Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne- A p L/Je.^^ ui. 6/in - ^^ ^^ ^ ^rnmmm^ J^i^ Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Triumfalna zmaga ljudske volje v Ameriki FRANKLIN ROOSEVELT novi predsednik Združenih držav Demokratski plaz je dosegel 42 izmed 48 zveznih držav Unije — Največja zmaga v razdobju sto let Zaupanje se vrača — Pivovarne pripravljajo ofenzivo Ko so včeraj ob 5.45 zjutraj radio-postaje raz- | glasile, da je Franklin Roosevelt izvoljen za novega proisednika Združenih držav severne Amerike, so pribiie velik zgodovinski dogodek, morda največjega v povojni dobi Amerike sploh. Volivna zmaga, katero je z velikim zanimanjem in morebiti tudi nemirom zasledoval ves svet, je važna že sama po sebi. ker nam odpira globoke idejne vire, iz katerih črpa ameriško narodovo življenje svojo vztrajnost pri delu za napredek. Važna je pa tudi v posledicah, katere bo rodila za Ameriko in za ves ostali svet, ki se je v povojni dobi zbral okrog Združenih driav kakor kopica lačnih otrok okrog svojega krušnega očeta. Rooseveltova zmaga impouira, ker je bila spontana, podobna plazu, ki dere po dolini in ki podira pod silo svojega pritiska vse zapreke. Prav za prav vesela zmaga, kakor so vse one, katere si pribori ljudstvo v svobodnem poletu svojega nepokvarjenega, iskrenega navdušenja, kadar ga podžigajo visoki etični ideali pravega domoljubja. Ameriške radio-jnistaje so dajale domala od minute do minute situacijska poročila z volivnega bojišča, tako da je bilo lahko slediti zmagovitemu pohodu ljudske volje. Prve vesti so bile še mirne, neodločne in niso povedale mnogo v prilog niti enega niti drugega kandidata. Prve praske, ki pravo borbo šele uvajajo. Stari pristaši 6trank, politični dogmatiki, ki gredo že ob ranih urah na volišča, ker hočejo dati prve podvige. Toda nekoliko pozneje pa že prihajajo še vedno posamezne nesti o prvih silnih udarcih po starem režimu, tako v državi Nevv York, Illinois, Indiana. teh najstarejših političnih utrdbah republikanske stranko Tudi iz oddaljenih držav se že slišijo prvi še vedno nekoliko sramežljivi glasovi, ki pa v hitrem tempu naraščajo in potrjujejo tendenco, izraženo v vzhodnih državah. Tudi jug se je začel gibati, vedno večje so številke za Roosevelta. Na jugu je kmet in prvi vtisi že dovoljujejo prerokbe, da bo Roosevelt zajel vse južne države, ker kmetska Ironta je solidarna. Koj nato se napoveduje srdit boj v osrednjih državah Ohio, Illinois, Michigan, Pennsylvania, Indiana. kjer enkrat vodi Hoover, nato zopet njegov nasprotnik, dokler končno nove velikanske mase volivcev, ki se valijo k volivnim žaram, ne odločijo v prilog Roosevelta. Nato sledi udarec za udarcem, vsak silnejši rd drugega, Hoover silno zaostaja tudi tam, kjer je mislil, da vlada. Kakor blisk gre nato vest o padcu newyorške države v roke demokratskega kandidata. Ta novica je gotovo vplivala tudi na volivce drugod, kajli od takrat Hooverjeve šanse padajo kakor papirnate karte. Medtem ko je takrat vodil še v 13 državah, Roosevelt pa v 16, je padec New Yorka, ki voli sam 45 volivnih mož, zanesel preplašenost v republikanske vrste in odjemal Hooverju državo za državo. Vsa naslednja poročila pripovedujejo v mrzlični naglici, da je ostalo Hooverju komaj Se devet držav zvestih, nato osem in slednjič komaj še sedem. Zatem nova senzacija: Indiana je podlegla demokratskemu pohodu I Druga silna republikanska trdnjava! Okrog Hooverja se je začelo vse rušiti, edinole v Pennsylvaniji je še neomejen In neogrožen gospodar, vse drugo se lomi. Ob 3.25 zjutraj se že lahko trdi, da je Rooseveltova zmaga zasigurana. Nato sledi padec Massachussetsa, tako da preostane Hooverju samo še šest držav izmed 48. Demokratski plaz se vali dalje in zasiplje eno postojanko za drugo. Maine, Delaware, Oonnecti-cut, Minesota, ves zapad, ves jug, povsod dere demokratska stranka neovirano naprej. Ob 5.45 je dvoboj končan in demokratska zastava je zmagoslavno zavihrala nad bojnim poljem, kjer pa se ni nikjer pretakala kri, ampak kjer so v svobodi demokratske ustave tekmovala srca svobodnih državljanov, kdo bo bolj ljubil svojo domovino. In ves ta dan, ko se je vsipal ameriški narod na volišče, je bil proglašen za narodni praznik. Srečen narod, kjer se volivni dan obhaja in se tudi more obhajati v žaru narodnega praznika! Toda Rooseveltova zmaga se vsiljuje še iz enega vidika. Dvanajst let, odkar je rajni demokrat Woodrow VVilson predal vodstvo Združenih držav svojemu republikanskemu nasledniku Har-dingu, so republikanci neomejeno gospodarili v državi. Dvakrat je v tem dolgem razdobju bil ameriški narod poklican, 1924 in 1928, da republikanski stranki ponovi ali vzame svoje zaupanje. Obakrat je z velikimi večinami potrdil republikanski režim v državi in postavil 1924 Coolidgea. 