GLAS NARODA
List slovenskih delavcev Y Ameriki,
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000
TELEFON: OHelsea 3—1242	Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under	Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 22. — Stev. 22.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 27, 1937 — SREDA, 27.	JANUARJA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV.
"NAJHUJŠE SE LE PRIDE'-PRAVIJO VREMEN0SL0VC1
VEČ KOT MILIJON AKROV
OZEMJA JE POPLAVLJENIH -ŠKODA GRE V STOTINE MILIJONOV
Nad šeststo tisoč ljudi je brez strehe. — Milj on a-krov zemlje pod vodo. — V raznih mestih je proglašeno vojno stanje. — Zvezna armada mobilizirana kakor v vojnem času. — Vojaki imajo povelje ustreliti vsakega plenilca. — Prva letala so pristala.
Sloan je odklonil vabilo Miss Perkins
PREBIVALSTVO NAGLO ZAPUŠČA GLAVNO MESTO
Zadnje bombardira nje je navdalo prebivalstvo s strahom. — Vlada obljublja Marok a n c e m svobodno državo.
MADRID, Španska, 26. jan. — Hudo bombardiranje zadnjih dveh dni danes zaradi dežja ni bilo ponovljeno. Bombardiranje pa je imelo za posledico, da se je civilno prebivalstvo pričelo naglo seliti iz«3 Madrida. Odkar se jc pričela državljanska vojna v juliju, je odšlo iz Madrida na vzhodno obrežje Španske okoli 400.000 i j udi.
Vlada ima z izpraznjevanjem glavnega mesta velike težave, ker se ljudje ne morejo ločiti od svojih domov. Vsakemu se
Do včerajšnjega dne je zahtevala povodenj 97 človeških žrtev. Včeraj je bilo vsled povodnji 605 tisoč oseb brez strehe. Do včeraj je znašala povzročena škoda tristo milijonov dolarjev.
Voj nočasne odredbe so bile izdane v ozemlju med mestom Cincinnati in Cairo, 111.
Iz mesta Memphis poročajo, da je reka Mississippi že zdaj skoro višja kot je bila leta 1927, da ne-nehoma narašča in da bo njena višina presegla vse dosedanje rekorde.
Več kot milijon akrov zemlje je pod vodo. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bo reka Ohio zagnala preobilico svoje vode v strugo Mississippija.
Polkovnik Reybold, okrajni načelnik ameriških armadnih inžinirjev je rekel: —
— Imeli bomo najstrašnejšo povodenj, kar jih
pomni naša zgodovina. Delavci, pripravite se na naj- težko lo*iu °d d°nl,a' kam-V • vi,	se mogoče ne bo nikdar vrnil,
napornejse naloge!
Governerji prizadetih držav naj bi proglasili vojno pravo ter naj bi z vojaštvom spravili na varno 3000,000 oseb iz ogroženega ozemlja, ki obsega dva in pol milijona akrov.
V	mestu Cincinnati manjka pitne vode. Ljudje bi preplačali sodo in druge nealkoholne pijače. Kolikor je še nedistilirane vode na razpolago, je namenjena za bolnike v bolnišnicah.
V	vzhodnem delu države Arkansas, kjer se in-žinirji boje, da bo počil glavni nasip pri Melwoodu, je proglašeno obsedno stanje.
V	Louisville in po nekaterih drugih mestih skrbi za red vojaštvo. Predsednik Roosevelt ima zvezno armado mobilizirano kakor v vojnem času. — Njegovo geslo je; da je treba poplavijencem pomagati in vbodoče poskrbeti, da se bodo vršile slične katastrofe.
V	Cairo, 111., skušajo prostovoljci z žaklji peska ojačiti šestdeset čevljev visok nasip. Reka Ohio, ki se pri onem mestu steka v Mississippi, je sicer včeraj padla za dve desetinki čevlja; vremenoslovci so pa mnenja, da bo kmalu narasla od 58 čevljev na 61 čevljev.
Mesto Louisville, Ky., ki je bilo več dni odrezano od ostalega sveta, je doživelo danes razveseljiv dogodek: letalcem se je posrečilo pristati na Bowman letališču. S seboj so pripeljali precejšnje množine zdravil, živil i>: drugih najnujnejših potrebščin.
Držav, milica gradi pontonski most preko Bear-grass Creek, ki je v normalnem času ponižen potoček, zdaj se je pa izpremenil v bobneč hudournik. Za gradnjo tega zasilnega mostu se poslužujejo mi-ličarji slovitih sodov iz kentuckyskih distilerij. — Vsak tak sod stane dvajset dolarjev.
toda noben narod ni tako navezan na svoj dom kot španski.
Špankam nevarnost ne pomeni dovolj, da bi bežale, da si rešijo življenje. Bolj učinkuje, j.ko jim oblasti zagroze, da jim bodo odvzele nakaznice za hrano. Vlada pa se tudi poslužuje zvijače in jim obljubujc, da bodo iz kraja, kjer se bodo naselile, svojim sorodnikom v Madrid mogle pošiljati hrano.
Vsle<3 dežja so okoli Madrida ponehale vse večje vojaške o-pcracije, bilo pa je nekaj manjših krajevnih spopadov. Taka republikanski vojaki utrjujejo svoje postojanke v Vseučili-škem mestu, pri Cerro de los Angeles pa se pripravljajo, da napadejo fašiste, ki so utrjeni v nekaterih poslopjih vrhu hriba, in jih preženejo.
MADRID. Španska, 26. jan.
Nad fašističnimi postojankami okoli Madrida so letali vladni aeroplani in so spuščali na tla razglase, ki Marokan-eem obljubljajo samostojno vlado, kadar bo vlada zmagala.
General Jose Miaja v svojem razglasu poživlja Marokance, da prestopijo na vladno stran in bodo zato dobili samostojno državo v Maroku.
'4 Borimo se za svojo in vašo svobodo, zato se mirno vrnite v Maroko, kjer boste vladali sami sebi, ne da bi vas za-sužnjevalo tuje vojaštvo in ni ti špansko/' pravi general Mlaja v svojem razglasu.
ŽENEVA, Švia, 26. jan. — Španski vnanji minister Julio Alvarez del Vajo je obvestit Anglijo in Francijo, da ima zanesljivo obvestilo, da je bil na-
NESREČA Z AVTOBUSOM
Bus je s 30 potniki padel v kanal. — 17 ljudi je utonilo. — Voznik in sprevodnik sta se rešila.
MIAMI, Fla., 26. januarja. — Xek bus s 30 potniki je skočil s Tamiami ceste v Ever-j glades kanal in je utonilo 17 potnikov.
Veliki bus se je preobrnil ipse zvalil v 12 čevljev globoki kanal, ki teče vsporedno s ce-slo, ki na južni točki polotoka spaja zvezo med vzhodniih in zapadnim obrežjem Floride.
Poleg 13 potnikov, ki so se rešili, sta se rešila tudi voznik :>usa in črni sprevodnik. Potniki večinoma niso imeli časa, da bi poskakali s svojih sedežev. predno je bil bus napolnjen z vodo. Iz vode mali sama konec strehe.
Bill Hammond, 23 let stari voznik busa, ki se nahaja v bolnišnici, je mnenja, da je nesrečo povzročilo pokvarjeno krmilo, ali pa je počil obroč na prvem kolesu. "Vozil sem z zmerno naglico," je rekel Hammond," ko se je nekaj dogodilo. Ali se je zlomilo krmilo, ai: pa se je snelo prednje kolo. Kakih 30 do 40 korakov sem še mogel zadržati bus na cesti, nato pa je skočil na stran ir. naenkrat >mo bili v kanalu.'"
Glede hitrosti, s katero jc vozil bus, so mnenja različna. Nekateri potniki so mnenja, da je vozil 70 milj na uro, drugi pa 40 do 50 milj.
VELIKE VSOTE ZA POMOČ BREZPOSELNIM
Za podporo in delo je določenih 790 miljonov dolarjev. — Odbor za dovolitve odobruje ta predlog.
SLUČAJNO UBIL TOVARIŠA
HINSDALE, N. H., 24. jan. — Pomožni šerif Tucker je re kel danes da je pojasnjen slučaj 75-letnega Walterja Cur tisa, ki je 2. januarja izgubil iz j kta 1020 <voje koče v Bear Mountains. .Njegovega sostanovalca Rutli-erforda Hayesa so aretirali, in .nožak je priznal, da je pri zabijanju žeblja ponesreči udaril Curtisa po glavi.
— Bil je na mestu mrtev, — je izpovedal Hayes. — Prestrašil sem se, da bodo mene dolži li umora. Razrezal sem truplo, ga polil s tremi galonami pe
troleja in ga sežgal v kuhinjski peči. Dva dni je trajalo, predno sem zabrisal za seboj vse sledove.
