Leto LXVH
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 15. novembra 1939
Stev. 282 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/W
SEOVENEC
Telefoni aredniitva ia npravei 40-01, 4049, 404», 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po praznike
Cokoval račnn: Ljubljana številka 10.6 JO in 10349 za in sera te.
Upravni Kopitarjeva ulica številkah
Ljudstvu kruha, ne žganja!
Takoj ob izbruhu vojne je vsakemu mislečemu človeku moralo biti jasno, da bodo neugodne posledice vojnega stanja prej ali slej občutile tudi nevojskujoče se države. Najučinkovitejše moderno orožje je blokada, ki skuša sovražniku preprečiti ne le dovoz vojaškega materiala, ampak prav tako dovoz živeža. Ker Anglija in Francija blokirata Nemčijo, so pri tem prizadete tudi nemške obrobne države. Tudi pomorski dovoz do teh držav je otežkočen, ker se zapadni veselili bo-jita, da bi nemški sosedje ne poskušali iz tujine uvoženo blago prodajati dalje v Nemčijo, s čimer bi blokada izgubila svoj učinek. Angleži puste v našo državo n. pr. uvoziti le toliko iz čezmorskih dežel, kolikor potrebujemo res za sebe. Ker pa takšne statistike niso nikdar do kilograma točne in ker so veliki trgovci in prekupci s kolonijalnim blagom marsikje obstoječe zaloge prikrili in pričeli špekulirati na dvig cene, so se cene za blago, uvoženo iz tujine, res tudi pričele dvigati in to kljub vsem ministrskim odredbam. Je pa tudi prav verjetno, da se bo cena za novo uvoženo kolonijalno blago v resnici zvišala, to pa zaradi tega, ker je plovba po morju v sedanjih razmerah tvegana in dražja zaradi povišanja mornarskih plač. Pa tudi zavarovalnice so zvišale premije za zavarovanje ladij. Samo s točnim in vestnim pregledom obstoječih zalog pri velikih trgovcih in z brezobzirno, najstrožjo zakonodajo proti navijalcem cen, — ki pa bi se morala tudi striktno izvajati — bo mogoče preprečiti čezmeren dvig cen za blago, ki ga dobivamo iz inozemstva.
Toda mnogo bolj nemilo so ljudje presenečeni, da so se naenkrat kar skokoma pričele dvigati cene ne le za blago, uvoženo iz tujine, ampak rastejo cene za našo domačo proizvodnjo. Pri tem gre za naše glavne živ-ljenske potrebščine, ki jih pridelamo v tolikšnih množinah, da ne zadoščajo le za preskrbo domaČega prebivalstva, ampak jih letno celo izvozimo na tisoče vagonov. Mislimo na pšenico in koruzo, ki sta temelj ljudske prehrane, a sta zadnje dni pričele v cenah nevarno rasti. Ker je Slovenija v pogledu prehrane občutno pasivna dežela, bo Slovence že dosedanji dvig stal samo čez zimo nekaj desetin milijonov ljudskega denarja.
Vsak človek mora uvideti, da pri tem nekaj ni v redu. Ker je bila letina zadosti dobra, je sedaj mogoče le dvoje: Ali teh živil več izvažamo, kot bi mogli in smeli, ali pa se je umazana špekulacija polastila trga in svojevoljno navija cene. Če kje, potem mislimo, je tukaj naloga javne oblasti, da nemudoma vmes poseže in s primernimi ukrepi zaustavi razvoj, ki bi mogel imeti daljnosežne in usodne posledice. Nihče ne more od nas zahtevati, da se brigamo bolj za sosede kakor za sebe! Še mnogo lažje pa budna državna oblast prepreči, da ne bo naš domači trg postal žrtev samopašne špekulacije žitnih ma-gnatov. Ne gre, da se socialna bremena v tako važni stvari, kakor je cena ljudske prehrane, enostavno prevale na socialno najšibkejše sloje, katerim je vsakdanji kruh pogosto poglavitno hranivo!
Istočasno, ko nam grozi podražitev moke in kruha, pa so ljudje letos nakuhali zaradi izredno dobre sadne letine toliko žganja, kakor menda še nikoli. Že to je zlo, da ljudje ob obilni sadni letini skoraj prvenstveno mislijo na žganjekuho namesto, da bi sadje sušili. A še mnogo večje zlo je, da bodo večino tega žganja sami doma popili. Nekaj nad vse žalostnega in pretresljivega je, kar se dogaja v našem podeželju. Slovenija se tako-rekoč utaplja v alkoholu in je za nas Slovence slaba tolažba, če tudi po drugih predelih države ni boljše. Ze se kažejo posledice naravnost blaznega žganjepitja: Učiteljstvo poroča, da otroci ponekod pridejo opiti že kar v šolo in še s seboj prinesejo žganje. Če se vozite zlasti v nedeljo po deželi, vidite vsak hip prizore, ki vas morajo globoko presuniti. Mladi, napol odrasli fantje sq vsi alkoholizi-rani v gručah opotekajo, vpijejo, razsajajo in kažejo surovost in podivjanost, o kateri smo mislili, da je v zadnjih desetletjih iz našega naroda izginila. Vozite se z vlakom kjerkoli in kadarkoli, težko bodete imeli srečo, da ne zaidete med pijane ljudi obojega spola in vsake izobrazbe, ki potem »zabavajo« potnike B svojim alkoholiziranim umovanjem.
Tujec, ki nas takole vidi in opazuje, si bo zlahka napravil o nas svojo sodbo. Je to res narod, samosvesten in bister narod, zmožen da odloča o svoji usodi?! Ze sedaj čutimo strašne posledice čezmernega pijančevanja: S silno hitrico narašča kronika pretepov in ubojev celo med mladoletniki, tako da nas je že groza in ne moremo več o vseh poročati. Nesreč pri prometu in pri delu je vedno več in v premnogih slučajih je kriv alkohol. Kdo pa vidi in šteje brezštevilne tragedije po družinah, kjer žganje izpodkopuje zdravje, uničuje življensko srečo, vpropašča zakone in dela iz otrok brezdomce in sirote! Kaj bo z našim bodočim rodom, če bo spočet v alkoholizmu in že tako rekoč v zibelki hranjen z žganjem? Kaj bo z življensko odporno silo naroda, ki živi na tako izpostavljenem mestu v Evropi, ako se bo kar naprej utapljal v alkoholu? Tisti, ki so naš narod hoteli nekoč
Hrvati pri sv. očetu
250 romarjev iz Hrvatske je pod vodstvom 8 škofov prosilo papeža, da proglasi za svetnika hrvatskega mučenika Nikolo T a vi lica
Lep nagovor papeža Pija XII. na Hrvate
Vatikansko mesto, 14. nov. b. Prvo veliko hrvatsko romanje je bilo v slovesni avdienci pri sv. očetu papežu Piju XII. Hrvatski katoliški škofje so naprosili sv. očeta za kanonizacijo blaženega Nikole Taveliča iz Šibenika, prvega hrvaškega mučenika, ki je umrl pred 500 leti v Jeruzalemu. Vseh romarjev je bilo 250, v katerem številu so všteti tudi oni Hrvati iz rimske kolonije. Romarji so prišli ob 9 skozi stara bronasta vrata v Vatikansko mesto. Vodil jih je hrvatski metropolit in zagrebški nadškof g. dr. Alojzij S t e p i n a c. Za njim so šli nadškof vrhbosanski dr. Šarič, škof krški dr. S r e b r n i č, škoi šibeniški dr. M i 1 e t a, Škof mostarski msgr. Mašič, škof splitski dr. Bonefačič, grško-katoliški škof dr. Dionizije N j a r a d i, in škof senjski dr. B u r i č.