1928 pa Hoovra na čelo svoje domovine. Zdelo se mu je namreč v njegovi politični zrelosti, da sprememba ni potrebna, ker ga je stoletna demokracija naučila politične objektivnosti, in drugič, ker je vedel, z gotovostjo vedel, da mu nikdo ne bo skušal vzeti pravice, da preuredi državno vodstvo, kadar bo sam uvidel, da je to za narod in državo koristno in jjotrebno. Dvanajst let so republikanci vladali v Združenih državah z diktatorskimi pravicami, kot jih daje svojemu državnemu poglavarju edinole ameriška ustava. Z diktatorskimi pravicami so vladali, a se diktatorično, ker so tudi oni, kakor | sleherni ameriški državljan, bili prežeti in pre-kva.šeni od načel svobode, s katero sme ameriško ljudstvo po naročilu ustave poseči, od časa do časa, od termina do termina, v organizacijo in reorganizacijo državne uprave svoje lastne domovine. Diktatura namreč, ki ima meje, ni nobena diktatura več, ker se tudi ona jiokorava in klanja suvereni volji ljudstva, ki ji je prostovoljno te mejnike pos.avilo. Včeraj je prišel takšen mejnik. Ameriško ljudstvo je v polni meri izkoristilo svoje ustavne pravice do politične preureditve, ker sta mu vest in pravi patriotizem nalagala dolžnost, da napravi konec režimu, ki je odslužil in postal kvaren za napredek naroda in države. Narodova volja je šla. kot smo videli, kot lavina po državi, uro za uro se je tej volji umikal republikanski režim, postojanko za postojanko je zapuščal na povelje ljudske volje in ko je bila končno izrečena obsodba starega režima z izvolitvijo Roosevelta, se je republikanski režim še enkrat pojavil in obrnil nase [Kizornost vsega ameriškega naroda. Toda ne, da pokaže stisnjene pesti in da se zapleta v grožnje, ne da bi se skušal za vsako ceno obdržati. amjHik da z veličastno gesto napravi prostor novim ljudem, katere je svobodna ljudska volja poklicala na vodstvo države, in da jim v ganljivi brzojavki, katero je poraženi Hoover poslal svojemu zmagovitemu nasledniku — izreče svoje iskrene čestitke. Prvo je ljudska blaginja, vse drugo je manj vred- Roosevelt Kot sin plemenitaša, ki je živel na deželi, je Franklin Roosevelt v sreči in zadovoljstvu prebil svojo mladost . Že takrat je kazal mnogo veselja do mornarskega poklica, loda na željo svojih staršev se je moral vpisati na pravno fakulteto vseučilišča v Columbiji, da bi postal advokat. Poročil se je z nečakinjo glasovitega predsednika Teodorja Roosevelta in poslej mirno živel kot odličen advokat in dober družinski oče v New-Yorku. Leta 1910 ga je demokratska stranka postavila za kandidata v senat newyorškega predmestja Albany, ki se je smatralo za nezavzetno postojanko republikancev. že 20 let so bili ti v tem kraju popolni gospodarji. Volilna agitacija Franklina Roosevelta je imela izreden uspeh. Na avtomobilu se je vozil iz kraja v kraj. postal na križišču, se smehljal na levo in desno, prijazno stisnil roko vsakemu znancu in nato začel svoj govor, v katerem je napadal profesijonalne politike. Leta 1912 je zmagala pri predsedniških vortvah demokratska stranka in predsednik je postal Woodrow VVilson. Iz hvaležnosti za podporo, ki mu jo je izkazoval Roosevelt med volivno agitacijo, si je Wilson izbral Roosevelta za državnega tajnika v svojem ministrstvu. Roosevelt je tu pokazal vse svoje lastnosti dobrega mornarja. Reorganiziral je vojno mornarico in se takoj ob izbruhu svetovne vojne pričel pripravljati na boj. V začetku leta 1917 je na lastno odgovornost naroČil municije za 40 milijonov dolarjev. Njegova zasluga je, da se je mornarica v trenutku, ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji, lahko takoj lotila preganjati nemške pomor-nice. Po Wilsonovi smrti in po porazu, ki ga je demokratska stranka doživela 1. 