WASHINGTON, D. C., 26. lanuarja. — Odbor za dovoli-'tve je poslanski zbornici priporočil, da odobri proračun za £889,717,318. Od te vsote bo do .'»0. junija izdanih za podporo brezposelnim in za delo 790 milijonov dolarjev. To je vsota, katero je predsednik Roosevelt v svoji poslanici na kongres zahteval. Poleg tega bo za Civilian Conservation Corps izdanih $95,000,000. za banke po deželi $6,000,000 in $2,045,000 za gašenje gozdnih požarov. , Odbor za dovolitve je tudi objavil pismo, v katerem se predsednik Roosevelt pritožuje, da podjetniki ne delajo dovolj složno z vlado, da bi bilo več delavcev zaposlenih. Podaljšanje delovnih ur ravno nasprotuje vladnemu prizadevanju, da zaposli kar največ delavcev. Produkci ja bo sicer povečana, toda delavcev ne bo več zaposlenih.
Odbor za dovolitve je tudi objavil zapisnik svoje zadnje seje in iz njega je razvidno, da je načelnik WPA H. L. Hop kins sporočil, da bo še vedno 5.000,000 ljudi brez dela, kadar bo dosežena zaposlilna stopinja leta 1929. Hopkins je re kel. da bo vsled bodočih depresij število brezposelnih zopet narastlo, kajti depresije so pod sedanjim gospodarskim sistemom neizogibne. Kot pravi Hopkins, je bilo 1.800,000 delavcev brez dela. Da bo to število tudi sedaj doseženo, se mora pro-dunkcija od lanskega leta povišati za 45 odstotkov, kajti za posliti je treba tudi druge milijone ljudi, ki so od leta 1929 postali zmožni za delo.
V februarju je bilo pri WPA zaposlenih 2.200,000 delavcev, do 30. junija pa mora biti to število znižano za 600,000 in Hopkins upa, da bodo toliko delavcev prevzele privatne industrije.
DOKLER STAVKARJI NE ZAPUSTE TOVARN, SE AVTNA DRUŽBA NE BO Ž NJIMI POGAJALA
DETROIT, Mich., 26. januarja. — Predsednik General Motors Corporation, Alfred P. Sloan, je s pismom naznanil delavski tajnici Miss Perkins, do mu ni mogoče sprejeti njenega povabila na konferenco, ki se bo vršila v njenem uradu jutri popoldne, ker stavkarji v Flintu še vedno nočejo izprazniti dveh tovarn.
Sloan pravi v svojem pismu, da so na konferenci v sredo prejšnjega tedna razpravljali o tem, da morajo stavkarji zapustiti "nepostavno zasedene" tovarne, predno je avtomob'1-
ne odobrujejo in žele delat:. Kot trdi General Motors, je med stavkarji velika večina takih, ki hočejo delati .Ako je ta trditev resnična, se prav inhko vname bitka v obeh to-
ska družba pri volji pogajati varnah Fislier Body družbe, ko
Državni miličarji so dobili povelje, naj vsakega meTl .obi*ka «omškega zračne-,	.	i i • i .	, .i. . , . . ga ministra generala Hermana
Brezpogojno ustrele, ki bi ga zalotili pri plenjenju.

Nekaj plenilcev je bilo baje že ustreljenih.
Vremenoslovci so mnenja, da bo voda začela še- { le po osmih do desetih dneh padati.
Sedanja povodenj bo najhujša, kar jih pomni bsU clovck v Ameriki. N
Goeringa v Rimu, da se z Mussolini jem dogovori, da Italija in Nemčija v prihodnjih tednih za pomladansko ofenzivo pošljete generalu Francu 80 tisoč vojakov.
Mussolini se je temu predlogu protivil, češ, da je to ste-
TOČA V DRŽAVI NEW YORK
SYRACUSE, N. Y.. 24. jan. — Srednji del newyorske države je obiskala sinoči toča. Na cestah je bil promet močno ovi-lan, brzojavna in telefonska zveza na več krajih prekinjena.
Najbolj sta prizadeta okraj Onondaga in Madison.
ZASTOPSTVO PRI KRALJEVEM KRONANJU
WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — Angleška vlada je r.aprosila predsednika Roose-velta, da imenuje zastopstvo pri kronanju angleškega kra-• •Jja Jurija VI. 12. maja. Predsednik Roosevelt je kot načel-
vilo previsoko. Nato sta se oba sporazumela za 40,000 vojakov. Zato skušate Italija in Nemčija vprašanje glede prostovoljcev zavlačevati toliko časa, da
~ik tega zastopstva imenoval
bivšega poslanika v Nemčiji | tedaj zgodi, da bi piketi
se za poravnavo stavke. Sloan tudi dolži unijo avtomobilskih delavcev, da ni držala pogojev premirja, ki je bilo v navzočnosti gov. Murphvja sklenjeno 15. januarja v Lansingu. Teda j se je unija obvezala, da pokliče svoje delavce iz tovarn, toda tega ni storila vsled česar je avtomobilska družba odklonila vsaka pogajanja.
Predsednik unije avtomobilskih delavev Homer Martin se je odpeljal v Washington, kjer bo imel z Johnom Ij. Lewisont konferenco, na kateri bo sestavljen odgovor na povabiio delavske tajnice.
FLINT, Mich., 26. januarja. — Chevrolet oddelek General Motors družbe, ki je bil zaradi stavke zaprt od 30. decembra, je zop etpoklical na delo 12,000 delavcev, da v sredo zopet pri-čno delati. V raznih mestih je bilo poklicanih okoli 40,000 delavcev.
V mestu j«' pripravljenih 2300 vojakov pod poveljstvom polkovnika Joseph Lewisa, da takoj nastopijo, ako bi prišlo do kakih spopadov med -tav-karji in stavokazi. Kakorhitro bo prišlo do kakih nemirov, ima polkovnik Lewis pravico razglasiti obsedno stanje.
Po vojaških postavah ima Lewis v takem slučaju pravico s svojim vojaštvom obkoliti tovarne, vsakemu civilistu prepovedati vstop v tovarno, za-braniti stavkarjem prinašati prinašati hrano in vstaviti kurjavo v tovarni. S tem bi bili stavkarji izstradani in bi bili prisiljeni zapustiti tovarne.
Stavkarji so se že ponudili, da zapuste tovarne, ako jih hoče vojaštvo nato zasesti in družbi ne dovoli, da prične v tovarnah delati, dokler stavka ri poravnana. Ta ponudba pa je bila zavrnjena.
Okoli Chevrolet tovarn stavkarji niso postavili piketov. Toda, ko bodo delavci šli na delo, bodo hodili mimo piketov pri Fisher Body, ki se nahaja preko ulice. Prav lahko se
delav-
i)i se stavkarji, ki s stavko ui>;> zadovoljni, ne zmenili več za u-nijo in bi se odločili, da gredo na delo. Nasprotovali bi jim seveda oni stavkarji, ki stavko odobrujejo in se natančno drže vseh ukrepov svoje unije.
Četudi unijski voditelji trdijo, da ima unija v Chevrolet tovarnah večino delavev n^. ^ voj i strani, vendar nepristranski opazovalci o tem dvomijo. Vsa znamenja kažejo, da skoro \>i stavkarji žele pričeti z de-iom in bo to tudi storili, ako bi jim ne bilo treba iti na delo mimo piketov, ki bi jih zasramo vali
Jamesa W. Gerarda. generala Johna J. Pershinga in upokojenega admirala Hugh Rodma-na. Kot njihov tajnik jim bo še dodeljen nek uradnik državne-
pride ta armada na Špansko, ga departmenta.
ce napadali ali pa jih na kak način žalili, vsled česar bi moglo priti do kakega spopada.
Pri_tej stavki pa je bilo tudi mogoče opaziti, da je na stavki mnogo delavcev, ki stavke
RADEK PRIZNAL SVOJO KRIVDO
Zarotniki so hoteli razde jati železnice. — V Rusiji so hoteli uvesti zmeren kapitalizem.
MOSKVA, Rusija. 25. jan. -— Bivši urednik "Izvestij" K. Radek je priznal, da je bil v zvezi z zaroto, ki je imela namen razdejali ruske železuice v slučaju, da bi bila Rusija zapletena v vojno z Japonsko ali Nemčijo.
V štiriurnem zaslišanju jo Radek povedal, da je bil izde-'aji natančen načrt za sabotažo na železnicah in v industrijah, da bi bila Rusija premagana, sovjetska vlada strmoglavi jena in bi bil vpeljan zmeren kapitalizem v sovjetski uniji.
Radek je priznal, da bi Nemčija dobila bogato Ukrajino, Japonska pa obmorske province v Sibiriji za pomoč pri str-moglavljenju komunistične vlade. Takoj pa je dodal, da bi prišla nova revolucija, v kateri bi Rusija zopet dobila odstopljene pokrajine.
"Do svoje aretacije sem sto-lil vse, kar je bilo v moji moči, da strmoglavim vlado,'1 je rekel Radek. "Stalin pa je bil preveč utrjen in narod me ne bi podpiral pri tem, da bi bil odstavljen. Trocki je rekel, da bi mogli samo s porazom v vojni priti do vlade. Zato smo se od« ločili, da z vsemi svojimi močmi pomagamo Nemčiji in Japonski, da pridemo do tega cilja.'*
99 Q LjL 'S "SARVDA"
New York, Wednesday, January 27, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.'A.
"Glas Naroda"
(A Corporation)	*
Owned and Published by 4LOVKMC PUBLISHING COMPANY
Preoldent_______L Benedlk, Tmi
PIcm at
of the corporation mud of
of abort officers: New lack Cttr. N. X.