švicarska straža je pri vhodu izkazala čast visokim cerkvenim dostojanstvenikom. Tu so jih čakali tudi rektor zavoda sv. Jeronima dr. M a -d j e r e c z župnikom cerkve sv. Marka v Zagrebu, msgr. dr. R i 11 i £ o m ter s prof. K r i j a -kovičem. Avdienci je prisostvoval tudi senator dr. P e r n a r s soprogo ter poseben odposlanec dr. Vladka Mačka, narodni jioslanec Ojuro M a-r e š i č. Romarje je uvedel mojster ceremoniala sv. očeta msgr. Arbolio Melladi St. Elia.
Ob 9.15 so romarji odšli v konzistorialno "dvorano, v kateri sv. oče imenuje kardinale in v kateri so enkrat na leto znamenite tajne konzisto-rialne seje.
Nekoliko pred avdienco je prišel v diplomatski uniformi tudi jugoslovanski poslanik pri Vatikanu Miroševič Sorgo s svojo soprogo.
Papei prihaja
Točno ob 9 je mojster papeškega ceremoniala napovedal prihod sv. očeta. Pred njim je korakala najprej slikovita vatikanska straža, nato komor-nikt in visoki funkcionarji vatikanske države, za njimi pa sv. oče papež Pij XII., kateremu so vsi navzoči v hrvaščini klicali: »Živijo papež!«
Papež Pij XII. je stopal z odločnim korakom in dobro razpoložen. Povzpel se je na visoki prestol.
Vdanostna izjava hrvatskega naroda
K njemu je takoj pristopil hrvaški metropolit nadškof dr. Alojzij S t e p i n a c in mu izročil umetniško izdelano vdanostno izjavo, ki je napisana v latinskem jeziku in ki med drugim pravi:
»Presveti oče! Kapela sv. Venancija v zakristiji lateranske bazilike pomeni pričetek vezi hrvatskega naroda z apostolsko stolico, katere trajajo že 1300 let, od onega časa, ko je papež Ivan I., ki je bil rodom iz Dalmacije, leta 1641. poslal svetega in zvestega opata Martina h knezom hrvatskega naroda.
Skozi 1300 let hrvatski narod ni nikdar kršil (e svoje obljube in zaradi tega prosi, da ob prilike 1300. obletnice prvih vezi hrvatskega naroda s v. oče proglasi kanonizacijo blaženega Nikole Taveliča, ki je prelil svojo kri za Kristusa. V imenu hrvatskega naroda ponovno izpovedujem zvestobo in poslušnost, ljubezen do bližnjega, do Petra in njegovih naslednikov, ponižno proseč apostolskega blagoslova.«
Izjava dr. Mačka
Takoj nato je stopil k papeškemu prestolu narodni poslanec za zagrebški okraj Djuro M a -r e š i č, ki je izročil izjavo dr. Vladka Mačka, v kateri se dr. Maček prav tako pridružuje v imenu hrvatskega narodno-političnega vodstva prošnji vsega hrvaškega naroda za kanonizacijo sv. Nikole Taveliča. Prav tako podčrtava vdanost hrvatskega naroda do Svete stolice od leta 1680. do danes. H koncu poudarja, da udanost hrvatskega naroda do Svete stolice ni bila nikdar omajana. Hodeč trajno in neomajno po stopinjah svojih prednikov hrvatski narod kliče: »Živijo sv. oče papež Pij XII.! Živel!«
Po viharnih ovacijah, ki so jih priredili romarji sv. očetu, je vstal papež Pij XII. s svojega prestola in nagovoril romarje v hrvaščini: »Hvaljen Jezus dragi naši Hrvatje!«
Romarji so pričeli od navdušenja vzklikati sv. očetu, ki je nadaljeval svoj govor v latinščini.
Papež govori
V svojem govoru je podčrtal, da je preteklo deset vekov, od kar je papež Ivan I. poslal hrvatskemu narodu naslednje besede: »Razprostrtih rok vas pozdravljam in z očetovsko ljubeznijo gojim apostolsko naklonjenost do vas«. Dalje je sv. oče v svojem govoru podčrtal udanost in zvestobo, ki jo je hrvatski narod gojil do Svete stolice polnih 13 vekov, kar daje stalnost in gotovost, da bodo tudi danes ob času verskih borb in razprtij ie dalje ostali zvesti katoliškemu nauku in določbam sv. Cerkve po primeru blaženega Nikole Taveliča. Sv. oče je nato govoril o nauku katoliške vere Kristusove in pozval vse, da odprejo srce nadnaravnemu življenju, da so ponosni na najvišje ze-dinjenje s Kristusom v sveti Evharistiji, da vzgajajo svojo mladino v božjem strahu in da skrbno čuvajo svoje katoliške šole. Svoj govor je zaključil sv. oče z besedami papeža Pija VIII.: »F svojih molitvah, spominjajoč se vas pred Gospodom, vas bom razprostrtih rok priporočal Bogu in s svojim blagoslovom vas v Kristusu Gospodu našem blagoslavljam, da
se tukaj v večnosti s telesom in s dušo
blagoslovljeni z Gospodom veselite. —
Sv. oče je končal svoj govor v hrvaščini:
»Živeli dragi naši Hrvatje/«
Zadnje besede papeža Pija XII. so napravile na romarje izredno globok vtis in sv. očetu so se zelo veseli zahvalili za njegove besede in blagoslov.
Nato je stopil k papeškemu prestolu dr. Josip Andrič, ki je pokleknil pred sv. očetom in mu izročil kip blaženega Nikole Taveliča, ki ga je izdelal g. Kerdič.
Dr. Puntarič iz Požege je izročil papežu Piju XII. kip hrvaškega frančiškana Bernardina Polonija, ki predstavlja življenje blaženega Nikolo Taveliča.
Nato je hrvaški metropolit in zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinae prevedel romarjem glavne misli papeževega govora, kar so romarji navdušeni pozdravljali ter zapeli najprej pobožno pesem, nato pa »Lepa naša domovina«.
Avdijenca je bila zaključena nekaj pred 10. uro, ko je sv. oče zapustil konzistorijalno dvorano.
Škofje pri papežu
V svoji zasebni sobi je sv. oče sprejel v krajšo avdijenco vse škofe v navzočnosti državnega tajnika kardinala Maglionea ter še enkrat izrazil hrvaškim škofom svojo radost.
Ko so romarje fotografirali, je bila deputacija romarjev sprejeta pri kardinalu Pellegrinetti-ju, katerega so škofje prosili, naj podpre delo za kanonizacijo blaženega Nikole Taveliča.
Nato je dr. Stepinae v hrvaški cerkvi ev. Hie-ronima odslužil sv^to mašo v hrvatskem jeziku. Opoldne je bilo intimno kosilo v zavodu sv. Hiero-nima, ki ga je dal rektor Magjerec.
