GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2003
1201330 148, G
Številka 6
letnik 9
junij 2003
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica
TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923
POPOLNA PONUDBA
Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,...
... za računovodstvo in trgovino
http://www.lamas.si   e-mail: lamas@lamas.si
POČITNIŠKI UVODNIK
Kaj ti je ljubše?
Ko si v senci svojega borovca?
Ljubki martinčki. Toplo. Vroče.
Valovanje morja?
Mogoče raje osvajanje gora?
Okopavanje polja? Šepetanja...
Na kaj pomisliš, ko se spomniš na počitnice?
Na zrak, ki stoji. Čas, ki stoji.
Drugačno jutro. Drugačen večer.
Drugačne ljudi.
Ne nujno druge. Drugačne.
Ležiš na vodi. Na valovih odplavaš.
Odplavajo tvoje misli, skrbi.
Ja. Pomisliš na brezskrbne ljudi.
Brezskrbne?
Glej, ležiš na vodi, pod tabo je dvajset,
trideset metrov globine
in zaupaš, da te drži?
Ko si osvojil višino dvatisočaka
Vidiš, da zmoreš?
In ko si požel pšenico
spoznavaš, da vedno znova zraste?
Brez skrbi. Vse je v redu, če zaupaš. Počitnice so lahko ta zvesti čas. Zato prepusti počitnicam skrbi tudi ti.
želi uredništvo Klasja
str. 7
... %jg
SPRIČEVALO
ZA KLASJE       str. 4
PREDSTAVLJAMO DOBITNIKE OBČINSKIH PRIZNANJ str. 14
ZDAJ PA DOST!
Pomagajmo Matozovim
Vse je pravnomočno. Torej naj bi bilo pravično. Pa ni. Ali pač ne razumemo?! Predstavljajte si: si oskrbnica treh umsko prizadetih ljudi, ker si tašči na smrtni postelji obljubila, da jih boš varovala. Eden izmed teh treh povzroči manjšo prometno nesrečo. Kot oskrbnico tožijo tebe. Z malo državno oskrbnino za varovance in kmetijo, ki jo pridno obdeluješ, stroškom vseeno nisi kos. Iščeš pravno pomoč, vendar vedno manj zmoreš odplačevati pravniške račune in obresti. Stroškov je vedno več, vedno več. Zdaj jih je že za tri milijone slovenskih tolarjev. Zdaj ti že izberejo rubežnika, ker ne zmoreš plačati. Za povrhu tvojemu možu amputirajo nogo. Zapušča te zdravje.
Vse to zato, ker si nekoč obljubila, da boš vestna oskrbnica! Kdo bi poravnaval te stroške, če bi ti ljudje že od nekdaj bili v domu za ostarele? Komu bi rubili tedaj?
In če bodo rubili in bodo tvoji varovanci šli v dom, ali bo to za državo toliko ceneje?!
Kaj je z nami, če je pravno to možno, in kaj, da vendarle ne zberemo tega denarja? Kdor zmore razumeti, naj razume. Ne gre za načelna razmišljanja in nakladanje o splošni revščini, tu gre lahko za konkretno pomoč.
RK Ivančna Gorica in Območno združenje RK Grosuplje vabita, da prispevate svoj delež na 02041 0253755006
sklic na: Humanitarna pomoč družini Motoz
V soboto, 12. junija, Civilna iniciativa za ohranitev »stare avtoceste« Ljubljana Novo mesto organizira opozorilno ohromitev prometa
na odseku Bič - Karteljevo.
120030148,6
STRAN
6. SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZNAMENJU REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE IN NOVEGA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA
Za 6. sejo občinskega sveta, ki je bila 3.7.2003 ob 18. uri v sejni sobi občine, je župan Jernej Lampret predvidel 9 točk dnevnega reda, svetniki pa so predlagali še dodatne 3. Kljub sorazmerno kratkemu dnevnemu redu je bila zadnja občinska seja pred počitnicami maratonska, saj se je zaključila šele po polnoči, 4.7.2003.
POTRDITEV REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE (RRP LUR)
RRP LUR je svetnikom predstavila direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije Lilijana Resinovič. Program je pripravljen za obdobje od 2002 do 2006, zaradi proračunskega obdobja Evropske unije. Politika EU temelji na povezavi občin, ker le na ta način ustvari dodano vrednost. Naša občina, ki je tudi vključena v to najbogatejšo regijo, je ena izmed 25 občin. 18 jih je ta regionalni razvoj že sprejelo.
Namen programa je, v času ob vstopu v EU, rešiti nekatere ključne strukturne probleme regije in tako zagotoviti uspeh in konkurenčnost v prihodnosti. RRP LUR predstavlja okvir oz. podlago za sodelovanje vseh, ki želijo sodelovati pri razvoju regije, predvsem pa tistih, ki imajo na to največji vpliv. Na podlagi RRP bodo občine, gospodarstvo in drugi razvojni partnerji lahko začeli izvajati svoje projekte in se pri njihovi pripravi opirali na skupna dogovorjena stališča. Vrednost vseh projektov za našo občino znaša 50 milijonov SIT za obdobje petih let. Projekti se osredotočajo predvsem na kvalitetnejši javni prevoz (železnica), povezovanje vodovodnih in komunalnih sistemov, povezavo turističnih in kulturnih organizacij ter gospodarstva v regiji.
Po najprej skeptični razpravi so svetniki z veliko večino sklenili, da se občina vključi v RRP LUR za tiste programe, za katere se bo sproti odločalo.
POROČILO O DELU
JAVNEGA
KOMUNALNEGA
PODJETJA (JKP)
Poročilo je izčrpno predstavil direktor Janez Skarlovnik. JKP je v lasti treh občin: Grosuplje 49%,
Dobrepolje 10% in Ivančna Gorica 41%. Poslovno leto je zaključilo z ugodnim poslovnim rezultatom in pozitivnim revizijskim mnenjem.
Na področju oskrbe z vodo je zaznaven upad prodaje vode za približno 2,5%, razen v Ivančni Gorici, kjer je poraba porasla za 1,8%.
Na področju odvajanja in čiščenja tekalnih voda je v Ivančni Gorici 3,5% porast skupnih količin prečiščenih odpadnih voda. Problem še vedno predstavlja Farma Stična zaradi nadpovprečno onesnaženih odpadnih voda.
Na področju ravnanja z odpadki so v JKP avgusta 2002 uveljavili nov odlok, ki določa način ločenega zbiranja odpadkov. Novost za izvajalce in občane je tudi, da vsak plača "svoje" odpadke. Količine odpadkov v primerjavi s preteklim letom so se povečale za 30%.
Svetniki so bili s poročilom JKP v glavnem zadovoljni. V razpravi so bila med drugim izpostavljena tudi vprašanja: kdaj bo JKP zamenjal vodovodne azbestne cevi, kako je s Farmo Stična, večjim onesnaževalcem, in zakaj občina Litija oz. sedaj občina Šmartno pri Litiji ne plačuje vode, ki jo prejema iz naše občine.
INFORMACIJA O NOVEM KABELSKEM OPERATERJU -ELEKTROPROM KISOVEC
Direktor in lastnik uspešnega podjetja Elektroprom Janez Vidmar je seznanil občinski svet s ponudbo kabelskega sistema v Ivančni Gorici. Jeseni načrtujejo širitev v naseljih Stična in Vir, kjer bo že možen priključek vseh zainteresiranih gospodinjstev. V naslednjem srednjeročnem obdobju je predvidena širitev kabelskih komunikacijskih sistemov tudi v ostalih vodilnih naseljih občine. Cena za priklop trenutno znaša za priključek na stanovanje v bloku 54.000 SIT, za priključek na individualno stanovanjsko hišo pa 152.600 SIT.
POROČILO KOMISIJE
ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA (KVIAZ)
Predsednik KVIAZ-a, svetnik Dušan Strnad, je poročal občinskemu svetu o sklepih 7. seje KVIAZ-a z dne 1.7.2003. KVIAZ predlaga občinskemu svetu, da se seznani z
odstopno izjavo Mihaela Novljana, predsednika nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica, in imenuje za novega predsednika nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica Jurija Kosa.
Po burni razpravi predvsem svetnikov LDS in svetnika NDS je bil za predsednika nadzornega odbora občine, po odstopu Mihaela Novljana, izvoljen Jurij Kos, diplomirani univerzitetni pravnik iz Ivančne Gorice.
KVIAZ je tudi seznanil občinski svet, da je Jože Sadar iz Ivančne Gorice odstopil kot član Odbora za gospodarstvo. Nadomestnega člana za Odbor bodo predlagali na naslednji seji občinskega sveta, ker na 7. seji KVIAZ-a ni nihče od dveh kandidatov dobil potrebne večine. Prav tako je občinski svet, na predlog KVIAZ-a, potrdil Jožeta Adlerja z Grintovca pri Zagradcu za stalnega predstavnika skupščine JKP Grosuplje.
Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se seje odborov oz. delovnih teles občine lahko snemajo glede na predhodno odločitev posameznega odbora.
CIVILNA INICLVITVA ZA OHRANITEV CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Svetnik Nikolaj Erjavec je seznanil občinski svet, da je 2.7.2003 v državni zbor, predsedniku Borutu Pahorju, predal peticijo za ohranitev ceste "bratstva in enotnosti". V primeru, da bodo tudi tokrat naleteli na gluha ušesa, se bodo 12.7.2003 poslužili državljanske nepokorščine in ohromili promet na omenjeni cesti. Tudi sosednje občine (Žužemberk, Trebnje) podpirajo prizadevanja civilne iniciative, da ohrani omenjena cesta še vedno status regionalne ceste.
NA SEJI PA SO SPREJELI ŠE ...
Na seji sta bila med drugim sprejeta tudi Program dela občinskega sveta za leto 2003 in Osnutek programa za opremljanje stavbnih zemljišč za območje Polževske planote.
Svetniki pa so tudi sklenili, da se na naslednjo sejo uvrstita točki Predlog za ponovno odprtje starega pokopališča v Šentvidu pri Stični in Poročilo o delu Policijske postaje Grosuplje.
M.V. inN.P.
OBČINA BANČNA GORICA Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica
na podlagi Pravilnika o sistemizaciji in načrta delovnih mest v občinski upravi
RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. samostojni strokovni sodelavec za družbene dejavnosti
2. svetovalec I za prostor
3. višji svetovalec za splošne zadeve
Kandidati pod točko 1 morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka izobrazba upravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri -1 leto delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika in pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- izpit iz ZUP-a
- poznavanje računalniških orodij
- vozniški izpit B- kategorije
Od kandidatov se pričakuje tudi samostojnost pri delu in opravljanje terenskega dela.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje z ustrezno pogodbo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati pod točko 2 morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka izobrazba arhitekturne ali geodetske smeri -1 leto delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika in pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- izpit iz ZUP-a
- poznavanje računalniških orodij
- vozniški izpit B- kategorije
Od kandidatov se pričakuje poznavanje področne zakonodaje, samostojnost pri delu in opravljanje terenskega dela.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas enega leta.
Kandidati pod točko 3 morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka izobrazba upravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika in pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- preizkus iz ZUP-a
- poznavanje računalniških orodij
- vozniški izpit B- kategorije
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje z ustrezno pogodbo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici s pripisom "Prijava na razpis - ne odpiraj" najkasneje do 05.8.2003 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica.
Kandidati bodo o sprejeti odločitvi obveščeni v 14 dneh.
Vse dodatne informacije v vezi z razpisom lahko dobite na tel.: 01 78 78 384.
Obvestilo občina
Z julijem 2003 je možno na Občini plačevati račune in upravne takse z naslednjimi karticami: LB, BA, KARANTA in EUROCARD MAESTRO.
Ustanovitelj časopisu KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 7869-400, 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, internet: www.ivancna-gorica.si/klasje. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahen, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo.
STRAN
VPRAŠANJE ZA NAŠE SVETNIKE
V junijski številki Klasja vam predstavljamo mnenja naših občinskih svetnic in svetnikov, pa tudi svetniških skupin, v zvezi s počitniško dejavnostjo mladih. Vprašanje je bilo:
"Počitniški čas prinaša s sabo odločitev o tem, kako bomo počivali in se družili. Vsak si bo po svoje organiziral svoj prosti čas. Pa vendar: se vam zdi, da kot družba dovolj storimo za naše najmlajše, mladino? Se vam zdi, da imajo mladi dovolj prostorov in sredstev ter animatorjev, ki bi poskrbeli za organizirane oblike preživljanja prostega časa med šolskimi počitnicami? Ali obstajajo kakšna sredstva za interesne dejavnosti mladih? Ali se vam to, da otroci med počitnicami (in tudi sicer) nimajo kaj "pametnega" početi in da različne "zagnane" organizacije tudi nimajo kje in s čim izpeljati svojih zamisli, sploh zdi res, in če da, kako bi oz. boste problem reševali?"
SDS
Počitnice so čas, v katerem mlade sive celice počivajo in se pripravijo na novo šolsko leto. Vsak učenec komaj čaka zadnji šolski dan, da postavi šolsko torbo v kot in ugasne budilko. Toda brezskrbno poležavanje brez ustvarjalnosti in načrtov se kmalu sprevrže v nezadovoljstvo. To obdobje dela veliko skrbi tudi staršem, ker ne vedo, kaj njihovi otroci počnejo sami doma. Večina staršev si načrtuje letni dopust ravno v tem obdobju, da so vsaj dva tedna z otroki. Ostali čas počitnic pa otroci brez znatnih finančnih sredstev ne morejo koristno izrabiti. Večina ponudb je komercialnih in večina staršev večjega finančnega zalogaja ne zmore. Premalo je organiziranih druženj po večjih naseljih, kjer bi se mladi družili na raznih delavnicah in na katerih bi se preko igre naučili koristnih stvari, ki jih šola ne uči.
Vsekakor podpiram idejo, da je treba mladim v času počitnic omogočiti polno in bogato preživljanje časa. Zato bom podprl vsako idejo, ki bo v naslednjem letu to omogočila. Za te dejavnosti pa bo treba zagotoviti tudi proračunska sredstva, na katera bi se lahko prijavili izvajalci takšnega počitniškega programa.
Jože Adler
SDS
Počitnice so se začele. Za naše šolarje najlepši letni čas, ki ga tako težko pričakujejo. Nekaj časa je veselje veliko, toda kaj kmalu ugotovijo, da prijateljev ni, da so nekateri odšli s starši na morje ... Ostanejo sami. Starši nimajo dva meseca dopusta, le kakšen teden morja - meseca pa sta dva.
Čeprav se jim ni treba učiti, jim nekaj manjka - druženje z vrstniki. Ostajajo doma, gledajo televizijo, igrajo računalnik, zvečer morda gredo na igrišče ... Skratka, prepuščeni so samim sebi in osamljeni. Marsikdo bi rad bolj aktivno preživel počitnice. Samo
kako? V mestih imajo stvari bolj organizirane, na deželi se moramo znajti sami. Starši bi vključili svoje otroke v razne dejavnosti, če bi te bile. Na žalost jih ni.
Pa toliko bi se lahko dogajalo! V bližini imamo Krko; nekateri bi lahko veslali, taborili, raziskovali kopališče imamo v Višnji Gori, lahko bi imeli slikarske in kiparske delavnice ... Otrokom bi lahko ponudili marsikaj. Kaj pa jim v resnici nudimo? Starši bi z veseljem prispevali nekaj denarja, če bi se njihov otrok vključil v dejavnosti, ki bi jim nudile zadovoljstvo in zabavo.
Morda daje lep zgled cerkev, ki organizira marsikatero dejavnost, za otroke, ki hodijo k verouku, in je otrokom všeč. Kolesarili bodo na morje, imeli bodo oratorij, izlete - tudi v tujino. Skratka, želijo nekaj storiti in se približati otroku.
Storimo nekaj še mi, da se kasneje ne bomo pritoževali, kakšni so naši otroci, ki znajo samo popivati po gostilnah. Ponuditi jim je treba in z veseljem bodo sprejeli.
Frančišek Grabljevec svetnik SDS
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
V izrazito podeželski občini, kot je naša, omenjena tematika ni tako velik problem. Če se spomnim svojega otroštva na podeželju, lahko rečem, da je bil to zame najlepši del leta. Vse svoje počitnice sem preživel na kmetiji pri stari mami s svojimi bratranci in sestričnami. Dela je bilo dovolj, še več pa igre. Nogomet na vaškem travniku, kopanje v bližnjem potoku, sprehodi po prijetno svežih gozdovih ... Kasneje smo s prijatelji zahajali tudi na bazen. Podoben je bil (sedaj so ga prenovili) tistemu, ki ga imamo v Višnji Gori. Spomini nanj so čudoviti. Tam so se rojevale moje prve simpatije.
Da bi imeli tudi v naši občini en dober in lepo urejen bazen, ni samo moja, temveč želja mnogih
naših občanov in občank, predvsem mladih. Pa ne samo to. Glede na vremenske razmere in obdobja, ko imamo zelo vroča in dolga poletja, bi lahko imeli neke vrste "mini aqualand".
Se pa seveda vse ustavi pri denarju. V občinskem svetu skupaj z županom lahko poskrbimo, da bomo za tak objekt našli v občini ustrezen prostor. Sama izgradnja objekta in prodaja storitev pa mora biti v rokah zasebnega kapitala. Vem, da tega v občini ni malo. V Novi Sloveniji se bomo potrudili, da ga bomo našli. Pa naj tole ne izgleda kot predvolilna obljuba. Za slednje in za golaž je še vedno dovolj časa.
Želim vam lepe počitnice in obilo morske oziroma sladkovodne osvežitve! Ostanite zdravi!
Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica
Vedno znova ugotavljamo, da kot družba premalo storimo za naše najmlajše oz. mladino. Trudimo se na razne načine, tudi občina ima posluh za različne klube in društva, kjer se zbira tudi mladina. Med počitnicami, čez poletje, pa te aktivnosti ponavadi zamrejo. Če bi imeli v Ivančni Gorici večjo knjižnico, bi lahko zaposleni v tej ustanovi marsikaj organizirali in tako animirali mladino.
Zelo posrečena varianta se mi zdi oratorij, ki ga v okviru samostana Stična že tretje leto vodi več kot 20 šolanih domačih animatorjev. Za šolanje le-teh je poskrbela Akademija mladih in župnija Stična. Nekaj sredstev prispevamo starši, nekaj sponzorji in samostan. Več kot 120 predšolskih in osnovnošolskih otrok bo tako zelo koristno preživelo teden dni v Stični. Pohvalna akcija župnije Stična, v katero bi se lahko z manjšimi sredstvi vključila tudi občina. Občina do sedaj ni imela predvidenih sredstev za počitniško dejavnost naših otrok, menim pa, da bi bilo to zelo koristno in potrebno.
Z manjšimi sredstvi iz občinskega proračuna bi lahko organizirali marsikaj, npr.: tečaj tujih jezikov ali kakšno drugo dejavnost. Tudi prostore za to bi našli.
Tudi z nabiranjem gozdnih sadežev: gob, zdravilnih zelišč ipd. bi se dalo otroke naučiti, da ni tako enostavno služiti denar, kot si pogosto predstavljajo. Pa tudi razna dela na kmetijah so preizkušen recept za pridobivanje delovnih navad in širitev obzorja naši otrok. Seveda pa je pri vseh teh aktivnostih veliko odvisno tudi od nas staršev. Potrudimo se, da bomo za naše otroke najbolje poskrbeli in jim dajali dober zgled.
V imenu svetniške skupine SLS
Milena Vrhovec
LDS
V občinskih proračunih so vsako leto namenjena sredstva za interesne dejavnosti mladih. Realizacija te postavke v letu 2002 je bila 455.000,00 SIT. V letošnjem proračunu pa je v te namene zagotovljenih 550.000,00 SIT. Sredstva so namenjena za raziskovalno dejavnost mladih. Zavedamo se, da so ta sredstva majhna, vendar trenutno ni predvidenih drugih programov interesnih dejavnosti. Prav bi bilo, da bi bile v času počitnic organizirane različne oblike dejavnosti za mladino, predvsem za osnovnošolce in srednješolce, ki večino počitniškega časa preživljajo doma, medtem ko so njihovi starši zaposleni. Ker mladi nimajo možnosti izbire med organiziranimi dejavnostmi, se morajo znajti sami, to pa je največkrat posedanje pred televizijskimi sprejemniki in obiskovanje lokalov, kar pa ni najboljša varianta. Podatkov o tem, ali je
po naših šolah organizirana kakršnakoli dejavnost, nimamo, verjetno pa bi se te informacije dobile pri referentu, ki je pristojen za družbene dejavnosti na Občini Ivančna Gorica.
Izkoriščamo možnost in predlagamo uredništvu KLASJA, da povpraša čimveč
mladih, tako po srcu kot po letih, kakšnih aktivnosti bi si želeli v času počitnic. Mogoče bi na tak način odkrili kako dobro idejo, ki bi jo potem skušali realizirati v naslednjih počitnicah.
Za mladino v Ivančni Gorici ni ravno dobro poskrbljeno. Verjamemo pa, da se lahko z voljo doseže boljše stanje, zato smo pripravljeni pomagati pri vseh projektih za mlade po svojih močeh.
Naj na koncu vsem mladim, ki uživajo počitnice, zaželimo čimveč počitniških užitkov in dobre volje, da bodo jeseni spočiti in z novimi močmi sedli v šolske klopi. Tudi vsem ostalim občankam in občanom Občine Ivančna Gorica želimo prijeten dopust.
Svetniška skupina LDS: Nataša Lukman, Jože Rus, Zdravko Skubic, Marina Koščak, Miro Volkar in Sonja Maravič
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
ZAČETEK KONCA
Tisti, ki ste spremljali dnevne novice v nedeljo,22.6., oziroma ste prebrali dan kasneje članek v Delu ali Dnevniku, ste morda bili presenečeni ob napovedi, da se vladajoči koaliciji iztekajo dnevi (beri leta). Na ta dan sta to direktno povedala dr. Andrej Bajuk in g. Jane/. Janša, indirektno pa tudi Barbara Brezigar. Ta dan je namreč v Selcah potekal 1. tabor Nove Slovenije. Vzdušje je bilo enkratno. Nabito s pozitivno energijo in eno samo željo po zmagi na državnozborskih volitvah. Če upoštevamo rezultat lanskih predsedniških volitev, ki je bil zelo tesen, lahko sklepamo, da zmaga ni tako daleč. Pričakovanja so velika, upanje pa še večje. Slovenja potrebuje uravnoteženo politično "sceno", če ne, bodo posledice t.i. frontovske politike še večje. Vse skupaj bi bila le lepa želja posameznikov, če ne bi še isti dan bil objavljen prispevek s foruma Združene liste, na katerem je njihov prvak opozoril na slabo vsesplošno situacijo v Sloveniji. Povedal pa je tudi, da bo morala vladajoča koalicija narediti "drzne" spremembe tudi za ceno poraza na volitvah. Se tudi oni zavedajo, da tako ne gre več naprej? Očitno da. Največja vladajoča stranka LDS pa še naprej "trobi", kako je vse lepo in prav. Po drugi strani pa se predsednik države "jezi" na takratnega finančnega ministra, ki je odobril nakup letala, ta isti bivši finančni minister, sedaj predsednik vlade, pa krivdo vali na takratnega predsednika vlade (pri tem pa pozabljata, da sta iste politične opcije).
In kaj ima to z občinsko politiko? Ne bom ovinkaril. Dejstvo je, da smo uspeli vzpostaviti dialog z Združeno listo in delujemo za dobro vseh občanov in občank. Po drugi strani pa z LDS tega "skupnega" dialoga nikakor ne moremo najti. Pa naj navedeni samo "čuden" in po moje sumljiv odstop njihovega predstavnika z mesta predsednika nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica. Po mojem mnenju je šlo za absolutno politično potezo in nikakor ne za strokovne). Kako je prišlo do tega? Vse se je začelo, ko je ga. Maravič, predsednica občinskega odbora LDS Ivančna Gorica, podala odstop z mesta članice KVIAZ-a (čeprav je dobila največ glasov). Na naslednji občinski seji je podala odstop od odstopa, ki je bil sprejet na podlagi "dobre volje" in z veliko politično odgovornostjo Koalicije Slovenije (N.Si + SDS).
Z veliko odgovornostjo in z zaupanjem v dialog je mesto predsednika nadzornega odbora bilo dodeljeno LDS-u. Pošteno? Presodite sami. Na osnovi navedenih dejstev je početje LDS-a v občinskem svetu več kot zaskrbljujoče. Upam, da bodo svetniki LDS-a v prihodnje v občinskem svetu bolj kooperativni ter da bo njihovo izrazito politično ravnanje zamenjala stroka.
Sklep: če ste pošteni in gojite moralno etične odnose, boste morali dobro razmisliti, kateri politični opciji boste na naslednjih volitvah dali prednost. Za nas beseda še vedno velja.
Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica
STRAN
PROSTOVOLJNO DELO NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE
Vabimo nove prostovoljce
V okviru CSD Grosuplje potekata projekta Prostovoljno delo z otroki in mladostniki in Jutro nove Misli. V projekt so vključeni otroci in mladostniki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Organiziramo učno pomoč, kreativne delavnice, tabore, delavnice ob posebnih priložnostih, piknike, izlete in počitniške živžave. Dejavnosti potekajo celo šolsko leto. Projekta vodiva mentorici Mateja Anzeljc Bratina in Nuša Mihalič, pri izvedbi aktivnosti pa nama pomagajo prostovoljci. Kot prostovoljce vključujemo polnoletne dijake, študente in druge, ki želijo svoje znanje in spretnosti posredovati naprej. Vabljeni torej vsi, ki bi vas tovrstno delo zanimalo in bi želeli del svojega prostega časa posvetiti prostovoljnemu delu.
Za dodatne informacije pokličite na telefon 781-80-56 (Mateja) ali 781-80-57 (Nuša).
Pri izvedbi taborov, delavnic, izletov in drugih aktivnosti nam pomagajo sponzorji, brez katerih bi vse te aktivnosti težko realizirali. Spomladanski tabor v aprilu smo lahko organizirali, ker so nam nudili pomoč v Mesariji MRS-LAN iz Grosuplja, trgovski družbi Vele d.d. iz Domžal, Pekarni Grosuplje in Pekarstvu Gorenc iz Ivančne Gorice. Zaključni picknick v maju so nam pomagali izvesti na železniški postaji v Grosuplju, kjer nam je železničar predstavil svoje delo, za okusno malico kasneje, pa je v obliki pizz poskrbela Pizzeria Ovi iz Jerove vasi. Vsem se zahvaljujemo.
Nuša & Mateja, CSD Grosuplje
SPRIČEVALO ZA KLASJE
Ker je ravno čas, ko ima, upamo, že večina zaključene šolske ocene, smo se odločili, da vam tudi pri Klasju ponudimo možnost ocenjevanja. Našteto ocenite /. ocenami od ena do pet, izrežite in ocene - spričevalo pošljite na naslov uredništva časopisa Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica. Lahko jih pošljete tudi po internetu klasje.casopis@siol.net Tri izžrebance bomo jeseni nagradili. Ocene bodo tudi iztočnica za razmišljanje novemu uredniškemu odboru.
Iz Jernejeve malhe:_
Poročila z občinskih sej:_
Svetniški odgovori na Klasjeva vprašanja:
Uvodnik: _
Kmetijstvo: _
Od fušarja do obrtnika: Kultura:
Letna priloga Klasek:_ Šport:_
Gospodinjska stran:
Siva stran:_
Severna stran:_
Križanka/Humor:_
Preglednost:_
Izčrpnost:_
Izgled:_
Objektivnost^ Izvirnost:
Neopravičeni izostanki:
Napišite še svoje predloge o časopisu. Kaj mu manjka, kaj bi spremenili itd.