O L A 8 NARODA" (Voice of the People)
■very Day Except Sunday« and Holidaji
■ celo leto velja sa Ameriko la
Kanado ..................... KLOO
3 pol leta ••••|3j00 i Četrt lata .................. $1.80
Za New York m odo leto......97.00
Za pol leta	$3.60
Za Inozemstvo sa črto leto......17.90
Za pol leto....................$3.60
Subscription Yearly «8.00
Dopisi bres podpisa ln osebnosti ae ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli eottijatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov, prosimo, da ie tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dsn lzvsemil nedelj in praznikov
"GLAS NARODA**. 216 W. ISth Street. New ¥«i N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
NAJBOLJ RAZVESELJIVA NOVICA
Izza, t-usa, ko so se po silnih žrtvah iu trpljenju združili SSrbi, Hrvatje in Slovenci v enotno državo, niso slišali naši ljudje za ves jugoslovanski narod tako razveseljive novice kot je bila v pričel k u tega tedna objavljena svetu: — Jugoslavijti in Bolgarska sta sklenili prijateljsko pogodbo.
Vsi razsodni .Jugoslovani so že od nekdaj simpatizirali z Bolgari, in tudi Bolgari, ki niso bili zastrupljeni s sovini* mom, so bili .)ugoslovanoni naklonjeni.
Saj je bilo vendar očitno, da so tudi Bolgari bistveni del jugoslovanskega niaroda, tla smo si ž njimi po jeziku in po krvi sorodni.
Razdvajale so nas samo intrige sebičnih diplomatov in politične spletke, ki so jih kovali najprej v Berlinu in na Dunaja, pozneje v Beogradu in Sofiji, naposled pa v Rimu iu ženevi.
Vsled političnih spletk je tekla v drugi balkanski vojni bratska kri. Srbi so klali Bolgare, Bolgari Srbe.
Dunajski in berlinski interesi so zahtevali, da se v svetovni vojni ni pridružila Bolgarska zaveznikom, pač je pa » Turčijo vred stopila na stran Nemčije in Avstrije
Po vojni je začel intrigirati Mussolini.
Italija je morala imeti na Balkanu proti Jugoslaviji močno zaveznico. Slabotna Albanija ji ni zadostovala. Bolj po Mussolinijevi volji nego po svojem srcu se je poročila hči italijanskega kralja z bolgarskim kraljem.
Vse intrige pa niso dosti zalegle.
Jugoslovanski in bolgarski narod sta začela uvidevatl nesmiselnost umetno ustvarjenega sovraštva in nasprotstva.
Zdrav razum je narekoval Jugoslovanom in Bol^aron , da imajo le v zbližanju, prijateljstvu in naposled tudi združitvi bodočnost.
In tako je bila te dni podpisana prijateljska pogodba med Jug^lavijo in Bolgarsko.
V imenu Jugoslavije jo je podpisal jugoslovanski, imenu Bolgarske pa bolgarski vnanji minister.
Tako je sedaj tudi uradno sklenjeno prijateljstvo, ki so ga vsi razsodni Jugoslovani in vsi razsodni Bolgari že zdavnaj sklenili.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
2a $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.70 $23.00 $45.00
... Din. .... Din. .„ Din. .... Din.
10« 200 300
500
__________ Din. 1000
_________ Din. 2000
V ITALIJO
P
Za
$ 6.50 __________________ Ur 100
$ 12.25 _________________ Ur 200
$ 30.00 ________________ lir 500
$ 57.00 _________________ lir 1000
$112.50 ___________________ Lir 2000
$167.50 .................... Lir 3000
TEE BE CENE SEDAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE 8PMEMEMBI QOR1 ALI DOLI
Za IsyhiOo vetjih zneskov kot zgoraj navedene, bodisi v dinarjih all Urah dovoljujemo *e bolj*« pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH •stati____
Iz Slovenije.
ARETIRAN ROPAR
Organi kriminalnega oddelka so imeli redko srečo da jim je padel v roke eden najbolj drznih in najbolj nevarnih vlomilcev, kar jih pozna ljubljanska kriminalna kronika po vojni. Sredi Ljubljanskega polja, v severovzhodni smeri od mesta, so v zasedi pričakali 34-letnega Ivana Skapina iz Vipave, voditelja dobro organizirane in izredno delavne tolpe, ki ima na vesti vse večje vlome, kar jih je bilo v Ljubljani in okolici izvršenih v teku zadnjih let. Po kratki 'borbi so ga aretirali, potem ko ga je eden izmed policijskih organov is strelom iz revolverja ranil v desno nogo.
TOLOVAJI OGROŽAJO KMETIJE
Zadnji čas se ponavljajo v Luči na li in njeni okolici vlomi, tatvine in ropi. Pred božičnimi prazniki je bilo vlomljeno pri ključavničarskem mojstru v Lučinali. Teden pozneje v Bro-bovnici, kjer biva na samem ne. ka samica, ki je bila x>risiljena izročiti ves svoj prihranek 3500 Din. V nedeljo 3. jan. je bilo vlomljeno a- sos«Mlni poljanski fari na Bukovem vrhu in ukradenih !)00 Din. V petek H. jan. v drugi sosedni fari Šent .Tost nad Vrhniko v mežniji na Planini, kjer je en vlomilec ob-strelil domačo hčerko. Vlomilca sta prebrskala hišno skrinjo v kateri pa nista našla nič denarja. ('nje se tudi o večjih tatvinah iz sosednjih far. Vse tatvine so ostale kljub poizvedovanju orožni.štva do sedaj nepojasnjene.
LJUBAVNA TRAGEDIJA
Pri mojstru Ivanu Levičniku v Čakovcu je bil že nekaj let zaposlen 23-letni čevljarski pomočnik Dragotin Markovič. Seznanil se je z ženo brezposelnega ključa ni i čarskega pomočnika Štefana Zadravca, s 33-Ietno Elizabeto, materjo enega otroka. Ona mu je kmalu začela vračati ljubezen. Elizabetin mož, ki boleha za jetiko, je začel sumiti, da nekaj ni v redu in tudi zaljubljenca sta uvidela, da bo bolje, če pred javnostjo pokažeta Svojo Ijubavno zvezo. Premišljala sta nekaj časa o ženitvi, toda izgledi so bili tako bridki, da sta obupala in sklenila skupaj oditi v smrt. Zvečer je prišla Elizabeta v Le-vičnikovo delavnico, ki stoji kraj za mestom. Dragotin je dvakrat ustrelil ljubico v glavo potem pa se je sesedel še sam s prestreljeno lobanjo. O-bupauca so kmalu nato našli in odj>eljali jih v mrtva'šnico.
DELO DOBE —
izkušene SI V A L K E moški!« slamnikov. Tzvežbanc morajo biti na zig-zag in box-mašinab. QUALITY PANAMA HAT CO., Inc., 27-29 AVest 4th St., New York City.	(3x>
Iz Jugoslavije.
Alkohol piše romane, j poštarica pripovedovala o svo-
I jem srečanju z medvedom, ji Sarajevska protialkoholna j SOSOii je „iso hoteli verjeti, nje-ambulanca pofcluje, kakor že no pripovedovanje pa so potr-znano, nekaj dni in je vsak dan polna pacientov. Sarajevski listi mnogo pišejo o ambulanci in o njenih pacientih, ki pripovedujejo poročevalcem najrazličnejše, od alkohola povzročene dogodivščine, ki so jih prisilile, da so prišli po protialkoholne injekcije. Slišijo se pravi romani, ki ji'h ustvarja in piše alkohol. Vsi pacienti prosijo novinarje, da ne bi zabeležili njihovih imen. Večkrat se zgodi, da kdo časopisnega poročevalca že na hodniku ustavi ter mu zatrjuje, <la je pripeljal v ainbu-lanco svojega sorodnika, ki je pijanec p I've vrste. Poglejte ga, tam v kotu stoji, a prosim vas, nikar ne zapišite ne njega, ne mene. Malo pozneje pa se oglasi človek iz kota, ki poročevalcu pravi:44Mož, ki j«* z vami govoril, je še "hujši pijanec kakor jaz in oba sva prišla po "igle." Zanimivo zgodlio je pripovedoval neki železničar, ki se hudo napije samo ob velikih praznikih. Za božič se je tako napil, da ni našel svojega stanovanja in je trkal na sosednja vrata, kjer stanuje neka mlada vdova. Ko je trkal je tudi prepeval in še preden je vdova odprla je prihitela njegova že-
dili sledovi medvedjih Išap v veži poštnega urada.
Trikrat prodara hčerka.