Jutri gredo v Luzero, kjer 6toji strad zagrebškega škofa Andreja Kažotiča, nato pa v Ho-retto, kjer je škof Stros6mayer zgradil svojo kapelo.
Pomirjenje na Nizozemskem
Rooseveltov poslanik pri kraljici Viljemini
rom tudi na to, da je njun odgovor povzročil po vsej Nemčiji veliko nezadovoljnost, menijo v Londonu, da bo nemški odgovor posebej podčrtal voljo Anglije in Francije, da vojno nadaljujeta. »D a i I y T e 1 e g r a p h« pa še pristavlja, da ni izključeno, da bo nemški odgovor vseboval tudi nekatera presenečenja.
Haag, 14. nov. b. Danes dopoldne je nemški poslanik obiskal zunanjega ministra Klefensa in se nekaj časa z njim razgovarjal. Ni znano, ali je poslanik ob priliki obiska predal odgovor kanclerja Hitlerja na mirovni apel kraljice Vi-jjemine in kralja Leopolda. Do sedaj ni o tem izdano še nobeno službeno poročilo.
Rim, 14. nov. t. Ves italijanski tisk preveva vtis, da je napetp^t, ki je zadnje dni vladala na nemško-nizozems^i in na belgijsko-nizozemski meji, od včeraj znatno popustila. Italijanski tisk navaja za tO«t razloge:
1.	Pomirjevalni govor nizozemskega ministrskega' predsednika De Geersa.
2.	Ribbeptropovo zagotovilo belgijskemu poslaniku, da Nemčija nikakor ne misli ogrožati nevtralnosti Belgije.
3.	Obisk nemškega poslanika v Bruslju pri zunanjem ministru Spaaku, ko mn je sporočil pomirjevalna zagotovila nemške vlade.
4. Nenadni obisk ameriškega poslanika na Nizozemskem pri kraljici Viljemini, kjer se je po narociln predsednika Roosevelta zanimal za diplomatični položaj države.
Nemški odgovor na poziv iz Haaga
London, 14. nov. t. V političnih krogih v Angliji pričakujejo, da bo nemška vlada nocoj izročila odgovor na poziv belgijskega kralja in
Nemci odklanjajo obnovo Poljske, Češke in Avstrije
Berlin, 14. nov. AA. DNB: Nemška diplo-matsko-poiitična korespondenca se bavi z an-gleško-francoskim odgovorom na posredovalno ponudbo belgijskega in holandskega vladarja m govoreč o izjavah lorda Halifaxa in Churchilla pravi med drugim: Zdaj že odkrito zahtevajo od Nemčije ne samo splošnih poroštev
poziv
odgovore objavil v včerajšnji številki) in z ozi-
K monakovskemu atentatu
Preiskava pravi, da Je peklenski stroj — nemško delo
Policifa je sedaj raziirila preiskavo na dve tovarni, kjer
London, 14. novembra, t Reuterjev urad poroča iz Berlina, da preiskava o monakovskem atentatu na Hitlerja hitro napreduje. Policija je dobila v roke nekai dokazov, ki potrjujejo prvotne domneve, da je bil peklenski stroj, ki je eksplodiral v kleti mestne pivnice, izdelan doma v Nemčiji v neki znani tovarni.
so uporabljali to kovino, kot so jo naili v ostankih peklenskega stroja. Domneve, da bi bil atentat na Hitlerja organiziran od tujine, ■ tem mnogo izgubljajo na svoji tehtnosti
zasužnjiti in ga pahniti v popolno telesno in nravstveno otopelost, so mu dali v roke fra-kelj. A danes se z istim strupom sami uničujemo. To živinsko pijančevanje nam bo onemogočilo ali vsaj bistveno otežkočilo sleherno prosvetno in kulturno delo, ki smo mu s tolikim trudom in žrtvami v zadnjih letih dali novega razmaha. Saj alkohol človeka otopi, razveže v njem najnižje nagone, da nekako poživini in izgubi smisel za idealne cilje. Narod pijancev, "brez volje, brez idealizma, brez telesne in duševne odporne sile, — kam gre njegova pot? V beračijo in siromaščino.
statuta, za obnovo dveh sovražnih trdnjav na vzhodni meji in v srcu Nemčije in za avstrijsko zvezo s tema trdnjavama. Kakor nekoč hodnik na Visli, tako naj zdaj čez nemška tla gre hodnik ob reki Inn, da bi zahod imel dostop do teh utrdb, zgrajenih proti nemškemu narodu. Razen tega naj se s tem nemško ozemlje odtrga od njegovega zaveznika Italije. To ponovno dokazuje nesposobnost in nerazumevanje za potrebno ureditev Srednje Evrope. Politika, s katero groze, dokazuje posebno namen Anglije, da ustvari v tem delu Evrope takšne razmere, da bodo omogočale vmešavanje v tem delu Evrope. Za nemški narod to dognanje ni nobeno odkritje. Angliji ni do takšnega reda na celini, ki bi jamčil moč in neodvisnost te celine. Napoved o razkosanju in uničenju Nemčije bo ves nemški narod sprejel na znanje in se bo znal s kar najbolj trdno odločnostjo braniti.
Litvinov — šef rdeče propagande
London, 14. novembra. AA. Havas: Bivši sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je imenovan za šela urada za informacije pri centralnem izvršnem odboru komunistične stranke. »News Chronicle« izve iz
v politično, gospodarsko in kulturno odvisnost in podrejenost tistim, ki so vrednejši svojega mesta pod soncem.
Vsi, ki jim je mar blagor ljudstva, naj čim preje ukrenejo vse, da se prepreči ta
strahotna poplava žganja v Sloveniji. Vsak,	............. . _..... _.,„„.	„
ki pozna razmere, ve, da ne pretiravamo, če neuradnega, toda verodostojnega vira, da bo Litvinov se pa pusti stvarem, da gredo po tej poti dalje, ! potem slovenski narod ne bo zaslužil niti toliko, da bi kril vse izdatke za bolnišnice, jet-nišnice, poboijševainice, norišnice in druge ustanove, ki bodo potrebo« kot posledica strahotnega pijančevanja.
imenovan za ravnatelja Marx-Engelaovega kietituta v Moskvi.
Zagrebška vrem. napoved: Nespremenljivo, Zemunska vremenska napoved:' Nekoiito topleje, po večini oblačno, megla v dolinah in kotlinah.