1920. se je Roosevelt umaknil v zasebno življenje. Nekaj časa je bil advokot, pozneje je postal upravitelj neke velike ameriške družbe. Poleti 1921 ga je zadel v noge mrtvoud, potem, ko se je kopal v premrzli vodi. Takrat je bil star komaj 39 let in možaka, no! Ljubezen do domovine nalaga žrtve, ki se morajo sprejeti. Spoštovanje ljudske volje, ki je po ustavi najzvestejši čuvar domovine in države, zahteva politična samozatajevanja. Zato je Hoovrov brzojav v celem volivnem boju morda najlepša poteza, znamenje jiolitične zrelosti in etične veličine moža. ki napravi vesel obraz in kateremu srce radostno zdrhti, ko zopet more v interesu domovine ponižati svojo glavo pred ljudsko voljo, kateri je sam vedno zaupal. Nastop novega predsednika Združenih driav se bo izvršil šele marca prihodnjega leta. Zato je neizbežno, da bo tekom bodočih pet mesecev vse politično življenje nekoliko zastalo, ker se stara uprava ne bo hotela izpostavljati za iniciative, katere bi nova ne hotela ali ne mogla odobriti. Razorožitvena konferenca, vprašanje vojnih dolgov, svetovna gospodarska konferenca, druga med-narodno-politična vprašanja, ki interosirajo tudi druge države, a ki se brez sodelovanja Združenih držav ne bodo mogle rešiti, bodo morala iti na prisilni [»očitek. V daljši bodočnosti pa že vidimo spremembe ameriške notranje in zunanje politike v pravcu, katerega je demokratska stranka predložila narodu in zanj tudi od njega dobila polno aprobacijo. V tem smislu se dozdeva, da bo Hooverjeva bolj centralistično usmerjena politika napram zveznim državam doživela temeljit preokret, ker novi predsednik stoji na stališču, ki odgovarja tudi ki se je v najlepši dobi življenja le s težavo vlekel na berglah, je vsa okolica pomilovala, češ, da je za vedno likvidiran. Toda Roosevelt ni klonil svojega duha in kljub svojemu slabemu zdravju potrpežljivo čakal na ugodni trenutek. Noge so se mu medtem nekoliko okrepile — prosto še danes ne more hoditi — in no.embra 1928 je bil izvoljen za guvernerja newyorške države z veliko večino proti republikanskemu kandidatu. Tedaj je pri predsedniških volitvah demokrata Smitha porazil Hoover. Franklin Roosevelt se po svojih idejah zelo razlikuje od republikanca Hoovra. Posebno so mu trn v peti borzni špekulanti in velefinančniki in veleindustrijci, ki hočejo s svojimi trusti spraviti v svojo odvisnost vse gospodarstvo in obdržati pod svojo kontrolo tudi politiko. Roosevelt meni, da imajo ti ljudje gotovo zasluge za procvit Amerike, toda njihovo delo spada že v preteklost. Zmanjšati je treba na vsak način njihov vpliv na javnost in tudi v gospodarskem življenju, da se zagotovi ameriškemu državljanu osebna svoboda in da pride do veljave pravi individualizem. Roosevelt smatra, da je bogastvo dedščina, ki jo je treba upravljati in stalno razdeljevati. Vse kaže, da bo postal Roosevelt socialni reformator današnje Amerike. Seveda v mejah, ki mu jih stavijo razmere.. Med volivnim bojem ni določno postavil svojega programa. da bi se za primer, da bi bil izvoljen, ne čutil preveč vezanega, in tudi zato ne, da bi ne ideologiji demokratov, da centralizem državne skupnosti ne utrjuje, amjiak slabi, in da je zaradi tega neobhodno potrebno, čo se kolikor mogoče podpira samobitnost jKisameznih zveznih držav. Na drugi strani pa bo tudi dosedanji konservativni imperializem republikanske stranke moral prenehati. Konservativno stranke so v Ameriki rade podlegle skušnjavi, da se odrežejo od ostalega sveta in da se v svojem ameriškem samoljubju ne brigajo kakor za izključno ameriške interese, katere je pa treba širiti na škodo kogarkoli. Ameriški jk>-hodi v usodo južnoameriških držav ali v osrednjo Ameriko, brezbrižno zadržanje ameriške vlade napram evropski revščini, vse to bo pod vplivom novega predsednika podvrženo temeljiti korekturi, ker je načelo demokratov, da ne odklanjajo svojega sodelovanja nikjer, kjer je potrebno, akoravno bi ne bilo dobičkanosno za Ameriko samo. V spominu nam vsem je še demokrat VVilson in njegova človečanska načela, ki »o dala j>oguma tolikim narodom sredi meteža svetovne vojne in zanesla nekoliko idealizma in nekoliko etike v rokodelski posel porazdelitve sveta v Versaillesu. Roosevelt bo poiskal pozabljene niti demokratskega programa pred 12 leti. Njegov najintimnejši prijatelj, ka toličan Al. Smith, katerega bomo morebiti reki našli v bodoči ameriški