To se je zgodilo v Prištini. Tahir Roinadanovič se je zagledal v lepo Abibo. Pogodil se je z njenim očetom Fazlijo Jašare-vičem, ki mu jo je bil pripravljen dati za 8400 Din. Kmalu nato psi je kupec in ženin Tahir izvedel, da je pred leti Abibin stric ubil njegovega brata in se je začel obotavljati, poroko je odložil in že od očeta Fazli-ja zahteval denar nazaj. Faz-lija mu je to obljubil, kakor hitro se mu posreči oddati svojo ličer komu drugemu. In res jo je kmalu nato prodal nekemu drugemu za 4000 Din in pozneje še nekemu tretjemu za 3000 Din. Ko je prvi ženin in kupec Tahir spoznal, da bo ob denar in ženo. se je čutil ponižanega in goljufanega. Poklical je v pomoč svoja dva brata in se dva soseda in jih oborožil; skupno so napadli hišo Faz. lija .Tašareviča, katerega so pretepli, njegovega mlajšega sina ubili, njegovo trikrat prodano hčer Abibo pa nasilno odpeljali na Tahirov dom, kjer se na" ter v navalu ljubosumnosti je tragedija nadaljevala. Prišli
hudo pretepla moža in vdovo. Iz tega dogodka je nastala prava afera, in mož hodi zdaj po igle. Nekateri pacienti, ki so dobili prve injekcije, so iz ambulance zavili naravnost v krčmo in ko so prišli po drugo injekcijo, jih je zdravnica vpraševala. če so kaj pili. Vsi so rekli: Jok — in posledice te laži so bile strašne. Po drugi injekciji so namreč strašno blju-vali.
Medved je prišel na pošto.
Zanimiv dogodek se je odigral te dni v Gornjem Ribniku blizu Ključa v Bosni. Upravitelji-ca tamošnjega poštnega urada je opoldne zapirala svoj urad pri tem pa slišala za hrbtom neko mrmranje. Ko se je obr nila, je videla ogromnega medveda, ki se je postavil pokonci v veži urada, potem pa se je spustil na štiri noge ter jo polagoma ubral po cesti proti planini. Poštarica se je tako preplavila, da ni dala od sebe niti glaisu, a medved se zanjo sploh ni zmenil. V okolici Ključa je mnogo medvedov, a nikdar se še ni dogodilo, <la bi medved prišel blizu hiš. Ker je le malo snega in lepo solnčno vreme, so medvedi prekinili svoje zimsko spanje in izletniki jih večkrat srečujejo na planinah. Ko je
so pred sodišče, ki je napadal ce obsodilo vsakega na nekaj let ječe.
Smrt banjaluškega dijaka na madridski fronti.
Rodbina sodnega nadsvetni-ka dr. Sekse \- Banjaluki je dobila žalostno vest, da je postal sin Mirko žrtev španske vojne. Mirko je bil dijak 7. razreda banjaluške gimnazije in lani junija je zapustil svoj dom. Podal se je v Sibenik in tam je
pregovoril mornarje neke ladje, ki je plula v špansko vodovje, da so ga vzeli is seboj. Hotel je po vsej sili stopiti v armado španske vlade. Izkrcali pa so ga nekje v Maroku in tam je proti svoji volji postal vojak generala Franca. Na videz se je vdal v svojo uso*lo, meneč, da bo ob prvi priložnosti pobegnil na nasprotno stran. Pri-deljen je bi! oddelku, ki je bil poslan proti Madridu, in ko so še bili v rezervi, je skušal izvesti svoj naklep. Neka izvidnica pa ga je zalsačila na begu in Francovi vojaki so ga takoj ustrelili. Fant še ni bil dopolnil IS leto svoje starosti in bil je edini sin svojih staršev.
Gradba velikega hotela v Splitu
Švicarski arhitekt Zolinger ki je v imenu neke švicarske finančne skupine prevzel nalogo izdelave načrta velikega hotela, ki ga Švicarji nameravajo zgraditi v Splitu, je »svoje delo dovršil in njegov načrt je že predložen gradbenemu odseku splitske občine. Švicarji bodo gradili svoj hotel na zemljišču Jugoslovanskega Lloyda. ker se niso mogli pogoditi z mestno občino o nek<'iii drugem stavbi-
Peter Zgaga
MAŠČEVANJE
V samoti je živel premožen fanner, ki je bil že precej v letih. Iz prvega zakona je ime" lepo devetnajst letno hčer, ker pa sam ni mogel gospodariti, si je izbral za gospodinjo mlado in krepko žensko. Po šesti i i mesecih se je pa poročil ž njo.
Toda posestvo je bilo veliko, gospodar že star. Kaj je hotel * Čvrstega lda|>ca je najel, ki niti je pomagal prenašati težko breme gospodarstva.
Nekaj časa je bilo vse dobro. Toda ne dolgo. Kmalu je začelo iti vse narobe.
Farmerjeva hči iz prvega zakona je zbledela. In predno s<» nesli otročička h krstu, ni za ves svet hotela povedati, kdo mu je oče. Ne tedaj in tudi pozneje ne.
Nato je pa začela gospodinja gospodarju hrbet obračati, rim bolj prijazno jo je vpra ševal o tem in onem, tembolj j zno je bevskala vanj.
Iz kašče je zmanjkovalo žito; neznanci so kradli drobnico; gospodarju je bilo vlomljeno v
šču. Hotelska stavba bo viso- j skrinjo, v kateri je imel skrit
ka 40 metrov in imela bo 12 nadstropij. Vsako stanovanje v tem hotelu bo imelo svoj balkon.
Petkrat je rodila dvojčke ^
Žena gozdarskega uslužbenca Jove Simarice iz Bosanskega Petrovea je petkrat rodila dvojčke. Roditelja imata zdaj devet popolnoma normalnih otrok. Umrlo je za neko otroško boleznijo samo eno dete. Jo-vo se je rodil leta IKOft. njegova žena Joka pa leta 1900 in je tako mogoče pričakovati Še ka j prirastka pri tej rodbini. Tudi Jovina mati je štirikrat rodila dvojčke. Joka pa j«* tudi iz rodbine, ki je imela mnogo otrok.
Naročite se na "Glas Naroda** največji slovenski dnevnik v Združenih dr&antk
Piruhi...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
2 I 6 W. I 8th Street	New York City
Poeiljite takoj, da bodo dobili za praznike!
VABILO NA VESELICO
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ v Little Falls, New York
PRIREDI SVOJO
LETNO VESELICO
V	SOBOTO ZVEČER, DNE 30. JANUARJA
V	OVOHAM SLOVENSKEGA DOMA. Inr. na :<6 DAM BK STREET
i urnxo se v a ni vse sloven«-e in slovknkk iz i.itti.e
FALLS. KOT TI PI IZ BIJIŽNIH NASELBIN. I»A SE PO MOŽNO
STI I'OELEZE.
SERVI KAL*» SE BO TI1H MALI PRUJKIZEK
Vstopnina samo 25 rent o v za vse odrasle.	Zadetek ob 8 uri zverrr
K; K ALA BOSTA HARMONIKARJA SCHWASX1CK - ZOKCE ZA OBILNO 1'DELEŽBO SE TRIPOROCA —	ODBOR
Važno za potovanje.
Kdor te namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od _■, je potrebno, da je pouten v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre.	se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše strošku.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washiagtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2 I 6 West 1 8th Street New York, N. Y.



denar. Tatovi so mu odnesli težke tisočake.
Slednjič — in to je bila nesreča vseli nesreč — je pa še pridni in delavni hlapec smrt-nonevarno zbolel.
Obupani farmer je ]>oklical najboljšega zdravnika, ki ga j«; preiskal in dognal, da so se mu < reva imela, in je pri odhodi« zašepetal gospodarju, da ga ni treba več klicati, češ, da je hI a. pee izgubljen za ta svet.
Proti večera je hlapec s slabotnim glasom pozval gospodarja in mu rekel, da bi rad par besed na samem spregovoril ž njim.
Ženski >ta morali iz hiše, gospodar je zaklenil sobo. sedel k postelji, in bolnik je začel šepetati :
—	Predno um rem, bi si rad oiajšal vest. Povedati vam mo-rain, i la sem vam hčer zapeljal in da sem jaz oče njeiv*«ra o t roka.
—	Vem, vem, — je mirno po-kiinal farmer.
—	In tudi vašo ženo sem zalezoval tako dolgo, da se mi je vdala.
—	Vem, vem. — je zamrmral gospodar.
Hlapce se je čudil njegovemu miru, pa je mislil, da ga je žalost tako prevzela.
—	In kradel sem vam, odkar ste me vzeli v službo. Najprej po malem, nato pa več in več Drobnico sem pro*lajal iu žito iz kašče in vse, kar se je dalo spraviti v denar.
—	Vem, — se je glasil odgovor. — Vse vem.
Hlapec je pa nadaljeval svojo vesoljno spoved.
—	V skrinjo sem jaz vlomil in odnesel denar.
Pri tem ga je preplašeno glc-* al. čakajoč, kdaj se l>o sklonil k njemu in ga zadavil.
—	O vsem vem, vse prav dobro vem, — je sekund i ra I far iiier.
—	Torej vse veste, — je zašepetal z zadnjimi napori — vse veste, pa >e nič ne razburjate -
—	('emu? Ti bi imel dosti več vzroka za razburjanje, če bi ti jaz nekaj povedal, — ga je potolažil farmer.
—	Kaj? — je šepnil hlapec.
—	Ali ves. kdo ti je nasul včeraj strupa v kavo, da bos zdajzdaj krohutnil?
Hlapec je vztrepetal in da-iiiiil v strašnih bolečinah:
—	Ne.