DAN DRŽAVNOSTI NA POLŽEVEM
Ob dnevu državnosti 25. junija sta občini Ivančna Gorica in Grosuplje pripravili svečano prireditev na Polževem, za katero si želijo, da bi ta postala tradicionalna.
Vse skupaj se je začelo ob enih popoldne, ko so zaigrali godbeniki iz Stične, potem pa so sledile športne igre; najbolj zanimivo in navijaško vzdušje je bilo ob vlečenju vrvi.
Okoli treh se je začel svečani del. Oba župana in Janez Janša so se pripeljali s kočijo, ki ji je sledila gasilska povorka. Ko so se gasilci postrojili, so godbeniki zaigrali, kot se za dan državnosti spodobi, slovensko himno.
Zbrane je z voščilom najprej nagovoril ivanški župan Jernej Lam-pret. Povedal je, da je zelo vesel, da se na tak dan, kot je dan državnosti, odvija prireditev na Polževem, ki je vsekakor lepa turistična točka. "Pa ne smo Polževo - cela občina je lepa, prav tako naša dežela Slovenija," je poudaril. Večkrat se moramo ozreti tudi po državi, je opomnil Lampret, in tako lahko po 12 letih rečemo, da smo si naredili neko pot, po kateri moramo hoditi še naprej. Naj bo čim
osamosvojitvi, dosegli smo svobodo. Zgradili smo si zakonodajo, jugoslo-
človekove pravice. "Treba je," kot je dejal Janša, "določiti cilje za enakovrednost in enakopravnost, da nas ne bo več skrbelo za našo identiteto in naš jezik. Treba je vlagati v človeka, njegovo izobraževanje, v razvoj vseh regij, v skrb za okolje." Zatrdil je tudi, da se nam ni treba bati prihodnosti, in vsem zbranim voščil za tako pomemben dan.
vanske trge smo zamenjali z evropskimi, a vendar, kot je dejal Janša, so mnogi trpeli in mnoge krivice še niso popravljene. Trpeli so predvsem nižji sloji. Treba je poskrbeti oz. izboljšati gospodarstvo, saj je v nekaterih regijah še vedno previsoka brezposelnost. Tudi gospodarska rast ni na evropski ravni, a to je vse mogoče popraviti, je zatrdil. Marca
lepša, je še povedal. Kasneje se je župan predstavil še v vlogi Krjavlja.
Zbrane je nagovoril tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Poudaril je, da je treba našo državo spoštovali na tak način, kot si to zasluži. "In Slovenija si zasluži tako prireditev, kot je bila na Polževem," je dejal. Začrtali smo si pot v Evropo. Nekateri niso zadovoljni, drugi so. "Prizadevati si je treba, da bo vsem lepo," je še poudaril grosupeljski župan.
Nato je zapel Šentjurski oktet; potem pa je sledil še slavnostni govor Janeza Janše. "Ker danes praznujemo svoj največji praznik, se lahko ozremo nazaj," je povedal. "Vsa mednarodna priznanja, ki smo jih dobili, aktivno približevanje EU, vse to nam da vedeti, da smo leta 91 ravnali prav," je dodal. Takrat so se nam izpolnile stoletne želje po
smo storili še dva zgodovinska koraka: podprli smo vstop v NATO in Evropsko unijo. S tem smo trajno zavarovali svoje vrednote, parlamentarno   demokracijo,   socialne in
Sledil je še kulturni program. Polde Bibič je interpretiral odlomek iz Martina Krpana, ob spremljavi harmonike je zapel Miloš Genorio. Na oder je stopil tudi igralec in pesnik Tone Kuntncr. Nato so zapeli fantje iz Stiškega kvarteta in zaigrali glasbeniki Big Banda Grosuplje. Ni pa se samo pelo in igralo, tudi plesalo se je. Zaplesali so najmlajši iz folklornih skupin Vidovo Šentvid in Račna.
Po končanem kulturnem programu je bila še veselica, na kateri so za dobro voljo poskrbeli Korado in Brendi ter domači narodnozabavni ansambel Krjavlji.
V hotelu na Polževem pa je bila na ogled tudi zbirka polžev, za katero so "eksponate" prispevali France Velkovrh iz Lenarta v Slovenskih Goricah, Leopold Sever in Pavel Groznik.
S. S.
STRAN
OGNJEVKA ALI HRUŠEV OŽIG
Sum potrjen tudi v občini Ivančna Gorica
Tudi na našem območju je fitosanitarna inšpekcija potrdila okužbo s hruševim ožigom (Muljava). Bakterijski hrušev ožig ali ogn-jevka je nevarna karantenska bolezen rastlin.
Nanjo je občutljivih okrog 150 rastlinskih vrst, najbolj škodljiva pa je naslednjim rodovom:
Sadne rastline:
jablana, hruška, kutina, nešplja
Okrasne rastline:
glog, pancšplja, ognjeni trn, jerc-bika, šmarna hrušica, japonska kutina, japonska nešplja, skorš
Bodite pozorni na znamenja okužbe:
- Spomladi, v toplem in vlažnem vremenu prične iz obolelega tkiva rastlin teči mlečno bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij, te pa se z vetrom, dežnim kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove;
- Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz, potem ovenijo, postanejo rjavi in se posušijo;
- Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol;
- Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z listjem so videti, kot da jih je ožgal plamen: listi na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave in pri hruški črne barve;
- Plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo ( mumificirajo);
- Posebej značilno je, da posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
Rastline in rastlinski deli, okuženi z bakterijskim hruševim ožigom ali ognjevko, so vir nadaljnjih okužb. Na odstranjenih okuženih delih se povzročiteljica, bakterija Envinia amvlovora, sicer ne razmnožuje, vendar pa lahko na njih preživi kar nekaj časa (tedni, meseci). Pri sanaciji okužbe je zato potrebno strogo upoštevanje higienskih ukrepov.
Na velike razdalje se bakterija prenaša z okuženim sadilnim materialom in embalažo, na krajše pa jo prenašajo dež, veter in razne žuželke. Po nasadih lahko okužbo prenašamo z orodji za obrezovan-
je. Če obrežemo okuženo rastlino, lahko s škarjami prenesemo bakterijo tudi na 300 naslednjih obrezanih mest. To še posebej velja za letno rez, zato je treba razkuževati škarje, žagice, rokavice in roke ( formalin, Na-hipoklorit, alkohol).
Če smo bili v stiku z okuženo rastlino, je treba razkužiti orodje in naprave z ožiganjem, vročo vodo ali paro, z 10% raztopino Varekine ali 70% alkoholom, temeljito oprati roke, obutev, obleko in preprečiti dostop ljudi in živali do mesta okužbe.
1. SPLOŠNA PRAVILA PRI
ODSTRANJEVANJU IN UNIČEVANJU OKUŽENIH RASTLIN
- Okužene rastline je treba uničiti takoj.
- Uničenje se po možnosti opravlja v suhem vremenu (zaradi manjše nevarnosti širjenja bolezni).
- Uničenje rastlin opravljajo ustrezno usposobljene skupine ljudi.
- Najprej je potrebno previdno odstraniti in uničiti / zažgati okužene veje, šele nato uničimo celo preostalo rastlino.
- Potrebno je upoštevati higienske ukrepe: po opravljenem uničenju zgornja oblačila takoj oprati, roke, orodje in naprave razkužiti.
- Izrute rastline je potrebno takoj zažgati (do pepela) na mestu samem ali na za to določenem zemljišču.
- Če je transport materiala obvezen, je to najbolje storiti s prekucnikom z visokimi stranskimi stenami in tovor mora biti prekrit s ponjavo.Treba je paziti, da se okužen material ne izgubi oziroma da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami.
Sadni nasadi:
Okužene rastline je potrebno izruti in zažgati skupaj s koreninami. Preprečiti moramo poškodbe zdravih rastlin z trskami in drobci, ki pri tem lahko letijo naokoli.
Visokodebclna drevesa:
Drevo je treba podreti. Takojšn-
ji prvi ukrep je lahko le odstranitev in požig okuženih delov rastlin (krošnje), ostale dele pa je treba uničiti najkasneje do začetka zime. Les brez bolezenskih znamenj, debelejši od 10 cm, se sme uporabiti kot kurivo (če je bil posušen na mestu samem).
Grmi:
Kadar korenin in štora ni mogoče odstraniti, s koreninskega vratu odstranimo zemljo in grm izrežemo čim bližje tlom (lahko z motorno žago). Panj in glavno korenino močno ožgemo / požge -mo ali ju na prerezu premažemo s sredstvom za uničevanje grmov (arboricidom) in preprečujemo nadaljnje odganjanje. Potrebno je opravljati naknadna kontrolna opazovanja. Pripravkov ni dovoljeno uporabljati na vodovarstvenih območjih.
Pokrovnc rastline:
Uničevanje (s koreninami vred) večjih površin, poraščenih z okuženimi rastlinami, je dolgotrajno in drago. Zato pride pri uničevanju v poštev več možnosti:
- Praviloma pokrovne rastline izrežemo čim bližje tlom. Za preprečevanje ponovnega odganjanja ostanke korenin in štora požgemo/ožgemo do tal. Uničene površine je po enem letu treba izkoreniniti.
- Pri močni okužbi ali manjši površini izvedemo takojšnje krčenje z odstranitvijo korenin.
- Škropljenje okuženih površin s sredstvi za uničevanje grmov (arboricidi). Njihovo delovanje je boljše proti jeseni. Ko se poganjki posušijo do tal (kar lahko traja 2-3 tedne), jih izrežemo čim bližje tlom. Pri tej metodi je treba pred tretiranjem vsak prizadeti poganjek posebej odstraniti.
Če posumite na pojav hruševega ožiga, je okužbo treba prijaviti na mob. tel. 041 354 405, fax 01 478 91     75, po e-pošti
Uvrs.mkgp@gov.si ali na Kmetijsko svetovalno službo tel. 01 786 93 10 .
Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane Puš
PRIJAVA ŠKODE ZARADI SUSE
V LETU 2003
Občina Ivančna Gorica zbira prijave o poškodovanosti kultur zaradi suše v letu 2003, ki so jo utrpela kmetijska gospodarstva.
Vse lastnike, ki jim je nastala škoda zaradi suše, vabimo, da na Občini Ivančna Gorica, na Kmetijski svetovalni službi ali Kmetijski zadrugi v Ivančni Gorici dvignejo obrazce za prijavo škode.
Ocena poškodovanosti zaradi suše se bo opravila za vse površine, ki so večje od 1 ha njiv, 2 ha travnikov, 4 ha pašnikov ali 0,25 ha plantažnih sadovnjakov.
Podatki o škodi se bodo zbirali do 15.7.2003.
ŽUPAN: Jernej Lampret, prof., l.r.
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
S posebnim dovoljenjem avtorja knjige Postati - ostati podjetnik, priročnika za vse, ki sanjarijo o obrti in podjetništvu, a ne vedo, kako sanje uresničiti, Andreja Dvoršaka, vam za vroče dni posredujem v razmislek NORE ZAMISLI, za katere ni nujno, da to so.
"NORE" ZAMISLI SO DOBRE ZAMISLI
Nekaj zamisli, ki bi jih lahko opravljali, pa vam prej niso prišle na misel. Ne toliko zato, da bi se zdaj zagnali vanje kot svinje v korito, ampak kot izhodišče za razmišljanje, da ni vsa sreča in zaslužek le v bifejih in trgovinah. Ugotovili boste, da lahko že z zelo skromnim začetnim kapitalom, malce znanja in sreče ter veliko volje postanete podjetnik ali podjetnica.
Na vsaki občini vam bodo povedali, da primanjkuje storitvenih dejavnosti vseh vrst; še največ je mehanikov, a za dobrega in poštenega se prostor vedno najde, saj je tudi pločevine in strojev vse več. Navsezadnje lahko postanete strokovnjak za svetovanje pri nakupu rabljenih avtomobilov. Preveč imajo gostincev, ki jih bo potem, ko bo država začela resno pobirati davke, bistveno manj. Premalo je tudi dejavnosti, v katerih se prodaja pamet, se pravi različnih svetovalnih podjetij itn. Vse več bo povpraševanja po raznovrstnih detektivskih storitvah in varnostnikih ter mojstrih za zaščito oseb in premoženja, pojavljale se bodo nove storitve, ki sodijo v tržno gospodarstvo in razvito družbo. Kdor bo prvi na tržišču, bo imel veliko prednost, čeprav bo v začetku, dokler se ljudje ne navadijo na novost, precej tenko piskal.
Med zanimivejšimi storitvenimi dejavnostmi, ki se bodo pojavile, bo tako imenovan catering oziroma preskrba ljudi s hrano. Ideja je preprosta: nekdo priredi rojstni dan, slavje za novo leto, žur v službi, a ni vešč kuhanja ali pa se mu ne ljubi ves dan zabiti v kuhinji in nato zvečer kazati prijazen obraz kljub utrujenosti, potem pa še pomivati posodo.
Za sposobne kuharje ali organizatorje, ki bodo znali prisluhniti željam strank in bodo ponudili hrano vrhunske kakovosti, bo dela več kot dovolj.
Večalo se bo povpraševanje po računalniških strokovnjakih, saj postaja računalnik del gospodinjske opreme. Nerodno je le to, da večina uporabnikov ne zna drugega kot pritiskati tipke, in ko se zatipka, nujno potrebuje nekoga, ki mu bo svetoval, četudi le po telefonu ali prek elektronske pošte, in to po razumnih cenah.
Namizno založništvo se je že dobro razmahnilo, a še vedno je tržišče dovolj veliko za podjetne in strokovno usposobljene zagnance.
Za samozaložniško dejavnost sploh ni treba registrirati obratovalnice ali imeti kakšne posebne izobrazbe. Avtor, ki želi v samozaložbi izdati knjigo, mora to priglasiti izpostavi DURS, na območju katere ima prebivališče. Ta ga bo le evidentirala kot davčnega zavezanca in ga ne bo vpisovala v vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov.
Celoten postopek samozaložništva je mnogo manj zapleten, kakor se zdi na prvi pogled. Največ težav je s prodajo knjige. Če ste prepričani, da bodo ljudje pripravljeni odšteti denar za tisto, kar ste napisali, in če menite, da je takih ljudi vsaj tisoč, potem nc odlašajte. Podrobne informacije o tem, kako napisati in založiti knjigo, četudi sami niste vešči pisanja, se pravi, kako izpeljati projekt samozaložništva, lahko dobite pri avtorju te knjige.
Če se bo spremenila delovna zakonodaja in postala bolj prožna, se bo takoj odprla možnost za ženske, ki želijo delati le mesec, dva ali pa pol leta. Podjetja, ki imajo občasno veliko administrativnega dela, in organizatorji kongresov bodo najemali tajnice le za toliko časa, kolikor jih bodo resnično potrebovali. Najemali jih bodo pri specializiranih servisih za tovrstne storitve.
Ste kdaj pomislili, da so otroci najzanesljivejše stranke? Naredite kaj zanje ter njihove prezaposlene starše in s tem zaslužite. Postanite poklicni pripovedovalec pravljic. Otroci raje poslušajo živega človeka kot kaseto. Tržišče pripovedovalca pravljic so otroški vrtci, rojstni dnevi, posebne priložnosti in bogate družine, ki si ga lahko privoščijo zvečer, ko gresta starša na zabavo, otroka pa prepustita varuški.
Naučiti se morate petdeset do sto zgodb, primernih za otroke med četrtim in desetim letom. Pripovedovanje naj traja 30 minut, največ eno uro. Med njim vzpodbujajte otroke k sodelovanju in jih vključite v svojo zgodbo. Če imate otroke radi, vam je dejavnost pisana na kožo. Prednost te dejavnosti je, da zanjo ni potreben začetni kapital, zaslužek pa je načeloma dober.
Servis za pomoč ostarelim na domu je znan, a še premalo. Večja mesta naravnost kričijo po njih.
Enako po ljudeh, ki bi nakupovali špecerijo in z njo oskrbovali stranke na domu. V ZDA, kjer je to trenutno najbolj cvetoč posel, je običajen zaslužek 15 odstotkov od nabavljenega blaga.
Pomivalccv oken je zagotovo manj, kot je izložb in oken, še posebej, če bi se kdo specializiral za pomivanje oken v zasebnih hišah. Za osnovna sredstva potrebujete manj, kot porabi povprečen kadilec za cigarete v enem mesecu.
Imate radi živali, ste morda veterinarski tehnik ali živinozdravnik? Hotel za pse in mačke je donosen posel. Če k temu dodaste še oskrbovanje domačih ljubljenčkov na domu pri strankah, kamor lahko sodi tudi zalivanje rož, praznjenje nabiralnika in podobno, se odpira veliko, še vedno nezasedeno tržišče.
Najbližje pokopališče za domače ljubljenčke je na Reki, ki je sedaj v drugi državi. Ste popolnoma prepričani, da ga v bližini Ljubljane, Maribora, Nove Gorice ne potrebujemo? Mislite, da človek, ki da za psa petsto ali več evrov in potem še nekaj stotakov za njegovo vzgojo in vzdrževanje, ne bi primaknil še nekaj za spodoben pokop in spomenik?
Mislite, da mačka osamljeni gospe ne pomeni vsaj toliko kot sorodnik, ki jo obišče dvakrat letno? Ste prepričani, da otroci ne bi prepričali staršev, da svojega hrčka ali kanarčka pokopljejo na vašem pokopališču namesto doma na vrtu ali v parku?
Inštruktorjev za angleščino, fiziko, matematiko in slovenščino je ogromno, dobrih premalo. Kar nekaj najboljših se že leta in leta ukvarja izključno s to dejavnostjo in odlično zaslužijo. Pri tako bednem šolskem sistemu, kot je naš, se jim za posel ni bati.
STRAN
SLABI ČASI ZA KMETIJSTVO
V kmetijstvu ni panoge, kjer ne bi bilo krize. Tudi za našo zadrugo oziroma občino velja isto.
V prireji in predelavi mleka so veliki problemi. Še vedno v Sloveniji ni razčiščeno, od kod prihaja kloramfenikol v mleko. V zadrugah smo primorani mesečno jemati še dodatne vzorce na kloramfenikol, ki so zelo dragi in jih mora plačati kmet. Zadruga in kmetje se prav tako zavedamo težavnega položaja v prireji in predelavi mleka. Vendar smo prepričani,da enkratni, enostranski in nepredvideni ukrepi močnejšega pogodbenega partnerja ne morejo pripeljati do ustrezne rešitve. V zadrugah si bomo zato prizadevali, da bo zagotovljena nemotena prireja in odkup pogodbeno dogovorjenih količin mleka.
Razmere v prireji govejega mesa so se tudi drastično poslabšale. Cene mladega pitanega goveda padajo iz tedna v teden, tako daje cena trenutno od 510 do 560 tolarjev.
Moram pa povedati,da je k tej ceni treba prišteti še premijo, ki znaša nekaj več kot 50.000 tolarjev. Že tako slabo situacijo v govedoreji še dodatno slabšajo dragi BSE testi za vso živino nad 24 mesecev. Zaradi pomanjkanja krme je ponudba trenutno zelo velika. Prav tako seje že stalni odkup krav še dodatno povečal.
Cena za kilogram mesa pa znaša celih 130 do 150 tolarjev!
Suša, ki je ena najhujših do sedaj, je zelo zmanjšala pridelke na poljih. Velik izpad je pri senu, otavi, koruzi, žitih ... Zaradi hude suše pa bo tudi pridelek krompirja bistveno manjši.
In tako se začaran krog v kmetijstvu vrti. Kmetijei zato v okviru Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije med drugim zahtevamo srečanje s predsednikom vlade in pristojnimi ministri, da se poiščejo ustrezni načini za rešitev nevzdržne situacije. Če bo šlo tako naprej, se bo večina slovenskega kmetijstva sesula že pred vstopom v EU.
Milena Vrhovec
STRNIŠČNI DOSEVKI
Strniščni dosevki so pomemben člen njivskega kolobarja. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal ter zmanjšuje izpiranje hranil. Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal. Gospodarski pomen dosevkov je v pridelavi kakovostne in poceni volumi-nozne krme.
Dosevki za krmo in podor: krmna repica(8-12 kg semena/ha), krmna ogrščica (8-12 kg semena/ha) , krmni ohrovt (4-5 kg semena/ha).
Dosevki za podor:
Oljna redkev (25-30 kg semena/ha), bela gorjušica (20-25 kg semena/ha) , facelija (12-16 kg semena /ha).
Krmni dosevki za pridelovanje voluminozne krme:
mnogocvetna ljulka (45-50 kg semena /ha), inkarnatka (30 kg semena/ha), grašica z mešanico žit( 120 kg grašice in 30 kg žit/ha), sudanska trava ( 25-30 kg/ha).
OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN
Zahtevek za ukrep ZEL (Ozelenitev njivskih površin) se uveljavlja na predpisanem obrazcu "E-Zahtevek za podpore na njivskih površinah za ukrep SKOP-ozelenitev njivskih površin za leto 2003" najkasneje do 18.avgusta 2003. Pridelovalci, ki v aprilu še niste podpisali pogodbe za SKOP program in uveljavljate samo pravico do neposrednih plačil za ukrep ZEL, lahko sedaj izpolnite zahtevek in priložite podpisano pogodbo.
V ukrep ZEL lahko vključite tiste njivske površine, na katerih izvajate ustrezen kolobar. Njivskih površin ni možno ozeleniti s posevki ozimnih žit in oljne ogrščice. Setev prezimnih krmnih poljščin je treba opraviti najkasneje do 25.10. tekočega leta. Zelena odeja mora pokrivati njivske površine od 15.11. tekočega leta do 15.2. naslednjega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin je možna od 15.2. naslednjega leta. Gnojenje njivskih površin moramo izvajati na podlagi analize tal in gnojilnega načrta.
Izbira kultur za zimsko ozelenitev:
krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, grašica, oljna redkev, travno-deteljne mešanice, detelja, lucerna.
Podpora za ukrep ZEL znaša 40.000 SIT na hektar.
Naša letala
Šentvid, še do včeraj mirno in tiho podeželsko naselje, je v zadnjem času postalo kar precej hrupno. Odkar imamo tu letališče in prizadevne pilote in upravljalce letališča, skoraj vsak dan po nebu krožijo različna letala. Nekatera z brenčečim
glasom me spominjajo na komarja, druga so bolj podobna kačjemu pastirju, vmes pa je tudi malo večji dvokrilec, ki se počasi pomika po nebu, in ko ga opazujem, se bojim, da mu bo zmanjkalo moči in se bo vsak čas ropotajoča škatla zrušila na mojo
ali sosedovo streho. Takih dvokrilnih letal se spominjam iz časov pred drugo svetovno vojno. Bilo je menda res, da je neka mamca, ko je tako letalo prvič preletelo nad bohinjsko dolino, rekla svojemu sinu: "France, zgoraj mora biti hud veter; kar del nekega kozolca je neslo nad dolino."
Značilnosti kozolcev na območju občine Ivančna Gorica (4)
Ena izmed teorij pravi, daje enojni kozolec ali "samček", kot ga poznajo starejši občani, najstarejši tip kozolca na Slovenskem.
Na podlagi nekaterih arhivskih virov in besednih razlag strokovnjaki sodijo, da smo Slovenci prve enostavnejše sušilne naprave postavljali že v zgodnjem srednjem veku. Kdaj natančneje pa smo začeli postavljali prve prave kozolec, je zavito še v skrivnost. Vsekakor je bil "samček" v 17. stoletju na Slovenskem že močno razširjen, zato ni čudno, da ga je dal grafično upodobiti tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz 1689. Na podlagi starih slikovnih upodobitev lahko sklepamo, da je bil ta tip kozolca prevladujoč na Dolenjskem vse do prve polovice 19. stoletja. Danes jih je največ ohranjenih na Gorenjskem.
Na območju občine Ivančna Gorica se je do danes ohranilo malo lesenih enojnih kozolcev, saj so jih po gorenjskem vzoru od sredine šestdesetih let 20. stoletja dalje posamezni kmetje začeli zamenjevati z novimi, ki so imeli stebre iz betona. V začetku so betonske stebre izdelovali kar na terenu, na kraju, ki je bil predviden za postavitev kozolca. Kasneje so začeli kupovati že izdelane betonske stebre. Zelo znan izdelovalec takšnih stebrov je Anton Štrus, po domače Centov z Doba,
ki jih izdeluje že od leta 1970 dalje.
Kmetje so se za postavitev kozolca z betonskimi stebri odločali iz več razlogov. Najpomembnejša med njimi sta bila enostavna in cenovno dostopnejša tehnologija izdelave betonskih stebrov ter lažja in hitrejša postavitev takšnega kozolca. Poleg tega je veljalo prepričanje, da je beton bolj trpežen od lesa, zato so se kmetje vse bolj pogosto odločali za tako izvedbo.
Zanimivo je, da so bili prvi kozolci z betonskimi stebri zgrajeni že pred drugo svetovno vojno. Najstarejša med njimi sta Dugorajžnikov s Pluske pri Radohovi vasi
ter graščinski na Selu pri Radohovi vasi. Zgrajena sta bila v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja in sodita v širšem slovenskem prostoru med najstarejše kozolce z betonskimi stebri. Posebej je treba izpostaviti Dugorajžnikov kozolec s svojimi 13 okni, ki sodi po velikosti med največje takšne kozolce v občini. Gre za zelo dobro izvedeno delo, ki je v času nastanka prav gotovo predstavljalo veliko posebnost in napredek. Kljub starosti še vedno dobro kljubuje času ter služi svojemu namenu. (Se nadaljuje.)
Dušan Štepec Dobernik
Dugorajžnikov kozolec na Pluski pri Radohovi vasi
Begunka od prve svetovne vojne
Štiriindevetdesetlctna Marica Defar (vdova Zavodnik, Škedel) je bila sprejeta v naš Dom starejših občanov Grosuplje prav v letošnjih Vidovih zarjah. Jokala je, ko sem jo prvič obiskala v zgornjih sobicah: težko se je poslovila od lepe Višnje Gore, od sosedov, od samostojnega življenja v mali hišici med drevjem, Peščenik št.l.
Bila je eden izmed prvih šestih otrok matere iz Pazina in očeta Milana Deferja iz Tinjana v Istri. Oče je bil žlezniški kretničar v Repentaboru. Po razpadu stare Avstro-Ogrske države in po pripojitvi Istre Italiji so mu leta 1919 dale italijanske oblasti - kakor vsem Istranom - na razpolago: ali boš Italijan ali pa pojdi! Oče Defar, zaveden Slovenec, se je takoj odločil za odhod v novo državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prosil je železniško upravo za en vagon za selitev. Tega so mu dodelili in tako je odšla tedaj osemčlanska družina na žalostno pot begunstva. Dolgo so čakali, nekoč tudi na slepem tiru; mati ni mogla družini v vagonu niti kuhati. Oče je ostal veder in domiseln, marsikaj je znal sam narediti. Od nekod je privlekel železen zaboj in ga uredil za štedilnik, otroke pa je razveseljeval s pravljicami. Tudi drugi begunčki so ga radi poslušali.
Danes nam je Višnjanom le še malo znanega o vojnih beguncih prve svetovne vojne. Vemo, da so tu nekaj časa živeli Trampuži, begunci s Primorske, vrtnar Grcbinek iz Galicije, ki je stanoval pri baronici Rozaliji Codelli, da sta se tu ustavili dve sestri begunki iz Komna in več mizarjev, ki so znali izdelovati preprosto pohištvo in so spletali velike košare, popolnoma različne od naših.