Uspehi »Jutrove« politike
»Jutro« si na vso moč prizadeva, da bi zanetilo ...m večjo politično debato o slovenski banovini, čeprav mora samo priznati v zadnjem uvodniku, da to slovenski samoupravi ne more biti v korist. »Jutro« si izmišlja za lase privlečene »pomisleke« zoper slovensko samoupravo in se dela, kakor da bi govorilo v imenu vsaj enega dela slovenske javnosti. V resnici pa je njegovo govorjenje precej votlo, ker je vedno več znamenj, da ne govori niti v imenu večine svojih maloštevilnih pristašev. Resnici na ljubo je namreč treba ugotoviti, da se velik del tako imenovanega »naprednega« tabora nikakor ne strinja z »Jutrovo« gonjo zoper slovensko avtonomijo. Najboljši dokaz so nedeljske volitve. Kazinsko vodstvo JNS je izdalo grd pamflet, v katerem med drugim pozivlje vse župane, zlasti svoje, naj nikar ne gredo volit, temveč naj ostanejo doma. Na Slovenskem je bilo od 407 županov izvoljenih nekako 80, ki se po svojem političnem naziranju niso prištevali odkrito našim vrstam. Toda poleg petih bolnih, ki so se opravičili, jih je na »Jutrov« poziv ostalo doma le 29, všteti Nemci in socialisti, vsi drugi so prišli nalašč volil ter s tem manifestiral z drugimi slovenskimi župani vred za slovensko avtonomijo. Tako more »Jutro«r danes rovariti in govoričiti o »pomislekih« zoper finančno samostojnost Slovenije le v imenu zelo ozkega kroga najbolj zagrizene strankarske klike, ki se še drži dr. Kramerja in njegove zaslepljene centralistične politike. Iiovarjenje Kra-merjevega tiska zoper samoupravno Slovenijo je imelo le to dobro posledico, da sedaj spregledujejo celo tisti, ki so do zadnjega sledili jutrovskim političnim akrobacijam. Slovenci sino danes vsaj tako enodušno strnjeni v zahtevi po samoupravni Sloveniji, kakor pa so bili Hrvati. Pisanje Kramer jevega tiska pa je osebni izraz male, na centralizmu osebno zainteresirane klike političnih obupancev.
»Zagrebški sestanek skupine dr. Lončarja«
Pod tem naslovom poroča »Jutro« iz Zagreba o sestanku »slovenskih zastopnikov skupine okrog Slovenske vasi (dr. Lončarjeve skupine). Razpravljali so o ustanovitvi posebne kmečko delavske stranke za Slovenijo. Levičarji na sestanek niso bili povabljeni. Otvoritvi sestanka jo prisostvoval tudi podpredsednik IISS inž. Avgust Košutič, ki je-v svojem pozdravu poudaril, da HSS s simpatijo spremlja vsako kmečko gibanje in da je rada omogočila Slovencem, da se v Zagrebu svobodno sestane jo. in posvetujejo. Kar se tiče Slovencev in njihovih prilik, pa jih morajo Slovenci sami urediti. HSS ve dobro, da so te prilike abnormalne in neutešene. IISS bo podprla vsako stremljenje, da bo tudi v Sloveniji napočila doba svobode.« Tako poroča »Jutro«, ki ima s prireditelji brez dvoma dobre zveze. Po govoru je inž. Košutič odšel, nakar so zborovalci sklenili ustanoviti slovensko kmečko delavsko stranko. Pripravljalnemu odboru načeluje Franc Jevšnllc iz Kozjega. Po zborovanju so se zborovalci šli poklonit na Radičev grob. — Poročamo ta dejstva, ki jih povzemamo po »julni«. ČfoVe*8''bi Skoraj?'%lavil, da ' bi sfe »Jutro« rado postavilo za glasilo te nove snujoče se stranke, ki prihaja k nam s hrvaške strani, da bi le moglo sodelovati pri razkrajanju slovenskih vrst. Saj za to gre, da je nekaterim slovenskim ljudem ljubši vsakdo drugi, le Slovenec ne. Tako naj bi po zamisli takih ljudi krojil slovensko usodo kak Peter Koren iz Črnomlja. No, slovenski narod pa je dovolj zaveden, da bo tem hrvatujočim Slovencem pokazal, da bolj ceni svojo svobodo kakor mu prisojajo v Zagrebu in v Belgradu. — Stvarno pa k «Jutrovemu« poročilu omenjamo, da se ta skupina ne more imenovati dr. Lončarjeva, ker je dr. Lončar kot Slovenec tej skupini že davno dal slovo.
Politični psiožaj po volitvah
Belgrajsko »Vreme«' prinaša članek z naslovom »Po volitvah v senat«. V članku razglablja politični položaj po volitvah ter omenja govor predsednika vlade Cvetkoviča. Na koncu pa- pravi: »Končno pa v političnih krogih zastavljajo vprašanje, ali bo sodelovanje vladnih skupin pri teh senatnih volitvah začetek stalnega splošnega sodelovanja tudi za skupiie nastope v vsakem drugem primeru.«
Dr. Maček dalmatinskim županom
V ponedeljek dopoldne so dalmatinski župani, ki so prišli v Zagreb volit, obiskali tudi hrvatskega bana. Med sprejemom je prišel v dvorano tudi dr. Maček, ki so ga župani burno pozdravili, nakar je dr. Maček dalmatinskim županom takole dejal: •/Opravili ste svojo dolžnost pri glasovanju za volitev senatorjev. Skoro vsi ste prišli iz Dalmacije, čeprav ne bi bilo treba vsem prihajati. Zdaj pa domov na delo! Prej se je razdiralo, zdaj pa je treba graditi. Pri delu ni prvi tisti, ki je najradi-kalnejši, marveč tisti, ki bo največ naredil. Organizacija Hrvatske počiva na urejenih občinah. Ko bodo občine v redu, bodo v redu tudi prihodnje županije, bo redno organizirana tudi Hrvatska. Na čelu banovine stoje ljudje, ki bodo hrvatskemu narodu pomagali, ki zanj delajo ter bodo vedno delali. Zato za tako uspešno delo ni treba nobenih posredovanj.«
Finančna samostojnost banovin in varnost države
Znani jnsarski duhovni poglavar g. Ban.ja-lin se še vedno peča s finančno samostojnostjo janovine Hrvatske ter v splitskem glasilu jN.S •Narodnem listu« nastopa zoper načelo, da je aanovinam treba dati finančno samostojnost. Osiješki »Hrvatski list« se peča s temi Banja-iinovimi članki ter tako le pravi: »Če hrvatski larod zahteva finančno samostojnost, si gg. Ban janin in Angjelinovič prizadevata dokazati, da bi to pomenilo nevarnost za varnost države in državne brambe. Po dokazih in logiki g. Ba-ujanina bi morali zgodovinarji zapisati, da Avstro-Ogrska po letu 1867 sploh ni imela vojaškega kredita, ker so v obeh polovicah bivše monarhije bile finance avtonomne, v ogrsko-hrvatski polovici pa carine in avtonomne hrvatske finance. G. Banjanin zahteva, naj bi se uredba o kompetencali banovine Hrvatske tako razlagala in izvajala, da bi v resnici ostal v veljali centralizem.« — No, in zato si zdaj menda tudi »Jutro« po svojem vzorniku prizadeva finančno avtonomijo Slovenije čim bolj grdo naslikati, čeprav nas zgodovina uči, da smo nekdaj imeli svoje deželne zbore, ki so imeli zakonodajno oblast ter_ široko finančno avtonomijo. Pa smo lahko shajali. Zato naj bo glede tega kar brez skrbi ier rajši pove. da je gospodom bolj pri srcu centralizem kakor pa skrb za Slovenijo ali Jugoslavijo.
iorba za Finsko
Sovjeti računajo, da bodo denarne težave Fince prisilile na kolena
Parts, 14. nov. P. P. Pozornost mednarodnih
diplomatičnih krogov je 6edaj spet obrnjena proti Finski in Sovjetski Rusiji, kjer so pogajanja popolnoma zastala in se je iz sovjetskega tiska zaslišal rezek glas groženj. Toda diplomati so prepričani, da zastoj v pogajanjih na pomeni popolnega preloma, ampak da se bodo pogajanja spet začela in da bodo zelo dolgotrajna. Sovjetska vlada, o kateri je znano, da zna biti zelo potrpežljiva, je namreč mnenja, da bosta stalna napetost in čas sama spravila Finsko na k o 1 e n a. Finska fe mala..državica s 4 milijoni prebivalcev, in ne bo mogla vzdržati hudih denarnih bremen, ki fih nalagajo stroški za mobilizirano vojsko.