—	Xo, če ne veš, ti bom pa povedal: jaz sem ti ga nasul.
Hlapec se je še enkrat stresel, belo pogledal, čez tri dni so ga pa pokopali.
Farmerjeva skrivnost ni prišla nikdar na dan.
_
G LA S NARODA
New York, Wednesday, January 27, I 937
THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN XJ.SH
ADOLF BASTIAN:
KATAYAMO
ei. Noč je pritisnila svoj ob-raz na okna. Katavamo pa jc odšel pred tempeljska vrata. Prebudil se je v tuji izbi med mnogimi ljudmi, ki tso mu drgnili premra&eno telo. Zanj se je posebno zavzemala neka deklica, ki so jo klicali Kayo-San. Zelo lepa je bila, a zelo revna. Ko se je opomogel, je doumel,
Ko sem že nekaj mesecev živel v mestecu Kawaharadi, ki loži ob južnem zalivu otoka Sado, -sem neko popoldne zašel na nizko obal Japonskega morja. Nad prodom je ležal motni sij azijskega neba na desni je valovila in se zaganjala površina morja, na levi se je tiho in na daleč širilo zeleno morje
riževih polj, in se s poraslimi da je duh, rajnih staršev imel vrhovi giibilo v daljavi.	svoje prste vmes. Iz hvalcž-
Bilo je okoli zadušnega praz ! nosti, ker mu je Kava rešila nika, ko pomorščaki in ribiči življenje, se je s siroto oženil, ne zahajajo na morje. Legenda Postala sta mož i n žena. Kava pravi, da se potopljenci po mor- ; je zanosila, ski poti vračajo v svojo skriv-j Misleč an stisko, ki jo je do-nostno domovino. Ženejo se s, živel, si Katavamo zgolj iz so-tokovi, plešejo z valovi. Nji- čutja ni želel otrok, zato je ko-liove glave tso, ki se mrmraje maj rojenega vrgel v morje. V <lvi>rajo iz valov; njihove bele j teku let se je to primerilo več-pesti so, ki se iztegujejo iz pen kraf. Kolikokrat mu je Kava in prevračajo čolne, trgajo mre.; rodila otroka — vedno j<- luže, grabijo kopalce za noge inlla deklica — ga je vrgel v mo-v leče jo v vrtince. Njihove ro- rje. Kavi pa dejal, da je roke so, ki se na bregu igrajo s dila mrtvo. In ona mu jc verje-halogami in školjkami; njihovi la.	•
ho glasovi, ki se jokajo nad va-j Ko so je Kaya	«ntn.,
mater, se je oil tistega din-, ko
val in rasel, vsak dan se je oče čudil, sam ni vedel, ali otroku, ali veliki ljubezni, ki jo je imel zanj. Ni mogel doumeti, kako je mogel ubiti šest lastnih otrok ker širile so se mu prsi od ljubezni, za sedem bi je bilo dovolj.
Neki poletni večer — dečko je šel v sedmi mesec in je prvikrat poskušal reči "oče" — je Katavamo odšel ž njim k morju da bi ira trikrat potopil vanj ter po ribiški veri tako obvaroval nesreč. Na zapadu je viselo sonce ko ognjena krogla na obzorju ter barvalo vodo krvavo in zlato Zdajci je otrok pogledal očeta s pogledom dozorelega in govoril:
"Jaz sem, oče, ki si Šestkrat vr.irel v morje. In vsakokrat je bilo morje rdeče ko kri. oče!"
Nato je of rok umolknil :n -pet jMi-tal kot -o otroci.
Na bregu je pustil Katavamo svojeira otroka ter postal menili. Toda vsako leto (»Koli
Mcr-v"1:;:. • •v::;:*:!««; v « iiiiaamffiiBfli
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA"
dobi tisti, ki nam pošlje POL-LET S O naročnino za norega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi D V A LETNIKA "ČASA".
NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ
Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAJBOLJ PRIMERNO IN
PRIPRAVNO CT1VO ZA SE-
DANJE DOLGE VEČERE
UPRAVA "Glasa Naroda

	L. Ganghofer:	—^
	Grad Hubertus	T* "1 Bw
	:: Roman ::	
Za nas Evropce ni ničesar je začutila prve ^ibe? vsak dan zadušneora praznika zahaja k
tako nesrečno ko smrt. Toda, zatokala v tempelj Rjn-ko-ji. za verujoče sadoske prebivalce tam pa	}tl'})ila? <la j,„
je ta beseda samo prazen od- otroka templju posvetila, če mev. Ne verjamejo, da b. ne- | prid(i živo na svot Xaj ta-
kaj nehalo b.ti, ne da bi se spet ( no <luhovnik, ali svečenica. začelo. e verjamejo, da so vsak (]an se je zaob]jubiia. mrtvi res mrtvi; a tudi ne vedo,
da žive v onstranstvu.	I	tedaj jima je bilo bolje.
Medtem ko sem poslušal za-; Ko da bi dobri duhovi iz hiš-niolkle pomorske glasove, sem ,lili kot°v pomeli revščino; Ka-dounnd, zakaj to ljudstvo —'tavamo je kupil riževa polja, ki ve, da so celo drevesa, grmovje in kamen živa telesa, ki bodo nekoč odšla z nirvano — sluti, da je šumenje valov govor duhov. Za trenutek sem zamišljeno postal. Nenadoma pa sem zagledal starega Katav-ama, ki se je kot prikazen plazil mimo. Boječe je gledal na morje in vdani nasmeh, ki mu je sicer obkrožal ustnice, se je umaknil strahu. Malce pred menoj je pokleknil in se zatopil.
Štirideset let je že, odkar je Katavamo kot mlad kmet živel v me»teou Aikwi, kjer je imel nekaj riževih polj. P«>-zimi, ko polje ni dajalo ničesar, je ribaril. Preživljal je starega očeta in shirano mater. Neke posebno ostre zime sta umrla oba.
Ko je minulo zapovedano žalovanje in je Katavamo začel delati, je postal revež. Niso več bila njegove riževa polja, bila so za zdravnika in za zdravila in za pogrebščino. Sleherni dan je nekaj prodal, do-'kler mu ni ostalo drugega ko telesna moč in upanje. Zunaj na je'bilo silno hladno in lačen je bil.
Silen je mraz ob sadoški obali, če na-stopijo zimski viharji: ko da bi morje z ostrimi noži prišlo na suho, da na reže zemljo, drevesa in kožo ljudi. Katavamo p« ni imel ognja ne lu-
morju. da l»i se pokoril. — Nje. gov sin pa je duhovni k templju Riu-ko-ji.
Kemal Ataturk
ju je poročil.
IMAMO v ZALOG!
ILAZNIKOVE
Prati ke
zk leto 1937
ki jih je tako ljubil, povečal hišo in še si je prihranil denar. Že mu je Kava rodila sedmič. Bil je sin. Obdržal ga bo in vzgojil. Po navadi prednikov bo na vrtu zasadil drevo, cvetoče veje pa za ženitvovanjski bal dahin porezal, ko pride čas. Rožica sreče naj mu varuje sina, dal ji bo dar za to.
"Ze sem ga darovala v tempelj," se je oglasila Kava — "še pred rojstvom sem določila, naj postane duhovnik. Sest mrtvili sem rodila, moje mater-no srce pa je zahrepenelo po živem otroku, zato sem ga že tisti dan. ko je potrkal ob moje telo in mi oznanil, da živi, obl jubila boginji Kwanon, če ostane živ."
Nič ni odgovoril Katavamo, le zamislil se je. Dečko je usjx'-
, t i tk M
i Zanesljiv proti-dražl jl-[vec, ki pomiri in odstra-j nt bolesti In bolečine ' pretegnenj in izpahnenj.
PAIN-EXPELLER
mamkft Sidro ▼ vseh lekarnah.
liniment
Kemal Ataturk, predsednik turške republike, je osebno odgovoril za to, da lepa K"fija, ki so jo bili lansko leto izvoljili za turško lepotno kraljico, ni odšla v Tunis na lepotno tekmovanje, kjer bi ji nemara priznali naslov najlepše Evropke. Lepa Refija je bila namreč zaročena z mladim Selimom in ta ni hi! iz umljivih razlogov nič kaj navdušen za to, da bi odpotovala Refija v Tunis. Lepa Refija bi bila morda navzlic temu odšla, toda Selim si je vedel pomagati.
Obrnil se je pismeno na Ke-mala Ataturka in ga prosil, naj bi povedal upornemu dekletu eno svojih mogočnih bpsed, ki držijo kakor pribite. Predsednik je dal po svojem adjutantu pripeljati najprvo Refijo, potem še Sel ima k sebi, napravil je mladima človekoma lepo pridigo, potem je Refiji krat-komalo prepovedal, da bi zapustila deželo, na kar je lepi Refiji padlo srce v hlače (sicer teira ne moremo reči, kajti Turki nje dandanes ne nosijo več hlač), in je pristala na to, da se bo v 2 urah poročila s svojim izvoljencem Tako se je tudi zgodilo in da ne bo pozneje nobenega izmikavanja. je bil sam Kemal Ataturk za pričo pri -poročnem obredu.	*
Izumi, ki so pomagali človeštvu.