vladi, bo zadostna garan cija, da bodoča Amerika ne bo protikrščanska In to je zaenkrat zelo veliko, kar moremo povedali noover odvrnil od sebe tistih volivcev, ki vselej kolebnjo med dvema kandidatoma in se težko odločijo. Med volivno agitacijo se je Hoover jasno izrekel proti protekcijonistični trgovinski j>olitiki ter zagovarjal |>olitiko sporazuma med državami. Obenem se je izjavil za odpravo prohibicije. Zmaga v Newy«rk, 9. nov. tg. Popolni volivni izid kaže, da je bil Roosevelt izvoljen v 42 državah, Hoover pa v šestih. Od 41 milijonov glasov je dobil Roosevelt 23 milijonov, Hoover 16, socialist Thomas pa en in pol milijona, kar daje razmerje elektoralnih glasov 472 : 59. Nova poslanska zbornica ima 224 domokratovin 115 republikancev, 96 mest pa je še nezasedenih in bodo večinoma pripadla demokratom. V senatu je do sedaj 53 demokratov, 34 republikancev in 1 farmer, 8 sedežev pa je še nedolo- J čenih. Ameriška terminologija imenuje ta izid volitev »landslide«. V senatu izgubijo republikanci svojega apostola visoke zaščitne carine Smoota, Watsona in Binghama ter edinega črnca v kongresu Prista. Država New York je volila popolnoma demokratsko. Udeležba volivcev je bila mnogo večja, kakor leta 1928. Roosevelt je dobil večino v 42 državah od 48. Zmaga Roosevelta je ena najbolj senzacionalnih zmag od vseh zmag v zadnjih 50 letih, ki so bile izvojevane pri predsedniških volitvah. V demokratskih krogih se zatrjuje, da bo v novi Rooseveltovi vladi tudi Alfred Mick in znani ustva-ritelj reparacijskega načrta Owen Young. Newyork, 9. nov. tg. VVashingtonski centralni urad državne tajne službe je takoj ponoči odposlal v Newyork oddelek detektivov, ki bodo odslej stalno spremljali Roosevelln. Zakon predpisuje namreč varstvo novega in starega predsednika. številkah Dosedanji parlament Newyork. 9. nov. tg. Dosedanja razdelitev sedežev v poslanski zbornici in v senatu Združenih držav je bila po strankah sledeča: V poslanski zbornici so demokrati razpolagali z 219, republikanci pa z 214 sedeži, torej so imeli demokrati že 5 glasov večine. Delavska stranka je imela samo 1 mandat. V senatu se je nahajalo 18 republikancev in 37 demokratov, tako du je bila Hooverjeva večina 11. Delavska stranka je imela enega senatorja Prva izjava časnikarjem Newyork, 9. nov. Novi predsednik je ob 5 zjutraj s|>rejel časnikarje ter jih prosil, da se amr riškemu narodu v njegovem Imerfu zahvalijo z a zaupanje, katerega mu je izkazalo tako ogromno število volivcev. Roosevelt je izjavil, da se zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzel nase, lahko pa mirno zatrdi, da bo delal le v interesu države in naroda ter skušal ponovno vpeljati v Ameriko blagostanje. — Roosevelt je bil ves čas, ko so se vršile volitve, v glavnem štabu demokratov v veliki dvorani hotela Baltimore v krogu svoje dru žine in številnih političnih prijateljev. Ko so mu javili, da je zmagal, je rekel: »Hvala Bogu, da je že končano!c Pred hotelom se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je hotela pozdraviti novega predsednika. Pol v Belo hišo Življenjepis novega predsednika: mornar, advokat, minister, guverner, dober družinski oče Kaj pomeni demokratska zmaga Spremembe v visokem uradništvu — Preokret v zunanji politiki Newyork, 9. novembra, tg. Z impozantno večino je zmagal Franklin Roosevelt pri vee-rajšnjih volitvah kot 32. predsednik ameriških Združenih držav- Ameriški nuroo prišlo, ker je stari kongres šele letos judeti odklonil izpreinembo navedene Bili in se najbrže tudi nu božičnem zasedanju ne bo odločil /u izpremembo prohibicijskih načel, četudi bo takrat že pod močnejšim vplivom Roo-sevelta. Novi kongres pa so ne more sklicati pred 4. marcem, t. j. dnem, ko nastopi vlado Roosevelt, temveč se bo sklical celo mnogo pozneje, morda šele proti koncu 1. 