Marica se živo spominja prve naselitve Defarjevih v Višnji Gori, in to - kar v gradu Podsmreka. Takrat je bil lastnik gradu Peter Majdič iz Kranja, oskrbnik pa je bil stari Toman. Oče je dobil službo v Višnji Gori kot kretničar, kar je bilo za družino zelo ugodno. Šele mnogo kasneje je bil prestavljen na Dolenjski kolodvor v Ljubljani. Pozneje seje družina preselila v višen-jski Stari trg, v Kurentovo hišo. Kurenti so se potem preselili in so se le občasno vračali. Za Defarjeve so bili zelo dobri. V Višnji Gori se je družina povečala še za dva otroka: sedaj je bila desetčlanska. Naslednja selitev je bila na Peščenik k Zavodniku, nato pa k učiteljici Tereziji Samec v prvo nadstropje. Tu je danes Materinski dom. Še naprej so se selili na višenjski Grin-tovec k Novaku in slednjič v Višnjo Goro na Mestni trg. Prvega moža Marice Defar, Naneta Zavodnika, so ustrelili Italijani na Krki leta 1942 skupaj s šestimi Slovenci. Pred smrtjo je prosil enega tedaj najboljših Višnjanov, poštenjaka Rudolfa Pajka (Britov Rudi, krojač), naj pazi na Marico, da ji ne bo kaj hudega.
Toda Marici je bilo namenjeno še novo trpljenje. Med zadnjo vojno so jo selili v dve vojni taborišči: v Treviso v italijansko taborišče Monigo in še v Mursen, nemško taborišče pri Leipzigu. Najhujši udarec pa je zadel Defar-jevo družino ob koncu zadnje vojne, ko je izginil oče.
Defarjeva družina je zapustila Višnji Gori pisano zgodovino - sin Milan je postal duhovnik, sin Branko partizan, hči Vera Defar - Bregar pa je rodila pet sinov, izmed katerih je eden izginil v Himalaji in je po njem imenovana naša Bregarjeva planinska pot. Vera Defar - Bregar tudi leži v našem domu že nekaj let. Njena sestra Marica Defar je bila zelo dobra šivilja, izdelovala je lepa ročna dela celo v internaciji in je bila po zadnji vojni odlična domača igralka.
Mihaela Zaje
STRAN
POBUDA RDEG IVANČNA GORICA ZA RAZGLASITEV OGROŽENOSTI PODZEMNE VODE
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je 2.5.2003 poslalo na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pobudo za razglasitev ogroženosti podzemne vode na našem območju in zaprosilo, da to območje ustrezno zavaruje. Večina območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje leži na kraškem območju. Redne in občasne preiskave pitne vade, ki jih izvaja IVZ RS na našem območju, so pokazale, da pitna voda, ki jo pijemo, kaže očitne sledove pretirane kemizacije kmetijstva in nekontroliranega odlaganja nevarnih odpadkov. Iz poročil o opravljeni fizikalno-kemijski preiskavi pitne vode ugotavljamo, da so rezultati pokazali prisotnost tri-halometanov (rakotvorne in muta-gene snovi), prisotnost težkih kovin (kadmij, svinec, selen, antimon, arzen, živo srebro). Najbolj pa nas skrbijo pesticidi, saj smo
ugotovili tako prisotnost herbicidov (atrazin) kot tudi sledove insekticidov in fungicidov.
Poseben problem našega območja pa predstavlja živalski -prašičji gnoj, ki se neprečiščen in nepredelan nekontrolirano raz-važa po kmetijskih površinah ter povzroča močno onesnaženje pitne vode z dušikovimi spojinami. Zaradi neurejene kanalizacije in nepopolne sanacije vodooskrbnih sistemov pa prihaja do tega, da je vodovodna voda občasno okužena s paraziti in mikrobiološko neustrezna ter potrebna izdatnega kloriranja. Glede na vse navedeno menimo, da je treba ravnati preventivno ter poskrbeti za sanacijo območja, še preden bo postala škoda v naravi nepopravljiva.
RDEG namerava septembra sklicati sejo izvršnega odbora in povabiti vse odgovorne stranke, ki skrbijo za pitno vodo. Člani RDEG Ivančna Gorica bi želeli,
da bi nekdo (kmetijska zadruga ali občina) poskrbel za učinkovito obveščanje prebivalcev o pravilni in kontrolirani uporabi vseh agrokemičnih proizvodov, tako na malih vrtičkih kot na velikih kmetijskih površinah. Obenem pa zastavljamo javno vprašanje Kmetijski zadrugi: ali ima kontrolo nad prodajo in uporabo pesticidov ter vračanjem odpadne embalaže in neuporabljenin substance? Ali so potrošniki dovolj obveščeni o negativnih vplivih teh strupov na naše okolje, predvsem na pitno vodo?
Vse občane prosimo, da se po svojih močeh vključijo v preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja neprecenljivih vodnih virov, kajti dolžnost nas vseh je, da tudi našim zanamcem omogočimo uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja.
Za RDEG Ivančna Gorica Jelka Grabljevec
IZJAVA ZA JAVNOST NA ZELENEM VALU
Direkcija RS za ceste, ki je pod okriljem Ministrstva za promet in zveze RS in jo v javnosti predstavlja očitno DDC, odgovarja na iniciativno pobudo občanov: "Zakaj pristojna in odgovorna ministrstva ne vzdržujejo in modernizirajo magistralne ceste, ki je danes prešla očitno v regionalno in ki je pred izgradnjo tako imenovane ceste bratstva in enotnosti do leta 1952 povezovala Ljubljano z Zagrebom?"
Tako smo slišali v torek, 3. junija, na Zelenem valu odgovor predstavnice za stike z javnostjo te družbe, ki je skrajno neodgovoren in brez pravnih vsebinskih argumentov. Še več, bil je celo žaljiv do koristnikov in prebivalcev tega področja Dolenjske. Izjavo je predstavnica napisala nekako tako: "... Odsek ceste Grosuplje -Višnja Gora ni v prioriteti modernizacije, torej asfaltiranja v dolžini borih 8 km, ker ni promet-
no obremenjen, saj po njem dnevno vozi le kakih 300 vozil."
Seveda so take izjave skrajno neresne in tudi neodgovorne. Svojo trditev lahko z mirno vestjo podkrepim z dejstvom, da so odseki cest RC 646 Grosuplje - Višnja Gora, RC 647 Grosuplje - Veliko Mlačevo - Krka ali pa R 3-649 Ambrus - Žvirče bolj podobni slabo zorani njivi kot pa državni cesti. Zato bi se morala predstavnica za stike, pa tudi pristojni in odgovorni na Direkciji RS za ceste, zamisliti, ali bi se po njej peljali še drugič ali tretjič, seveda če le niso v to prisiljeni, kot je lokalno prebivalstvo.
Torej, vsaka taka izjava in izgovarjanje odgovornih je neodgovorno sprenevedanje raznih institucij, ki so odgovorne za stanje cest. Lokalne oblasti pa bi morale izkoristiti izhod za reševanje takih problemov tudi na Ministrstvu za regionalni razvoj manj razvitega
geografsko ogroženega območja, kamor omenjeni odseki cest nedvoumno tudi sodijo.
Eno podobnih pobud sem naslovil tudi na ivanški občinski svet; predlagam, da svetniki zavzamejo odločna stališča do modernizacije omenjenih odsekov cest, kakor tudi, da se lokalna oblast z vsemi pravnimi sredstvi odločno upre in onemogoči gradnjo cestninske postaje - mitnice - na ivanškem izvozu obstoječe avtoceste. S postavitvijo mitnice bi DARS s tako samovoljo občanom Ivančnc Gorice odvzel že pridobljene pravice, ki smo jih pridobili z izgradnjo tako imenovane ceste bratstva in enotnosti. Krajani tega področja alternativne ceste, kot jo imajo recimo Vrhnika, Kranj ali Domžale, proti upravnemu središču nimajo.
Milan Muhič
Odmev na "Prebujanje Stične"
Pred kratkim mi je prišlo v roke obvestilo Krajevne skupnosti Stična z naslovom Stična se prebuja, s katerim nas seznanjajo z nekaterimi akcijami, ki so jih v Stični izvedli pred kratkim, in z drugimi, ki so začrtane in jih pripravljajo. Mojo pozornost je vzbudila predvsem namera, da bi na Viru uredili muzej o železnodobski naselbini na Cvingerju in uredili izvirek pod vasjo.
Podobno arheološko grobišče, kot je na Viru, so odkopavali v vasi Verdun pod Gorjanci. Ko so gasilci pred več leti v sosednji vasi Stopiče odpirali svoj obnovljeni gasilski dom, so v njem priredili razstavo nekaterih v Verdunu
izkopanih predmetov. Izkopanine s tega nahajališča so letos razstavili tudi v Novem mestu.To navajam zato, ker želim poudariti, da je prav, da prebivalci zvedo, kaj se je skrivalo pod rušo domače zemlje, in če je dobra volja, se najdejo tudi način in sredstva, ki omogočajo primerno prezentiranje. Na Viru in v okolici so bili najdeni številni za arheologijo dragoceni predmeti. Številni predstavljajo dragocene muzejske zbirke. Najbrž sta najbolj znani zbirki v Peabodv Museumu v Hanvardu in v muzeju v Bostonu pod imenom Treasures of Carniolia. Najlepši predmeti iz naših gomil pa so tudi v Berlinu, na Dunaju in drugod.
Zanimiv bi bil na enem mestu zbran prikaz zgodovine izkopavanj in morda vpogled v življenje pred-namcev, ki so tu živeli v času, ki približno sovpada z razcvetom grških mest Aten in Šparta.
O vsem tem nam najdeni predmeti gotovo kaj povedo, zato sem navdušen nad namero, ki jo Stičani načrtujejo. Če bo zamisel kdaj realizirana, bomo domačini z veseljem pogledali v preteklost svojega kraja, pa tudi marsikaterega obiskovalca Stične bo stvar pritegnila.
T. Drab
GRCAJf
Carjev ^V
Pa smo dočakali veliki dan - K), občinsko tekmovanje koscev. Zgodilo se je 8. junija 2003. Organizatorji si bomo to tekmovanje zapomnili predvsem po dežju (ki nam je hotel zagosti, pa si je nato premislil) in po rekordnem številu tekmovalcev in gledalcev.
Naj malo opišem program prireditve.
Po končani prijavi (vsak tekmovalec je dobil majico in priponko) smo izžrebali parcele. Takrat pa nam je ponagajala še višja sila, saj je zmanjkalo elektrike. Po končanem žrebu pa je narava še enkrat ponagajala - močna ploha, ki je trajala približno eno uro - nas je nagnala pod streho. Ko se je dež umiril, smo hiteli s tekmovanjem, zato smo ga vseeno speljali korektno do konca. Po končanem tekmovanju pa se je začelo tisto najpomembnejše: pregled in razglasitev rezultatov. Naj vam predstavim le najboljše v posameznih kategorijah:
- moški do 40 let: Tomo Mandelj, Lučarjev Kal
- moški od 40 do 60 let: Slavko Blatnik, Kitni Vrh
- moški nad 60 let: Avgust Kuhclj, Kitni Vrh
- ženske do 50 let: Darinka Hočevar, Tolčane
- ženske nad 50 let: Angelca Hribar, Mali Korinj
- župani: Jernej Lampret, Ivančna Gorica
- svetniki: Jože Perko, SLS
Vsak od prej naštetih ter drugo- in tretjeuvrščena so dobili diplomo, medaljo in nagrado (koso, vile ali grablje). Ker je bilo to tekmovanje jubilejno, že deseto (tudi naše društvo praznuje letos desetletnico obstoja), smo podelili tudi posebno priznanje Jožetu Medvedu (Lučarjev Kal), za udeležbo na vseh desetih tekmovanjih, ter naziv častnega člana, ki so ga prejeli: Milena Vrhovcc (KZ Stična), Avgust Likovnik (turistična zveza Ivančna Gorica), Jernej Lampret (župan) in Anton Čebular (dolgoletni predsednik KS Dob) za pomoč pri delovanju našega društva.
Pred podelitvijo in po njej so se obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih narod-nozabavnega ansambla Simona Ceglarja in kaj lepega zadeli na bogatem srečelovu. Izgubljeno energijo na plesu pa so si lahko znova pridobili z okusno hrano in pijačo, ki ne manjka na nobeni "veselici".
Večer se je prevesil v noč in noč skoraj v jutro, ko so tudi najbolj vztrajni odšli na zaslužen počitek.
Nazadnje se moram zahvaliti vsem, ki ste pomagali, da je prireditev uspela. To ste vsi delavci, sponzorji in vsi, ki ste se udeležili naše prireditve, bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci.
Na koncu naj vas povabim že na jesensko prireditev - tekmovanje sekačev in razglasitev naj pridelka, ki ga organiziramo skupaj s časopisom klasje in KZ Stična. Več o tem pa v eni od naslednjih številk Klasja.
Lep turistični pozdrav z Lučarjevega Kala
TD GRČA
STRAN
Turistično društvo Zagradec in vaščani Kitnega Vrha so v nedeljo, 6. julija, ob 13. uri pod vodstvom predsednika TD Zagradec Slavka Blatnika na Kitnem Vrhu zgledno organizirali že 4. občinsko tekmovanje v žetvi pšenice s srpom. S prireditvijo, ki si jo je ogledalo veliko obiskovalcev, so pokazali, kako se je nekoč želo. Komisija v sestavi Milena Vrhovec (predsednica), Stanislav Kralj in Alojz Žnidaršič ter merilec časa Silvo Ferlin je imela težko delo. Tekmovalci so bili vsi zelo dobri. Pohvalno je, da so tudi mladi pokazali, da znajo ravnati s srpom.
Gospodinja je po žetvi žanji-cam in žanjcem prinesla na njivo dobro malico v jerbasu. Za prijetno presenečenje je poskrbela tudi "dekla" s svojo malico. Prisotni smo dobili dober občutek, da se je čas malce ustavil ...
Iz rok predsednika TD Zagradec, komisije in župana Jerneja Lampreta so vsi najboljši dobili lepe in praktične nagrade.
Pohvale so prejeli tudi požrtvovalni organizatorji in sponzorji.
Vsi obiskovalci so se še dolgo zadržali sredi vasi v pravem ljudskem rajanju.
REZULTATI:
Najboljše žanjice:
1. Darja Germ, Breg
2. Angela Trlep, Orlaka
3. Marica Črnivec, Kitni Vrh
• Najboljši žanjci:
1. Janez Hrivat, Korita
2. Alojz Rogelj, Kitni Vrh
3. Alojz Lekan, Valična Vas
Med ekipami so bile najboljše žanjice iz Brega (Darja Germ, Marija Legan in Majda Murn).
Za naj žanjico so razglasili Marico Črnivec iz Kitnega Vrha.
Najboljša žanjica: Darja Germ iz Brega.
V SPOMIN PESNICI VIDI TAUFER
Na letošnje Vidove zarje, prav o sv. Vidu, praznujemo stoletnico rojstva naše odlične pesnice Vide Taufer, ki je bila rojena leta 1903 v Toplicah pri Zagorju, umrla pa je leta 1966 v Domu starejših občanov na Bokalcah pri Ljubljani. Šestnajst let (1928 - 1944) je kot učiteljica poučevala in stanovala v stiski šoli, in prav je, da se je tudi Dolenjci posebej spomnimo. Tu je zbrala svojo prvo, najlepšo zbirko pesmi Veje v vetru, ki vsebuje izredno žensko liriko, polno dolenjskih razpoloženj (Soneti Jesenski razgledi), in ki je notranje uglašena med obliko in vsebino.
V Stični je o prvem božiču med zadnjo vojno izdala pesnitev Križev pot kot simbol narodovega trpljenja. Vidin Križev pot spremljajo slike Fortunata Berganta, baročnega slikarja, ki jih je leta 1766 naslikal za stisko baziliko. Ob tem je spesnila še prelepo ljudsko pesnitev Rožni venec, ki je bila objavljena doslej le v Družini leta 1982. Po zadnji vojni -ko je bila zaposlena na kulturnem oddelku Prosvetnega ministrstva - je izdala zbirko pesmi Izbrani listi, zadnje desetletje, ko je bila na Bokalcah, pa še zbirko Svetli sadovi. V mladosti je imela to srečo, da je s svojimi pesmimi stopila v javnost zelo zgodaj, že kot licejka, ko ji je pisatelj Ivan Lah objavljal v šolskem glasilu Preporod prve pesmi, nato pa jo je prišel povabit
pesnik Božo Vodušek k Pod-bevškovim Trem labodom. Svojo poezijo je objavljala tudi v Domu in
svetu, v Ljubljanskem zvonu in drugje.
Sicer pa je Vida že v mladosti morala okusiti mnogo gorja. Med prvo svetovno vojno je zbolela za hudo špansko gripo, posledice le-te je čutila vse življenje. Ko je bila stara 18 let, sta umrla oče in mati, in na njena ramena je padla skrb za številno družino: za mlajšo sestro in še za tri brate. Premoženje očeta podjetnika je skopnelo, Vida se je na hitro odločila za učiteljsko izobrazbo in službo, da bi preživljala družino. Ves čas je živela v težavnem gmotnem položaju. Ostala je samska, doživela pa je dve žalostni ljubezni. Med zadnjo vojno ji je padel brat v partizanih, njo pa so povabili v partizansko kulturniško skupino v Beli krajini, a se ni mogla ločiti od stiškega okolja.
Pesnico sem spoznala poleti leta 1936 v Stični ob proslavi 800- letnice stiškega samostana. Kot veliki častil-ki poezije sva se takoj ujeli v prijateljstvu, se mnogo družili, se sprehajali, hodili na izlete in prirejali razna literarna srečanja. Najprej smo se sestajali v nekdanji uti pred šolskim vrtom, kasneje v šoli ob času šolskih počitnic in še kasneje v novem Vidinem stanovanju. Pri Vidi so se oglašali okoliški študentje in izobraženci, pa tudi menihi in kulturniki, gostje stiškega samostana. Vida je bila vedno plaha za družbo in me je prosila za oporo. Takrat so bili stiski pod vodstvom opata dr. Avguština Kostelica znamenito duhovno, kulturno in gospodarsko
središče. Nepozaben mi je poletni spomin dolgih njiv stiske pšenice vsenaokoli in predvečernih opatovih sprehodov ob ribnikih. Vida Taufer mi je vedno zagotavljala, da jo najbolj razumeta prof. Marja Boršnik in pater Evgen Fiederer iz samostana Stična. Bila sta tudi njena literarna Svetovalca. Lili Novy ji je mnogo pomagala in jo je v stiski celo vzela k sebi v stanovanje, a med njima je bila vedno opazna napetost. Pesnica in prevajalka Lili Novy je bila zel odločna, Vida pa zelo občutljiva ... Pri razvrstitvi pesmi v prvi zbirki je pomagal ob pomoči Novvjeve kritik Josip Vidmar.
Na pisalniku leži pred menoj prva knjiga naše pesnice Veje v vetru, vezana v svetlo sivo tanko platno, rahlo vdolbene so votle rdeče črke naslova in med njimi tako upodobljen ornament. Oprema je delo arhitektke Gizele Šuklje iz Plečnikove krasitvene šole. Knjižica je le za dobro dlan velika, presenečajo nas tudi umetniške inicialke pesmi. Zbirko je natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
V avgustu leta 1963 mi je Vida še zadnjič pisala iz Doma Bokalce, z zelo spremenjeno pisavo: Hvala ti za tvoje besede. Spet hodim s teboj po lepih krajih Dolenjske. Nadih poletne krajine mi črta lepoto njene zemlje in sprašujem jo po svojih sanjah. Kdaj prideš k meni in mi prine-seš njene pozdrave? Pridi kmalu.
Mihaela Zaje
BOBRI SMO Z VAMI
Tudi mi smo kakor Bobri: nič ne more nam do kože, grizemo vse dneve in noči, sreča nam
v očeh žari. Tudi mi smo kakor Bobri: vse počnemo v dobri volji. Kdor rad dela svoje dni, se nikogar ne boji ...
Pojemo in igramo: Alex Vlašič, Primož Kutnar, Mile Podržaj in Peter Romšak. Fantje iz ansambla Bobri se z glasbo ne ukvarjamo profesionalno, vendar pa imamo do svoje glasbe profesionalni odnos, kajti z njo živimo in skozi njo se odraža naš pogled na svet.
Glasbena pot seje začela leta 1996, ko smo se štirje mladi fantje odločili, da bomo svoje glasbeno znanje pokazali tudi širši publiki. V Veliki Račni pri Grosupljem imamo svojo klubsko sobico, ki jo krasijo vsa priznanja in nagrade, ki smo jih prejeli na festivalih po Sloveniji in tujini. Ne manjka pa seveda niti domača krušna peč, ob kateri se grejemo in pilimo svoje glasbeno znanje v dolgih zimskih dneh.
Ansambel Bobri sestavlja instrumentalni trio, poudarek pa dajemo predvsem ubranemu fantovskemu petju, po katerem smo tudi prepoznavni. Krog naših sodelavcev je zelo širok. Sodelujemo s priznanimi tekstopisci, kot so: Ivan Sivec, Fanika Požek, Vera Kumprej, Jože Skubic in Vili Bertok, ki z nami sodeluje kot mentor ansambla že od samih začetkov.
Pohvalimo se lahko, da smo za večino naših pesmi glasbo napisali sami. Novost pri ustvarjanju našega dela je snemanje naših pesmi v novem snemalnem studiu BOBRI.
Ansambel je v zadnjih sedmih letih sodeloval na večini slovenskih in tujih festivalov narodnozabavne glasbe.
Poleg tega smo gostovali skoraj na vseh slovenskih radijskih postajah, ki predvajajo narodnozabavno glasbo, prav tako na kar nekaj televizijskih postajah, v oddajah Vsakdanjik in praznik, jutranjem programu Pop-TV, v oddajah Šumijo gozdovi domači, Pod zidano marelo itd.
Kot že rečeno, ansambel Bobri gostuje po celi Sloveniji, v Italiji in Avstriji. Udeležujemo se tako dobrodelnih in promocijskih koncertov kot tudi gasilskih veselic, najboljši odziv pa smo doslej doživeli na Dolenjskem in Primorskem. V načrtu imamo tudi gostovanja po Kanadi.
Na svojih nastopih ne izvajamo samo kakovostne narodnozabavne, ampak tudi zabavno, popularno glasbo, zato nas radi poslušajo tako mlajši kot starejši. Spoznajo nas predvsem po značilnem "bobrovskem" petju in igranju ter živahnem nastopanju.
Do sedaj smo izdali dve zgoščenki in kaseti: Ljubezen je darilo ter Zapojmo vsi. Letos se bomo ponovno udeležili večine festivalov, na njih bomo predstavili pesmi, ki bodo luč sveta ugledale na novi zgoščenki in kaseti v septembru.
Če nas še ne poznate, nas boste vsekakor prepoznali po naši trenutno zelo popularni skladbi Šoferske muke, ki se nahaja visoko na lestvicah. Poleg tega vam zagotavljamo, da vam z nami ne bo nikoli dolgčas, pa naj bo to v avtomobilih ali pa na naših koncertih - Bobri smo z vami!
VAŠKI PIKNIK
Konec junija ali začetek julija je že nekaj let rezerviran za tradicionalni piknik vaščanov Rup. Vsako leto se pri Demčevi Olgi zbere staro in mlado, za prazne želodce in suha grla pa vedno odlično poskrbita Miha in Miloš. Letošnja izvedba pa je bila še bolj slovesna, saj je župnik p. Janez ob tej priložnosti blagoslovil obnovljeni križ v bližini. Po tem svečanem dogodku se je piknik v prešernem razpoloženju nadaljeval, med drugim tudi z nepogrešljivim nogometom. 90-letni Janez in 3-mesečni Matevž, najstarejši in najmlajši udeleženec, pa sta igro bolj opazovala in pozirala fotografom.
Lojze Grčman
STRAN 9
KOŠNJA V ZGORNJI VELKI
Zgornja Vclka je vas, ki leži na severovzhodu Slovenije. Tja smo se v soboto, 17. maja, z avtobusom odpeljali člani TD Zagradec in vaščani Kitnega Vrha, da bi si ogledali tamkajšnjo prireditev in se udeležili tekmovanja v košnji s koso.
Takoj po prihodu v Zgornjo Vclko smo imeli kosilo v piceriji Snežinka. Po obilnem kosilu nas je predsednik turističnega društva Klopotec iz Zgornje Velke seznanil z nekaterimi znamenitostmi tega kraja. Ogledali smo si cerkev Marije Snežne in poročno dvorano v stavbi stare občine. Kraj krasi veliko zanimivih predmetov, kot so stara preša, mlinsko kolo ter še več predmetov iz daljne preteklosti.
Prireditev se je začela ob 15. uri na kmetiji Rajšp. Rajšpovi so vsakoletni gostitelji "tekmovanja v košnji". Na tekmovanje v košnji s koso se je poleg domačinov prijavilo tudi nekaj naših koscev, tako moških kot žensk. Parcele, ki so jih kosci morali pokositi, so bile precej velike in so ležale na neravnem terenu. Tričlanska komisija je po strogih kriterijih ocenjevala rezultate koscev. Nazadnje je bilo tudi tričlansko ekipno tekmovanje, kije bilo zelo zanimivo. Po končanem tekmovanju je bila na prizorišču manjša veselica. Na razglasitev rezultatov smo morali kar dolgo
čakati. Pa nam ni žal, da smo počakali do konca, saj so se tudi naše udeleženke uvrstile med boljše. Anica Klavs z Grintovca je dosegla drugo, Betka Blatnik s Kitnega Vrha pa tretje mesto. V ekipnem tekmovanju pa so Anica Klavs, Betka Blatnik in Marica Črnivec dosegle prvo mesto. Tudi kosci v moški kategoriji so dosegli lepe rezultate. Pri moških je bila konkurenca veliko večja.
Predsednik TD Klopotec je na zaključku prireditve poudaril, da so z našim prihodom in udeležbo na tekmovanju zelo zadovoljni in
želijo, da pridemo še kdaj. Tudi predsednik TD Zagradec Slavko Blatnik se je vsem zahvalil za gostoljubnost in jih povabil na žetev na Kitni Vrh. Obljubili so nam, da zagotovo pridejo.
Veselo prepevanje nas je na poti domov družilo vse do Kitnega Vrha. Razšli smo se zadovoljni, saj smo preživeli čudovito soboto, kakršnih si še želimo. Gostoljubnost teh ljudi pa nas sili, da se bomo tja zagotovo še vrnili.
Za TD Zagradec Nuša Šinkovec
GOLICA
Seminar društva Sožitje v Zrečah
Tudi letos je društvo Sožitje organiziralo teden rekreativnega oddiha za svoje člane, ki niso vključeni v noben program in so večinoma doma. Tako se nas je sedem spremljevalcev in šestnajst prijateljev iz vse Slovenije: Ormoža, Celja, Kamnika, Novega mesta, Šentjurja pri Celju, Nove Gorice in Grosuplja, v soboto, 17. maja, zbralo v Termah Zreče.
Tabor je bil namenjen predvsem rekreaciji, ustvarjanju, druženju, spodbujanju samostojnosti in delu v skupini ter seveda kopanju. Vsako jutro nas je že pred sedmo zbudila budnica, ki so jo peli udeleženci v spremstvu animator-jev. Pred zajtrkom nas je dodobra prebudila tudi vsakodnevna jutranja telovadba. V ponedeljek smo imeli zdravniški pregled; zdravnik nam je predpisal individ-
ualne terapije- masaže, fitness, biserne kopeli in skupno telovadbo.
Dopoldneve smo preživljali v bazenu in likovnih delavnicah, kjer smo ustvarjali z glino in risali na blago ter keramiko. Svoje izdelke smo tudi razstavili v avli hotela, kamor smo hodili jest in plesat.