V letu 1937 bodo slavili svoje obletnice mnogi tehnični izumi. Najvažnejši teh jubilejev bo pač 250-letnica, odkar je Bottger izumil porcelan. Seveda so porcelan že stoletja prej poznali Kitajci, pa v Evropi njegove izdelave takrat niso peznali. Letos se bo lahko tudi avtomobil ponašal, da je star .">0 let. Sicer je Benz svoj patent prijavil že 1. 1S80. toda prvi avto zgradil Daimier šele naslednje leto.
Leta 1812 so na Angleškem odprli prvo tovarno, ki je izdelovala jeklene šivalne igle. Od tedaj je poteklo torej 12o !«*t. Dvokolo bo slavilo letos 120-letnico. izumili so ga 1. 1817. Leta 1S47 se je ponašalo s posebno velikim Številom tehničnih izumov, ki dosežejo letos starost 90 let. Med drugim so tedaj izdelali prvič nitroglice-rin. prvi šivalni stroj in rotacijski stroj, ki je omogočil Pašništvu siloviti moderni razmah. Dinamit je dosti mlajši, odkril i>a je Nobel 1. 1S(>7. V istem letu so izumili tudi železobeton.
Ta izum se je zgodil, kakor večina izumov, prilieno slučajno. Pariški vrtnar Nenier je vdelal žice v glinasto maso za svetlične lonce, ki se potem niso mogli več zdrobiti, in to je vodilo do izuma železobetona. Leta 1S77 je Kdison izumil fono-irraf in Graham Bell telefon. Oba izuma dosežeta letos torej 60 let. Leta 1897 je Marconi delal prve poskuse z brezžični-cvetlične lonce, ki se potem niso njegov izum. Pred štiridesetimi leti pa je Dirtsscl izumil svoj sloviti motor. Letošnje leto je torej res bogato, kar se tiče spominskih dni na dejanja, ki so bila človeštvu v korist.
92
Na obrežju je klical jkj njem lovec, ki je bil aašel ladjico. Bila je ribiški čoln in človek se je moral stisniti na tesno med cedeče se mreže. Tasilo se je dal zapeljati v pre k čez jezero, do Anine vile Ko so pripluli do kamenitili stopnic, je Tasilo stisnil lovcu roko. "Na poti domov se oglasim pri vas. Pozdravite ini med tem svojo mater."
"Zahvalim se vam, gospod grof,'' je zajeclja! France z naglico, kakor bi se mu izpolnila ti lia želja.
Tasilo se je pognal po stopnicah. V vili se je začni dekliški glas: "Kdo je?"
"Jaz ser;., Ana!"'
Lahen vzkrik, leteči koraki na pesku, po tem spet tišina. Le ribičevo veslo je plju.-kalo in pred rilcem drčečega čolna je šumela voda.
Po kratki vožnji je pri-tal čoln pred Jezerskim dvorom. France je v naglici menda zgre šil pot. Namesto, da bi krenil na levo po stezi, ki je držala proti njegovemu domu, je zavil na desno proti cesti. Pred ljudmi, ki so ga srečava li, se je obračal z licem stran. Žuril se je vedno bolj, čim bliže Brucknerjeve hiše je bil, in
roča rdečica mu je zalila obraz, ko je na temačnem dvorišču zapazil dekleta, ki je stalo pred stavo drv in si nalagalo polena na roko.
France se je pridušeno in liripavo oglasil: "Dober več, Mali!"
Tedaj so zoropotala polena na tla in Mali je bleda v obraz zbežala proti veznim vratom.
"Toda Mali! Kaj ti je- Jaz sem, France.'*
Mali menda ni čula in ne videla. Se preden je dospela do hiše. je že stegala roke po kljuki. Na pragu je za hip postala in napol okrenila obraz. Potem je izginila v temno vežo, vrata -o se zaloputnila za njo in znotraj je zarožljal železni zapah.
Kakor omamljen se je prijel France za glavo in se v mraku ozrl okoli sebe, ali ni bil zgrešil prave l;iše.
"Mati božja! Kaj to pomeni'"
Skočil je na dvorišče, vrgel palico na klo, in zgrabil za kljuko. "Mali! Mali!" Tresel je >aprta vrata. "Prosim te za božjo voljo, kaj se je zgodiloV hiši je bilo vse tiho.
"Mali! Odpri vendar! Jaz sem, jaz, France!"
V kuhinji je čul prasketati ogenj, v veži se
je oglasilo otroško čebljanje, ki je nenadoma utihnilo, kakor bi se na mala, sli i ča v a u steč a pritisnila roka, »la bi jih zaprla.
Lovcu se je medlo v glavi. Se nekajkrat je stresel za kljuko, potem je segel po svoji palici in se o potekel ven na cesto. Hodil je in ni vedel, kani ga vodi pot. V uše.sili mu je topo Šumelo. Ali je bilo v njegovi glavi, ali je bil zvon, ki je pel zdravomarijo! Menil je tudi. da i?a je zadelo nekaj rosnih kajH'lj in sama se mu jc stegnila roka. Resnično, deževalo je! Vedno gosteje je padalo iz oblakov, * sivo se je spre menilo vse naokrog in za mrčavo kopreno .-:o izginile gore.
S Francetove obleke se je cedila voda, v čevljih liiu je žmukalo. Hodil je in hodil. Ko je pogledal kvišku, je videl, da stoji pred grajskimi *.rati v park. "Kam me je zaneslo?" Obrnil se
jo-
V potokih je Šumel dež po brestnih krošnjah. Po belih potih v parku je brbotala voda, in noč je zavila vso brezkrajno močno in cejo v svojo temo.
Na polnoč je šlo. ko se je od obiska pri Hor-lieggcrici vrnil domov Tasilo, zavit v lodnast plašč, ki mu ga je bil posodil France. Potrkaj je na okno. Vrata mu je odprl Fric, ki se je prikazal z dvignjeno svečo ves začuden in prestrašen: "Gospod grof! Tako pozno! In >ami ? v takšni noči' Ali se je kaj zgodilo."'
"Ne!" je odvrnil Tasilo mirno. "Vrnil sen? se le, ker moram jutri odpotovati v Monakovo. Poskrbite, da dobim še skodelico čaja. Potem mi boste pomagali pospravljati. Voz za jutri -em že naročil."
''Ne maram oblagati z delom očetovih konj, pri takšnem vremenu!" Trpek nasmeh. Snel si je cedeči >e plašč z ramen. "Ali sestra spi?"
"Da. gospod grof! A pomislite- kaj se je danes pripetilo!" In Fric je povedal, kaj se je zgodilo v drevoredu.
Ko je Tasilo čul. da je ranjena teta Gundi, je prikimal. "Očetovi orli sekajo ostro! "
Fric je pripovedoval, da gospodična Klee -berg že zvečer ni imela mrzlice in ni čutila nobenih bolečin, le malo -plašena da je in zmedena. Toda "naši ljubi kontesi. ki jo je slikar tako pogumno otel pred nesrečo, je segla ta reč hudo v srce in tava že celi dan z bledim obrazom in objokanimi očmi okoli po gradu."
VALJE PRIDE
STAVKA JE RAZDRUZILA DRUŽINO
Cena
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
2^6 Went 18th Street Hew York, H. Y.
k
4
k
r x
11 u i tLtkl
- r - vyyvyVv
ml
r-^'Mm
i iv vVxVv\v <
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
mm^^^mm m I —■—i— m^m	—■ ■■ ■■
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci*1 pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I
xa : >vv \'
r
Dekletce v naročju matere daje roko svojemu očetu, ki štrajka v avtomobilski tovarni v Leeds, Mo. Družba pravi, da se s štrajkarji ne bo pogajala, dokler ne zapuste tovarn.
IZ BALADA V STAMBBL
4 knjige, • slikmmi. 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed f&mlna; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr
Cena _____________1J§
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige. 598 strani, i slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Samarib; Med Jezldi
Cena.................1.34
PO DIV4KM S1JRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja * T5eg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ________________1.54
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarjn	Cena __________________1J4
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami. 1704 strani
Vsebina:
Izseljenci: Toma ftetar; Na sleda: Nevarnosti nasproti: Ainiaden: V treh delih cveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovu; Spet nt* divjem zapadu; Kedenl milijoni; Dediči
Cena ___________SJ4
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:
Kovač Šimen; Zar«»Ka z zaprekami: V ga'-«l>-ojaku; MobamedanBkl svetni*
Cena ___________________LN
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 slranl Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje;
NSo-čL. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Kf»raauči in Apači; Na nevarnih i»otih; Winnetovov roman; Sans Ear: Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
______________54
Ž U T 1
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Itoj z tnedvetrni; Jam« draguljev; Končno —: Kih. in njegova ]»o«dednja |x>t
Cena -------------L59
"Glas Naroda"
New York, N. Y



New York, Wednesday, January 27, 1937
v r
LARGEST SLOVENE VAILT 7N UJ3."A.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	#
GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
281
Ludvik stoji bled; oči ga pečejo in žile se mu napenjajo na njegovem obrazu.