1933. l/rcdno velikega pomena bo izprememba v takozvani strankarski patronaži, radi imenovanj, ki jih bo predsednik sntn izvršil /a najvišje državne funkcije, veleposlanike in poslanike, državne odvetnike in sodnike, davčne in poštne urade. .Skoro vsi ostali državni nameščenci. ki jih je nad |xd milijona, pn so stulno nameščeni, tako dn so neodvisni od i/.prememh v vladi. I'o običajni demisiji vseh diplomatov 1k> najbrže Roosevelt |>oslul celo vrsto bogatih demokratskih pristašev i/, južnih držav na majij^ii službena mesta v inozemstvu, dočim se IkkIo vclcposlonišku mestu v Parizu, Londonu, Rimu, Berlinu in Tokiu nanovo zasedla po zunanjepolitičnih vidikih. Glede notranje j>oJi-tike je zagotovil novi predsednik, da se še ni obvezal nasproti nikomur. Novi možje Kot možje njegovega zaupanja se imenujejo Baker ali Daviš, zu držav, tajništvo Aven Yonng nli Barnch za finance, bivši guverner Byrd za mornarico in predstojnica ncvvvorške-ga delovnega uradu Franci- Perkins za delovno ministrstvo. Nikakor se ne pripisuje lloosc-veltu, da bi sestavil, kakor lloover, enoosebni kubinet, nasprotno pu tudi ne l>o zašel v druig ekstrem in se obdal s star-knbinetom. Nu podlagi volivnega izida hodo \ novem kongresu prešle funkcije v odborih na demokrate, tako da bo Boruha nadomestil Svvunson iz Virginije, ki se je udeležil tudi ra/.orožitvenih posvetovanj v Ženevi in ga hvalijo kot pametnega, zmernega politika. Hoover čestita Iz pozdravne brzojavke, ki jo je Hoover poslal Rooseveltu, vidijo pripravljenost odstopajočega predsednika, da bi imenoval ali prehodni kabinet ali pa, da bi za prehodni čas dogovoril z Roose-veltoin politične dogovore. Hoover je brzojavil: »Častitum Vam k priliki, ko boste mogli služiti državi, in Vam želim uspešno uradovanje. V blagor nam vsem Vam dajem na razpolago svojo pomor na vse načine.« To brzojavko je oddal Hoover iz svojega bivališča v Kaliforniji, kjer je čakal na izid volitev, šest ur po končanih volitvah, tako da je dospela v Nevv Vork šele po polnoči. Roosevelt se je nahajal v demokratskem glavnem taboru v hotelu Baltimore, kjer so bili zbrani njegova rodbina in najoij' prijatelji, kjer je razmišljal, ali bi se pokazal javnosti ali pa govoril v radiu, končno pa je radi neprespanih noči in utrujenosti rajši takoj odšel k PL.;::.U. Po prvih vesteh, ki so naznanjale imago, j» voditelj demokratske stranke Al. Smith prešerno vihtel svoj klobuk in se hotel ii navdušenja boksati i Kooseveltoin, Potem pa je prišla cela vrsta fotogralov, tako da je Roosevelt končno bil tako utrujen, da se je odločil iti takoj k počitku V šali je samo pristavil, da je po tem fotografiranju zrel za tlolywood, Nemčija zadovoljna Berlin. 9. nov AA. V berlinskih političnih krogih se delajo zadovoljne nad izvolitvijo Itoosevelta za predsednika USA. Pravijo, da uživa Hoosevelt splošno spoštovanje iu da je že dolgo ua glasu odličnega politika, čigar odkriti značaj in izredno energijo vsesplošno cenijo. Nemčija pa vkljub temu ne bo nikoli pozabila zaslug dosedanjega predsedniku Hoovra, ki se je s proglasitvijo moratorija za vojne dolgove uspešno boril proti svetovni krizi in vedno kazal simpatično razumevanje za posebno hudo stisko Nemčije. Pivo že prihaja Berlin. 9. nov. Ker je zdaj Rooseveltova zmaga očitna, je več monakovikih tovarn ie izdalo potrebne ukrepe za izvoz ogromne količine piva v USA. Nevvjork, 9. nov. AA. Na bodočem kongresu bodo nasprotniki prohibicije v večini. »Journal of Commerce< misli, da ne bodo čakali do marca in da bodo že v decembru zahtevali, naj se izpremeni Volsteadov zakon o prohibiciji v tem sinislu, da se dovoli prodaja piva z več ko poldrugim odstotkom alkohola. Nemška vtada šlud'ra pobožaj Berlin, 9. nov. Danes popoldne je bila seja nemške vlade o nadaljnji kontingenrni politiki. Kakor je inano, je morala vlada svoje prvotne načrte o kontingentiranju agrarnega uvoza v Nemčijo umakniti, ker je nastal v nemških industrijskih krogih in tudi v zainteresiranih državah hud odpor. Vlada je zdaj ia izpremembo te politike in je pripravljena ugoditi protestom. Ker pa grozi minis er za kmetijstvo Brattn i ostavko. če vlada ne upošteva agrarnih stremljenj, kaie, da ho vlada uvedla nekoliko blažjo obliko kontingentov. Berlin, 9. nov. Državni kancler Papen odpo-tuje v južno Nemčijo, kjer bo imel sestanke z voditelji juinonemških pokrajin o važnih ustavnih vprašanjih. Najprej bo obiskal Saksonsko, nato pa VVirtemberško in Badensko. Gombos v Rimu Protest v madžarskem parlamentu Rim, 9. nov. ž. Vsi italijanski listi posvečajo svoje kolone obiska predsednika madjarske vlade ter naelašaj«, da bo njegov obisk v glavnem razširil italijansko-madjarske trgovinske in gospodarske odnose na osnovi preferenčnih sporazumov za zamenjavo blaga in kapitala. Po mnenju tukajšnjih krogov se smejo pričakovati eventnalno večje posledice v pogledu vzajemnih odnošajev obeh vlad, v pogledu političnih vprašanj vzhodne in srednje Evrope po razgovorih med Gombosom in Mussolinijem. Budimpešta. 