Dolgo so bile sovjetske zahteve zavite v meglo. Sedaj prihaja na dan, kaj Sovjetska Rusija prav za prav hoče. Sovjetija hoče v glavnem dve 6tvaris
1.	Finski zaliv mora biti popolnoma zavarovan proti vsakemu tujemu vdoru, in
2.	Severno pristanišče Murmansk mora biti prav tako zavarovano od vseh strani, ker je to edino sovjetsko pristanišče na odprtem moiju, ki je vse leto brez ledu.
Sovjetske zahteve
Sovjetska Rusija je za zaporo Finskega zaliva od Rstonske že dobila pristanišče Port Baltiški, ki leži na južnem začetku Finskega zaliva. Sedaj hoče imeti od Fincev še severnovzhodno točko, ki je pri mestu in' luki K a n k o. Na ta način bi Sovjetska Rusija imela v rokah ves t h o d v Finski zaliv. Z zasedbo 4 otokov, ki ležijo v Finskem zalivu, bi bil tudi zaliv sam pod sovjetsko kontrolo. S premaknitvijo iin-sko-sovjetske meje pri Lagodskem jezeru za nekaj desetin više proti severu, bi bila tudi ta meja popolnoma zavarovana proti vsakemu vdoru sovražnika, ki bi hotel izrabiti iinsko blabost, da bi korakal proti Sov-
jetski RusifL S Finskim zalivom in otokoma Dagos in Oesel pred letonsko obalo, je Sov-jetska Rusija vsestransko varua pred vsakim napadom, ki bi mogel priti od Baltika. Sovjetska Ruisija očividno računa na možnost napada od strani Namčife.
Druga zahteva tiče Murmanska. Tamkaj hoče Sovjetska Rusija odstop finskega dela polotoka R i b a č j i, od koder bi nasprotnik, ako U ga zasedel, mogel ogrožati sovjetsko pristanišče. Prav tako hoče Sovjetska Rusija zasesti otok Srednji, ki leži pred Ribaijim. Na ta način bi dobila pod svoje nadzorstvo finsko ribiško pristanišče Pečamo in bi nobeni velesili ne bilo več mogoča na severni obali, torej pa Ledenem morja graditi kakšno pomorsko oporišče, ki bi moglo biti nevarno ca obalo Sovjetske Rusije.
V zameno za te zahteve, ki so, kakor vidimo, obrambnega značaja in sicer obrambnega značaja proti morebitnemu napadu od strani Nemčija v bodočnost, ponuja Sovjetska Rusija odstop dvakratne površine pridobljene zemlje in sicer ▼ Kareliji. Fince seveda to ozemlje le malo zanima, ker je vse posejano z jezeri, ki jih Fincem itak ne primanjkuje, ker tamkaj ne prebivajo Finci, marveč sovjetski Mongoli, in ker je to ozemlje brez vsakega naravnega bogastva.
Francoski obvečeni krogi pravijo, da imajo poročila, da Sovjetska Rusija svojega spora s Finsko ne bo gnala do skrajnosti, to je, do vojaškega nastopa, toda prav tako so prepričani, da ne bo odnehala, ker sedaj« ko je nemški vpliv pre-gnala iz Baltika, ne bo hotela ostati na sredi pota, ' ampak se bo zavarovala na vsej črti in svoj načrt izvedla do zadnje pike. Računa pa bolj na čas, da ji bo pomagal, kakor pa na orožje. V Parizu pravijo da je Nemčija ti6ta, ki je v zadnjih dveh mesecih na Baltiku največ izgubila. Sovjetija ji je te žrtve poplačala s plohami prijateljskih besed in obljub,	• .- -r
Ugibanja o prihodnjih volitvah
Belgrad, 14. nov. m. Notranje politično življenje je še vedno *v znamenju raznih ugotavljanj o prihodnjih poslanskih volitvah. Čeprav vlada še ni dala nobenih konkretnejših izjav, kdaj bodo poslanske volitve, se vendar vse jjo-litične skupine pripravljajo na nje tako, kakor da bodo v najkrajšem času. Posebno aktivni so srbski radikali in demokrati, ki se na eni strani trudijo, da pomirijo razne struje v svojih vrstah, na drugi strani pa, da pritegnejo k sodelovanju vse elemente, ki so se matični organizaciji odtegnili za časa prejšnjih režimov. Kakor smo že omenili, hočejo opozicional-ne stranke napraviti za volitve poslanski blok. ki ga mislijo imenovati blok zedinjene demokracije. Vse te opozjcionalne skupine imajo isti pogled na šMftnjK-'jjjBraWftmVTtMm* ter povsod nastopajo proti njemu. Borba proti sedanjemu sporazumu bo tudi glavna vplivna parola vsem tem skijpinam. >(«
Politično javnost seveda zelo zanima nov volivni zakon, ki ga izdeli^_pravosqdni minister dr. Laza Markovič. DoWo poučeni politični krogi zatrjujejo, tla je pravosodni minister v glavnem že izdelal osnovo za nov politični zakon ter jo bo v najkrajšem času predložil v razpravo političnemu odboru nun&trov. Po informaciji teh krogov predvideva načrt novega volivnega zakona tajne volitve in okrožni sistem. Volivna okrožja se bodo pokrivala s področjem okrožnega sodišča. Vsako okrožje bo imelo nosilca liste, za katerega se bodo vezali okrajni kandidati.	"7®
Kandidature se bodo po zrittfevanju teh krogov lahko izvršile samo po onobritvi priznanja
Belgrajska ličftfce
Belgrad, 14. nov. m. Danes F-lmela svojo slavo tukajšnja glavna vojaška bolnišnica. Slavi 6ta prisostvovala kraljevi odposlanec ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič.
Belgrad, 14. nov. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr,-Budisavljevič je danes dopoldne spre)el zastopstvo Zveze zdravniških zbornic, ki mu je ob tej priliki izročilo resolucijo, ki je bila sprejeta na včerajšnji seji.
Belgrad , 14. nov, m. Danes dopoldne je obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča v njegovem kabinetu minister dvora Milan Antič, Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da 6ta 6e sestala v zvezi z bližnjim imenovanjem kraljevih senatorjev.
Belgrad, 14. nov. m. V predsedništvu vlade sta se danes sestala predsednik Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Vladko Maček ter sta razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z končno reorganizacijo banovine Hrvatske.
Belgrad, 14. nov. m. Finančni minister je snoči odpotoval v Pariz. Za časa njegovega bivanja v inozemstvu ga bo zastopal v finančnem ministrstvu podpredsednik vlade dr. Vladko Maček.