V torek smo šli na obisk k prijatelju Branku Jelenku iz Zreč. Njegova mama nam je povedala nekaj zgodb iz svoje mladosti ter nam razložila, zakaj je Branko poseben fant. Preden smo se poslovili, so nas presenetili fantje iz mladinskega ansambla in nam zaigrali nekaj poskočnih viž. Seveda se nismo mogli upreti, da ne bi zaplesali.
Dobili smo tudi dva obiska. V sredo je prišel snemalec Brane, ki
je z nami preživel dva dneva in je posnel potek tabora, v četrtek pa so se nam pridružili prijatelji iz VDC-ja Šentjur pri Celju. Predstavili so se nam in nam prikazali lutkovno igrico Martin Krpan.
Odpeljali smo se tudi na izlet v Novo Cerkev, kjer smo izvedeli nekaj zanimivosti iz zgodovine tega kraja in življenja Antona Martina Slomška, nato pa smo šli še na ogled starega mlina v vas Polže.
Večere smo namenili igram z žogo, druženju, likovnim delavnicam, sprehodom do bližnjega jezera in seveda plesom v hotelu. Ansambel, ki je igral, nam je izpolnil prav vsako glasbeno željo in nas dodobra utrudil in spotil.
Vreme nam je bilo večinoma naklonjeno, vendar pa se nismo obremenjevali niti ko je padal dež. T/is*to popoldne smo nameravali iti na izlet na Roglo, ker pa je vse skupaj splavalo po vodi, nam je hotel odstopil svojo kinodvorano. Ogledali smo si film 101 dalmatince in se do solz nasmejali.
Organizacija tabora je bila res enkratna in prav zato nam prav nič ni moglo uničiti naših načrtov ali pa nas spraviti v slabo voljo. Teden dni je prehitro minil in komaj smo se navadili drug na drugega, že je bil čas za slovo. Z zavestjo, da smo se naučili marsikaj novega, si pridobili izkušenj za življenje, in predvsem s srcem, polnim novih prijateljev, smo se v soboto, 24. maja, s solznimi očmi poslovili in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo.
Tina Kolarič
V nedeljo, 25. maja, je TD Zagradec organiziral izlet na Golico. Do Planine nad Golico smo se odpeljali z avtobusom, nato pa se podali do vrha. Bilo je lepo vreme in nepozabno vzdušje.
Nuša Šinkovec TD Zagradec
POLICIJSKA KRONIKA
Policijska postaja Grosuplje je maja 2003 na območju Občine Ivančna Gorica obravnavala 18 kršitev zoper javni red in mir, od tega jih je bilo 9 storjenih v zasebnih prostorih, 7 pa na javnem kraju.
V tem mesecu smo obravnavali 37 različnih kaznivih dejanj na območju občine Ivančna Gorica. Najpogostejše so bile tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari.
Občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oz. begu, naj to nemudoma sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla.
V maju smo opravili oglede 29 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ se jih je zgodilo na avtomobilski cesti A/2 in na regionalni cesti R 216 in 646 ter v naselju Ivančna Gorica.
Junija bo policijska postaja Grosuplje kontrolirala hitrost z lastnim radarjem na območju občine Ivančna Gorica, predvsem na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oz. kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestnoprometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
Policijska postaja Grosuplje
Krajani KS Temenica so nas seznanili z dopisom, ki so ga so naslovili na Javno komunalno podjetje Grosuplje. O tem, kaj so hoteli doseči, pa lahko sklepate po priloženi sliki.
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
10
STRAN
ISKAL SEM PREDNAMCE
je naslov nove knjige, ki jo je naš sodelavec Leopold Sever pred kratkim izdal v samozaložbi. Knjiga je dokaz, da je urednik Severne in Sive strani Klasja mož beseda in da se je nanj mogoče zanesti. V intervjuju namreč, ki smo ga pred leti imeli z njim, nam je med drugim razodel tudi svoje načrte za "upokojenske čase": zbiranje starožitnosti in pisanje o skorajda že pozabljenih dogodkih, navadah in predmetih ... Vsega tega je v njegovi knjigi na pretek.
Avtor nikakor ne skriva, da je pristaš "venetske teorije", po kateri so naši davni predniki venetski
staroselci. Ti so na našem ozemlju ustvarili zavidljivo materialno in duhovno kulturo že davno pred prihodom naših "uradnih" prednikov, slovanskih plemen, ki naj bi prišla na naše ozemlje iz Zakarpat-ja v šestem stoletju po Kristusu. Po mnenju mnogih znanstvenikov spadajo Veneti med zahodne Slovane, ki so poseljevali velik del ne le srednje, ampak tudi zahodne in severne Evrope. To dokazujejo ne le z arheološkimi najdbami, ampak tudi s primerjalnim študijem izrazoslovja in ledinskih imen.
L. Sever je prepričan, da je na ozemlju zahodne Dolenjske še mnogo starožitnosti, ki bi lahko potrjevale nekatere elemente venetske teorije. Zbral je kar lepo število starih izrazov in besed, ki so jih še za njegovega otroštva uporabljali v njegovem rojstnem kraju in okolici Škocjana pri Turjaku in za katere se mu zdi, da bi utegnili imeti venetske korenine. Zapisal je tudi mnoga ledinska (krajevna) imena, katerih prvotni pomen dandanašnjim prebivalcem ostaja skrit. V svojih zapisih omenja tudi mnoge vodne (zdravilne) izvire, za katere domneva, da so bili za naše prednike sveti kraji.
V knjigi najdemo tudi venetske
napise, ki jih je, izhajajoč iz slovenščine, razložil pokojni pesnik Matej Bor. Naš avtor se je tako zelo poglobil v venetologijo, da zna te znake tudi prebrati in razložiti. V knjigi pa lahko najdemo osnovne podatke o venetski pisavi. Avtor se je potrudil in nam v knjigi predstavlja venetsko abecedo, s pomočjo katere z nekoliko truda lahko prebiramo objavljene venetske napise in jih skušamo "prevesti" v današnjo Slovenščino.
Knjiga je bogato opremljena s slikovnim materialom in praktičnimi napotki, če bi se naključni bralec želel o resničnosti navedb prepričati na kraju samem. Avtorjev trud je vsekakor hvalevreden, saj je z neumornim odkrivanjem že pozabljenih jezikovnih, zgodovinskih in etnografskih značilnosti zahodne Dolenjske ohranil zanamcem kulturno dediščino, na katero bi v teku časa gotovo pozabili. Koliko so njegove razlage in domneve sprejemljive za trenutno uradno zgodovinsko, arheološko in jezikoslovno stroko, pa bo pokazal čas.
M. A. Ficko
OCE MORELA IN RAFKO
V Višnji Gori je tik pod pobočjem starega gradu živel upokojenec Morela s svojo ženo. Zaradi rekreacije, pa verjetno tudi zato, ker je na pobočju tik nad mestom vedno našel kaj koristnega, je stari Morela pogosto zahajal v gozd pod gradom.
Pobočje je tam precej strmo, skalnato in se tik za cesto, v dolini, ki ga prečka, nadaljuje v prijetno Mesarjevo dolino pod mestom. V sadovnjaku v Mesarjevi dolini se je pogosto zadrževal Rafko, sosedov sin. Ta je bil precej živ otrok in je včasih rad tudi komu ponagajal.
Nekega dne, ko je bil Rafko
spet na svojem priljubljenem igrišču in je bil stari Morela spet na obhodu pod starim gradom, se je nenadoma z velikim truščem prikotalila skala izpod gradu, preskočila cesto in nadaljevala pot po Mesarjevi dolini nedaleč od fanta.
Morelova žena je bila ravno pred hišo in je vse videla. Skoraj ji je zaledenela kri v žilah od prizora. Ko si je že malo opomogla, je izpod gradu zaslišala možev glas: "Pozor, ljudje božji, kamen se mije sprožil, pazite!"
Začela je kričati: "Ferdo, ja kaj pa počneš, skoraj bi Rafkota ubil!"
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je ponovno prišel glas izpod gradu: "Ko bi ga vsaj!"
Upam, da mi Rafko, ki mi je to anekdoto pravil sam, ne bo zameril te objave. Do nedavnega je bil župnik blizu Razdrtega na Primorskem, zdaj, ko je zbolel, pa je v oskrbi v nekem cerkvenem zavodu v Šempetru pri Gorici. Želimo mu, da bi se mu zdravstveno stanje čimprej izboljšalo!
Valentin Skubic
r
(7I/J
ELEKTROPROM <..<,„.
Loke 22,1412 Kisovec, tel. 03/56 57 150, fax 03/56 71 488 Trgovina Makro, tel. 03/56 71 234, fax 03/56 71 140 Proizvodnja TIV, tel. 03/56 74 001. fax 03/56 74 099
SljQ
CtRTlflKAT.lt 160 "  I5O 9001
Dejavnosti, ki jih opravljamo:
elektroinstalacije
projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
kabelsko komunikacijski sistemi
lokalna televizija ETV
tiskana vezja
grafitne ščetke
trgovina
bar »Sedmica«
delovni stroji In nizke gradnje
www.elektroprom.si
J
GRADITEV SOCIALIZMA PO NAŠE
Po drugi svetovni vojni in po uveljavitvi revolucije pri nas so mestni ljudje morali odhajati ob nedeljah na delovne akcije na podeželje. V vasi Blečji Vrh med Višnjo Goro in Polico so začeli pripravljati velik palntažni nasad sadja. Iz Ljubljane so tja ob nedeljah prihajali mestni ljudje na udarniško delo. Ves dan so pridno kopali, prevažali samokolnice, se lepo oznojili, in ker so ti kraji pri nas že od nekdaj znani po dobrem sadjevčku, so seveda svoje žulje in utrujenost pridno zalivali s to žlahtno pijačo.
Zvečer, ko so se vračali v Ljubljano, so prihajali na višnjegorsko železniško postajo na vlak. Moja rojstna hiša je tik ob cesti, ki vodi na železniško postajo. Ob cesti je bila nekdaj najprej nizka lesena ograja, za njo živa meja iz španskega bezga in onkraj te ograje je v vrtu živahno žuborel studenček, ki nas je v poletnem času, ko so bila okna odprta, vsako noč tako prijetno uspaval.
Neki starejši gospod, ki se je nedeljskega večera vračal z udarniškega dela in je čez dan popil kar nekaj blečjevrškega sadjevčka, je ob žuborenju tega studenčka začutil tako hudo žejo, da je poskušal na vsak način priti do vode. Nič ni iskal, kje se pride v vrt, ampak se je namenil kar naravnost preko nizke ograje. Ker je teren na vrtu kak meter in pol nižji od nivoja ceste, seje pri svojem kobaljenju preko ograje postavil na glavo in obtičal med leseno ograjo in nekoliko nižje rastočo živo mejo španskega bezga. Obstal je dobesedno na glavi, molil svoje dolge noge v zrak in si ni mogel prav nič pomagati. Zaradi nepredvidenega položaja je začel glasno protestirati.
Oče mu je odhitel pomagat, in ko je zagledal prizor, si ni mogel kaj, da ga ne bi povprašal: "Ja, kako si pa prišel tu notri in kaj počneš tu ?" Odgovor je bil enostaven in slikovit: "Socializem gradim." Tako so namreč takrat popularno imenovali nedeljsko udarniško delo.
Valentin Skubic
POČITNICE V KNJIŽNICI
Počitnice v knjižnici organizira knjižnica v Ivančni Gorici od 14. do 25. julija. Vabljeni so šolski otroci od prvega do petega razreda. Vsak dan se bomo družili od 11. do 13. ure.Urice druženja bodo potekale na prostoru za knjižnico, zunaj na prijetnem senčnem prostoru vrtčeve mlajše skupine. Otroke bodo vodili mladi animatorji in knjižničarji. Povabili smo tudi nekaj zunanjih sodelavcev. V primeru dežja bodo dejavnosti potekale v knjižnici.
Vstopnine ni, prosimo pa vas, da otroke predhodno pryavite. na tel. št. 787 81 21 (Ksenija).
ponedeljek. 14. 7.
KNJIŽNI KVIZ (druženje z gozdarjem, reševanje kviza na temo gozdovi s pomočjo knjig) torek. 15. 7.
ZAJČJE PRAVLJICE (uprizoritev pravljice z glasbili, lutkami) sreda. 16. 7.
ZABAVA S POUČNO KNJIGO (druženje z zobozdravnico, pravljica o
Zobomiški)
četrtek. 17. 7.
DELAVNICA (izdelovanje velikanskega pravljičnega zmaja; trganka) petek. 18. 8.
ZABAVA OB KONCU TEDNA (zabava z glasbo) ponedeljek. 21. 7.
KNJIŽNI KVIZ (reševanje kviza na temo prehrana) torek. 22. 7.
MEDVEDJE PRAVLJICE (uprizoritev pravljice z glasbili, lutkami) sreda. 23. 7.
ZABAVA S POUČNO KNJIGO (druženje s slavistko, igranje z besedami, črkarije ...) četrtek. 24. 7.
DELAVNICA (izdelovanje glinenih posodic po načrtu iz knjige) petek. 25. 7.
ZAKLJUČNA ZABAVA (zabava z glasbo in plesom)
Želimo vam tudi veliko prijetnega počitniškega branja.
MLADI IGRALCI VRTCA MIŠKA
Bližajo se počitnice in naši najmlajši so nam želeli pokazati, kako pridni so bili v preteklem šolskem letu. Ob zaključku projektov knjižne vzgoje Palček bralček in Knjižni nahrbtnik, ki soju otroci izpeljali pod vodstvom vzgojiteljic v sodelovanju s starši v preteklem šolskem letu, so pripravili zelo lepo prireditev. Polžki in Medvedki so se predstavili vsaki s svojim programom. Gledalci, ki nas kljub dopoldanskemu času ni bilo malo, smo imeli kaj videti. Med drugim se je vsaka skupina naučila svojo igrico. Mlajši so nam zaigrali igrico Mali zvonček je zbolel, starejši pa Pod medvedovo marelo. Oboji so bili enkratni. Pokazali so nam, da so bili v preteklem letu zelo delavni. Poleg ostalega programa in aktivnosti so pridno brali in se učili igric. Za spomin so prejeli knjižne nagrade in lepe Palčke bralčke. Seveda moram ob tem pohvaliti tudi vzgojiteljice. Veliko truda je bilo vloženega, da smo lahko z njimi doživeli tako lepo dopoldne.
Nika Perpar
STRAN
11
PREGLOVE PLAKETE
Malo je bilo slovenskih znanstvenikov, ki bi s svojim delom lahko vplivali na bistvene premike v svetovni znanosti. To so bili na primer Janez Puhar, Jožef Štefan, Ivan Regen in Jurij Vega. Na področju kemije pa ima zagotovo posebno mesto naš edini Nobelov nagrajenec, doktor Friderik Pregl, čigar pomen je po mojem mnenju premalo poudarjen.
Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani kot otrok izrazito narodno zavedne družine. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, po očetovi smrti pa se je z materjo preselil v Gradec, kjer je živel do smrti.
Po doktoratu iz medicine se je preusmeril v raziskovalno in pedagoško delo, strokovno pa se je dodatno izpopolnjeval tudi pri velikih kemikih tistega časa, kot je bil na primer Emil Fischer.
Preglov ugled je ob njegovem raziskovalnem delu hitro naraščal in leta 1913 je postal predstojnik medi-cinsko-kemijskega inštituta v Gradcu.Že naslednje leto so mu podelili Liebigovo nagrado za njegovo dotedanje delo.
V tistem času so biokemiki začeli raziskovati vitamine in hormone. S takratnimi tehtnicami so lahko tehtali le do tisočinke grama natančno.Zato so morali pridobiti zadostno količino vsake snovi, kar je
1994   Jože Pižem (4. letnik)
1997 Matjaž Koželj (1. letnik) Nejc Sever (1. letnik)
1998 Boštjan Genorio (3. letnik) Matjaž Koželj (2. letnik)
1999 Maja Sever (4. letnik) Matjaž Koželj (3. letnik) Nejc Sever (3. letnik)
2000 Matjaž Koželj (4. letnik) Darja Maver (3. letnik)
2001 Mitja Lincc (1. letnik)
2002 Maja Gliha (4. letnik) Mitja Linec (2. letnik)
2003 Mitja Linec (3. letnik) Ivo Grlica (1. letnik)
včasih dolgo trajalo.
Da bi zmanjšal količino snovi, ki jo je bilo treba proizvesti za analizo, je Pregl izpopolnil takratne tehtnice za mikroanalizo organskih spojin. Novi instrumenti so tako lahko tehtali do milijoninke grama natančno. Tako so se zelo skrajšali zapleteni postopki tehtanja, kar je pospešilo razvoj znanosti. Že tako velik ugled se mu je s to iznajdbo še povečal. Neprestano so ga vabili na predavanja na najrazličnejše inštitute in univerze. Leta 1923 pa je za svoje delo, katerega rezultat je bila nova tehtnica, prejel Nobelovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje za znanstveno in raziskovalno delo. Tako je postal doslej edini Nobelov nagrajenec slovenskega rodu.
O njegovem uspehu so bili obveščeni tudi na Slovenskem, in tako ga je novoustanovljena Univerza v Ljubljani povabila, naj pride za profesorja kemije. Pregl je to povabilo iz neznanih razlogov zavrnil, kljub temu pa je ostal v dobrih odnosih z ljubljanskimi kemiki. Leta 1925 je svojo natančno tehtnico poklonil ljubljanski univerzi, kjer jo hranijo še danes.
Friderik Pregl je umrl 13. septembra 1930 v Gradcu, kjer je tudi pokopan.
Kemija na žalost spada med predmete, ki so med mladimi zelo nepriljubljeni in za katere se trdi, da
BRONASTA SREBRNA BRONASTA ZLATA ZLATA BRONASTA BRONASTA BRONASTA SREBRNA SREBRNA SREBRNA BRONASTA ZLATA SREBRNA ZLATA
"jih v življenju ne bomo potrebovali", kar je zelo zmotno prepričanje. Poleg tega pa pomen dela Friderika Pregla vedno bolj tone v pozabo. To sta bila samo dva od razlogov, da je bilo okoli leta 1980 organizirano državno tekmovanje iz, znanja kemije, katerega glavni pobudnik je bil predsednik sekcije za kemijo pri ZOTKS (Zveza organizacij za tehniško kulturo Slovenije), profesor doktor Saša Aleksij Glažar.
Namen tekmovanja je, popularizirati kemijo med mladimi, iskati za kemijo nadarjene dijake in jih spodbujati k poglabljanju znanja iz tega predmeta. Tako dijaki kot osnovnošolci že vsa ta leta tekmujejo na državni ravni za bronaste, srebrne in zlate Preglove plakete oz. priznanja.
Odkar se je spremenil gimnazijski program in poteka pouk kemije po zahtevnejšem programu, se tudi dijaki naše gimnazije udeležujejo državnih tekmovanj iz znanja kemije in vsa leta uspešno konkurirajo drugim tekmovalcem iz cele Slovenije. Tekmovanje ureja poseben, precej zapleten pravilnik.
Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča so ob mentorstvu gospe Jožice Lam-pret, dipl. inž. kemije, osvojili 15 Preglovih plaket: 4 zlate, 5 srebrnih in 6 bronastih.
Dosežki po posameznih letih oz. letnikih:
Vsi vrhunski dosežki dijakov naše gimnazije imajo tudi širši pomen, saj se je večina teh uspešno vključila v študij naravoslovnih znanosti, kjer že vrsto let obstaja občuten primanjkljaj študentov in diplomantov. Le naravoslovno in tehnično izobraženi strokovnjaki se bodo lahko spopadali s perečimi okoljevarstvenimi, energetskimi, zdravstvenimi in drugimi problemi, ki vedno bolj stopajo v ospredje tudi pri nas.
Mitja Linec
Mitja Linec, dijak 3. letnika gimnazije, ki je na državnem tekmovanju iz kemije v svoji kategoriji dosegel prvo mesto, in mentorica Jožica Lampret.
KONČNI IZLET SKUPINE "METULJEV" IZ VRTCA ČEBELICA ŠENTVID PRI STIČNI
Šolsko leto 2002/2003 je minilo, kot bi trenil. Večina otrok Metuljeve skupine bo jeseni odšla v prvi razred devetletke, nekaj pa v prvi razred osemletke. Kot se za konec pomembnega obdobja zgodnjega otroštva tudi spodobi, smo se odločili, da leto zaokrožimo s končnim izletom v Postojno. Z ogledom jame! Otroke smo spremljali starši, bratci in sestrice, in tudi dedek in babica sta se pridružila vnučku.
Na izlet so naši otroci zelo težko čakali. Mislim, da nobeno jutro niso tako lahko in s takšnim veseljem vstali kot ravno v soboto, 14. junija. Vsi smo prišli točno ob pol osmih pred šolo - kot nam je naročila vzgojiteljica - tovarišico je treba ubogati! Tudi dobre volje nismo pozabili doma.
Kot bi mignil, smo bili v Postojni. Pot je bila krajša tudi zaradi presenečenja, ki ga je vzgojiteljica pripravila za otroke. Razdelila je vrečke z majico, kemičnim svinčnikom, obeskom za ključe in slastno liziko. Veselje na obrazih otrok je bilo najlepša zahvala vzgojiteljici, čeprav nihče ni pozabil reči hvala. Tudi starši smo bili deležni dobrot iz okoli krožeče škatle slastnega peciva.
Pred vhodom v jamo nas je objel prijeten hlad. Kmalu smo začeli oblačiti topla oblačila in se posedli na vlakec. Pričelo se je potovanje v čudoviti podzemni svet. Otroke so prevzeli kapniki, stebri, špageti ... starše pa častitljivost let, ki jih imajo za sabo. Prav vsi pa smo brez besed obstali pred proteusi - človeškimi
ribicami ali zmajevimi mladički. Vodiča smo starši spraševali čisto praktične stvari - kaj se zgodi, če zmanjka elektrike, kdo so bili najbolj znani obiskovalci jame, koliko živalskih vrst je v jami. Otroci pa so bili bolj izvirni: "Kapljica mi je padla na glavo! Ali bo tudi na moji glavi zrasel kapnik?"
"To na stropu so špageti. Kako jih pa skuhajo?"
Ura in pol ogleda je minila kot petnajst minut - vsaj občutili smo tako! Dokler smo po jami hodili, je bilo prav prijetno. Med vožnjo z vlakom nazaj smo mamice v kratkih hlačah občutile 9 stopinj Celzija, kolikor jih je bilo v jami. Malo je le zeblo. Do odhoda v Šentvid smo starši izkoristili čas in se ob kavi pogovorili ter napisali razglednice
OB KONCU POUKA NA SREDNJI ŠOLI
Šolsko leto 2002/03 je nudilo mnogo delovnih izzivov. Naša osnovna naloga je bila izvajanje pouka, v katerega smo spretno vključevali obvezne dejavnosti v skladu s predlaganim programom za srednje šole.
Pouk in dejavnosti so medsebojno povezani z učno-vzgojnimi cilji. Za izpeljavo vseh teh nalog je bila potrebna velika mera odgovornosti posameznikov in skupin. Nastajali so veliki projekti, kot npr. maturantske strokovne ekskurzije, in "male" dejavnosti, kot npr. pohod, saj gre tudi tu za spoznavanje okolja, ljudi ter zlasti za druženje dijakov in učiteljev na pristen način. Vsako dejavnost je bilo treba predhodno zasnovati, organizirati in izpeljati. Le tako smo prišli do uspeha in zadovoljstva vseh. Prav prijetne so bile pozitivne povratne informacije in ocene udeležencev -dijakov ali učiteljev.
Dejavnosti so potekale v šoli, v šolskem okolju, po Sloveniji in tudi v tujini. Ponovno se je potrdilo spoznanje, da se vsak trud poplača, kajti pohvale glede lepega odnosa do dela in ljudi naših dijakov so kar deževale na šolo, in to nas navdaja s ponosom.
Področja dejavnosti so kot mavrični spekter: glasbene, likovne, gledališke, knjižnične, bralne, slavistične, tujejez-ične, družboslovne, naravoslovne, ekonomske, svetovalne, zdravstvene, športne in medpredmetne.
Sodelovali smo z najrazličnejšimi institucijami: knjižnico v Ivančni Gorici, NUK, semeniško knjižnico, Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti Iv. G., LB Iv.G., firmama Livar in Akrapovič, Mesarijo Kle-menčič, RK Grosuplje, Velano, Steklarno Rogaška S., Celjskim sejmom, Samostanom Stična, Mcblom Nova G., Zemonom, Vinsko kletjo Vipava, Društvom Center za pomoč mladim ter turističnima agencijama Palma in Unitours.
Strokovno smo se dograjevali v Benetkah, Hirschaidu, Španiji, Franciji, Hrvaški in Črni gori, pa tudi po Sloveniji: na Štajerskem, v Posotelju in Beli krajini.
Odlično smo izpeljali šolo v naravi v domovih Burja in Brcženka (ob morju) in domu Gorenje (pod Roglo).
Zelo pestre so bile športne dejavnosti. Organizirali smo pohode, plavanje v Čatežu, športne igre, smučarski tečaj v Gerlitznu, v februarju pa se je na šoli odvijalo rokometno prvenstvo - državni polfinale, za kar srna prejeli uradno priznanje za uspešno organizacijo.
Pot nas je peljala na ogled filmov (Gospodar prstanov, Ujemi me, če me moreš in Pianist), koncertov, orgel v cerkvi v Iv. G. in simfonične matineje v Cankarjevem domu.
Izpeljali smo tečaje za prvo pomoč ter tudi izpite za gimnazijske in ekonomske druge letnike. Naša svetovalna delavka je z dijaki izvedla pestro paleto dejavnosti: Učimo se učiti, Izbira predmetov za maturo, Priprave na maturo, Študijsko svetovanje, Poklicna orientacija, poleg tega pa opravila še ogromno individualnega dela z dijaki, profesorji in starši.
Na šoli in doma se je odvijalo projektno delo na področju ekonomije in poslovnega komuniciranja ter nekaj akcij na področju ustvarjalnosti dijakov (Utrinki mavrice), za kar smo tudi poželi uradne pohvale.
Organizirali smo tematske delavnice z zanimivimi temami: Zasvojenost, Spolnost, Zdrav življenjski slog za tretje letnike.
Izvedli smo državljansko vzgojo za zaključne letnike v obliki predavanj in delavnic. Knjižnične informacije so dijaki pridobivali v šoli, v knjižnicah v Iv. G. in v Ljubljani. Na šolo smo povabili predavatelja, ki je dijake prvih letnikov seznanil z varstvom v železniškem prometu.
Uživali smo ob kulturnih prireditvah na šoli, v KD Iv.G. in seveda v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču na lepo izpeljanem maturantskem večeru - gala prireditvi naših maturantov.
Prepevali smo skupaj in v skupinah, hodili v opero in gledališča, uživali ob kvalitetnih filmih in na razstavah naših vrlih likovnikov.
Šola je lahko ponosna tudi na zelo uspel informativni dan, na bogato predstavitev šole pred 8. marcem, na svečane zaključne prireditve ter podelitve spričeval in pohval ter seveda Jurčičevih priznanj in nagrad. Letos imamo na šoli kar 69 odličn-jakov in 18 Jurčičevih nagrajencev, kar predstavlja 11,8% celotne populacije mladih. Menim, da je to naravnost osupljiv podatek za nas vse.
Poleg vsega omenjenega smo opravljali svoje osnovno delo - pouk, ki je bil kar nekajkrat moten zaradi daljših bolezni, pa smo z velikim trudom posameznikov in celote prebrodili tudi te težave. Vroče junijske dni so potekali na šoli zaključni izpiti, izpiti poklicne in splošne mature, konec meseca pa še popravni izpiti.