9. nov. 1. Na snočnji seji parlamenta je socialno demokratski poslanec Bmanuel Burhingcr ostro obsojal potovanje predsednika vlado GSmbdsa v Rim ter izjavil, da to potovanje ne Imv prineslo prav nobene koristi madjarskemu narodu. Mnogo bolje bi bilo, je rekel Burhingcr, če bi v sedanjem trenutku predsednik madjarske vlade potoval rajši v Pariz. Belgrad ali pa v Prago in to še posebno zaradi tega, če je cilj njegove- ga potovanja v resnici čisto gospodarskega značaja, ker je vendar jasno, da majhna ilriava ne more voditi politike velesile. Zato Madjarska, ki je majhna in neznatna državica v gospodarskem in političnem oziru. ne sme žrtvovati prijateljskih odnošajev in gospodarskih zvez i ostalimi državami samo za ljubezen ene velesile in siccr samo radi tega, ker jn velesila. Bnchinger jc nato prerital resolucijo socialno demokratske stranke, v kateri je v ostrih besedah napadel fašizem. Car Ferdinand Budimpešta, 9. nov. 1. V Budimpešto je dopo-toval bivši bolgarski kralj Ferdinand ter se jo nastanil v dvoru nadvojvode Josipa. Politični krogi izjavljajo, da je bivši bolgarski kralj prispel iz Italije, kjer je bil gost italijanske kraljeve družine v San Rosore. Ob tej priliki je hotel prositi za intervencijo tudi italijanskega kralja, da bi se mu čimprej omogočil povratek v Bolgarijo. Seja vlade Belgrad. 9. nov. AA. Danes od 11.30 do 13.15 je frnel ministrski svet sejo, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srskič. Dr. Slavič pri ministra dvora Belgrad, 9. nov. I. Rektor ljubljanske univerze, prelat dr. Slavič, je danes med drugimi obiskal tudi ministra dvora Colaka-Antiča, ki ga pozna kot bivši član komisije za določitev meje med Slovensko Krajino in Madjarsko. Minister Čolak-An-tič je bil tedaj (1. 1921-22) šef jugoslovanske komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Madjarsko. G. rektor je imel tudi danes daljši sestanek s pomočnikom prosvetnega ministra Djordjevičem. § 5 Belgrad, 9. nov. AA. Ministrski svet je na predlog minis-tra za trgovino in industrijo dovolil, da se smejo ugodnosti § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev poslužiti Trgovska banka v Mladenovcu, Mestna hranilnica v IJžicah in Srbska gospodarska zadruga v Iri^u. Napredovanja vseučiliških profesorjev Belgrad, 9. nov. A A. Z ukazom Nj. Vel-kralju in na predlog prosvetnega ministra so napredovali v drugo stopnjo četrte skupine ti-le izredni profesorji na medicinski fakulteti v Zagrebu <1 r. Fr. Kombolj in dr. Ante Šercer, na tehnični fakulteti inž. Zdenko čihlar, na kmetijsko-goz-darski fakulteti dr. Alojz Tavčar, dr. Stjepan Postič in dr. Mihovi! Gračnnin. Na vseučilišču kralja Aleksandra I. v Ljubljani nn pravni fakulteti dr. Albin Ogris in dr. Viktor Korošec, na bogoslovni fakulteti dr. Janez Fabjan, na tehnični fakulteti dr. Andrej (iosnr, dr. Slavistov Jenčič, inž. Feliks Lobe in dr. Horvat. Sprejemi pri Jeftiču Belgrad, 9. nov. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je včeraj sprejel grškega poslanika Leona Meiasa, rumunskega poslanika Aleksandra Gura-nesca m madjarskega poslanika Valdemarja De-alta. Ob neprijetnem vremenu, sploh vselej v mrzlejši dobi nudrgnite si obraz in roki vsak dan z Nivea-Creme — ne samo zvečer, ampak tudi med dnevom, preden se podaste nu prosto. N IVE A-CREME varuje Vaso kožo pred ostrini vremenom in jo ohranja mehko in prožno. Nadomestiti se Nivea-Creme ne da, kajti njo poseben učinek temelji na deistvu, du le ona vsebuje kožo negujoči Eucerit. Ne zapušča nikukega sijaja, prodre naglo in docela v kožo in le v kožo prodrla Creme more izvrševati svoj blagodejni učinek. Jugosl. P. Beicrsdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. Belgijski škofje o političnih dolžnostih katoličanov Pastirsko pismo k volitvam 29. novembra Bruselj, 9. nov. V Belgiji traja že več dni volivni boj. Stranke razvijajo živahno agitacijo, da bi čimveč volivcev pridobile zase in odnesle 27. novembra zmago. V volivno borbo je posegel tudi belgijski episkopat .s »kupnim pastirskim pismom, ki je bilo v nedeljo prečilano v vseh belgijskih