Belgrad, 14. nov. m. Davi se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Z njim sta dopotovala tudi poštni minister dr. Tor-bar ter ban banovine Hrvatske dr. Šubašič. Dopoldne je bila pri podpredsedniku vlade konfe--•nca, na kateri sta sodelovala poleg dr. Mačkf minister pri predsedstvu vlade Konstantinovič in ban banovine Hrvatske dr. Subašič. Na konferenci so razpravljali o načrtu uredbe za prenos po-, slov prosvetnega ministra na banovino Hrvatsko.
Belgrad, 14. novembra. AA. Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev v Belgradu je imelo 13. in 14. t. m. konferenco, katere so se udeležili delavski zastopniki iz vse države. Na konferenci so razpravljali o določbah novega delavskega pravilnika, ki je stopil v veljavo 11. avgusta t. 1. in ki ureja poslovne odno-šaje delavcev pri državnih prometnih ustanovah in njihovih delodajalcev. Konference je danes opoldne svoje delo končala. Sprejete so bile potrebne resolucije, ki bodo poslane prometnemu ministru in generalnemu ravnatelju državnih železnic. V resoluciji zahtevajo spremembo določb omenjenega pravilnika. Na to delavsko konferenco je prišel tudi prometni minister inž. Beslič v spremstvu generalnega ravnatelja Djurlča.
Belgrad, 14. novembra, m. V dravsko iinančno ravnateljstvo je prestavljen za pomožnega knjigovodjo Ivan Rajar, do sedaj v službi pri zetskem , finančnem ravnateljstvu.
strank, to je strank, ki zakonito že obstojajo, kakor tudi vseh strank, katerih zakonito delovanje je prenehalo s 6. jan. 1929. Vsem tem strankam bo po informacijah političnih krogov novi politični zakon nudil možnost obnove njihovega delovanja. Okrajni kandidati se bodo, kakor rečeno, morali vezati z nosilci okrožnih list. Vsako okrožje bo imelo samo eno uradno kandidaturo poedine stranke. S tem se namerava preprečiti kandidatura poedinih kandidatov, ki bi radi kandidirali na svojo roko. Po jKiročilih teh krogov je še nerešeno vprašanje, če bi tudi novi volivni zakon dovoljeval sistem državnih list in nosilce ali ne. PraV tako je še nerešeno vprašanje, če bodo nosilci okrožnih list lahko kandidirali v enem od krajev tega okrožja. Zgleda, da bo novi volivni zakon dopuščal, da Tx>do nosilci okrožnih list lahko kandidirali kot okrajni kandidati še na treh drugih okrožnih listah. Po končanih volitvah se bodo najprej sešteli vsi glasovi, ki jih bo' dobila kaka stranka. To bi bila potem osnova za razdelitev kandidatov tej stranki na vsem državnem področju. Nosilci okrožnih list, ki bodo dobili 10 tisoč glasov, se bodo smatrali za izvoljene. Glede okrajnih kandidatov se bodo po informacijah istih krogov najprej izčrpala največja števila oddanih glasov, nakar se bo izvršila proporcionalna razdelitev kandidatov po okrožjih. Na ta način bo lahko okrajni kandidat izvoljen tudi po ostanku.
V ostalem se pa še vedno vodi polemika za in proti avtonomiji Bosne in Hercegovine. Časopisje, ki ni naklonjeno avtonomiji Bosne in Hercegovine, objavlja izjave uglednih Srbov iz Bosne, ki zavračajo sploh vsako misel na avtonomijo Bosne. Današnja številka »Telegrama« objavlja daljšo izjavo bivšega senatorja in poslanca Matije Popoviča, ki v svoji izjavi odločno poudarja, da se številne srbske žrtve niso nikdar borile za avtonomijo Bosne, temveč za priključitev Bosne k Srbiji ter da so še pod vešali vzklikali Srbiji. Borbo za avtonomijo Bosne je po izjavi tega politika čisto odveč. »Če je pa jx>treba še krvi za Bosno, jo bodo Srbi radi dali še sedaj.« S takimi besedami konča svojo izjavo Matija Popovic.
Na drugem mestu »Telegram« sporoča, da je prof. Hakija Hadžič poslal pismo Reis ul Ulemi dr. Spahi in ministru za gozdove in rudnike dr. Kulenoviču, v katerem ju obvešča, da izstopa iz JRZ ter pristopa k HSS. Obe pismi je Hakija Hadžič prečital na seji ob priliki otvoritve prostorov muslimanskega dela hrvatskega kmečkega gibanja.
Nemci bodo postavili svoja kandidate
Doslej so v zadnji narodni skupščini Nemci imeli dva zastopnika. Kakor pa zdaj poroča novosadski »Dan«, dosedanji poslanec g. Hamm ne bo več kandidiral, ker je bil izvoljen za predsednika nemških gospodarskih zadrug. Nato pa list pravi: »Kakor smo zvedeli, nameravajo zastopniki vodstva nemške manjšinske skupine pri prihodnjih volitvah postaviti svoje kandidate ne le v kulskem In bačko-palanškem okraju, marveč tudi v apatin-skem, odžaškem ter vsaj v enem banaškem okraju, najbrž v okraju Jaša Tomič. Oseb kandidatov pa doslej še ne imenujejo.«
Srbski list o črnogorskem predlogu treh banovin
Kakor smo že poročali, je črnogorski list »Zeta« predlagal, naj bi se poleg banovine Hrvatske in Slovenije ustanovile še tri druge banovine, in sicer severna Srbija. Vojvodina in del Bosne s sedežem v Belgradu, kar bi bila ena banovina. Druga banovina bi bila južni del predvojne Srbije, dalje Kosovo, Stara Srbija in Macedonija s sedežem v Nišu ali v Skoplju. Tretja pa bi bila sestavljena iz Črne gore, iz Dalmacije od Splita do Kotora ter tisti del Bosne in Hercegovine, ki ni prijiadel k Hrvatski. Novosadski »Dan« prinaša ta predlog ter ga na koncu takole oceni: »Zeta zagovarja ta predlog z gospodarskimi dokazi. Jasno pa je, da z gospodarskega vidika ta tretja banovina, ki zaradi nje »Zeta« največ in vedno govori, tudi pH taki razdelitvi srbskih krajev ne bi bila sposobna za razvoj, ker bi bila sestavljena iz zgolj pasivnih krajev.«
Življenje za združitev s Srbijo
V Banjaluki je bil v nedeljo shod Srbov, ki je na njem govoril dr. Stevo Moljevič, ki je ostro nastopil zoper priključitev vrbaske banovine bodisi Zagrebu bodisi Sarajevu. Dejal je: »Kakor so Srbi v bosanski Krajini dali svoje življenje za združitev s Srbijo, tako jih bodo dali zoper Vsakogar, ki bi poskušal odcepiti jih s kako mejo.«
Socialisti in zemljoradniška levica skupaj nastopajo j
»Vreme« poroča iz Novega Bečeja 13. t. m., da so v nedeljo bili sestanki socijalistov in zemljo-radniške levice, ki jo vodi znani dr. Dragoljub Jovanovič, v Beodri in Dragotinovu. Od socijalistov je govoril prof. Nedeljko Divac iz Belgrada ter še nekaj drugih, od Jovanovičeve skupine pa dr. Sveta Ž ivkovič, zdlavnik iz Belgrada. Sklenili so, da bodo v nedeljo 19. t. m. vsi ti skupaj imeli v teh dveh krajih skupna zborovanja, nakar bodo podobna zborovanja imeli tudi v Gorenjem Ba-natu.