Prepričana sem, da nobena dejavnost ni bila sama sebi namen, ampak je vsaka prispevala k širjenju obzorij, povezovanju teorije s prakso ter prijetnemu druženju mladih z manj mladimi. Velikokrat sem bila prijetno presenečena nad domiselnostjo svojih kolegov in pripravljenostjo, pristopiti k nalogi, čeprav je včasih prišlo tudi do nujnih zamenjav spremljevalcev ter nas je preganjal čas.
Tudi z zunanjimi sodelavci smo korektno načrtovali delo, vsekakor pa je skupno delo usmerjala naša ravnateljica, ki je imela veliko posluha za vpeljevanje novosti na tem področju.
Toliko prijetnih in dragocenih dogodkov je šlo mimo nas in iz vseh teh spoznanj bomo črpali moč za prihodnje obdobje, za nove delovne izzive. Vsem želim prijetne počitnice in sproščen dopust, naj nas povsod spremlja tudi prepričanje o veličini, dobronamernosti in notranjem bogastvu Srednje šole Josipa Jurčiča, katere del smo mnogi daleč naokoli.
Staša Glavič, prof. franc. in nem. jezika Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
tistim, ki niso mogli z nami na izlet.
Otroci so polni vtisov z izleta hodili naokoli še cel vikend in se hvalili vsakemu, ki je le imel malo časa, o izletu in kapnikih, sladoledu in ...
Veliko bo spominov na čas, ki so ga otroci prebili v vrtcu. Od težavnega začetka z jokom, iger v peskovniku, voženj s kolesom, pohodov v okolico Šentvida, plavalnega tečaja in vse do izleta v Postojno, ki je bil eden najlepših dogod-
kov pred vstopom v šolo.
Marinka - hvala za dobro organiziran in voden izlet. Hvala tudi za vse delo, trud in potrpežljivost, ki ste jo vložili v vzgojo in delo z našimi otroki. Zahvaljujem se tudi Simonu, ki je prevzel "finančni del" izleta in nam olajšal vstop v jamo.
Pa lepe in brezskrbne počitnice vam želim.
Mami malega šolarja
12
STRAN
KRATKE KULTURNE
ŽUPNIJSKI DAN V IVANCNI GORICI
V začetku junija je na dvorišču cerkve sv. Jožefa potekalo že drugo župnijsko srečanje. Tudi tokrat je v polnosti zaživelo in uspelo. Farani so prišli v velikem številu, se med sabo družili, poveselili. Očitno je koncept, ki so ga domislili že prvo leto, dobro zastavljen. Tako ta dan oblikujejo prav vsi in vsi sodelujejo. Mladi pokažejo svojo kreativnost; letos so birmanci odigrali svoje poučne skeče, veroukarji mladinci so tekmovali v kvizu Iz Oznanil, najmlajši so se lahko zabavali v napihljivem gradu, tekmovali v nogometu itd. Odrasli so se letos zabavali z igranjem tombole. Vse skupaj je pospremljeno z živo glasbo in piknikom. Velika večina ostane od zgodnjega popoldneva do prižiganja kresa. Ta zasveti na hribu zvečer in je kot ogenj povezovanja med ljudmi. Pa čeprav so ti ljudje Ivančani.
JUNICA
Avgusta bo v letnem gledališču na Muljavi komedija JUHICA v izvedbi kulturnega društva Moj teater iz Ljubljane. Predstava bo v soboto, 23. avgusta, ob 21. uri.
SREČANJE LITERATOV
Za september pa že napovedujemo četrto območno srečanje literatov seniorjev treh občin, ki bo v sredo, 17. septembra, ob 18. uri v Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V SLOVENSKEM VERSKEM MUZEJU
Fotografsko društvo Grča iz Kočevja je ob petletnici svojega obstoja poleg zbornika najuspešnejših fotografij, ki je tik pred izidom, pripravilo tudi razstavo. Ta obsega dvoje tematskih sklopov.
Stična predstavlja fotografije, ki so nastale na enodnevni fotografski delavnici. Ta je bila v stiškem samostanu, saj je pater Branko Petauer član društva. Razstavljene fotografije predstavljajo zunanjo in notranjo podobo samostana in njenih prebivalcev. Mnoge od njih
niso le tehnično dovršene, ampak tudi umetniško povedne, saj posredujejo umetnikovo doživetje posnetega prostora, osebe ali detajla. Obiskovalec na teh posnetkih lahko vidi in doživi vso lepoto samostanskega kompleksa, ki mu v vsakdanjosti znanega okolja ostaja skrita.
Narava - štirje letni časi je drugi sklop razstavljenih fotografij. Člani društva Grča so ljubitelji neokrnjene narave in njeni zaščitniki. Posnetki so presenetljivo lepi, kot je lepa narava, ki jo prikazujejo, pa naj gre za rastline ali živali. Nekateri od njih so prava pesniška doživetja narave, ki se spreminja v zaporedju letnih časov.
Svoje ime so privzeli od sponzorja Gozdnega gospodarstva Grča iz Kočevja. Njihovi člani prihajajo iz vse Slovenije in posegajo po mnogih nagradah tako v državnem kot mednarodnem merilu. Med nagrajenci je tudi naš sokrajan, pater Branko Petauer. Zanimivost razstave je tudi, da razstavljene fotografije niso pod-naslovljene, pa tudi njihovi avtorji ostajajo neznani. Tako lahko obiskovalec neobremenjeno doživlja razstavljene posnetke. Razstavo, ki je v pritličnih prostorih Verskega muzeja, je mogoče videti vsak dan tja do jeseni. Obiščite jo, ne bo vam žal.
M.A. Ficko
TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV
4t ' .libjil"
Letošnji tabor zborov je bil že 34. po vrsti. V Šentvidu so bili zbrani pevci in pevke iz vseh delov Slovenije - lahko bi rekli, da je bil sončni nedeljski Šentvid Slovenija v malem, kajti prišli so tako zamejci iz Italije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške kot pevci iz vse Slovenije.
Zamejci so imeli svoj večer v soboto, ko je potekal koncert slovenskih zamejskih zborov. Vse zbrane je najprej nagovoril predsednik upravnega odbora tabora Jernej Lamprct. Povedal je, da
ve, da bosta sobotni in nedeljski dan spet pokazala, da je veliko pevcev, ki radi pojejo, in to prav tu, v Šentvidu, kjer pesem živi, da napolni dušo. Nato so zapeli domačini PD Šentvid pri Stični, ki jih vodi Jernej Kralj.
Zbrane je nagovoril tudi Igor Teršar, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki že ves čas sodeluje pri organizaciji tabora.
Najprej so od zamejcev nastopile pevke zbora France Prešeren iz Šibenika, ki so bile tukaj prvič. Že tridesetič je na taboru sodeloval Mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika na Madžarskem.
Iz hrvaškega Splita nas je spet razveselil Mešani pevski zbor Triglav, iz Avstrije pa Moški pevski zbor Franc Leder Lesičjak, Šteben, in Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka; Korošci so bili v narodnih nošah. Iz Zagreba so prišli pevci Mešanega pevskega zbora Slovenski dom, z Reke pa Mešani pevski zbor Bazovica. Zamejci iz Italije so nam zapeli v Združenem mešanem pevskem zboru Skala Gropada in Slovan Padriče.
Zamejski večer so zaključili domačini, in sicer mladi pevci vokalne skupine Šentviški slavčki.
Vsi zbrani so se nato odpravili ven, da so si ob zvokih stiske godbe ogledali tradicionalni ognjemet.
V nedeljo pa je potekal veliki finale. Zbralo se je okoli 240 zborov, kar po nekaterih podatkih pomeni 3000 ljudi. Nedelja je bila sončna in zelo vroča. Zbori so se do igrišča OŠ Ferda Vesela sprehodili v povorki, na čelu katere so se kot prvi predstavili člani konjenikov iz Radohove vasi.
Ko so se vsi zbrali, so bile tribune videti kot mavrica raznobarvnih majic, ki poje. Prireditev je potekala v koroškem duhu pod geslom Mi smo mi, smo pr' Drave' doma, saj je bil letošnji tabor namenjen petju koroških pesmi. Povczovalka Anica Volkar je vse zbrane povabila k petju himne, ki so jo zbori ob spremljavi pihalnega orkestra železarjev Ravne na Koroškem zelo lepo zapeli.
Pevce in pevke je nato nagovoril predsednik upravnega odbora in župan občine Jernej Lampret, ki je poudaril, da tabor poteka tako dolgo zato, ker si tako želijo pevci in pevke, ki vztrajno prihajajo v naše kraje. Nekateri so prišli že tridesetič in za ta jubilej so jim podelili priznanja. Nagrajeni so bili: MoPZ Šmarje - Sap, MoPZ Posavje Ljubljana, MOPZ Papirničar Radeče, MoPZ Svoboda Trbovlje in zamejski MePZ Avgust Pavel Gornji Senik iz Madžarske. Priznanje pa je dobil tudi zborovodja Stane Pcček.
Spregovoril je tudi slavnostni govornik dr. Janko Zerzer, predsednik kulturne zveze v Celovcu. Tabor je bil posvečen koroškim pesmim, o katerih je dr. Zerzer dejal: "Koroška ljudska pesem, ki lahko tako močno nagovori naša čustva, naj živi in še naprej razveseljuje tiste, ki jo z navdušenjem pojejo, in tiste, ki jo s srcem poslušajo."
Nato pa so sledili pesem, ples folklornih skupin in sočen koroški naglas povezovalcev.
S. S.
KAJ SO POVEDALI PEVCI?
Spraševali smo jih kako so zadovoljni s prireditvijo in kam gredo po koncu tabora.
Avgust Kiki, PD Svoboda Pobrež-je, Maribor
"Zelo mi je všeč. Ponudba je zelo dobra, popolnoma nič ne manjka. Ko pa je konec, se odpravimo na kosilo,.nek kmečki turizem nedaleč od tu."
Silvo Gregorčič, MoPZ Emil Adamič, Mokronog
"Tukaj sem že 30-ič in če mi ne bi bilo všeč ne bi hodil. Ko se tabor zaključi gremo proti domu. V navadi je, da se ustavimo še na Mirni na kosilu. Ponudba je dobra, saj lahko dobiš praktično vse."
Barbara    Gašper, Folklorna
skupina Ravne na Koroškem
"Na ponudbo nimam pripomb, ampak ne ostanemo tu. Nikoli ne vemo, kam pa kako. Mi je pa zelo všeč, le to močno sonce bi bilo potrebno zastreti."
Daniela Žvarc, ŽePZ KUD Vito-marci, Vitomarci
"Zelo lepo je poskrbljeno za ponudbo, nosijo vodo, pa tudi kaj drugega se da dobiti. Ponavadi gremo domov, včasih pa tudi na kosilo v okolici. Kakor se zmenimo. Le streho za senco, bi morali zgraditi."
Jože Medic, Novo Mesto
"Ko je konec, gremo na malico tu v Šentvidu, potem pa domov. Ponudba je kar v redu, lahko pa bi bilo še kaj organizirano po koncu,
mogoče kakšen golaž ali kaj podobnega."
Janez Kržmanc, MoPZ LPP Ljubljana
Všeč nam je tukaj, ponudba je dobra; mogoče po koncu še veselica, čeprav je že to nekakšna veselica. Ponavadi gremo na pozno kosilo na Škofljico, kajti v tukajšnjih gostilnah enostavno ni prostora."
Marica Skorenšek, MePZ KD Mozirje
"Prijetno je tu. Zelo mi je všeč, ko nosijo vodo, saj je res zelo vroče stati na soncu. Drugače pa ne poznam okolice, tako da niti ne vem, kam bi lahko šli, pa gremo kar domov. Zdi pa se mi, da je dovolj to, menim, da ni potrebno še kaj dodatnega organizirati po koncu."
STRAN
13
KONCERTA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA STIČNA V STIČNI IN KRANJSKI GORI
Pevci mladinskega pevskega zbora Stična pod vodstvom kaplana, skladatelja in dirigenta Maksimilijana Fileja smo v soboto, 31. maja, v Opatovi kapeli v stiškem samostanu ob zaključku pevskih vaj te sezone in šolskega leta pripravili koncert. V soboto, 14. junija 2003, pa smo gostovali v Kranjski Gori, koncert pa je bil v cerkvi Device Marije vnebovzetne.
Prvi del koncerta v Stični je vključeval klasični program in moderno sakralno glasbo, drugi pa črnske duhovne pesmi. Solistke so bile: Maja Baranašič, Maja Nograšek, Branka Janežič, Urša Ceglar, Ajda Erjavec in Maja Okorn. Večino spremljav je napisal Maksimilijan File, solistke so bile: na prečni flavti Anja Bučar, na klarinetu Damijana Bijek, za klavirjem pa Špela Može. Program je povezovala Tadeja Janežič.
V goste smo povabili tenorista Miloša Genoria. Ob klavirski spremljavi Monike Genorio nam je zapel tri pesmi. S svojim nastopom nam je glasbeni večer polepšal in mu dal pridih visoke glasbene umetnosti.
Kot vsak zbor se zavedamo, da moramo poskrbeti tudi za podmladek, če želimo obstati. V Stični imamo uspešen otroški pevski zbor, ki ga vodi Marta Okorn. Povabili smo tudi njih, da nam zapojejo kakšno lepo melodijo. V njih vidimo tudi dobre partnerje, s katerimi sodelujemo pri nastopih, zlasti ob praznikih se uspešno dopolnjujemo. Pod vodstvom Monike Rokavec, ob klavirski spremljavi Janje Omejec in spremljavi kitare, na katero je igral Klemen Janežič, so zapeli več pesmi.
Po koncertu v Stični smo čez dva tedna gostovali v Kranjski Gori, kjer smo imeli piknik in nato koncert v
cerkvi. Vsebina programa, ki ga je povezovala Maja Okorn, je ostala enaka kot v Stični, vendar brez gostov.
Naš zbor, sestavlja ga 39 pevk in pevcev, je v začetku maja praznoval drugo obletnico obstoja. V teh kratkih letih se je marsikaj zgodilo. Med večje podvige štejemo enotedensko gostovanje v Londonu, peli smo tudi v Ljubljani pred Magistratom, ob otvoritvi novega vrtnega centra v Ivančni Gorici... Tudi načrtov imamo veliko. V začetku julija bomo gostovali v pobrateni občini Hirschaid na Bavarskem, prihodnje leto pa bomo v Rimu, na Trgu svetega Petra, 31. marca zapeli tudi svetemu očetu, papežu Janezu Pavlu II. Kakor do sedaj pa bomo največ peli v domači cerkvi pri deseti maši, vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Špela Može
KONCERT LJUDSKE IN UMETNE PESMI V AMBRUSU
Moški in mešani pevski zbor iz Ambrusa pod taktirko zborovodje Cirila Hočevarja ml. je zadnjo soboto v maju povabil v goste žametne glasove Šentjurskega okteta pod vodstvom zborovodje Ivana Jakoba. Povezovalka koncerta Jožica Papež je naznanila, da današnji večer Ambrusu prinaša posebno kulturno razgibanost, saj nam nastopajoči pevci prinašajo pesmi, ki razveseljujejo naša srca in dušo.
Ambruški mešani pevski zbor, ki je praznoval prvo obletnico delovanja v današnji sestavi, je zapel: Bratci veseli vsi, Da sem jaz ptičica in Škr-janček poje. Moški zbor pa je nastopil s tremi lepimi narodnimi pesmimi: Oblaček mili, Tam v štajerski deželi in Žabja svatba.
Uglašen Šetjurski oktet je zbrano odpel štiri narodne pesmi: Urška, al že spiš, Mojcej, Ko lani sem tod mimo šel in Vasovalec. Povedati je treba, da je Šentjurski oktet že znan tudi zunaj meja domovine, saj je že gostoval med našimi rojaki na tujem.
Zatem pa so vsi trije zbori zapeli še nekaj narodnih, od katerih je veličastno zabobnela Aljaževa skladba Oj, Triglav, moj dom.
Seveda ne smemo prezreti zagnanosti in velike požrtvovalnosti mladega zborovodje Cirila Hočevarja ml., ki je v tako kratkem času iz nič ustvaril kar dva pevska zbora v Ambrusu, kar pa je lahko v ponos in zahvalo tudi vsem tistim, ki jim pomeni izgovorjena beseda v pesmi veliko vrednoto, ki daje svetel pečat
tako kulturnemu življenju v našem kraju kakor tudi širši promociji občine Ivančna Gorica.
Tako lahko zatrdimo, da je bil koncert treh pevskih zborov lepa kulturna prireditev, zato si želimo še več takih nastopov v našem kraju, pa seveda tudi na območju celotne ivanške občine. Z njimi bi bilo mogoče pritegniti tudi tiste, katerim je taka zvrst kulture danes, žal, tuja. Pa vseeno: naj ubrani glasovi slovenske pesmi domačih pevcev sežejo tudi do njih. Kdor podoživlja tako glasbo, kdor sam rad zapoje in mu je taka zvrst kulture vrednota, tak človek zlo ne misli.
Milan M.
IKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija T:+ 386 1 78 69 070, F:+ 386 1 78 69 075 e-pošta: oi.ivančna.gorica@jskd.si
Spoštovani literati in literatke! Vabimo vas na
ČETRTO OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE
IN IVANČNA GORICA,
ki bo potekalo v sredo, 17. septembra 2003, ob 18. uri v Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
Na razpis se lahko prijavite avtorji, ki boste na srečanju predstavili svoja kratka prozna dela (odlomek), poezijo (do pet pesmi) ali krajše dramsko besedilo. Že lani smo uvedli tudi žanr literarnega eseja, vendar se nihče od prijavljenih ni opogumil; morda bo letos več sreče.
Med avtorje sodite vsi upokojenci in starejši pisci - začetniki, ki se boste na območnem literarnem srečanju predstavili s še neobjavljenimi literarnimi deli. Dobrodošli ste vsi!
Kot goste bomo na prijeten literarni večer povabili tudi mlajše literarne ustvarjalce, med katerimi se bo s pesniškim prvencem Utrip srca predstavila mlada avtorica Andrejka Miše iz Ambrusa.
Sodelujoči avtorji seniorji se boste lahko udeležili tudi medobmočnega srečanja seniorskih piscev, ki bo potekalo 13. novembra v Cerknici.
Prijavite se lahko po telefonu na številko: 7869 - 070 ali pisno na naš naslov (JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica) do 5. septembra 2003 - najbolje pa bo, če pokličete kar takoj! Lepo pozdravljeni in veliko ustvarjalnega navdiha!
Pripravila: Barbara Rigler
Vodja JSKD OI Ivančna Gorica Tatjana Lampret
Avgust Ipaveepri vajah
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE in 150 PEVCEV V STISKI BAZILIKI
V soboto, 21. junija, so bila vrata stiske bazilike zaprta. V njej so namreč snemali zgoščenko Missa populorum (Maša narodov), skladbo našega dobrega znanca, skladatelja Avgusta Ipavca. Snemanje je bilo obenem tudi skupna vaja orkestra in pevcev, ki delo pripravljajo za Mednarodno glasbeno pol, seriji) koncertov zgoraj omenjene skladbe v septembru 2003.
Orkestralni del izvaja orkester Slovenske filharmonije, pevskega pa moški zbor iz Olomouca na Moravskem (Češka republika), združeni zamejski ženski zbori iz Italije (Trst, Gorica, Čedad in Videm) in otroški zbor iz Graza (Avstrija). Izvedbo je dirigiral skladatelj sam.
Delo je posvečeno znamenitemu dunajskemu nadškofu, kardinalu Franzu Konigu, ki je v svoji kulturni širini cenil in spoštoval vse narode ter pojmoval Evropo kot prostor strpnosti, odpuščanja , medsebojnega plemenitenja in kulturnega sodelovanja.
Ipavčevo delo je maša, v kateri se v masnih spevih prepletajo ljudski nabožni napevi štirih narodov (Čehov, Slovencev, Italijanov in Nemcev oz. Avstrijcev). Besedilo maše upošteva tudi štiri liturgične jezike: starocerkvenoslovanščino, jezik slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda, latinščino, ki je bila do II. vatikanskega koncila liturgični jezik Zahodne Cerkve, italijanščino in nemščino kot primer živih jezikov, ki se danes uporabljajo v liturgiji.
Srednjeevropski kulturni prostor, Slovenija pa še posebej, je stičišče romanskega, germanskega in slovanskega sveta in njihovih kultur. Predvidena glasbena pot se bo začela v Slovenski Benečiji, v Čedadu. Drugi koncert bo na Sveti gori pri Gorici, ki je božjepotno svetišče matične in zamejske Primorske. Na Dunaju izvedba ne bo le koncertna, ampak bo v stolnici svetega Štefana tudi slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil dunajski nadškof. V cerkvi sv. Mihaela, v katero zahajajo predvsem kulturniki in umetniki, bo podobna izvedba. Glasbena pot se bo zaključila v Olomoueu na Moravskem.
Gospod Ipavec je v razgovoru večkrat omenil, kako zelo je hvaležen stiškemu samostanu, da je sprejel takšno množico ljudi, jih prenočil in nahranil ter dal na razpolago cerkev za snemanje. In to brez dolgotrajnih dopisovanj in omejitev, pa tudi v skrajno neugodnih razmerah, saj so restavratorska dela v križnem hodniku v polnem razmahu. Stalni nemir gotovo ne vpliva ugodno na samostansko duhovno klimo.
V najinem pogovoru ni pozabil omeniti, kako zelo je bil počaščen, da je ta glasbeni dogodek zaznala tudi občina, saj jih je prišel pozdravit celo župan J. Lampret. Da bo dogodek omenjen v Klasju, ga je navdajalo z veseljem, in čustven kot vedno, mi je v slovo večkrat ponovil:" Zelo sem vesel, prav res zelo vesel te vaše pozornosti. "
Od srca mu želimo, da bi jesenska glasbena pot kar najbolje uspela. Da bodo spevi, ki privro iz dobrotnega srca, zbližali ljudi. Saj kdor (rad) poje, zlo ne misli (in ne dela).
M. A. Ficko
ZAKULISNI DESETI BRAT
Muljavsko letno gledališče vsako leto pripravi predstavo. Letos je bil to med gledalci najbolj priljubljen Deseti brat. Verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj približno vedel, o čem govori roman. Pa naj na kratko obnovim. Na grad Slemenicc pride mladi učenik Lovro Kvas in se kmalu zaljubi v grajsko hčer Manico. Ta pa je obljubljena Marjanu, sinu Piškava s sosednjega gradu. Deseti brat jima pomaga, saj ve za skrivnost, ki jo Piškav želi prikriti. Izkaže se, da je deseti brat ali Martinek Spak Piškavov sin, Piškav pa je v resnici Peter Kaves in je Lovrov stric. Konec zgodbe je srečen, saj ko se po dolgih letih Lovro Kvas vrne, pove, da je sedaj lastnik gradu, ki mu ga je dal Piškav, in tako se lahko poroči s svojo edino ljubeznijo Manico.
To pa niso edini junaki. Gledalci se vedno najbolj smejejo Krjavljevim trditvam, da je presekal hudiča, pa Dolefovim padcem zaradi pijanosti ... Igrajo pa še mnogi drugi -majhne, a prav tako zelo pomembne vloge. Breme režije je nase prevzela Danica Kastelic.
V petek, 27. junija, je bila premiera. Kazalo je na dež, a se je vseeno zbralo okoli 200 ljudi. Igralci so, eni bolj, drugi manj živčno postopali in čakali na začetek. Frizerka Damjana in masker Jože sta vsem igralcem priskrbela lasulje in jih našminkala, da so izgledali starejši. Maskiranja so se lotili tudi igral-
ci, pa tudi režiserka je v roke vzela ličila in poskrbela, da so vsi izgledali tako, kot morajo.
Kostumi so oblečeni, maska v redu, ozvočenje deluje, luči se prižigajo ... in začelo se je. "Le da bo vreme zdržalo," so si želeli igralci. Marko Zaje, ki igra Lovra Kvasa, živčno gleda in reče: "Tremo imam." Vsi ga bodrijo, da po vseh vajah, ki so jih imeli, vlogo zna in jo bo brez problema perfektno odigral. Vsi so bili pomalem živčni, tudi bela kobilica. Živčnosti in treme verjetno ni poznala le Krjavljeva koza, ki je meketajoč čakala na svoj prizor. V zakulisju resen Krjavelj, ki ga igra Jernej Lampret, opozori, naj bomo že tiho, saj se vse sliši; in potem smo le bili malo tišji.
"Daj, pomagaj zavezati obleko," reče igralka, ki se mora preobleči za naslednji prizor. Malo se ji popravi še pričeska in že je v gostilni. Pa ne v "ta pravi", ampak v igralski, ki pa izgleda kot prava. Vse kulise, ki jih je poslikal Dore Južina, izgledajo kot prave.
Medtem pa začne deževati. Igralci se spogledujejo: bomo prekinili ali ne? Gledalci pa, kljub dežju, kar sedijo. Nekateri odprejo dežnike, drugi si ogrnejo odejo, tretji pa "uživajo v dežnih kapljicah"(kasneje je nehalo deževati). Če gledalci sedijo in gledajo, morajo pa še igralci igrati naprej. In so tudi igrali. Do konca.
.V. S.
14
STRAN
ALOJZIJ LJUBIC,
PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE IVANČNA GORICA
Alojzij Ljubic je letos prejel Občinsko nagrado Josipa Jurčiča. Je predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica in je gasilec že 53 let. Veliko je pripomogel k razvoju gasilstva v naši občini. Z njegovo pomočjo se je zgradilo oz. obnovilo 20 gasilskih domov ter nakupilo nova vozila in cisterne, ki morajo biti vedno v brezhibnem stanju pripravljenosti. Več o njem v nadaljevanju.
Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prejeli Jurčičevo nagrado Občine Ivančna Gorica?
Imel sem izjemno prijetne občutke, kajti to je nagrada, priznanje za moje petdesetletno delo, in to ne samo v gasilski organizaciji, ampak tudi nasploh, saj sem deloval v občinskih in republiških organih, dal del svojega življenja za napredek kraja Stična, pa tudi širše okolice, v nekaterih primerih tudi za napredek Slovenije. V teh letih človek dela obračune za nazaj. Ta nagrada je nekako zahvala za nazaj, zahvala za vse, kar sem naredil, in to mi pomeni zelo veliko. Vztrajati mislim še pet let, potem pa bom videl, kako bo. Če mi bodo telesne moči še dale, bom delal še naprej.
Kaj vam pomeni gasilstvo, da vztrajate že 53 let?
Gasilstvo je taka organizacija, v
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- izdelavo "urbanističnega dela"
posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na
Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
kateri lahko vztrajajo le ljudje, ki jim gre za pomoč sočloveku in ne za denar. Pomembna je humanost, pomoč sočloveku. Več kot 30 let sem v vodstvu: prej sem bil 25 let predsednik v Grosupljem, v Ivančni Gorici pa opravljam to funkcijo od leta 1995. Svoje delo ocenjujem zelo pozitivno, kar dokazujejo tudi različna priznanja, ki sem jih prejel. Mislim, da jih je okoli 160. Najbolj sem ponosen na tri velika priznanja: poštnega goloba, ki sem ga prejel ob upokojitvi, pa kipec gasilca za delo kot član predsedstva slovenske in jugoslovanske gasilske organizacije. In ta zadnji - Jurčič, za zasluge za moje delo. Menim, da Jurčič pooseblja slovenstvo, in vesel sem, da sem prejel ta simbol slovenstva.
Vam je kakšen dogodek ostal še posebej v spominu in ste nanj prav posebej ponosni?
Bil sem tudi predsednik krajevne skupnosti Stična. Nekako najbolj pomembno je to, da se osnovna šola ni oddaljila od Stične bolj, kot je sedaj. Šola je bila vedno v Stični, tako da sem ukrepal, da sedaj stoji tam, kjer stoji. Pa ponosen sem tudi na to, da sem pomagal pri izgradnji telefonije in asfaltiranja cest. Ko sem deloval v krajevni skupnosti, se je spremenila oz. uredila komunalna infrastruktura.