"Ali je to vaša zadnja beseda, gospod major?'*
44Da, to je moja zadnja beseda. In sedaj prosim, da naredite temu prizoru konec."
Ivona pa krčevito prime Ludvika za roko.
44Ludvik, naj pride, kar hoče, čakala bom na tebe in ti bom ostala zvesta."
Ludvik pritisne njeno roko na svoje ustnice, jo resnw pogleda in pravi mehko in nežno:
4 4 Ne obupaj, Lona; vse svoje moči Ikhii zastavil, da si vstanovini stališče, ki bo dalo tvojemu očetu dovolj jamščine za tvojo bodočnost. Bog s teboj, dokler se zopet ne sineva videti.''	*
Oba si iskreno pogledata v oči in si trdno stisneta roke. Xato se Ludvik pred majorjem prikloni in ravno tako njegovi ženi — ter odide.
Gos|>a Hern lina hoče pasti nad Lono s celo povodnijo očitanj, toda njen mož za]>ovedujočc dvigne roko.
4 4 Nobene beisetle očitanja za Lono. Dovolj težko mi je bilo zavrniti Hennersberga. J.ona bo že sama spoznala, <la sem ji želel samo vse najboljše. Vsako žaljenje bi bilo sedaj za njo kruto. Morala se bo vdati v neizogibno."
Lona samo z velikimi očmi pogleda svojo mačeho. Stopi k očetu in ga prime za roko.
44Xi prišlo iz srca, oče, in — mogoče si v resnici mislil, da si storil svojo dolžonst. Toda dani ti svojo besedo, ni'kdar n« bo moj kdo drugi kot Ludvik Hennersberg.''
44<>b pamet >i. Lona! Dekle, ki mora imeti snubca, kot je tir. Prieaen, in ki se hoče vreči v naročje takemu revežu, mora biti brez pameti. Od ljubezni ni nikdo sit," se huduje gospa Hermina togo t no, ker se njen načrt z dr. Friesenom ni hotel vresničiti.
Lona se bledega obraza ozre k njej.
44To svojem značaju mene ne moreš razumeti, mama; ne moreš se prestaviti v moje srce. Z Ludvikom Hennerv?ber-gom bi rajše stradala, kot pa bi s kom drugim, pa naj Im> kdorkoli, živela v sijaju in razkošju. Enkrat za vselej si izbij i/, glave misol. da bi se kdaj onmžila z bogatinom, če s«- ne pi>«* Ludvik Hennersberg. Kar pa se tiče dr. Friesena. - o t eni se ne bi smela govoriti, toda pojasniti ti moram, da si >e zaletela v po] h »In »nna neumno mi-sel — dr. Frieisen je že »zaročen, četudi bo njegova zaroka šele čez nekaj časa objav-'i- ita. Prosim, da smatraš to za zaupno; kot rečeno, to še ne sme hiti znano."
<!«»spa ITermina strmi v bledi Lonin obraz. Nato pa se glasno in nervozno zasmeje.
"Oh, tako dol po si tedaj moje nasvete predajala vetro-V" ii. <la ti ga je druga vzela izpred nosa! Naduta si in na-1' iiiiiena. Sedaj pa sodimo brez upanja., da bi nam bilo kdaj )" nagnno i/. bede in ])oiuanjkanja. Nikdar več se ti ne bo
Tajne živalske duše.
Pred leti je že naš domači znanstvenik, vscučiliški profe >or <lr. France Veber, razpravljal v "Grudi" o živalski duši. Takrat je razprava dvignila dokaj nepotrebnega prahu, ker so neki ljudje hoteli spisu pod-
7 do JUGOSLAVIJE
BREMEN - EUROPA
ltrzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven /a jamči udobno potovanje do MI RL1ANE
Ali j h »t n jte s priljubljenimi eksi>resniiui ] »urniki:
C O LPMBU S HANSA ^ DEUTSCHE AND HAMBURG ^ MEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselite* vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agentu. ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
SHIPPING NEWS
takniti — versko-politične tendence, ki jih seveda ni zasledo val. Kakor že marsikaj v naši j zgodovini, je bilo tudi to razburjenje značilno za malenkostne slovenske razmere. V širšem obsegu in s svobodnejšo perspektivo pa lahko pogledamo to vprašanje sedaj, ko ima nio pred seboj poročilo o zborovanju Nemške zoološke družbe. ki je zborovala v Htuttgar-tu. Kar bi bilo doma greli, j'.'
/unanj spoznanje, in kar bi bi-j_____________
1-2 doma zločin, je zunaj odkri-.	i
♦ je. Tako pač Slovenci vedno (je golob pozobal dve zrni, se mu <lno navzoč človek, med tem ko in povsod dokumentiramo, da ni zgodilo nič. Kakor hitro pa j so bili ptiči navezani čisto sami -mo majhen narod, ki se noče j ^e je dotaknil deščice s tremi1 -iase.
(ne rečem: ne more) po vzpet i zrni, ga je ta s pomočjo poseb-j J)a Qrel lahko iz silne višine nad nivo malih osebnih in nega mehanizma udarila po i opazi miško, ki teka po pol ju, strankarskih nasprotij, ki so glavi. Na ta precej zgovoren; spodobnost, ki jo človek često prav tako smešna, kakor vse ti j i.ačin se je golob naučil ločiti' s-1 o naše medsebojno blatenje. jVe zrni od treh. Skraja mu j »
Na parnikib, ki m debeic t vrse v domovino Izleti pod ^•dstioa izkušenega spremljevalca.
1
•ii'Jila taka prilika, da bi dobila tako bogatega ženina. Ko bi ravnala jmi mojih nasvetih, bi bili sedaj že rešeni vseh >!crhi, toda ti si mislila samo na svojo zaljubljenost v šoferja, mesto da bi si pridobila njegovega gospodarja.**
"Ne govori o zaljubljenosti, mama; nisem zaljubljena. Ludvika Hennerel»erga samo ljubim.*'
<»os)>a Hermina se zopet glasno zasmeje.
"Naduta in neumna si, da nasprotuješ vsakemu razumu. »Storila sem vse, kar mi je bilo mogoče; svoje roke si umi jem v nedolžnosti, ako bomo sedaj vsi poginili v bedi.*'
Tn s temi dramatičnimi besedami gre gospa Hermina iz sobe in trdno zapre vrata za seboj.
I^ona ostane sama z očetom. Oba molčita. Kaj bi si tudi že rekla f Major se je utrdil za zavestjo, da je storil svojo dolžnost, toda v njegovem srcu mu je govoril m*k gbus:
"Bolj >i midil na samega sebe, kot na svojega otroka."
Oz nekaj časa gre iz sobe in tudi Lona odide v svojo sobo. Tako j.' potrta, da utrujena pa^le na stol in dolgo srpo gleda pred se. In tudi njej se prične dozdevati, da sreča v loteriji tudi ni dovolj velika, da bi mogla zadostovati zvezo Z njenim ljuMjencem. Prvič občuti dolžnost, da mora skrbeti za očeta, kot veliko breme. Kajti — tako si pravi — samo na tem se je raabila njena sreča. Za njo in za Ludvika bi zadostovalo, kar bi zaslužil, toda — ali je mogla misliti, da m Ludvik hotel tudi skrbeti za stariše? Ali laka dolžnost ne bi nanj legla kot breme, ki bi mu branilo, da se povspe višje, ah jN) bi mu celo bilo v tako zapreko, da ne bi nikamor mogel! Ali ne bi bilo lniljše, ako se Ludviku oil pove?
In Lona sede in mu piše vse, kar ji teži srce; piše mu, da je boljše, ako se ji odpove.
"Uvidevam, Ludvik, da se Ti moram odpovedati. Ne »mes biti obtežen s skrbjo za celo družino. Tega prej nisem
ki ga v svoji megalomani.ji smatramo za idejno borbo. Noče pa zato, ker največkrat ne sme! kot žrtev vladajočih predsodkov.
V Stuttgartu je torej zborovala Zoološka družba. Poročilo pravi, da smo v opazovanju in riziskavanju življenja, ki nas obdaja, v zadnjih letih precej napredovali.
I)a se lahko uče tudi najnižje stoječe živali, je že pred leti dokazal monakovski zoolog v. Fri-cli, ki je pritlikavega soma naučil, da je vselej na določen žvižg priplaval na površje. — Drug. še čudoviteljši poskus, je dokazal, da je mogoče učiti tudi navadno glisto - deževnico, ki torej niso čisto brez duševnih sposobnosti. Deževnica je namreč v rovu, napravljenem, v obliki črke "T", spoznala, da i o v levem delu zmeraj zadene električni tok in je jela lezti samo po desnem delu rova.
Še bolj zanimiv mimo teh -tarejših poskusov so morda u spehi, ki jih je dosegel prof. Oton Koehler (Keonigsberg^. ko je učil goloba računstva. Na
bilo treba tri zrna razvršča vati v obliki trikotnika, ki pa so ga zmeraj bolj nižali, dokler niso zrna stala v ravni vrsti.