Osebne novice
Belgrad, 14. novembra. A A. V imeir„ Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov, je na predlog finančnega ministra razrešen dolžnosti člana upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov dr. Milivoje Jambrisak, in sicer na prošnja
Evharistični kongres v Niči nI odpovedan, ampak samo odložen
Pariz, 14. novembra. AA. Hava6: Evharistični kongres ni odpovedan, pač pa samo odgoden na čas, ko se bodo sovražnosti prenehale. Francija in še predvsem Niča, 6i pridržuje pravico in dolžnost organizirati kongres.
Admiral Byrd se odpravlja na Južni tečaj
Newyork, 14. novembra. AA. Admiral Byrd je naredil te dni vožnjo s svojo »Snežno križarko«., To je velikanski tank z motorjem in jadri. Dolg je 20 m, širok 5 m, visok pa 4 m. Zgradili 60 ga v tehnološkem institutu v Čikagu. Zgoraj nosti ta tank malo letalo. Admiral Byrd namerava s »Snežno križarko« prepotovati velike širne predele južnopolarne zemlje. Prve poskuse so naredili med Čikagom in Bostonom. Zaradi raznih nezgod so trajali 3 tedne. Ko je včeraj tank prispel v Boston, je obtičal v snegu in zaradi tega tudi 70.000 avtomobilov ni moglo dalj časa nikamor naprej.
Kulturna vzajemnost med Italijo in Madžarsko
Rim, 14. novembra t. Štefani poroča, da je danes Mussolini sprejel madžarskega ministra Fabinyija, ki mu je predstavil madžarsko odposlanstvo, ki je prišlo v Italijo, da sklene pogodbo o medsebojnem kulturnem sodelovanju med Italijo in Madžarsko. Mussolini je madžarskim odposlancem izrazil svoje veliko veselje, da bo kulturno sodelovanje že poglobilo prijateljstvo med obema državama.
Pismo iz mrtvega mesta
Iz Strasburga se je Izselilo 200.000 ljudi
London, 14. nov. t. »Times« objavljajo, pismo svojega vojnega poročevalca, ki je dobil
dovoljenje, da obišče francosko mesto ob Renu S t r a s b u r g . ki so ga oblasti ukazale takoj ob izbruhu vojne popolnoma izprazniti. V mestu je ostalo samo še vojaštvo in toliko civilnega ljudstva, kolikor ga je potrebno, da se vzdržuje dobava elektrike, vode in drugih potrebščin. Drugače je v mestu vse mrtvo, saj leži- pred Magi-notovo črto in je torej najbolj izpostavljeno nemškim napadom, kadar bodo prišli.
»Obiskal sem to mrtvo, tiho mesto,« piše Ti-mesov poročevalec. »Tiho je bilo. brez diha, kakor da bi čakalo na bombe, ki pa nočejo pasti. Lahko rečem v pomirjenje vseh meščanov, ki so morali mesto zapustiti, da je v mestu vse ostalo tako, kakor je bilo. ko so odšli Strasburg mora ostati nedotaknjen! Tako je sklenila vojska in je iz tega napravila vprašanje Časti. Ceste so vsak dan kakor, umite. Dva meseca sta že minula, 6dkar je iz Strasburga odšlo 200.000 ljudi, pa tudi najbolj sitni človek bi ne mogel nikjer opaziti niti najmanjšega znamenja, da je mesto zanemarjeno. Tako strogo pazijo vojaki na snago.
Posebno doživetje je bilo, hoditi okrog po tem mrtvem mestu. Nikjer življenja, nikjer gibanja. Samo tu in tam kakšna patrulja na kolesih. Kakor da bi bilo začarano in da leži nad mestom ogromna roka nevidnega velikana, ki ga varuje, trgovine so zaprte. Toda izložbena okna niso. Tako si lahko ogleduješ razstavljeno robo, kot je •■'la pred 2 meseci. Pred kinematografi stojijo ne-
dotaknjene deske z napisi za filme, ki so jih tik pred izpraznitvijo igiali. Mesto, ki ima vse videze, da diha po njem življenje, samo človeka ni nikjer, da bi mu dal dušo. Stolnica stoji vsa v Bvojem veličastju. Le dragocena steklena okna so odstranili. V notranjščini so oltarji in stebri obdani od kupov vreč, napolnjenih s peskom. Da bi bombe ne napravile preveč škode... Tudi mašna oblačila so nesli na varno, in druge dragocenosti. Pač pa darujejo še vsak dan sv. mašo v kripti. Samo vojaki prihajajo. In teh je veliko vsak dan. Enako se je zgodilo z muzejem, ki je nastanjen v starodavni palači kardinala Rohnna.
Toda čeprav leži nad mestom tajinstvena ko-prena miru, pošastnega miru bi rekli, vendar občutiš na vsak korak to čudno ozračje, ki pravi, da Je nevarnost blizu. Posebno če se približaš ogromnemu mostu, ki v mogočnih lokih stopa čez Ren tja do nemške obale. Pravijo, da so Francozi pripravili velika presenečenja sovražniku. Toda priprav ne vidiš. Most je morda podminiran. Na obeh straneh stojijo vojaki, čakajo, kaj bo, pripravljeni na vse. 200 metrov proč so že Nemci onstran reke. Nabili so na obali velikanske napise propagandnega značaja: »Dva dni bombardiranja, pa nič ne bo ostalo od mesta,« pravi en napis, drugi pa: »Heil Hitler.« Francozi pa pošiljajo nazaj rdeče in zele balončke, na katere so pripeti posnetki Hitlerjevih govorov v zadnjih letih, »da bijih nemški vojaki prebrali in primerjali«. Tudi zvočniki rjovejo na obeh straneh renskega brega. Tajlnstven mir. Mir pred viharjem? Pozdrave po» šiljarn iz mrtvega mesta.«
Črni dan na morjih
Anglija je izgubila en rušilec in dve trgovski ladji Nemčija pa dve veliki trgovski ladji
Angleži potopni 2 veliki nemški ladji
London, 14. nov. A A. Reuter: Mornariško ministrstvo porota, da so britanske vojne ladjo potopile nemška parnika »Mecklenburg« (8000 ton) in »Parama« (16.000 ton). Moštvo se je rešilo z rešilnimi čolni. Ko so britanske ladje prevzele posadko obeh nen\ških ladij, so s streli potopile obe ladji, da ne bi ovirali prometa.
Angleški rušilec zadel na mino In se potopil
London, 14. nov. t. Angleška admiraliteta poroča, da je neki rušilec zadel na mino, ki je eksplodirala. Od posadke je eden mrtev, šest mož pogrešajo, trije častniki in 12 mornarjev pa so ranjeni. Okrog 70 ostalih mornarjev so rešile pomožne ladje, ki so takoj prišle na pomoč. Po eksploziji je vlačilec privezal rušilca na vrv in ga hotel prepeljati v pristanišče, toda rušilec se je med vožnjo potopil. To je prvi rušilec, ki ga je angleška mornarica izgubila od izbruha vojne dalje.