Kar se pa zadeva gasilstvo, so mi v spominu ostali dogodki, kot je npr. požar v vasi Višnje pred 28 leti, ko je gorela skoraj cela vas, pa tudi drugi, kot vojna na Medvedjcku. Vsi ti dogodki ter mnogi drugi so mi spremenili življenje. Tudi sedaj sem šc aktiven, ko je treba iti v akcijo, in to bom, dokler mi bodo dovoljevale moči.
Gasilci sodelujete pri organizaciji raznih prireditev. Kakšno vlogo imate pri tem?
Res je, veliko prireditev organiziramo: gasilske veselice, pa tekmovanja in druge svečane prireditve ob obletnicah, pa ob prevzemu
opreme in priznanj. Prirejamo tudi mednarodna tekmovanja, ki so obojestranska. Včasih gremo mi tja, drugič pa pridejo oni sem. Prihajajo iz Nemčije, pa Avstrije. Na teh tekmovanjih sodelujejo tudi mnogi mladi, ki se navdušujejo predvsem nad gasilskimi avtomobili. Zdi se mi pomembno, da na tekmovanjih dobijo vsi neko priznanje, neke značke, saj je, predvsem mladim, veliko do tega, da dosežejo čim boljšo uvrstitev ali da zmagajo. Treba jim je dati priznanje za njihov trud, da vsi zadovoljni odidejo domov.
Kako kot predsednik gasilske zveze ocenjujete delo prostovoljnih društev?
Zelo visoko ga ocenjujem, zelo visoko ga cenim. Gasilci so zelo aktivni in predani, to se vidi na vsakodnevnih akcijah, tekmovanjih ali proslavah. Tisti, ki se resnično predajo delu, nikoli ne prenehajo sodelovati. Treba je opraviti razne tečaje, saj sicer ne morejo biti gasilci. Za gasilske čine morajo delati šole; naši recimo delajo izpite na Igu. Nekateri so dosegli že zelo veliko.
Kakšni pa so načrti za prihodnost? Je treba še kaj popraviti, izboljšati?
Trenutno je pomembno, da gremo upoštevamo merila Evropske skupnosti. Svoj sistem želimo še izboljšati, saj sicer društva ne bodo smela več delovati. Evropske standarde želimo doseči do leta 2009. Večjih pomanjkljivosti ni nikjer, vsi imajo dobro opremo, ki je prava dragocenost. Obleke, ki so povsod enake, stanejo veliko, in zato jih je treba paziti. Povsod je lepo urejeno, le na Muljavi se ne morejo uskladiti in povečati svojega gasilskega doma, ki je po mojem mnenju nagelj skupnosti.
5.5.
TEKMOVANJE ZA NAJ PRIDELKE 2003
Tudi letos, čeprav nam grozi suša, bomo skupaj s Kmetijsko zadrugo Stična, Turističnim društvom GRČA in Občino Ivančna Gorica organizirali že drugo tekmovanje v NAJ PRIDELKIH.
Septembra bomo tako izbrali najtežjo in najdaljšo jedilno bučo, najtežjo krmno peso, koren, kolerabo, krompir, radič, kumaro, paradižnik, zeljno glavo, jabolko in pridelke nenavadnih - zanimivih oblik.
V septembrski številki Klasja vas bomo podrobno seznanili s pravili tekmovanja in ostalimi informacijami. Do jeseni pa se potrudite, da boste prav vi imeli NAJ PRIDELEK in si zaslužili lepo priznanje in nagrado.
KMET, KIJE POSTAL DRŽAVNI SVETNIK
Osebna izkaznica
Cvetko ZUPANČIČ, kmet, predsednik občinske SLS, predsednik upravnega odbora KZ Stična, član sveta in upravnega odbora kmetijsko-gozdarske zbornice, predseduje komisiji za gozdarstvo in lovstvo, državni svetnik in v Državnem svetu predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, letošnji prejemnik Tomšičeve plakete, prihaja iz vasi Vrh nad Višnjo Goro. Kmetija ni velika -meri 24 ha, od tega je polovico gozda in 3 ha njiv. Vse ostalo so pašniki in travniki, ki omogočajo kmetiji, da se preživlja z rejo krav dojilj in vzrejo telet. Z ženo Marinko imata štiri šoloobvezne otroke, od katerih je najmlajši še v osemletki. Žena se je šele pred kratkim, po štirinajstih letih dela na kmetiji, ponovno zaposlila zunaj doma.
Cvetko je bil vedno pravi kmet. Pred skoraj 30 leti, ko je končeval osemletko, je moral pustiti šolo in zagrabiti za delo na domači kmetiji. Delo na zemlji ga je od nekdaj veselilo.
Takrat je bilo za čistega kmeta tudi težko
Cvetko se še spominja tistih časov, ki za tiste, ki so se ukvarjali samo s kmetijo, nikakor niso bili ugodni. Bolje so jo odnesli polk-metje. Z zaposlitvijo kmetov, ki se na premajhnih kmetijah ne bi mogli preživeti, so v sedemdesetih letih uspešno začasno reševali grozeč socialni problem podeželja. Delovna mesta so bila še na razpolago: Litostroj, Varnost, IMP... Ker so bili zaposleni, jim ni bilo treba posebej plačevati prispevkov ne zase ne za družinske člane, saj so bili avtomatično zdravstveno in pokojninsko zavarovani preko delovne organizacije, v kateri so delali. Ker so imeli redni mesečni dohodek, so imeli pravico do
bančnih kreditov. Z njimi so uspešno nakupovali mehanizacijo, modernizirani kmetije in obnavljali oziroma gradili stanovanjske hiše. Da je inflacija uspešno požirala vrednost dolga, ve danes vsak.
Čisti kmetje niso mogli in še danes ne morejo najeti bančnih posojil (razen če dajo imetje pod hipoteko), ker pač nimajo rednih mesečnih prihodkov. Z nemalo grenkobe se Cvetko spominja ljudi, ki za položaj kmetov niso nikoli imeli razumevanja, prepričani, da se le-ti kar kopljejo v denarju. Sam je vsa leta plačeval zase in za ženo vse socialne prispevke, zgradil hleve in moderniziral kmetijo brez ugodnih kreditov. V takem položaju je nemogoče ustvarjati denarne presežke. Sofinanciranje krajevne infrastrukture je bilo za čiste kmete ponavadi težak zalogaj ravno zaradi nerednih denarnih prilivov. Kadar kmet zboli ali se ponesreči, sam nosi stroške bolniškega staleža ... Kljub številnim funkcijam je Cvetko danes še vedno kmetijsko zavarovan in plačuje kmečko zavarovanje.
Čas političnih sprememb
je bil tudi za Cvetka Zupančiča izziv. Sama se spominjam tistega časa kot časa, ko so edino kmetje stopili pogumno na plan. Kot tolikokrat v naši zgodovini. Pogumno, premišljeno in s trdno oblikovanimi zahtevami so v Unionski dvorani sprožili spremembe, ki so Slovenijo pripeljale do samostojnosti. Tudi Cvetko se je takoj v začetku včlanil v Omanovo Kmečko zvezo in ostal tej usmeritvi zvest. Politično še vedno deluje kot predsednik občinske SLS z vso zavzetostjo. Ostale funkcije, ki so mu z leti pripadle, pa so zanj tudi strokovne, ne le politične. Njegovo delo je pogosto neopazno in tudi neopaženo, vsaj na lokalni politični ravni. Kmetijska svetovalna služba, ki ga je predlagala za letošnje občinsko priznanje, njegovo dolgoletno politično in strokovno delo spremlja od blizu in ga ceni. Zato tudi njen predlog, ki mu izredno veliko pomeni in ki je zanj spodbuda za naprej.
Posebej je bil vesel svoje izvolitve za državnega svetnika, saj je na volitvah prejel kar 150 od 200 elektorskih glasov. Skupaj s Petrom Vriskom, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice, predstavljata v državnem svetu interese kmečkega prebivalstva.
Našemu slavljencu želimo, da bi mu to v kar največji meri uspelo. Če bo namreč naš kmet v Evropi uspel, bo preživelo tudi naše podeželje in s tem tudi Slovenija.
Pogovarjala se je M.A. Ficko
ZLATI GRB JE (KONČNO) ODŠEL (TUDI) V GOSPODARSTVO
je najbrž z olajšanjem zavzdihnilo nekaj naših bralcev. Morda je to priznanje tudi znamenje, da se bo v naši občini kmalu odprla obrtna cona, v kateri bodo večje in manjše obratovalnice lahko zaposlile domačo delovno silo, ne da bi s svojim delovanjem obremenjevale okolje-
Podjetje podobo svojo na ogled postavi
Podjetje Akrapovič deluje v naši občini že več kot desetletje: najprej na lokaciji v Ivančni Gorici, zadnjih pet let pa so sc ustalili na Malem Hudem, kjer tudi vidijo perspektivo
razvoja.
Trenutno imajo 140 zaposlenih, od tega jih večina, okoli 120, dela v neposredni proizvodnji. Predvsem so to kovinarji, varilci in orodjarji, ki imajo večinoma srednješolsko strokovno izobrazbo. V razvojnem oddelku dela devet diplomiranih strojnih inženirjev. "Neproizvodna", administrativno-vodstvena ekipa, je torej skorajda "asketsko" majhna.
Njihov proizvod so izpušni sistemi za tekmovalne motorje. Z njimi zalagajo svetovne blagovne znamke: Kawasaki, Honda, Aprilia ... Izvažajo v ZDA, Anglijo in Nemčijo.
Osnovna uporabljena materiala sta titan in nerjaveče jeklo, oboje uvoženo iz Italije.
Odpadni material se vrača v Italijo, kjer se ponovno uporablja v podobne namene. Sodelujejo tudi z jeseniškim Acronijem in na raziskovalnem področju s Strojno fakulteto Univerze v Ljubljani. Nevarnost onesnaževanja okolja z njihovo proizvodnjo je minimalna (npr. popolna odsotnost barvnih kovin, reciklaža odpadkov v tujini...).
Naročila so v začetku skoraj vedno individualna
Novi proizvod je v začetku tako rekoč " butičen ", saj izpušni sistem snujejo in izvedejo za določeni motor, določeno tekmovanje, določeno   progo.   Navadno tak
izdelek tudi podarijo tekmovalcu kot sponzorji, on pa je na tekmovanju uspešna reklama za podjetje Akrapovič, posebej če zasede dobro mesto. Nato slede direktna naročila ali pa prodaja proizvodov preko pooblaščenih uvoznikov. Njihovi izpuhi so deloma odprtega tipa, deloma pa homologizirani (usklajeni) z evropskimi normami, kar jim omogoča, da prodajajo svoje izdelke na evropski trg brez administrativnih zapletov.
Direktor Igor Akrapovič je že od najstniških let zasvojen ... z motorji.
Najprej je "treniral" na mopedu, kasneje pa je prešel na vedno bolj izpopolnjene motorje in je pri osemnajstih že tekmoval. Po s šolanjem pridobljeni izobrazbi je elektrik, vendar se je z dušo in telesom predal motorjem. Tako je mladostniški hobi postal njegov življenjski poklic in cilj. Njegov oče izhaja iz Bosne, od koder je prišel v povojnih letih študirat v Ljubljano, končal dve fakulteti in nazadnje je postal uspešen podjetnik. Njegovo podjetnost je podedoval tudi sin Igor, ki si je v Ivančni Gorici omislil delavnico in namesto plastičnih mas, kot oče, začel proizvajati izpušne sisteme.
Pomanjkanje prometne kulture in neizkušeni mladi motoristi
se zdijo tudi našemu sogovorniku pereč problem. V zadnjem času je vedno več nesreč motoristov s smrtnim izidom. Mladi se ne zavedajo kot tudi ne marsikateri od ostalih udeležencev v prometu, da niso sami na cesti, da (avto)cesta ni dirkališče, ne za avtomobile ne za motoriste. Preden bi "spustili" neizkušene motoriste med druge udeležence v prometu, bi jih morali prometno vzgajati na posebnih poligonih. Tam bi se z njimi ukvarjali inštruktorji, ki bi jim posredovali ne le tehnično znanje, ampak tudi kulturno vedenje. Tako v naseljih ne bi bilo več divjih motorističnih voženj in ušesa parajočih zvokov, ki spadajo edino na motoristična tekmovanja in na za to prirejene proge.
Mladi so danes premalo zaposleni,
imajo premalo odgovornosti in naporov. Tako meni Igor Akrapovič, ki je, odkar pomni, pomagal očetu v delavnici. Svojega sina pošilja gospod Igor na počitniško delo v podjetje svojega prijatelja, da ne bi imel "privilegijev", ki bi si jih morda vzel kar sam, če bi delal v očetovem pod-
jetju na Hudem.
Najin pogovor se je sklenil z mislijo na delovne počitnice. Ali bodo bolj delovne ali bolj počitnice, pa že nisva več mogla ugotoviti. Dragoceni čas za pogovor je potekel, direktorja so namreč že čakale neštete obveznosti.
V imenu uredništva in bralcev hvala za zanimiv pogovor
M.A. Ficko
KAKŠNA DAVČNA BREMENA NAS SE
Nedavno tega sem prejel protestno izjavo Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji, v kateri nas seznanjajo s tem, da Ministrstvo za finance pri naši vladi pripravlja Zakon o davku na nepremičnine, ki bo zajel 5 milijonov parcel, 750 tisoč stanovanj in 1,4 milijona stavb s površino, večjo od 4 m2. Davščine so za državljane vedno občutljiv žulj, vendar bom svoj komentar k temu povedal na koncu. Najprej bi se skušal lotiti tega z malo humorja in bom navedel dober zagorski dovtip na to vprašanje.
Davkarji so si vedno na vse načine prizadevali, da bi bile državne blagajne pozitivne, ne glede na to, kako se je potem trosil ta davkoplačevalski denar. Tako je k zagorskemu kmetu prišel popisovalec imetja in kmet je moral natančno navesti, kaj vse ima. Začelo se je: "Imam osam orala polja i travnika, imam i malo šumice, imam mali vinogradek, imam tri kravice i jednu junicu u štali, imam četiri pajceke i imam dvanajst kokoši." Popisovalec si je vse skrbno beležil, in ker je kmet opazil, s kakim zadovoljstvom je dacar vse to zapisoval, skoraj so se mu že sline cedile, je nadaljeval: "A ima i djece devet." "A, nemojte, i djece devet imate?" je zadovoljno ugotovil davkar: "Pa onda imate i vlastitu pistu," je nadaljeval. Takrat pa se je zagorski kmet začel režati in klicati ženo: "Dođi, dođi, Barice, da buš čula. Kaj sam ja tebi stalno pripovedal, da budu davke nabili još na tisto, kaj skrivaš ti pod firtohom."
Davki so konstitutivni del vsake države in čisto razumljivo je, da jih morajo plačevati vsi, še posebej tisti, ki kaj posedujejo. Tisti, ki nič nimajo, so tako in tako celo življenje več ali manj na državnih stroških.
Vendar sc imamo davkoplačevalci, še posebej, kadar se ti davki stopnjujejo (od dohodnine, DDV, uporabe mestnega zemljišča in še kaj bi se dalo našteti, kar že sedaj redno plačujemo), pravico vprašati, kako se davkoplačevalski denar troši. V zadnjem času smo bili že večkrat soočeni z očitnim razmetavanjem in neodgovornim trošenjem državnega denarja. Razvpito je luksuzno vladno letalo, nakup slovenske investicijske banke, neprestano manipuliranje z družbenimi stanovanji, od Jazbinškovega zakona do odkupov stanovanj vladnih in strankarskih funkcionarjev pod vsako tržno vrednostjo; vse to mora nekdo pokriti. To ni državni denar, to je naš denar, denar davkoplačevalcev. In zdaj naj bi tisti, ki si je moral vse, kar poseduje, pridobiti po tržnih vrednostih, plačevati državi za tisto, kar počne in sem nekaj primerov od tega ravnokar navedel. Že nekajkrat sem v raznih lokalih povsem slučajno slišal pogovore med poslovneži, katerih glavno orodje so mobiteli in katerih skupni imenovalec je: "Kaj se mučiš s storitvami in posli na prostem trgu, pridi dol in obesi se na posle, ki jih plačuje država. Tam je denarja ko dreka in na storitve ni nobenih reklamacij." Lahko me držite za besedo, ker si teh pogovorov nisem posnel, vendar vam svetujem, da se ob tem raje zamislite, kako država troši davkoplačevalski denar.
Nenazadnje z njim financira, in to izdatno, neučinkovite upravne in druge državne ustanove, ne da bi zato zahtevala rezultate. Samo poglejte naše sodstvo. V večini kritičnih situacij se sodni sistem in njegovi posamezniki začenjajo izogi-
bati odgovornostim in se izgovarjajo na okuženost, prekuženost, pretegnjenost, nategnjenost in ne vem kaj še vse. Kot da so v osnovni šoli in še ne poznajo vse svoje abecede. Vendar učencev v osnovni šoli običajno nismo denarno nagrajevali, vsaj izdatno in redno ne. Policija ni sposobna vzeti vzorcev sledov, ki so jih za seboj pustili težki zločinci, in jih ustrezno zavarovati kot dokazni material. Tega je v zadnjem času pri nas vse preveč, da bi bili davkoplačevalci zadovoljni z državno upravo. Če je res država za vse reči, tudi za negospodarske, to je svoje posle, slab gospodar, kar se je je pregovorno že zdavnaj prijelo, potem ne vem, zakaj jo sploh imamo. Slabi gospodarji v tržnem gospodarstvu praviloma propadejo, in prav to je bistvo take ureditve in gonilo za napredek. Hvaliti se samo s tem, kako uspešno smo prilagodili vso našo zakonodajo evropski birokraciji, je jalovo delo, ko pa malo od tega doma tudi funkcionira. Evropa sama po sebi pri nas ne bo razrešila ničesar ali pa bo šlo kvečjemu v našo škodo, če tega ne bomo razrešili sami z učinkovito državo. In za to plačujemo davke, ne pa za vsakršne lumparije ali naivnosti.
Moram povedati, da se bom z veseljem pridružil vsakemu združenju, ki bo kolikor toliko ščitilo interese poštenih in delavnih ljudi, saj ti vedno potegnejo "ta kratko". Prejšnji ljubljanski županji sem javno zastavil kar nekaj vprašanj v zvezi s tem, pa mi večino tega sploh niso objavili. Morda pa slovenski volilci vendarle počasi dozorevajo, in to nam je zaenkrat edino zadoščenje.
Valentin Skubic
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID
PRI STIČNI ODDA V NAJEM PROSTOR ZA PISARNO V PRVEM NADSTROPJU STAVBE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTVID PRI STIČNI, ŠENTVID 65, V IZMERI 22,56 M2, S SOUPORABO SANITARIJ.
PONUDBE POŠLJITE V 8 DNEH PO OBJAVI NA NASLOV:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID PRI STIČNI ŠENTVID 65
1296 ŠENTVID PRI STIČNI
ISKRA BATERIJE ZMAJ d.d.
Šentvid pri Stični 108 1296 Šentvid pri Stični
objavlja prosto delovno mesto
KNJIGOVODJA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - za dobo enega leta. ,
Od kandidata pričakujemo:
• da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe: ekonomski tehnik, gimnazijski maturant
• da ima tri leta delovnih izkušenj na računovodsko-finančnem področju
• da obvlada delo na računalniku
• poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA BATERIJE ZMAJ, d.d., Šentvid pri Stični 108, 1296 Šentvid pri Stični.
Informacije lahko dobite na telefonu št. 01/780 08 12
r
16
STRAN
RED BULL SOAPBOX
Konjska vprega,kakršnc so imeli v rimskih časih, drvi z Ljubljanskega gradu. Ne, niste se preselili v emons-ki čas, ampak ste naleteli na Red Bullovo tekmovanje Soapbox, ki se ga je udeležilo tudi nekaj fantov iz naše občine. Odrezali so se odlično in zasedli tretje mesto. Za Klasje je o njihovih podvigih spregovoril Tadej Koščak.
Lahko za začetek natančneje razložiš, kaj sploh je Red Buli Soap-box?
To je dirka doma narejenih izvirnih "vozil" po cesti z grajskega hriba.
Kako ste izvedeli za tekmovanje?
Februarja je izšel razpis, s fanti smo izpolnili letak in se prijavili. Kasneje smo izvedeli, da se je prijavilo tisoč ekip, mi pa smo bili ena izmed petdesetih, ki so bile izbrane. Izbranci smo morali narisati načrt, s čim bomo dirkali, in ga poslati organizatorjem. Potem pa smo imeli tri mesece časa za izdelavo konja.
Kdo je prišel na dan z idejo za dirko in kdo je bil poleg tebe še v ekipi?
Ideja se je porodila Štefanu ob gledanju Gladiatorja. Organizatorji so priporočali čim večjo izvirnost, zato smo poskusili s konjsko vprego.
V ekipi pa nas je bilo šest: Rudi Grinbaher, Štefan Polajžer, Gregor Medved, Klemen Vovk, Robi Šetin in jaz.
Lahko opišeš nastajanje konjske vprege?
Vanjo smo vložili ogromno dela in truda, približno dvesto ur. Časa smo imeli tri mesece. Najprej sva s Štefanom zvarila podvozje, nato pa , štiri tedne pred tekmo, se je začela izdelava konja. Klemen je naredil obris iz lesa, nato smo vanj nalepili stiropor, ki smo ga obrezali in obložili z mavcem. Nato smo konja zgladili in pobarvali.
Kako pa ste vprego spravili v vozno stanje?
Na podvozje smo pritrdili gokarto-va kolesa, na vozu pa je krmilo z zavorami. Vse brezhibno deluje, česar nismo opazili ravno pri vseh drugih ekipah. Nekatere so imele svoja vozila narejena precej "provi-zorično".
Je bil pred dirko potreben kakšen pregled?
Da, organizatorji so izvedli tehnični pregled pred začetkom, nato pa so nas že začeli oblegati novinarji.
Potek dirke?
Žirija je ocenjevala po treh kriterijih: izvirnost, lepota vožnje in čas. Kljub temu pa so nam na začetku rekli, da čas ni pomemben. Zato sem se, ko sem zaradi nizkega podvozja nasedel, preprosto spustil in počakal, da sem prišel z rampe. Druge ekipe pa so svoje tekmovalec rinile naprej. Če bi mi vedeli, da je pomemben tudi čas, bi seveda ukrepali drugače. Sicer pa smo imele tri ekipe vse možne točke, tako da je odločil čas in smo zasedli tretje mesto. Sicer bi gotovo zmagali. Štar-tafo pa je petinsedemdeset ekip.
Na vozu si bil torej sam.
Ja, hitrost je bila kar precejšnja, zaviral nisem, saj sem hitrosti navajen. Za vsak primer pa so bile ob cesti zaščitne bale s slamo.
Kako ste trenirali?
Naš trening je izgledal tako, da smo se spuščali po cesti iz Mekinj. Ljudje pa so nas seveda precej pisano gledali.
Ste spremljali tudi konkurenco?
Na nekaj slikah smo v Mladini videli, da gre tudi drugim konstruktorjem odlično, in se malo ustrašili, vendar smo si rekli, da če smo vložili že toliko truda, bomo šli do konca.
Kakšna pa je bila nagrada?
Dobili smo vožnjo z gokartom v Portorožu. Nekoliko nas moti odstopanje med prvo in drugo ter tretjo. Zmagovalci gredo namreč za pet dni v Anglijo na vožnjo s Schu-macherjevim dirkalnikom. Druga nagrada pa je ogled dirke formule l v Avstriji.
Za konec pa še o vaših načrtih za prihodnost.
Kaj bomo s konjem, nimamo pojma, zagotovo pa vemo, da se bomo tega tekmovanja naslednje leto spet udeležili.
Lojze Grčman
REPREZENTANCA V KOŠARKI NA VOZIČKIH EVROPSKO PRVENSTVO SASSARI, 19. - 29.
JUNIJ 2003
Slovenska reprezentanca v košarki na vozičkih se z evropskega prvenstva najbolj elitnih ekip vrača brez dobljene tekme. Zadnji tekmovalni dan je slovenska reprezentanca igrala ponovno proti turški reprezentanci za enajsto mesto in izgubila po zelo nervozni igri z rezultatom 4l:7l. Že v tretji četrtini so tekmo zaradi petih osebnih napak zapustili Gračner, Banjac, Slaček in Centrih, ki so bili nosilci igre.
Na minulem evropskem prvenstvu so dobili priložnost igrati vsi člani naše reprezentance. Tako so si mlajši imeli priložnost pridobili prve izkušnje velikih tekmovanj in doseči tudi svoje prve točke. Kljub temu, da je imel organizator zelo slabo logistično podporo v informacijah, je samo vodstvo reprezentance skrbelo za vsaj delno zagotavljanje informacij tudi za domačo javnost.
Za slovensko reprezentanco se ni tako uspešno končalo, kot so si želeli. Vendar pričakovanja so eno,
realnost, ki se izkaže na koncu, pa drugo. V celoti gledano, vodstvo reprezentance ni pričakovalo kakšnih večjih premikov navzgor, kar se je pokazalo že na prvenstvu skupine B v Brnu. Trener Stanko Lučev in njegov pomočnik Milan Lukan sta zadovoljna, saj sta se zavedala, da imata s sabo zelo pomlajeno in neizkušeno reprezentanco. Tako je slovenska reprezentanca z dvanajstim (12) mestom krepko v zgornji polovici štiriintridesetih (34) evropskih reprezentanc, ki v tem trenutku igrajo v treh skupinah (A,B in C).
Za polovico igralcev je bil to prvi večji mednarodni nastop, na katerem so lahko pokazali svojo igro. Je pa to vsekakor naložba za v prihodnje, saj opažamo, da se tudi ostale reprezentance soočajo s pomanjkanjem mladih igralcev. In ravno delo z mladimi igralci bo moralo biti prioriteta v prihodnjem razvoju slovenske košarke na invalidskih vozičkih. Seveda pa bodo
pri tem projektu morale sodelovati vse institucije, ki se v državi kakorkoli ukvarjajo z invalidi in njihovim vključevanjem v okolje. Košarka na vozičkih je ena izmed športnih panog, ki v tem trenutku v Sloveniji vključuje 58 invalidov, predvsem paraplegikov. Kje so pa potem še ostale invalidne populacije? '
Kljub doseženemu rezultatu na tem evropskem prvenstvu je trener Stanko Lučev pripravljen delati z mladimi zainteresiranimi tekmovalci, ki bodo v prihajajočih letih tvorili jedro slovenske košarke na invalidskih vozičkih. Dokončne odločitve o nadaljnjem razvoju ali zatonu slovenske košarke na invalidskih vozičkih se bodo sprejemale na ustreznih organih Zveze za šport invalidov Slovenije, ki je kot nacionalna organizacija za invalidski šport pristojna tudi za nadaljnje delo reprezentance. O tem pa več po povratku v domovino, kamor se vračamo jutri.
Dane Kastelic
Pogled naprej
Po pikniku in veslanju na dolenjski lepotici Krki so se rokometaši SVIŠ-a odpravili na zaslužene počitnice, kjer uživajo na eksotičnih jamajskih plažah.
Če se igralci in strokovno vodstvo predajajo počitniškim dnevom, pa uprava kluba še zdaleč ne miruje. Že pred časom se je namreč podala na lov za okrepitvami, intenzivno pa poteka tudi zbiranje sredstev za prihodnjo sezono.
Sadovi dela uprave so že vidni. Praktično cela letošnja ekipa bo ostala, v klub pa so prišli še trije novi igralci. Iz Celja je na študij v Ljubljano prišel kadetski reprezentant Robi Cvikl, ki bo okrepil konkurenco na poziciji levega zunanjega igralca. Novinec je tudi Aleš Vidic, desni zunanji, ki je lani igral za Novo Gorico. Prišel pa je tudi vratar Elvis Kurtovič, sicer Velenjčan, ki je doslej igral pri Krimu.