cerkvah. V uvodu izjavljajo školje, da jim njihovo dušno puslirstvo nalaga dolžnost, da v tem trenutku opozorijo vse katoličane na izredno delikntnost sedanjega trenutka »Ker nam je Bog naložil duhovno oblast nad dušami — pravi pustirsko pismo — vemo, da se ne smemo havili s čisto političnimi vprašanji iu v normalnih časih se tudi spuščamo \ strankarske boje samo zato, da priporočamo spoštovanje vseli pravic, ljubezen do vseh iu idruži-tev vseh dobrih stremljenj. Toda danes so v igri višji interesi. Vsakdo lahko vidi, da bodo bodoče volitve odločilne važnosti za bodočnost države. Da ne govorimo o mednarodnem položaju, ki gotovo nič dobrega ne obljublja. Ali bodo volitve postavile na krmilo države vlado, do katere bomo lahko upali, da bo premagala težave, ki prihajajo od svetovne gospodarske krize, ali morda vlado, ki se ho lotila socialnih poskusov ali se vrglu v finančne dogodivščine, ki bodo v kratkem spravile državo v propast?« Škofje se nadalje vprašujejo, ali ne bodo nekatere stranke začele boj svobodi pouku. »Ne verjamemo, da bi bilo Javno mnenje v Belgiji tako slepo, da bi vrglo državo v moralno in versko krizo, katere posledice so na dlani. To bi bila prava norost v tem trenutku. Vse politične skupine pozivamo. naj ii svojega programa odstranijo vse, kar hi lahko privedlo do bratomornih borb. Vsi državljani dobre volje, ki jim je na srcu blaginja domovine, naj pomislijo nu posledice svojih dejanj.« Katoličane same opozarjajo škofje, naj čuvajo svoje verske interese in naj uveljavijo svojo pravice. Vse katoliške sile se morajo združiti v enotno fronto. Tisti, ki ne sprejmejo tega načela, prezirajo dolžno«! katoličana. Interesi duš, cerkve in Boga so vsem katoličuuom skupne dobrine, vsem morajo biti enako pri srcu. ako so (»stali res zvesti svoji veri. Vsi drugi interesi se morajo tem umakniti Katoličan sine glasovati samo za kandidata, ki duje s katoliškega vidika polno jamstvo. Z abstinenro podpirajo svoje nasprotnike. Še hujši je, ako glasujejo za kandidate, katerih program ne upošteva pravice vesti in verske svobode. Ob zaključku svojega pismu poživljajo škofje vernike, duhovnike, naj molijo za srečen izid volitev. V Kitaju mir in red Iz';ave kitajskega pos'aniha o mandžurskem vprašanju Pariz, 9. nov. tg. Glede zveze med mnndžur. vprašanjem in vprašanjem reda na Kitajskem je kitaj.ski poslanik v Parizu Wellingtoo koo izjavil: Vkljub glasovom, ki jih zahrbtno Širijo naši nasprotniki, ne smete misliti, da vladata nered in zmeda po vsej Kitajski. Res je, da tu pa tam pride do neizogibnih incidentov, kar ni v tako prostrani deželi s lako velikim prebivalstvom nič čudnega: toda laki incidenti ne morejo zavreti potrpežljivega dela za napredek in obnovo države. Listi so obešali na Nepotrebna nemška izzivania Berlin, 9. novembra. AA. Nemci i/. Poznanja, rojstnega mesta llindcnhurgu, so organizirali pod pokroviteljstvom Ilindenhurgu manifestacijo /a povrnitev ozemlja, ki je postalo po versaj^ki pogodbi poljsko. V Berlinu so je zbralo veliko število delegacij bivših pruskih polkov za zastavami, zastopnikov dijaških društev in bivših Ivojcvnikov. Na zborovanju so prečitali llindcnburgovo in Mackensenovo pismo, nato pa jc bivši poveljnik Pelte Narbonne izjavil, da je versnjska mirovna pogodba iztrgala Alzacijo in Poznanj, brez katerih Nemčija, kakor je svoje čase rekel Bismark, nc. more živeti. Svoj govor je sklenil z besedami, da jc locnrnsku |>ogodhu z.a nemške vzhodne meje nemogoča. Rothermere rovari sedaj proti Poljski Berlin. 9. novembra. Iz Londona poroča jo: ! Lord Rothermere prinaša v listu »I Jat I y Tele- j grnphc članek o reviziji mirovnih pogodb. \ tem članku jx»sehno naglasa, da je razscknnje Nemčije s poljskim koridorjem stalen vir skrbi zn ohranitev cvro|xskega miru. Velika napaka versajske mirovne pogodbe tvori za Nemčijo izzivanje, zu Poljsko pa nevarnost. Zato Rothermere predlaga, da Poljska vrne Nemčiji koridor, zato pa naj dobi jamstva od Nemčije, Francije in Anglije za svoje vzhodne meje pred morebitnim napadom sovjetov in eventualno še druge kompenzacije. Posarje izzene Hitlerjevce Saarbriicken, 9. novembru. Vladna komisija za saarsko ozemlje je sklenila takojšen razpust vseli vojaških organizacij nacijonalnih socijalistov, ker je ohlastvo pri hišni preiskavi strankinega