJE? Skoraj po vsem svetu, a najvažnejše odjemalke julijanske pohištvene industrije so države Evropske gospodarske skupnosti, med temi v prvi vrsti Francija. Evropska skupnost je sprejela lani 31.051 stotov ali 34,9 odst. izvoženega italijanskega pohištva, leta 1962 pa 21.558 stotov. Francozi sami so uvozili 22.102 stota (24,9% italijanskega izvoza). Združene ameriške države, ki so bile še do predlanskega leta na prvem mestu glede uvoza italijanskega pohištva, sc zdaj zdrknile na drugo mesto: lani; so namreč kupile na italijanskem trgu 19.256 stotov (21.7%). Slede iim med drugimi Švica s 13.029 stotov (14.7 odst,), Libija s 7.890 stotov (8 9 od=t.). Nemčija s 5.966 stotov (6.7%) m Vel. Britanija s 3.355 stotov (3,8%). Izvoz v evrovske države ie dosegel lani 51.310 stotov (57.7% vsega izvoza) in se ie v orimeri s predlans^m novmel za 11 921 stotov ali 30,3% Izvoz na d Tuge celine na «e ie skrčil za 7.7 odst., s»i ie znaša' 37 576 stotov (K9 3%1 nroti 40 710 stotom leta 19R2 Dočim se ie v minil- lom lotu oovečol izvoz v Afriko in Oceaniio. se le zma-nišal izvoz v Ameriko, Azijo in drugam. Država 1962 1963 Francija 12.141 22.102 Belgija-Luks. 1.929 1.621 Nizozemska 1.249 1.362 Nemčija 6.239 5.966 EGS SKUP. 21.558 31.051 Vel. Britan. 2.552 3.355 Norveška 180 180 švedska 954 1.183 Danska 532 467 Švica 11.578 13.029 Avstrija 1.151 1.403 Malta 884 632 EVR. SKUP. 39.389 51.310 AFRIKA 6.915 9.062 ZDA 24.189 19.256 amer. sk. 25.392 21.144 OSTALE 8.403 7.370 CEL. IZV. 80.099 88.886 (Po podatkih iz biltena «Informazioni sulla con-giuntura> — Banco di Si-cilia). vpeljejo točnejša pravila in da bi bila javnost bolje obveščena o tem, kaj se skriva v hranilih. Pustimo, naj laboratoriji ugotavljajo o »smrtnih« dozah pri živalih, toda pri človeku je pa zadeva drugačna. On uživa sadje skozi vse življenje, in kdo ve, ali počasno kopičenje maj-hih količin, ki bi vsaka po sebi ne bila škodljiva, ne povzroči sčasoma, če že ne smrtne bolezni, pa vsaj hude zdravstvene motnje? Nekateri pravijo: Stvar za-, hteva predolga in predraga proučevanja. Torej moramo pustiti zaradi malo denarja vse v nemar? Toda kaj porečemo čez nekaj let, če bi prišli do žalostne ugotovitve, da se je zaradi vedno večje uporabe insekticidov splošno zdravstveno stanje poslabšalo? Drugi priporočajo naj se držimo starega pregovora: »česar kmet ne pozna, tega kmet ne jč.» Zgrešeno bi bilo eno in drugo zadržanje. Uporaba insekticidov (sredstev za pobijanje mrčesa) v poljedelstvu postaja nujnejše iz dneva v dan, ker od nje odvisno znatno povečanje kmečkih pridelkov. To je nujno, če pomislimo, da dober del človeštva še trpi lakoto. Napredka. kot rečeno, ne smemo zavirati. POTROŠNIKU JE TREBA ODPRETI OČI Najmanj, kar trenutno lahko zahtevamo je to, da se potrošniku jasno pove, kaj vsebujejo ali ne določena hranila. Potem naj na svojo odgovornost sam izbira. Če gre za kuhinjske preparate, naj bodo na zavoju jasno označene vse primesi, iz katerih je preparat sestavljen; če gre za sadje, naj potrošnik ve, če je bilo ali ne pripravljeno s to ali ono kemikalijo. Potrošnik naj prosto izbira med morebitnim rizikom, ko uživa »obdelamo sadje, in varnejšo potjo, ko s povečanimi stroški, zahteva le presno sadje. ŽVEPLANO SUHO SADJE Nekateri bralci časopisa se pritožujejo, da je vse suho sadje, ki ga kupujejo »žveplano«. Dr. Kuffrath ni tega mnenja, vendar priznava, da je v razprodaji vedno več takega sadja, kj je bilo »obdelano« proti gnitju z žveplovim anhidridom. Po predpisih se takšno sadje ne sme prodajati, če ne nosi oznake »žveplano«. Tudi količina žvepla je točno določena: 500 m gr žveplovega anhidrida na kilo Na trgu pa je po mnenju Kuffratha še mnogo suhega sadja, ki se prav dobro ohranjuje. čeprav ni bilo »obdelano« z žveplom. To pa zato, ker je bilo zares dobro izsušeno. Seveda dobaviteljem se boli izplača prodajati »ževplano« sadje, ker je postopek hitrejši in ker prodajajo kot »suho« tudi vlago, ki sadju nikoli ni bila odvzeta. Za marmelade, ki se izdelujejo iz suhega sadja, zakon dopušča večjo količino anhidrida (do 2 gr na kilo), to pa zato, ker se pri kuhanju snov delno spremeni in toliko raztopi, da praktično izgine. »GOSPODABSTVO” Izhaja tedensko • Uredništvo m uprava: Trst, Ulica Geppa s tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo)) št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarie letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst. Ul Montecchi 6 AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava adriaimpex S. p. A. TRS T, Via delta Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 2845, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo MORILI M A RA LOMNO TRST . TRIESTE, ulica XX X Oti obrv vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740 lUaune Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički • posteljice permaHfix Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 IMPEXPORT liVUZ • IZVOZ ZASIUPSJVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2U l et 50010 lelegr-: lmnexnort - Trieste U V A <■ A : VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BKNI MATERIAL MESU IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu JnizMjUAGfia IČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. It I J E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za Izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 m 035 23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. Konfekcijska trgovina * FIMAR TRST Corso Italia 1 Tebi. 29-043 Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske tn otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive In narejene kot «po naročilun. OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI TRANSTRl£STE., TRST-TRIESTE, Via Donota 3 - TeL 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.