Golob je torej poslej pozobal povsod, kjer so mu nasulL po tri zrna, samo po dve. tretje pa jo lepo pustil. Njegov učitelj je sedaj napravil korak dalje in je nasul golobu po štiri zrna. Kar se je nato zgodilo, dokumenta-rično prikazuje film. Golob prileti, pozoblje dve zrni, se zdrzne, ne ve kaj početi in naglo i'<lfr<"i.
Se bolj presenetljiv je uspeh golobovega srečanja s — petimi zrni. Golob prifrči, pozo-olje dve zrni in ima menda občutek, da je tega še dovolj m razpolago, pozoblje še tretje zrno, nakar se ga nenadoma loti divji strah in odleti. Se ve, moral je šele spoznati novo iaž. Prihodnjič je bilo videti, da si je žival že na jasnem. Po-zohala je samo dve zrni, osta-ia tri je pa pustila v miru. Z;, goloba pomeni to vsekakor velik računski uspeh! Pri šestih zrnih pa seveda ni mislil več na štetje. Sest ni zanj nič več
kongresu je celo predvajal film število, ampak že kup! Sličnn o tem. Golob naj bi se naučii uspehe kaže dresiranje liščkov.
občuduje. Zakaj orel tako dobro vidi, je v svojem zanimivem poročilu pojasnil dr. K. Menuer. Kakor mi ljudje, ima i udi orel na svoji šarenici rumen madež. Ta je urejen tako, da deluje kakor raster in raz stavi celotno sliko vnanjegr--veta v same podrobnosti. He v lil tat tega je, da orel opazi tulil čisto majhne gibe. Poskus s fotografsko kamero je dovedel nr. Mennerja do te razlage. — Ako namreč poskušamo v zraku visoko leteče ptiee gledati in!"'- marca: r.aslepiti, so te skoraj nevidne. Ako }>a napravimo na slepico i umen madež s koščkom rum«' nega papirja, takoj lahko razločno opazimo ptice, ki letajo v višini semintja. Vidimo jih namreč, kako za rumenim madežem izginjajo in se zopet pojavljajo izven njega.
Odnose med nagonom in možgani ter dednostjo je raziskal prof. dr. Giersberg. Presajal je delce možganov z živali na žival in ugotavljal, kako se takii v mladotsi izvršena izmena pozneje pojavlja. Izkazalo se je, da so lastnosti posamezne vrst" /vezane s temi možganskimi delci. Žaba lia pr. ki je dobila presajen del krtovih možganov.
februarja : Bremeu v "Premen iierenguria v Cherbourg '». februarja: 1'aris v Havre Hex v Genoa J. februarja r
Euro]»a v Eremen
10. februarja:
Washington v Havre 13. februarja :
Con te di Savoia v (ienoa 1». februarja:
Bremen v Bremen JO. februarja:
lie <le France v Havre Saturuia v Trst H4. februarja:
Manhattan v Havre I Queen Mary v Cherbourg jfti. februarja :
Europa v Bremen .7. februarja: Paris v Havre Bex v Genoa .!. marca: NVjiandie v Havre Berengaria v Cherbourg 'i. marca:
Conte die Savoia v Genoa If. marca :
Breiuesi v Bremen l*'1. marca:
Queeu Mary v Cherbourg
Washington v Havre
murca : lie de France v Havre iT. marca :
XoriuainJ:e v Havre Berengaria v Cherbourg j IS. marca : i Kumpa v Breuieu
JMSite nam za cene rosnih U-itov, reservaeljo kabin In pojasnila za potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Buresa) 216 W. 18th St., New York
Itcx v Cenoa -4. mara:
Manhattan v Iluvrc Queen Mary v Cherbourg -7. man-a : marca: 1. aprila : lie «1<> Franco v Havre Bremen v Bremen 3. aprila :
Conte di Savoia. v Genoa 7. aprila : Washington v Havre Iaifayctle v Havre Queen Mary v Celirlnairg
•'•»•z nekoliko ča-a skoraj sploh -ii več kazala zanimanja za žabje probleme. Temu nasproti pa je presenetljivo poskušala ;iti. To dokazuje, da je hotela postati krt in se je čutila za krta.
tO. aprila: Europa v Bremen
Bex v Genoa
14. aprila :
Berengaria v Cherbourg Normandle v Havre
10. aprila :
Vulcania v Trst
IT. aprila:
Bremen v Bremen
'JO. aprila :
Kotna v Geuoa
'Ji, aprila :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
114. aprila :
lie de France v Havre Conte tli Savoia v Genoa 21. aprila:
K u roj m v Bremen I -S. aprila:
Normandle v Havre Aquitanla v Cherbourg
1. maja : Saturuia v Trst
4.	maja : 1'aris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre
."». maja : Queen Mary v Cherbourg
5.	maja:
Rex v Genoa 12. maja:
Aquitania v Cherbourg
14.	majn :
Chain plain v Havre Europa v Bremen
15.	maja :
Conte tli Savoia v Genoa 11». maja:
N'orraantlie v Havre Manhattan v Havre -0. maja:
Berengaria v Cherbourg *J1. maja :
Bremen v Bremen -J. maja:
Itoma v Genoa •J.*». maja:
Lafayette v Havre 'M. maja :
Queen Mary v Cherbourg •J8. maja:
Paris v Havre l!f>. maja : Rex v Genoa
šteti. V ta namen so položili preden j deščico z dvema zrnoma, drugo pa s tremi zrni. Ako
Odločilna pa je pri treh poskusih v primeru s poskusi s psi okolnost, da je pri psih ve-
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Toleg naslova Je .azvlduo do wdaj Imate plačano naročnino. Prva fttertlka pomeni mewr, druga dan in tretj» pe leto. I>a nam prlbra-nl.e ne|K>trobnega dela in ntroAkov, Vas prosimo, da skušale naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo I« pla<*ajte naSemu zastopniku v Va>em kraju ali pa kateremu izmed UKlopikor. kojih lm«-na so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj našib rojakov naseljenih.
VEflV% TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZAI4MiI TIDI KOLEDARJE IN PRATIKE; fE NE JIH PA ZA VAS NAROfE. — ZATO OBlW'ETE ZASTOPNIKA, (K KAJ POTKEBI JETE
CALIFORNIA:
San Fraueiaco. Jarob Lsoihln
•'OU >RA1 K):
Pueblo, Peter Cullg, A. SafU< Walsenburg, M. J. Bavuk
• ... .	. "	.............. i^ft«	ainciii\
premmlila; jasno mi je postalo šole pri besedah mojega očeta \ em. da je sam vsled tega trpel, da je moral naju ločiti. To- ' <\& tutli je cut,I, da Tebi ne sme naložiti tega bremena Pre
INDIANA: Indianapolis, Pr. Zupao£U.
da jxxlležeš v
na-
si, Ludvik, ne maram Te zadrževati. — vsa sreča r Teboj! Tvoja obupana
vec Te ljubim, kot pa da hi od tebe zahtevala takih skrbdi. Sam boš lažje prišel naprej
-Srce me boli, da Ti moram kaj takega pisati, toda naj a m se v tako žalostnem in obupnem razpoloženju, po vsem ^"j'^ni, da sem popolnoma strta. Prost
Bog s Tdioj, Ludvik
Lona."
Pismo takoj odnese v poštni predal. Boji se, da naslednjega dne ne bi vec imela poguma, da bi ga odposlala. Zgoditi se je moralo tedaj takoj. Ko pa,le pismo v predal, ji srce utnplje do grla. Naj rajše bi ga zopet vzela.
Poeam gre domov. In ko nato trudna in pobita leži v postelji si misli: 'Ludvik me bo zmerjal, toda ne bo mislil na to, da bi sprejel svobodo, ki mu sem jo vrnila. Toda ™
8flJ 8VOJ>	in ga opozorila, da prevzame
breme, ako se naveze na mene."
Lona je tako obupana in mučne misli jo tako razjedajo
tla dolgo ne more zaspati. .	J
• • •
(Dalj« prihodnjič.)
'LLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Lnkanleh Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
In IUlnola) Juliet, Mary Bambicb La Salle, J. SpeUch Mascoutah. Frank Angustia
North Chicago, Joe Zelene
MARTLAN 11:
Kitzmiller. Fr. Vodoplvec
MICHKJAN:
Detroit, L. Plankar
MINNESOTA:
Chlsholm, Frank Oonie Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Gooie Ollliert. Louia Vessel Hibblng, John Povie Vlrgina. Frank Brvaticb
\IONTANA:
Ronndnp. II. II. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda,
Uttk FftUa.
OHIO:
Ilarberton. Frank Treba Cleveland, Anton Bobek, Chna. Karl linger. Jacob Rem Ik. John Slannlk CJlrard, Anton Nagode Lorain, Louis Ralant, John Krn>6» Toongstown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore.. J. Kohlar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton I pa vec Conemaugb, J. Brezove«
Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Kupoik
Export. Louis SupaoW
Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUocb Midway, John Ž ust Pittsburgh in okolica, J. Pogaiar in PhUip Progar
Steel ton, A. Hren Turtle Creek. IV. SeUfnr West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. 8»«h Sheboygan, Jssrpl WYOMING: Rock Springs, Lnto Diamond t ille, Joe Sollch
Vtak

Je prejel.
W -GUI NARODA"
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga. danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 Weit 18th Street
|
___