Okrepil se je tudi strokovni štab. Gorazdu Potočniku bo namreč pomagal Sašo Barle, ki je v preteklosti zelo uspešno vodil šolsko ekipo v Trebnjem.
Zanimiv je tudi pogled na ekipe, ki bodo letos nastopale v 1. B ligi. Najbolj zvezdniško zasedbo in najvišje ambicije bo prav gotovo imel Gold club iz Hrpclj, ki si ne želi le najhitrejše možne vrnitve v Siol ligo, ampak celo v Evropo. V klub so pripeljali Sokolova in Makovca iz Prul, Tutiča iz Rudarja, Martinca in Božiča iz Slovana, Stojanoviča iz Trebnjega in odličnega strelca Mareta Hojča. V Ivančni Gorici bo letos gostoval tudi klub s tako tradicijo, kot je Slovan, kije lani izpadel iz družbe najboljših slovenskih ekip. Močna bo tudi ekipa Nove Gorice, ki seje okrepila z Janijem Čopom, da o draži derbi-jev s Krimom in še posebej Grosupljem sploh ne govorimo.
Lojze Grčman
SOLA TENISA IVANČNA GORICA SE JE ODLIČNO PRIJELA
Prvega pol leta teniške šole Ivančna Gorica, ki poteka pod strokovnim vodstvom Eda Vrenčurja, profesorja športne vzgoje in teniškega trenerja, se je zaključila s turnirjem v mini tenisu, ki je bil organiziran 19. junija na Vrhpolju. Vadba sicer poteka že dobrega pol leta dvakrat tedensko za otroke od 7. leta naprej. Otroci so pri vadbi razdeljeni v več starostnih skupin.
Na turnirju so bili otroci razvrščeni v dve starostni skupini: 8-9 let in 10-12 let. V starejši skupini jih je nastopilo 11, v mlajši pa 5. Ob tem naj še omenim, da nekateri otroci niso nastopili, bodisi zato, ker so še premajhni za nastop na turnirju, ali pa so se vadbi priključili kasneje in še niso pridobili dovolj znanja za nastop. Turnir se je odvijal na polju za mini tenis, seveda po pravilih mini tenisa.
V kategoriji mlajših je zmagal Ncjc Grošelj pred Kajo Ferlin in Ajdo Polak. Dobro sta nastopila tudi Petra Grabljevec in Matej Culjkar.
V kategoriji starejših je zmagal Domen Kavšek pred Hano Požek, tretji pa je bil Aljaž Lampret. V tej kategoriji pa so zavidljivo znanje pokazali še Anja Baranašič, Blaž Mulh, Timotej Mrzelj, Lana Lampret, Nataša Gorišek, Barbara Štepic, Luka Markelj in Nika Ferlin.
Vodja šole Edo Vrenčur poudarja, da v tej starosti niso bistveni rezultati, ampak igra, veselje, pa seveda tudi pridobivanje znanja. Njegov glavni cilj je otroka pripeljati do takega nivoja znanja, da se bo v kasnejših letih sam vračal na teniška igrišča in užival v igri.
Sicer pa še obvešča, da bo septembra šola tenisa nadaljevala svoje delo; takrat pa se vanjo lahko vključijo tudi novi člani. Zaželjeni so predvsem otroci. Več informacij lahko dobite na mobilnem telefonu: 041-256-972.
Simon Bregar
NAMIZNOTENISKE NOVICE S KRKE
V zadnjem času so bili namiznoteniški igralci ŠD Krka zelo aktivni. Potem ko so uspešno zaključili tekmovanje v medobčinski namiznoteniški ligi, so končali boje tudi v 3. rekreativni ljubljanski ligi. Tam so med 10 ekipami zasedli 4. mesto, bili pa so zelo blizu tudi prvima dvema mestoma, ki vodita v 2. ligo, saj so za njima zaostali za bori dve točki. Za ekipo, ki nastopa pod imenom KGG Krka, so igrali: Slavko Globokar, Jože Kozinc, Iztok Zrimšek, Roman Mestnik, Luka Mlakar, Bojan Kuhelj in Boštjan Slana.
Ekipa Krke je pod pokroviteljstvom Komunalnih gradenj Grosuplje nastopila tudi na 19. srečanju delavcev komunalnega gospodarstva v Novem mestu in med 25 ekipami v namiznem tenisu dosegla 1. mesto. Ekipo so zastopali Jože Kozinc, Urša Trontclj in Slavko Globokar. Kot zanimivost naj napišem, da je na igrah nastopilo kar 2600 tekmovalcev iz 69 podjetij v 17 športnih igrah.
Vodja namiznoteniške sekcije ŠD Krka Jože Kozinc še obvešča, da je v dvorani na Krki s treningi otrok pričela Irena Bregar, profesorica športne vzgoje in nekdaj igralka namiznega tenisa v 1. slovenski ligi. Vadba je potekala maja in junija dvakrat tedensko; prihajalo je 14 otrok od L do 4. razreda. Trenutno so z vadbo prekinili, septembra, ob začetku novega šolskega leta, pa se bo spet začela.
Simon Bregar
MEDVASKI TURNIR KRKA 2003
VIDEM TRETJIČ ZAPORED
Na Krki smo že osmo leto zapored izvedli medvaški turnir v malem nogometu. Letos se ga je udeležilo 8 ekip: Gmajna, Videm, Podbukovje, Lese, Lese United, Gabrovčec, Krška vas in Znojile. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini, najboljši dve iz vsake pa sta se nato uvrstili v polfinale. Tam so se znašli: Videm, Znojile, Gmajna in Krška vas. Rezultati polfinalnih tekem:
Videm : Krška vas 2 : 2, po kazen, strelih 3 : 2
Znojile : Gmajna   1 : 3
Tekma za 3. mesto: Znojile : Krška vas 4:0
Tekma za 1. mesto: Videm : Gmajna 3:1
Videm je tako tretjič zapored zmagal na medvaškem turnirju, kar pomeni, da je osvojil prehodni pokal v trajno last, kar je do sedaj uspelo le Znojilam v letih 1997-1999.
Končni vrstni red: 1. Videm, 2. Gmajna, 3. Znojile, 4. Krška vas, 5. Gabrovčec, 6. Podbukovje, 7. Lese United, 8. Lese
Za zmagovalno ekipo Vidma so igrali: Jože Gačnik, Robert Gačnik, Roman Gačnik, Damjan Gačnik, Dušan Strah, Drago Strah, Iztok
Strah in Anže Plut.
Za Gmajno so igrali: Jože Mišmaš, Tomi Mišmaš, Miha Hren, Borut Javornik, Jože Smolič, Martin "Hudaloški" in Srečo Košir.
Za Znojile so igrali: Jože Bregar, Iztok Bregar, Jože Škufca, Robi Škufca, Matevž Bregar, Primož Fink, Boštjan Fink, Roman Mestnik, Gregor Erjavec in Simon Bregar.
Najboljši strelec turnirja je bil Robi Gačnik iz ekipe Videm, najboljši vratar pa Toni Svetin iz
ekipe Krška vas.
Organizatorji - ŠD Krka in predsednik Jože Mišmaš se zahvaljujejo donatorjem, ki so prispevali praktične nagrade za najboljše: Carpe Diem-kajakaški šoli Boruta Javornika, Kmečkemu turizmu Magovac, Pekarni Mišmaš, Trgovini Miša, Mizarstvu Trunkelj ter Gostilni Nace.
Simon Bregar
OBČINSKA LIGA MALI NOGOMET
DO JESENI V VODSTVU KMN BOMAX V 1. LIGI TER VIŠNJA GORA V 2. LIGI
V Stični se je 29. 6. 2003 končal 1. del občinske lige v malem nogometu. Po 9-ih od 14 krogov je marsikaj že jasnega. Predvsem na vrhu sta tako v 1. ligi -KMN Bomax, še bolj pa v 2. ligi -Višnja Gora zelo suverena tako, da vse kaže na njun končni uspeh. To bi za KMN Bomax pomenilo naslov občinskega prvaka, za Višnjo Goro pa uvrstitev v 1. ligo. Zelo zanimivo pa bo še v 1. ligi glede 2. mesta, ki vodi na medobčinsko prvenstvo (Mizarstvo Trunkelj Krka ali Elektro Senica-Premar) ter glede izpada v 2. ligo, kateri sta trenutno najbližji ekipi Dixi in Snop bar.
Jesenski del se začne 7. septembra na Krki.
1. LIGA (po spomladanskem delu)
1. KMN Bomax	9te. 9 zmag 0 remi			0 porazov, 27 točk, gol razi.		45:16 +29
2. Mizarstvo Trunkelj Krka	9	7	0	2	21	37 : 11 + 26
3. Elektro Senica-Premar	9	7	0	2	21	53:30 +23
4. Picerija Kegeljček	9	4	1	4	13	18:23 -5
5. Antonač	9	3	0	6	9	16:30 -146,
Bife pri Matjažu & Inst. Angro	9	3	0	6	8 (-1 t.)	25:31 -6
7. Snop bar	9	1	1	7	4	15:44 -29
8. Dixi	9	0	2	7	2	26: 50 -24
2. LIGA (po spomladanskem delu):						
1. Višnja Gora	9 te. 9zm.		0 remi	0 por.	27 točk, gol raz.	66 : 9 +57
2. Temenica	9	6	1	2	19	32 : 21 +11
3. Pipo 2003	9	4	1	4	13	26:25 + 1
4. Dob	9	4	1	4	13	23 : 27 - 4
5. Viridin hram *	9	4	0	5	12	28 : 54 -26
6. Livar	9	4	0	5	12	26 : 19 +7
7. Dnevni bar Rosa	9	2	1	6	7	21 :40 -19
8. Slemenice	9	1	0	8	3	15 : 42 -27
* Ekipa Viridin hram je pred ekipo Livar, ker je dobila medsebojno tekmo.
Simon Bregar
Zgodbe o kruhu
VREDNI HLEBCI
Kako dišijo zlati hlebci? to vedo najbolje povedati v Pekarni Grosuplje, saj so na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruhov združenja živilske industrije gospodarske zbornice Slovenije že tretje leto zapored osvojili vsa tri možna zlata priznanja za prijavljene kruhe, letos za malnarja, Krjavlja in za Sosedov kruh.
Na ocenjevanju so bili najbolje uvrščeni kruhi, izdelani po podaljšanem postopku priprave, ki pripomore lepšemu videzu in k bogatejšemu okusu. Kruhova sredica je mehkejša in sočnejša ter se pri rezanju ne drobi. Zaradi postopka priprave s kislim testom kruh ostaja svež dlje časa.
Pekarna Grosuplje sledi sodobnim prehranjevalnim in proizvodnim trendom, podaljšanega postopka priprave pa se držijo od nekdaj, zato so taki tudi Sosedov kruh, Krjavelj in Malnar Na ocenjevanje so jih poslali že drugič, ponovna odličja pa za grosupeljsko pekarno pomenijo potrditev, da je njihova kakovost stalna. To priznavajo tudi kupci, saj so omenjeni kruhi med njihovimi najbolj priljubljenimi.
"Zadovoljni smo, da so bili z odlično oceno za kakovost ocenjeni vzorci naših najbolj priljubljenih kruhov: Malnarja, Krjavlja in Sosedovega kruha, ki je dosegel najvišje možno število točk prav v vseh petih kriterijih ocenjevanja", je povedal Ivo Umek, direktor proizvodnega sektorja Pekarne Grosuplje.
Malnar
Sosedov kruh
Krjavelj
Malnar je bel, kot so od nekdaj mlinarji. Pripravljen iz najboljše pšenične bele moke, zato ga imajo najrajši ljubitelji belega kruha. Njegova sredica je slastno bela, skorja pa zlato hrustljava. Krjavelj nosi ime po Jurčičevem junaku in je, tako kot njegov soimenjak, posebnež. Dolgotrajni postopek priprave s kislim testom mu daje blago kiselkast okus, pripravljen je z zelo maio kvasa, njegova sredica pa je luknjičava in sočna.
Komisija Združenja živilske industrije GZS je pri kruhih ocenjevala obliko in videz, izgled in lastnosti skorje, izgled sredice, strukturo in prožnost ter vonj in okus. Grosupeljski kruhi so se odlično odrezali v vseh ocenjevalnih kategorijah.
Priljubljeni Sosedov kruh odlikuje bogat posip iz bučnih in sončničnih semen na njegovi skorji in v njegovi sočni sredici. Da je ta kruh res odličen, so potrdili tudi na ocenjevanju kruhov, saj je dosegel najvišje možno število točk v vseh ocenjevalnih kategorijah.
^Rekama , Grosuplje
.......■■Illl.l.ll !■ ...........iHll.MlllIfc.......■I,i.I||i.iM,HmI».IiI,III.......■[.»»—„■■■■■■■■»■lili
knjižnica GROSUPLJE
Adamičeva 15
18
STRAN
Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini, tako da se izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 so na tem področju predvidene določene spremembe, večinoma administrativnega značaja, na podlagi katerih bodo zavarovane osebe enostavneje in brez neposrednega plačila uveljavljale pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v vseh državah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švici.
Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena.
1. Uveljavljanje pravic do
nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državah - podpisnicah meddržavnih pogodb
1.1 Uveljavljanje pravic na osnovi potrdila
Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec "Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi".
Da bi se izognili dolgim vrstam pred referati Zavodovih oddelkov za mednarodno zavarovanje in plačilu potrdil, omogoča Zavod brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil, in sicer na internetu (www.zzzs.si/) in na 295 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe v Sloveniji, in sicer v treh delovnih dneh, zato zavarovanim osebam svetujemo, da potrdilo naročijo vsaj 4 delovne dni pred
odhodom v tujino. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni.
Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način je treba predložiti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT.
S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali na privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo le-teh na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda. Za povračilo je treba predložiti originalne račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve izvedene.
V letu 2002 je bilo več kot 78,5% potrdil izdanih za Hrvaško, zato Zavod na podlagi izkušenj iz preteklih let zavarovanim osebam svetuje, da konvencijsko potrdilo fotokopirajo, fotokopijo pa na enotah Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) zamenjajo za hrvaško potrdilo, ki ga je treba v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči predložiti hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Zavarovanci naj originalno slovensko konvencijsko potrdilo shranijo, saj ga bodo morda potrebovali za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev na območju drugega področnega urada Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje oziroma neposredno pri hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Na splošno sicer velja, da nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč pomeni vse tiste storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje zavarovane osebe. Vendar pa so opredelitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v posameznih državah različne, saj veljajo pri uveljavljanju te pravice predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. V primeru težav pri uveljavljanju pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ter pogojevanju lete s protiplačilom Zavod zavarovanim osebam svetuje, da skrbno shranijo vso dokumentacijo in jo po vrnitvi v domovino posredujejo na enoto Zavoda za morebitno   povrnitev stroškov
zdravstvenih storitev.
1.2 Uveljavljanje pravic na osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja
Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo Zavoda.
Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nuđenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene.
2. Uveljavljanje pravic do
nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v ostalih državah
Z vsemi ostalimi državami niso sklenjene meddržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči le-te plačati sami. Na podlagi originalnih računov bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Ker so lahko cene zdravstvenih storitev v tujini tudi do dvakrat ali trikrat višje kot v Sloveniji, Zavod svetuje zavarovanim osebam, da sklenejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponujajo nekatere slovenske zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr. prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem ...).
Podrobnejše     informacije o
KONEC NOGOMETNE SEZONE
V teh vročih dneh so svoje tekmovanje sklenili tudi nogometaši. NK Livar se je ob koncu prvenstva v 2. SNL uvrstil na enajsto mesto. V klubu s tem rezultatom niso zadovoljni, saj je bil pred začetkom sezone cilj uvrstitev v zgornji del lestvice. Zato pravijo, da se bodo pred naslednjo sezono precej okrepili. Za začetek so podaljšali pogodbo s trenerjem Brankom Vrščajem, v Ivančno Gorico pa se je že vrnil tudi vratar Nikola Drkušič, ki je v spomladanskem delu sezone igral v prvi ligi za Hit Gorico. Ob tem se uprava in trener dogovarjajo še z nekaterimi potencialnimi okrepitvami. Tako so kandidati za Livarjev dres Bracovič, Sever, Benovič, Šporar, Kovačevič, Režonja ... Ti igralci so večinoma v Ivančni Gorici že igrali in prihajajo iz Grosuplja, ki je izstopilo iz lige. Pogovori o prestopih nekaterih mladinskih reprezentantov pa potekajo tudi s črnuškim Factor-jem, ki je znan po odličnem delu z mladimi nogometaši. Na Jezici so namreč zrasli že mnogi prvoligaški igralci. Zaenkrat je klub zapustil le izkušeni vratar Nihad Pejkovič, ki je odšel k Muri.
Obeta se nam torej zelo zanimiva sezona z okrepljenim Livarjem.
Lojze Grčman
VETERANSKA NOGOMETNA LIGA
IVANČNA GORICA NA KONČNEM 4. MESTU
Veterani NK Ivančna Gorica so zaključili nastope v letošnji veteranski ligi, ki so seje udeležili prvič. Na koncu so med 21 ekipami zasedli odlično 4. mesto. V polfinalu so sicer v dveh tekmah potegnili krajši konec z ekipo Tabor 69, v tekmi za tretje mesto pa so nato izgubili z ekipo Kamnika s 5 : 1, a to ne zmanjšuje njihovega zadovoljstva. Vedeti je namreč treba, da so v končnici imeli tudi nekaj smole s poškodbami ključnih igralcev. Nenazadnje pa poudarjajo, da sta še bolj od rezultata pomembna druženje in rekreacija.
V finalni tekmi je ekipa Ilirije tesno z 2 : 1 premagala NK Arne Tabor 69 in tako osvojila naslov veteranskega prvaka v tej sezoni.
Veterani se za sodelovanje zahvaljujejo vodstvu NK Livar Ivančna Gorica, še zlasti Zoranu Iliškoviču ter Zvonetu Grmu za pripravo igrišča. Prav tako se zahvaljujejo občini Ivančna Gorica za uporabo garderob.
Da pa ne bi s porazi zaključili uspešne sezone, so junija odigrali še dve prijateljski tekmi, v katerih so res prijateljsko remizirali z ekipo Kočevja z 2 : 2 in z ekipo Karies ("zobarji") s 4 : 4. Tako so dokazali, da jim končni izid ni najpomembnejši.
Sam pa jim v naslednji sezoni želim čim manj poškodb, zato pa veliko druženja in rekreacije.
Simon Bregar
zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.), na samopostrežnih terminalih in na telefonskem odzivniku tel. št. 01/30-77-300 (poglavje 4).
3. Uveljavljanje pravice do
nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči
po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo
1. maja 2004 bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). S tem dnem se bodo meddržavne pogodbe (konvencije), ki jih je Slovenija sklenila z državami članicami EU, uporabljale v omejenem obsegu, le še za državljane tretjih držav, če do vstopa Slovenije v EU Uredba 1408/71 ne bo novelirana. Še naprej pa se bodo izvajale konvencije, ki so sklenjene z državami, ki še ne bodo postale članice EU, t.j. z Bolgarijo, Hrvaško, Makedonijo in Romunijo. Z vključitvijo Slovenije v EU bo tudi na področju socialne varnosti veljal evropski pravni red, kar pomeni, da bo Slovenija na področju zdravstvenega      varstva in
zdravstvenega zavarovanja morala izvajati določbe Uredbe 1408/71 in Uredbe 574/72 istočasno s sklepi upravne komisije evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov in sodbami evropskega sodišča. Na tej podlagi bodo zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, uveljavljale pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči med začasnim bivanjem v državi članici EU in državi članici Evropskega gospodarskega prostora na podlagi enotnega obrazca, E 111, to je v naslednjih državah: Avstriji, Belgiji, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Islandiji, Italiji, Latviji, Litvi, Liechtensteinu, Luksemburgu, Madžarski, Malti, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Poljski, Portugalski, Slovaški, Španiji, Švedski, Švici ter Veliki Britaniji in Severni Irski. Zavarovane osebe bodo lahko obrazec E 111 brezplačno naročale na samopostrežnih terminalih in spletnih straneh Zavoda, kot to velja že sedaj za konvencijska potrdila.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ljubljana
Qosipodinjsr\a stran
Narava nas že razvaja s toplimi sončnimi žarki, dišečimi cvetovi, zrelimi sadeži ... Kolikor je le mogoče, pojemo svežega sadja, ostalo pa shranimo in vložimo v kompote. Taki prihranki nas bodo prav gotovo razveselili v hladnih zimskih dneh. Privoščimo si tudi izlet v naravo, saj je zdaj pravi čas, da se ohladimo v kakšni prijetni senčici, ob potoku ali celo morju.
Piknik v naravi pa bo lepo zaokrožil poletni dan, ko bomo povabili prijatelje, pekli razna nabodala in se uživali ob sočnih sladoledih. Torej: pred nami so poletne počitnice in upam, da bo vsak izmed nas doživel kakšno prijetno in lepo izkušnjo.
V prejšnji številki sem začela predstavljati raznobarvna živila, ki imajo posebne značilnosti ter zdravilne učinke. Tokrat o zelenih in oranžnih.
ZELENA ŽIVILA
Zelena je barva narave. Prinaša mir, ravnotežje in ubranost. Zelo vpliva na srce, znižuje krvni tlak in pomirja živce. Je zdravilna, osvežuje in obnavlja. Nevtralizira neskladja, zaradi katerih se lahko razvijejo rakaste celice, ciste in tumorji, na duševnost deluje tako, da blaži napetost, čustvene težave in težave, povezane s pritiskom in napetostjo, denimo glavoboli.
Zelene rastline so tisoče let uporabljali kot zdravilo.
V večini živil, ki so naravne bele barve, zlasti v mleku in mlečnih izdelkih, denimo v jogurtu, je zelena energija. Zelena je namreč barva trave, iz katere so nastala. Če ta živila obdelujemo ali solimo, se njihova življenjska moč izgublja.
Zelena živila so: solata, zeleno zelje, kumare, zelena paprika, bučke, oljčno olje, belo grozdje, kivi, limete, zelena, artičoke, fižol, grah, zelena leča, brokoli, poprova meta, peteršilj, pehtran, česen, janež, koprive, origano.
ORANŽNA ŽIVILA
Delujejo kot močno okrepčilo. Napolnijo nas s telesno energijo in spodbudijo um. Poleg tega pospešijo prebavo. Z oranžnimi živili lahko zdravimo okvare in vnetja vranice ter bolezni ledvic, pa tudi žolčne kamne, bronhitis in druge težave v prsnem košu.
Med oranžna živila spadajo zelenjava in sadje z oranžno lupino: pomaranče, mandarine, marelice, mango, papaja, breskve, melona, korenje, buča, jajčni rumenjak, kumina, paprika, ingver, koriander.
Vir:Suzy Chiazzari, Barve
Solatna juha
Sestavine: velika glava zelene solate, čebula, 6 dag šunke, 2 jedilni žlici olja, 2 dag masla, liter kokošje ali goveje juhe, peteršilj, sol, poper, malo mletega muškatnega oreška, 2,5 dl kisle smetane, približno 5 dag hladnega masla, 2 majhna korenčka, 10 dag graha
Priprava: Solato in čebulo nasekljamo. Šunko narežemo na tanke trakove, korenček pa na majhne kocke ter skuhamo v slani vodi, da postane mehek. Grah blanširamo in prav tako odcedimo. V dovolj velikem loncu segrejemo olje in šunkine trakove hrustljavo spečemo; nato jih poberemo iz lonca in odcedimo. Olje odlijemo, v posodo pa damo maslo ter popražimo čebulo. Dodamo solato in dušimo približno 10 minut, dolijemo juho, nato pa z ročnim paličnim mešal-nikom piriramo. Juho začinimo s peteršiljem, soljo, poprom, muškatnim oreškom. Kislo smetano vmešamo v ne preveč vrelo juho. Na koncu dodamo še koščke hladnega masla in stepe-mo z metlico za sneg. Juho serviramo v krožnike in dodamo grah ter hrustljave šunkine trakove. Lahko jo potresemo še z drobn-jakom.
PETERŠILJ
Peteršilj kajpak poznamo vsi. Sesekljani zeleni peteršilj uporabljamo v premnogih slanih jedeh. Da si juhe brez peteršilja skoraj ne moremo predstavljati, dokazuje tudi rek: " Peteršiljček v vsako župo paše."
Peteršilj je dvoletna rastlina, ki pa jo v kuhinji uporabljamo samo prvo leto. Jed z njim največkrat potresemo, tik preden jo ponudimo, da se ne izgubijo eterična olja, ki dajejo tako prijetno aromo. S tem ohranimo tudi vitamin C. Peteršiljeve korenine pa seveda kuhamo.
Telečje prsi s peteršiljevim nadevom:
Potrebujemo: 1 kg telečjih prsi, 3 rezine kruha , 4 šopke zelenega peteršilja, 1 žlico gorčice, 4 žlice olja, 1 jajce, sol, sveže mleti poper, 2 dag margarine, 1,5 1 čiste mesne juhe iz koncentrata, 1 dl kisle smetane, 2-3 žlice gusti-na.
Priprava: V telečje prsi zarežemo žepek. Sredico kruha raztrgamo na kose, dodamo gorčico, 2 žlici olja in peteršiljeve liste ter vse skupaj sesekljamo s paličnim mešalnikom. Primešamo jajce ter maso posolimo in popopramo, nato pa z njo napolnimo žepke v telečjih prsih; odprtino zapnemo z zobotrebci, potem pa cel kos ovijemo z vrvico. Popečemo na obeh straneh na preostalem olju in margarini. Prilijemo 1 dl juhe, posodo pokrijemo in meso dušimo uro in pol do dve uri do mehkega. Zdušene telečje prsi vzamemo iz posode in shranimo na toplem. Na maščobo in sok v posodi vlijemo ostalo juho in kislo smetano, dobro podrgnemo po tinti in vse skupaj povre-mo. Dodamo gustin in mešamo, da se omaka zgosti in prevre.. Dodamo zelen sesekljan peteršilj in omako po potrebi še dosolimo. Meso ponudimo z omako.
Breskov kolač
Sestavine:
Testo:
30 dag gladke moke, 17 dag masla, 9 dag sladkorja v prahu, rumenjak, nastrgana limonina lupinica, ščepec soli, 2 jedilni žlici kisle smetane
Preliv:
0,5 kg breskev, 3,5 dl kisle smetane, 1,5 sladke smetane, 3 rumenjaki, 2 jajci, 6 dag sladkorja v prahu
Priprava: Moko in sladkor v prahu presejemo na delovno površino, po robu porazdelimo hladne maslene kosmiče. Dodamo rumenjak, kislo smetano, nastrgano limonino lupino in sol ter vse sestavine hitro zgnetemo v gladko krhko testo. Testo zavijemo v alufolijo in postavimo v hladilnik za dve uri.
Breskve operemo in razpolovimo. Hitro jih zavremo v pol litra vode, ki smo ji dodali sladkor in limonin sok. Nato jih odcedimo in olupimo.
Testo zvaljamo na delovni površini na 4 mm debelo. V pekač, obložen s peki papirjem, položimo testo in ga večkrat prebodemo z vilicami. Pečemo ga pri 200 stopinjah približno 20 minut. Nato ga vzamemo iz pečice in po celi površini porazdelimo pripravljene breskve ter polijemo s prelivom. Kislo smetano gladko zžvrkljamo s sladko smetano, rumenjaki, obema jajcema in presejanim sladkorjem v prahu. Temperatura v pečici naj bo malo manjša -180 stopinj C; kolač nato pečemo še 40 minut.