urada našlo listine, iz katerih izhaja, da so te organizacije v nasprotju z dekretom z dne 12. sept. 1928- Jubileji v Splitu Split, 9. nov. I. Danes je mesto Split najsloves-nejše proslavilo 50 letnico, odkar je splitska občina prešla iz italijanskih v naše roke. Istočasno se je proslavila tudi 70 letnica obstoja tukajšnje slavjan-ske narodne čitalnice. Ob 8 zjutraj je odslužil v stolnici sam knezoškof dr. Bonefačič rekvijetn za vse umrle splitske župane. Ob 10 dopoldne je bila v mestni posvetovalnici slavnostna seja sedanjega splitskega občinskega zastopstva, kateri je prisostvoval tudi kraljev zastopnik, ban primorske banovine kot zastopnik predsednika vlade in veliko število delegatov iz ostalih jugoslovanskih mest. Ljubljansko mesto je zastopal ljubljanski mestni podžupan. Dunajska vremenska napoved: Ni pričakovati še nobene izpremembe dosedanjega vremena, ki sc v nižinah nagiba k meglam. veliki zvon umor neke Angležinje in ugrabitev dveh britanskih podanikov. Toda to se je /godilo oh belem dnevu v dveh mestih, ki stn že mesece pod vojaško okupacijo Japoncev. Ko je hil pod japonskim nadzorstvom samo ozek pas ohukrnj jtižno-mandžurskr železnice, jc Kitajska znala jamčili varnost več slotisoč (nože mre v v Mandžuriji- SIcer pn tudi Lyttonovn poročilo trdi, dn v Mandžuriji dotlej ne bo reda. dokler nc pride nnzaj pod kitajsko ob I a* t. Uspeh slovenskega pianista Belgrad, 5. oktobra. V četrtek 3. 1. m. je konccrtiral v dvorani Ko-larčeve zadužbine v lielgradu znani slovenski pianist Ivan Noč. To jc že njegovo drugo gostovanje v Bclgradu. V naslednjem samo par nmeni belgraiskih glasbenih kritikov! Dr. M(iloje) Milojevič) piše v -Politiki- z dne 5. t. m. med drugim to-le: »G. Noč je pianist široke, al fresco linije. V njegovi glasbeni fantaziji živi delo kot celota, kot arhitektonska celota, in našemu umetniku gre vedno za to. da jasno postavi vse osnovne črte te zvočne arhitekture. Detajl ga zanima le v toliko, v kolikor jc ta detajl več ali manj važen sestavni del celote, nikakor pa nc poudarja detajlov radi nekih posebnih, posameznih efektov; čuti namreč, da bi na ta način umetniško delo razdrobil. Ipak se opaža, di ie pri študiramo dela proniknil vse posameznosti in lili « sigurnim instinktom izrazil, vendar vedno ozirajoč se na efekt celotne oblike, na celoto. Tako postopa izvajavec — umetnik... Višek programa ie bil v interpretaciji C dur orgeljskega koncerta J. S. Bacha, ki ga jc sam Noč priredil za klavir,. Ob koncu ugotavlja Milojevič, da je bilo občinstva malo; to je pa že stara navada v Belgradu in s katero se mora o vsi, zlasti še domači umetniki sprijaznili. Kdino kak Saljapin, Pallenberg sta bila v zadnjih letih boljše sreče. V »Pravdi« (od 5, t. m.) je napisal o Nočevem koncertu krajše poročilo P. J. Krstič. Napisal it tudi to-le: »Noču se zlasti dobro prilegajo moderne kompozicije. To je pokazal z izvajanjem PajčevičeVih sest balkanskih plesov... Njegova igra ima v seb, vse odlike koncertnega pianista, ki se iz-razajo v izdelani tehniki, lepem tonu, glasbenem temperamentu in izrazu in v glasbeni zrelosti, ki zlasti tam prihaja do polnega izraza, kadar umetnik izvaja kompozicije, ki vsebinsko najbolj odgovarjajo njegovemu glasbenemu okusu... Po snočniem koncertu se nam zdi, da je v dveh letih , v sv?l> P'anistični umetnosti znatno napredoval v vsakem oziru.« Io je samo nekaj strokovnih mnenj o naSem mladem pianistu, kateremu želimo še mnogo uspehov. B Spreiemi pri banu Ljubljana, 9. nov. AA. Ban dravske banovine v četrtek 10. novembra t. 1. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. Zaradi bede hotela v smrt Ljubljana, 9. novembra. Do žalostnega dogodka, ki je verno zrcalo razmer, je prišlo nocoj med 7 in 8 na Krakovskem nasipu. lam so našli ljudje pod kostanjem mlado žensko, ki se je vila v bolečinah. Iz ust ji je dišalo po lizolu, Policija je takoj obvestila reševalce v mestnem domu, ki so žensko z avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. _ INesrečmca, ki je hotela prostovoljno zapustiti življenje, je komaj 19 letna brezposelna šivilja A, K, s Tyrševe ceste. Vzrok je — beda. Belgrad, 9. nov. 1. Za okrajnega gozdarskega referenta na okrajnem glavarstvu v Celju je postavljen Ciril Rihtar, dosedanji gozdni referent na okrajnem glavarstvu v Prilepu