PRAVI CAJ ZA VROČE DNI
Ne le vroč, tudi ohlajen čaj je prijetna pijača, še posebej z dodatki, s katerimi v hipu pripravimo okusne koktejle in sadne napitke.
Melonina bovla:
Potrebujemo: 3 filter vrečke pravega čaja z okusom divje češnje, 2 buteljki rdečega vina, 200 ml limoninega soka, melono, 100 g sladkorja, kocke ledu in češnje za dekoracijo.
Priprava: Čaj prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo stati pet minut in ohladimo. Melono olupimo in odstranimo peške, sadež narežemo na koščke. Posujemo s sladkorjem in prelijemo z 250 ml vina. Preostalo vino segrejemo, in ko je vroče, v njem stopimo preostali sladkor, dodamo limonin sok in še vroče prelijemo čez | narezano melono. Ko se mešanica ohladi, jo damo v skledo za bovlo ter dodamo kocke ledu in ohlajen I čaj. Nalijemo v kozarce in okrasimo s češnjo.
Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC
STRAN
21
Kaj so oglašali pred sto leti
o ženo
čaka srečal -
Pravo lepi dosežete le, te se   ravnate po mojem, od zdravnikov - strokovnjakov priznanem navodilu. Pri uporabi is-lega Izginejo vse mogocekožne napake pege.mozoli, lišaji, znjedalei, rdečico obraza in nosu itd., kakorludi sledove Bi oranja. Jamčim zara za gotov uspeh, katerega mi potrjuje tisoče zahvalnih pisem. Poskus Vas o resnici tega prepriča. Pišiio takoj na :
A. JELLINEK, Dunaj, 66,
Fach 37, Abtlg. 230.
Prosi se znamke za odgovor.
Gospod Jelinek ga je pa pihnil. Tisto, kar ponuja, lepe ženske sploh ne potrebujejo. Ponudba bi morala veljati onim drugim.
LAHKA KRIŽANKA
Z DODATNIMI OLAJŠAVAMI
Križanka vam bo v navpičnem poudarjenem stolpcu povedala besedo z dvojnim pomenom (kakor jo poudarimo). Lahko je gradbeni material ali pa žival.
VODORAVNO
l. uta, 2. prometnica, 3. slog, 4. ni desna, 5. del suknjiča.
Sodobno merilo
- Kako, da si izbrala tako visokega fanta? - Veš, odlično lovi signal za mobilni telefon!
KVIZ
število označuje
Katero zaporedno Slovengo v OZN?
a) 174
b) 198
c) 201
2. Katera žival ni sesalec?
a) delim
b) netopir
c) udav
3. Kaj po rusko pomeni batjuška?
a) mati
b) birmanski boter
c) oče
4. Koliko Sel in Selam podobnih imen imamo v naši občini?.................
5. Kje je živel Ostrorogi Jelen, glavni junak v romanu Bobri?
a) v Zasavju
b) v zgornjem toku reke Krke
c) na Ljubljanskem barju
6. Iz česa so nekoč pridobivali surovino za pridobivanje stekla?
a) iz pepela
b) iz ajdove moke
c) iz živalskih kosti
7. Kaj je vrtača?
a) ročni sveder za vrtanje v les
b) kraška dolinica
c) posebna vrsta školjke
Odgovori na vprašanja iz zadnje številke: l.c, 2.c, 3.c, 4.a, S.a, 6. šest, 7.b.
S M E S N I C A
Nande se udobno namesti na vlaku. Kmalu za njim pristopica v kupe zala gospodična in sede njemu nasproti. Nande seveda nepretrgoma bolšči vanjo, daje lepotici kar nerodno. Končno ga kar naravnost vpraša: "Kaj bi pa radi?" "I, tisto, na katerem sedite," olajšano odgovori Nande. "Uf, vi moški, sama pohota vas je," se namrdne lepotica.
Nande pa kot iz topa: "Kakšna pohota neki, na mojo kapo ste se usedli!"
1. Kateri pes zna najbolje plavati? 2. Noč in dan se umiva, pa je vedno bolj črn. 3. Majhna živalca pa veliko klado prevali. 4. Če bolj piha, bolj je vroče. 5. Kaj peče, pa ni vroče?
O D (1 O V O R I: 1. morski, 2. mlinsko kolo, 3. bolha, 4. kovaški meh, 5. kopriva.
OZRIMO SE MALO NAOKOLI
Doslej smo prepoznali in likovno obdelali dve občini: ivanško in grosupeljsko. Ob "oživitvi" ivanške občine ni bilo posebnega odziva. Ko pa sem pospremil v življenje Grosupcljčanko, sem dregnil v osje gnezdo. Kar nekaj nepodpisanih bralcev (verjetno bralk s Grosupeljskega) mi je v pismih zatrdilo, da     so Grosu-
peljčanke lepše od ivanških punc. Drage nežnospolke, morda jc to res ali pa tudi ne. Jaz o tem nisem pisal, res ne. Prikazal sem le obrise obeh občin, pri čemer sem prvo malo pomladil, drugo pa postaral. Seveda ima vsakdo pravico svojo občino narisati lepšo in ji dodati imenitnejše atribute. Glede lepote pa verjamem, da ste vsa dekleta lepe ko fuk-sijc ali pa še lepše. Občinske meje pa so takšne, kakršne so. Zaradi lepote jih kajpak ne bomo spreminjali. Prav tako ne bi bilo pametno, da bi se zaradi tega skrhali zgledni medobčinski odnosi. Za spravo velja: oboji smo lepi, pa pika.
Pripis k sliki: I. Ugotovite ime predstavljene občine in jo za razvedrilo malo "oživite". 2. Bralka Meri (verjetno z Grosupeljskega) je takole polepšala svojo občino. Domiselno, mar ne?
/. S
22
STRAN
Ko je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
V 73. letu me je zapustila draga žena
MARIJA ZUPANČIČ
rojena Berdajs iz Temenice 109
Zahvaljujem se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Petku za lepo opravljen obred.
Njen mož
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
FRANCA PEVCA
z Lučarjevega Kala 7, Ivančna Gorica upokojenega rudarja
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izraze sožalja, cvetje, sveče in darove za cerkev.
Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju.
hči Ana
Al I V SPOMIN
MARJANU OVNU
Minilo je že leto dni,
odkar od nas si, dragi Marjan,
se poslovil Ti.
Zapustil si praznino in trpko bolečino. Le upanje na snidenje nam dneve krajša in svetli.
Žena Ivanka, družina Kepa in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
MARUUANEZIC
s Sel pri Višnji Gori
Minili sta dolgi dve leti, odkar najine mame več ni!
Saj ni res, da mame več ni. Zdaj ona med rožami spi -
počiva, miru si želi, najdražja do konca vseh dni.
Najlepša hvala vsem, ki ji na grob prinašate cvetje in sveče, ki se je spominjate in jo omenjate.
Sin Jože in hčerka Minka
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta in brata
ANTONA ŠTUMBERGERJA
z Malega Globokega 19
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob.
Hvala vsem za ustno in pisno izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala g. župnikoma Vinku Dragošu in Jožetu Plutu za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma g. Jerneju Lampretu in Slavku Blatniku ter pevskemu zboru za ganljivo petje v cerkvi in ob grobu.
Še posebej se zahvaljujemo gospem Ani Klaus, Mileni Bajt in Sonji Hribar za vso pomoč.
Žena Lidija in ostalo sorodstvo
Vrnite, o, misli se v čase prežite! Vaš tožni spomin je tolažba srca; zazrite se v dušo mi, misli, zazrite, srce mi je polno, želim si solza.
(LAMARTINE)
' ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
MARTINA BAJCA st.
iz Šentvida pri Stični
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Najlepša hvala gospodu župniku in PGD Šentvid za opravljen obred, AMD Šentvid, obema govornikoma za lepe besede in njegovim prijateljem pevcem, ki so mu še zadnjič zapeli. Deda, v nas živiš naprej ...
Vsi njegovi
GOVORI SE • GOVORI SE • GOVORI SE
Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični
ZAHVALA
V Centru za zdravljenje bolezni otrok smo prejeli denarna sredstva dobrotnikov in se želimo zahvaliti ljudem, ki mislijo na nas.
G. AKRAPOVIČ, ki je letos prejel Občinsko priznanje, je denarni prispevek, ki ga je ob tem dobil, zaokrožil in nam ga podaril. Sredstva bomo porabili za nakup fizioterapevtskega pripomočka za korekcijo hoje.
Prav tako kot v lanskem letu smo prejeli tudi denarni izkupiček humanitarne akcije motoristov motokluba Fire group iz Ivančne Gorice, ki je potekala ob prvomajskih praznikih v Ivančni Gorici. Takrat so se srečali motoristi iz cele države in zamejstva. Denar so namenili direktno za opremo ene sobe s štirimi posteljami in vso dodatno opremo.
Iskrena hvala vsem imenovanim in tudi tistim, ki ste ob akciji prispevali svoja sredstva.
Magdalena Urbančič, dr. med.
Kaj pa zdaj?
Iz zanesljivih virov blizu Darsa smo izvedeli, da bodo cestninsko postajo v Ivančni Gorici začeli graditi zelo kmalu.
Pred volitvami, lani, je bilo politikom v zvezi s tem vse jasno in predvsem
glasno.
Bomo videli!
Govori se, da:
Uredništvo Klasja, Cesta 2. grupe odredov 17, Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za nabavo treh pisarniških stolov
Splošne zahteve:
1. Stoli morajo biti novi ali malo rabljeni.
2. Cena ne sme biti pretirana.
3. V ceni mora biti vračunana dostava na uredništvo.
4. Določen mora biti popust, če za prevoz, poskrbi uredništvo.
Posebni pogoji:
Prednost imajo tisti ponudniki, ki bodo stole dostavili brezplačno.
V uredništvu pričakujemo ugoden odziv Za člane uredniškega odbora:
Odgovorni urednik Andrej Agnič
Uradne ure uredništva časopisa Klasje v avgustu:
ponedeljek: 8-11 sreda: 13-16 petek: 8-11
Naslov:
Uredništvo časopisa Klasje Ulica II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica telefon: (01) 7869400 fax: 01 7869401
e-mail: klasje.casopis@siol.net
STRAN
23
jlffi^j  7^2^   .?SS^  ^2^T S^S^Sf  ^Sjjs1^   ^^^T  3^8^?  T^J^T  ^0^?  T^fc^T  T^fc^T T^fc^T
-»Jsf" Jsjsf" "-Sef"       *^J«f" "••sjer* "•jsjsf" 5»Jsf" ^J«f* 5*I«f" $*Z«f* 5^f*
^ Jt 15 ^ IT
S«?    j"»Sf" 5»Jsf" "^sr" 5»J«f* 5sS$*       «9ge-* "rsj«f" Jsjs-* «a8sr" ;-aJ«f* "•■»Jer* «98$" Jsjsf*
jifilSj ^^fc^t t^ft^r ^fi^ t-^-t ?»W^*t t*^*? "t"^1^ jjUffičj "t^a^t
5»i«f"    r^fsf" <lt!PI>
"/SOS--S&OG-
-1
Mustarjeva mama iz Kompolj je dočakala sto let
Mustarjeva mama, Marija Zeleznikar i/. Kompolj, je v našem časniku že stara znanka. O njenem dolgem življenju smo v našem kotičku lahko prebrali aprila 1998. leta, ko jih je štela že blizu petindevetdeset.
Po tistem sem se velikokrat oglasil v njenem domovanju ob Višnjici in sva rekla marsikatero o starih in novih časih. Pred dobrima dvema letoma pa sem opazil, da se je prenehal sukljati dim iz njenega dimnika in kljuka na njenih vratih se ni podala, ko sem pritisnil nanjo. Mama Marija je odšla v Dom starejših občanov Grosuplje. Ob očitnem trdnem zdravju sem pred leti Mariji večkrat omenil stotico, pa je vselej rekla, "kje je še to." Potem pa je dostavila: "Kaj vemo, kakšna je božja volja."
Očitno je bila božja volja naravnana na njeno dolgoživost. Letos 5. maja je v krogu svojih najbližjih dočakala svoj stoti rojstni dan. Tedaj sta ji prišla voščit tudi župan Jernej Lampret in
MALI OGLAS
KDO GA JE VIDEL?
Takoj potem, ko je bil na naslovnici Klasja, se je izgubil neznano kam naš muc Miško. Ker nam je bil zelo ljub po tej poti sprašujemo, če ga je kdo videl. Tudi na muce očitno popularnost zelo slabo vpliva in kdo ve, v kakšne vode je zašel! Če veste vi, pokličite, prosim, na telefon 7876-106. Zelo vam bomo hvaležni. V zameno dobite 3 mlade mucke.
župnik Tone Humar s Krke.
"Veste," mi je zaupala pred dnevi, ko sem se oglasil v domu, "saj je lepo, ko so vsi pozorni do tebe. Človeku je kar težko, ko se vsi trudijo, čeprav veš, da ima vsak zase tudi svoje skrbi in težave." Na koncu pa je rekla: "Že od
nekdaj je veljalo, da za hudim pride zmeraj dobro; menda bo tudi zame to veljalo."
Seveda bo, mama Marija. To vam vsi skupaj želimo od srca in vam čestitamo za tako visok jubilej.
L S
FRANČIŠKA KASTELIC ■
DREMLJEVA MAMA IZ IVANČNE GORICE
domu. Po vojni si je mlada družinica poiskala novo stanovanje v stiškem samostanu, da je bil France bliže delu v šentviškem Zmaju in v obdelovalni zadrugi na Marofu. Po tistem so se še večkrat selili. Njihova pomembnejša postaja je bila na hribčku, ležečem južno od Ivančnc Gorice, ki ga domačini poznamo po imenu Kurnica. Tam je namreč mama Frančiška v kooperaciji s kmetijsko zadrugo gojila kokoši nesnice. Med številnimi selitvami je na drugem hribčku v Ivančni Gorici s pomočjo Frančiškinih in Francetovih pridnih rok počasi nastajal nov dom. Ta je bil še kako potreben, saj je družina narasla na pet otrok. Tri dekleta in dva fanta sta imela. Vendar s fanti starša nista imela sreče. Prvi sin France je umrl že v otroških letih, drugi, prav tako France in najmlajši v družini, pa je preminil v prometni nesreči, ko je bil v najlepših fantovskih letih. Ta smrt je mami Frančiški povzročila še posebej hudo bolečino, ki ne bo nikoli povsem pozabljena.
Po poroki se Francka ni redno zaposlila. Skrbela je za domačo družino in prevzemala v skrbno varstvo še druge otroke. Ti se je še danes s hvaležnostjo spominjajo. Kadar ji je ob obilnem delu vendarle ostal kak trenutek časa, je rada odšla tudi v "tabrh", ki ga je bila navajena še iz otroških let v rodnih Lušcah. Kljub hudim preizkušnjam je mama Frančiška vse življenje ohranila veselje do petja, naj si bo pri delu na dnini, v cerkvi ali v pevskem zboru.
Kmalu bosta minili dve desetletji, odkar jo je za vedno zapustil mož France. Hčere so si ustvarile svoje družine in mama je za nekaj časa ostala sama v hiši, v kateri je bilo še pred nekaj desetletji polno življenja. Na srečo se je kmalu potem vrnila pod rodni krov hči Tatjana z družino, ostali dve hčeri, Marinka in Sonja, pa sta se prav tako ustalili v domačem kraju in s svoje strani poskrbeli, da mama ni bila preveč osamljena.
Pred dobrim letom dni se je mami zdravje poslabšalo, tako da ni mogla čisto v vsem poskrbeti zase, ko so bili mladi na delu. Odtlej je v oskrbi v Domu starejših občanov v Trebnjem, kjer lepo skrbijo .zanjo. Frančiškina največja želja je, da bi spet lahko hodila in da ji ne bi tako naglo pešal spomin. V novem domu jo pogosto obiskujejo vsi z njenega rodovnega drevesa. Ta poleg hčera šteje še šest vnukov in tri pravnukc. Ko bo mama Frančiška 17. julija praznovala svoj visoki jubilej, bodo vsi zraven.V mislih bomo tedaj pri njej tudi Klasjevi. Vsi skupaj ji že vnaprej izrekamo prisrčno voščilo ob častitljivem jubileju in želimo, da bi ji bilo s starostnimi tegobami čim bolj prizanešeno.
Klasjev Polde
Dve lepi imeni moram zapisati že takoj na začetku. To sta Lušce in Škrjan-ci. Prvo pomeni zaselek pri Velikem Gabru, drugo pa domačijo, v kateri se je 17. julija 1913 rodila naša današnja slavl-jenka Frančiška Kastelic iz Ivančne Gorice.
V Lesjakovi družini, tako so se Škr-jančevi iz Lu.šc pisali, se je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje rodilo devet otrok, ki so večinoma preživeli zgodnjo otroškt) dobo, kar se je v tistih časih redko primerilo. Že od mladih nog so bili vsi dobri pevci. Kadar so se pri delu ali ob kakem zgodišču spravili skupaj, so tako lepo zapeli, da je vse prisluhnilo. Tedaj so poslušalci pogosto pripomnili: " Prav nič čudno ni, če se Lesjakovim po domače reče Skrjanci, saj tudi pojo kot škrjančki." K petju sta večkrat priložila svoja glasova tudi mati Marija in oče Alojz, ki sta bila tudi dobra pevca. Teh lepih trenutkov se je mama Frančiška pozneje v življenju najrajši spominjala.
Toda je že tako na tem božjem svetu, da vse lepo hitro mine. Pri Škrjančcvih so imeli bolj kajžo, zato so otroci drug za drugim zgodaj odhajali v svet za kruhom. Bili so marljivi, zato so vsi prišli do svojih poklicev. Tudi Francko je kmalu po končani osnovni šoli v Velikem Gabru življenjska pot pripeljala v Ljubljano, kjer se je v znani gostilni Činkole izučila za kuharico. Drugi otroci so si poiskali poklic v različnih strokah, največ v tiskarstvu. Brat Janko, ki je slovel po svojem lepem tenorju, je postal celo pevec v Ljubljanski operi. Janko se je veliko družil z domačinom, še bolj znanim pevcem Kozlevčarjem.
Francka je že od otroških let poznala Franceta Kastelica, Dremljevega z Debelega hriba, nedaleč od rodnih Lušc. Znanstvo je počasi preraslo v globlje prijateljstvo, to pa je pripeljalo do poroke v jako nenavadnem času - sredi vojne vihre leta 1943, ko so bila ženitvovanja hudo redki dogodki.
Zastavila sta v Lušcah, na Franckincm
Kje so tiste vodice. Ki so včasih bile
POTOK SENTPAVELSCICA
O Sentpavelščici smo lahko nekaj prebrali v 4. številki letošnjega Klasja. O tej vodi sem tedaj med drugim zapisal, da zaradi majhnega padca ni bilo ob njej nobenega mlina, kar pa očitno ni res. Mlin je namreč bil. Za informatorje o vodi sem imel po naključju same mlade okoličane, ki o mlinu kajpak niso nič vedeli, saj že dobrega pol stoletja ne melje več . V zmoto me je zapeljal tudi pogled na "leno" vodo, ki res ni razkazovala energetske bogatije.
Toda naši domiselni predniki so si znali pomagati tudi v takih primerih. V breg so skopali umetno strugo. Ta je po dvesto metrih pridobila toliko padca, da je voda lahko poganjala mlinske kamne Petričkovega mlina. V tem mlinu so mleli Šentpavi, Radohovci, Selci in drugi vaščani iz širše okolice. Mlin je imel ugodno lego. Blizu namreč ni bilo drugih vrtečih se kamnov, zato je bilo zanj zmeraj dovolj dela.
Umetno skopani strugi potoka so ljudje svoj čas nadeli zanimivo ime Mlinarski potok. Tako so vodni tok lahko razlikovali od struge, ki jo je naredila uhajajoča voda, iščoč najnižjo lego.
O potoku Sentpavelščici sem po objavi v našem časniku prejel dve prijazni in skrbno napisani pismi. Poslala staju Mihael Prijatelj iz Maribora in Alenka Steh iz Ivančne Gorice.
V obeh pismih je dobrohotno opozorilo na mojo napako, zraven pa še veliko drugih podatkov, ki pričajo, da je bil vodni vir že od davnih časov osnovni pogoj za naselitev in pomembno središče življenja naših vasi. Obe pismi sem spravil v arhiv, ker vsebujeta veliko koristnih podatkov. Piscema se lepo zahvaljujem za pomoč. Hkrati vabim tudi druge bralec, naj se oglasijo, da bomo s skupnimi močmi zanamcem ohranili kar najbolj resnično podobo minulih časov. O nekdanjem Pctričkovem mlinu mi je marsikaj povedal tudi France Šteh iz Šentvida.
Nekdanji Petričkov mlin na Grajžarjevem potoku, kakor so nekdaj imenovali Sentpavelščico, je danes stanovanjska hiša. Sredi na levi in desni strani so še vedno vidni sledovi nekdanje struge Mlinarskega potoka.
Leopold Sever
IZ ZAKLADNICE NAŠIH
DOMOV
Doslej smo imeli v našem kotičku že okoli petdeset etnoloških zagonetk, ki so bile z vašo pomočjo uspešno razrešene. Na ta način smo oteli pred pozabo lepo število slovenskih izrazov in obnovili našo predstavo o starih predmetih. Hvala vsem, ki ste se doslej oglasili z odgovori. Še posebej sem vesel tistih pisem, ki poleg odgovora na etnološko vprašanje povedo še kaj drugega.
Današnja uganka nemara ne bo pretežka, zato pričakujem obilo odgovorov. Lep pozdrav vsem Klasjevim naro-dopiscem.
L.S'
24
STRAN
N
*Hchil ffć zemlji
"SEVERNA"
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
sem nase ...
STRAN
l   j    /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
N
K^ko je tut>i K^jž^rjev Cene privi1c5ije skusil
Kajžarjev Cene je bil v zgodnjih letih večkrat slabe volje, nemara je bil celo jezen. Večina njegovih sošolcev je imela namreč vsaj enega od staršev na položaju, ki je prinašal ugodnosti, to se pravi privilegije. Vzemimo samo primer Bobnarjevega Makselna. Njegov oče je bil v domačem kinematografu biljeter in Makselj si je brez vsakega plačila ogledoval filme, ki so bili na sporedu v domači dvorani. Pa ne samo on, tudi njegovi prijatelji so videli dosti filmov, ne da bi kupili karte. Maksel je zas-tonjkarske gledalce odbiral po posebnem preudarku. V njegov izbor so prihajali Štacunarjev Božel, zaradi polnih žepov bonbonov iz očetove trgovine, Mal-narjev Tone, zaradi rib, ki jih je Božel nalovil v njihovem bajerju, Žandarjev Fronc, zaradi vožnje z žandarskim kolesom okoli njihove hiše, in tako naprej. Med Makselnovimi izbranci je bil pogosto tudi -Pintarjev Pepl, čigar oče je bil šolski sluga, prvi za upraviteljem torej. To namreč ni bilo karsibodi; marsikatero pobalinstvo, ki ga je Bobnarjev ušpičil, je bilo skozi to spregledano.
Le Kajžarjev Cene ni imel nič. Njegov oče je bil namreč zidarski težak, kar ni dajalo nikakršne prilike za izmenjavo po načelu "roka roko umiva". Cene si je zato srčno želel, da bi bil tudi njegov oče "nekaj". In vroča želja se je uresničila. Stari Zogarjev
Nace je nenadoma umrl in občinska uprava je za novega cestarja izbrala Kajžarjevega ata, Cenetovega očeta. Fant je kar žarel od sreče in si mislil: "Zdaj boste pa videli vraga tisti, ki ste me doslej nazaj dajali".
Že prvi teden se je postavil na "očetovo" cesto tako, da se je v daljavi videl oče z lopato in samokolnico. Kadar je po cesti prikoračil kateri od njegovih vrstnikov, zlasti iz Bobnarjeve naveze, ga je Cene odločno ustavil: "Ti, kaže, da še ne veš, kdo ima tole cesto čez. To je moj
oče, zato se pri priči skidaj z nje, drugače te bom dregnil. Cene je bil močan in za glavo višji od drugih, zato je marsikateri pobalin prihlipal domov, da ga je Kajžarjev. Nepredvidena cestna zapora je prišla na uho tudi županu. Ta je novopečenega cestarja, Kajžarjevega ata, pri priči informiral o stvari in Cene je takoj za tem nosil bolj rdeča ušesa kot običajno. Vendar se zaradi tega ni dosti sekiral. "Oblast je slast," je dejal, "nekaj sem jo tudi jaz skusil, čeprav le za kratek čas."
PobliSTFK
TRETEKiosn
LEOPo<J> SEVER
SHEMATSKI PRIKAZ ŠPANOVINSKE "OBLASTI"
V preteklih poglavjih smo spoznali organizacijske forme naših prednikov iz prazgodovinskega časa in iz zgodnje rimske dobe. "Mini državice" naših prednamcev so nastajale v vsakodnevnem boju za preživetje v takratnih razmerah. Kdor želi shemo bolje razumeti, mu svetujem, naj še enkrat prebere nekaj zadnjih nadaljevanj pričujočega podlistka. Pozoren pa naj bo tudi na vsebino prihodnjih nadaljevanj. Omenjeni čas in razmere so pustili bogate sledi v našem besedišču, zlasti v narečjih. Nekaj od tega je omenjeno tudi v objavljeni shemi. Jezikovne sledi so v lepi skladnosti z ohranjenimi materialnimi dokazili.
SHEMATSKI PRIKAZ ŠPANOVTNSKE »OBLASTI«
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
LIX.
REKORD
BOGATA ZBIRKA STARINSKIH VOZIL
Franceta Šteha iz Šentvida so že od malih nog zanimala vozila vseh vrst, še posebej tista iz starih časov. Dostikrat mu je bilo hudo, ko je videl pod starimi kozolci ali kar na prostem propadati nekdaj skrbno izdelane pripomočke za osebni prevoz in za prevažanje najrazličnejših tovorov.
Ko se mu je pred dobrim desetletjem zaradi opuščenega kmetijstva sprostil kozolec, je pod njegovo streho pričela nastajati nadvse zanimiva zbirka starinskih prometnih sredstev od težkega voza parizarja do ratarske plužne. V njegovi kolekciji se je doslej znašlo več kot dvajset vozil za prevoz v poletnem in zimskem času. Prevladujejo naprave na živalsko vleko, nekaj pa je tudi samovlečnih vozil.
France zbira prevozniške starine po vsej Dolenjski, pa tudi po ostali Sloveniji. Z leti je postal dober poznavalec vozatajskih tehnologij iz vseh slovenskih pokrajin. Veliko izkušenj si je nabral tudi pri konzerviranju in obnavljanju lesenih delov vozil.
Navdušenemu zbiralcu Francetu gredo vse pohvale za koristno ohranjanje narodnega blaga in čestitke za rekordno zbirko. Veliko zbi-rateljskega veselja in uspeha mu želimo tudi v prihodnje.
LS
Osmič po stari rimski cesti
Spokojni suhokranjski gozdovi in vasice ob stari antični poti so I. junija začasno oživeli. Na pot po tej starodavni komunikaciji je letos spet krenila dolga in pisana karavana kolesarjev od rimskega kamna pri cerkvi v Ivančni Gorici do nekoč železarskega Dvora pri Žužemberku.
Kakor vselej doslej so bili tudi letos telesni napori bogato poplačani s prijetnim druženjem in z lepotami dolenjske pokrajine.
Popotniki se vselej ustavimo na gostoljubni Erjavčevi domačiji v Gorenji vasi, kjer imajo znano sušilnico sadja. Na svojem domu so nas lepo sprejeli tudi Končinova Nana iz iste vasi in vaščani s Kobiljeka. Vsem se lepo zahvaljujemo.