Eno uro pozneje je skoraj na istem mestu zadela na mino mala tovorna ladjica in se po eksploziji potopila.
Dve angleški ladji potopljeni
London, 14. nov. Admiraliteta porota, da se je aa Severnem morju potopil parnik »Matra« (8.000 ton). Kot vzrok navajajo eksplozijo. Ni še znano, te je eksplozijo povzročil torpedo od podmornice ali pa kakšen peklenski stroj, položen v trebuh ladje, ali pa nesreča. Dva mornarja sta mrtva, 22 jih je ranjenih. Kapitan ladje, pilot in 10 častnikov se je rešilo z rešilnim čolnom, ki je trikrat napravil pot od ponesrečene ladje do obale in spet nazaj.
Na Severnem morju ie nemška podmornica napadla malo tovorno ladjico »Greswell« (275 ton) in jo potopila. Čoln je imel posadko 12 mož. Sest je rešenih, 6' jih še pogrešajo.
Dve uri pozneje je brodolomce vkrcala ista podmornica, odtod pa so jih prepeljali do ladje »Filiziac, ki je danes popoldne izkrcala preživele člane posadke s Grosswella v Fleatvvoodu. Ko je kapitan Grasswel!a zapuščal podmornico, mu je zaklical poveljnik te podmornice: »Recite Churchillu, da posadka nemških podmornic ni sestavljena iz brezsrčnih ubijalcev, kakor se to misli!« Neki rešeni 17 letni mornar pa je dejal: »Nismo vedeli, da se mudi podmornica v bližini vse dotlej, dokler granate niso začele pokati okoli nas.. Nismo imeli ivsa, da bi spustili reševalne Čolne, ki bi bili v vsakem pri-,-meru Uhičenl Od topovskega ognja. Podmornica je izstrelila najmanj 20 granat na našo ladjo.« Drugi član posadke z ladje »Grass-wellac je povedal, da je do bombardiranja njihove ladje prišlo malo pred zore-. 10 mornarjev je takoj skočilo v vodo, ki je bila mrzla kot led, hladen jesenski dež pa je neusmiljeno padal. Tisti, ki so bili močnejši, so poskušali obdržati na površju svoje izčrpane tovariše, končno pa so jih morali prepustiti njihovi usodi. Po 2 in pol urah se je nemška podmornica spet pojavila in vkrcala brodolemce s splava. Posadka podmornice je storilo vse — je dejal rešeni mornar — da bi se udobno počutili in nam je dala odejo, toplo hrano in ruma. Čim so se
brodolome! vkrcali na nemško podmornico, se je njihova ladja >Grasswell« potopila.
4 nemške ladje peljejo bencin za križarko »Admiral Scheer«
London, 14. nov. AA. Havas: Pomorski strokovnjak lista »Daily Telegraph« pravi, da se te dni opaža sumljivo gibanje nemških ladij v Tihem oceanu. Iz tega sklepajo, da se v tem oceanu nahaja nemška »žepna« križarka »Admiral Scheer«. Pretekli četrtek je oceanski parnik Severnoameriškega Lloyda »Lahne zapustil čilsko pristanišče Talcasuado, še prej se je pa oskrbel s potrebno količino živeža in goriva. V nedeljo je veliki oceanski parnik »Hamburg« (8270 ton) prav tako odplul v Pacifik. Dalje sta preteklo soboto odplu-la v isti smeri nemška trg. parnika »E I s a s s B e r g e r (6100 ton) in »A n n e - L i g e< (5600 ton) v smeri proti temu oceanu. Obe te ladji sta motorni in vozita s hitrostjo 13 vozlov. Sodijo, pravi pomorski strokovnjak navedenega lista, da so vse te ladje dobile tajen nalog, naj odplovejo v neka pristanišča Tihega oceana, kjer se bodo srečale s križarko »Admiral Scheer«, ki jo bodo založile z bencinom.
Rešeni po 30 urah
London, 14. nov. AA. Reuter: Neka ribiška ladja je izkrcala danes v nekem pristanišču v severni Angliji 30 članov posadke z neke norveške ladje. Rešili so se v odprtem čolnu. Brodo-lomci so izpovedali, da so bili na viharnem morju nad 30 ur. Ribiška ladja je iskala celih 5 ur še drugi čoln, na katerem je bilo 17 članov posadke.
Rešeni mornarji so povedali, da je bila njihova ladja torpedirana brez poprejšnjega opozorila okoli 10. Torpedo jo je zadel v sredo in jo enostavno razpolovil ter poškodoval radijsko oddajno postajo, tako da ni bilo mogoče oddati klicev na pomoč. Posadka norveške petrolejske ladje je takoj stopila v dva čolna. V prvem je bilo 25 članov posadke, v drugem pa 17. Bili so slabo oblečeni ter tudi niso imeli dovolj hrane. Nek rešeni mornar je izjavil naslednje, ko se je spustila noč na morje, so se valovi razburkali. Ostali smo približno na istem mestu ter smo zjutraj iskali čoln, ki je izginil, a nismo našli za njim nobenega sledu. Veter je pozneje spremenil smer ter je postal ugodnejši, tako da smo lahko nadaljevali pot proti kopni zemlji. Drugi dan zjutraj okoli 2 smo opazili neko ribiško ladjo. Zagledali smo tudi svetlobna znamenja; dolgo ne bi bilo mogli več vzdržati, ker smo bili popolnoma izčrpani in smo na odprtem morju prebili 30 ur. Rešeni mornarji so izrazili bojazen za usodo ostalih mornarjev, kajti kapitan je bil čisto izčrpan že pred torpe-diranjem ladje, ker je bil na poveljniškem mostu poldrug dan.
Litvanski parnik potopljen
Kovno, 14. nov. AA. Havas: Danes se je v Baltiškem morju potopil litvanskki parnik »P a • n e v e s i s«. Parnik je plul iz Leningrada v Klaj-pedo. Kapitana in 15 mornarjev so rešili, radio-telegrafist je pa skupaj z ladjo izginil. Pravijo, da je zadel na mino.
Bilbac, 14 nov. A A. DNB: Blizu rtiča Tazones so opazili dve mini, prav tako pa tudi ob galicij-ski obali pri Ferrolju. Ukrenili so vse potrebno, da se mine uničijo.
Naloge
katoliškega tiska
Na suhem
Milanski škof kardinal Ildefone Schnster je v pastirskem pismu ob priliki katoliškega tiskovnega dne takole označil naloge katoliškega tiska v sedanjem času:
»Tako imenovani nepristranski, nevtralni tisk ne kaže nobenega zanimanja za različne pojave cerkvenega življenja. Papeževim objavam posvečajo le bežno pozornost, ali pa nobene. Rekli bi lahko, da o duhovnih stvareh sploh ne marajo pisati. To ni nič novega. Saj je bilo že pred 2.000 leti zapisano: Luč sveti y temo, a tema je ni razumela. Če se torej politični tisk ne briga za razširjanje cerkvenega nauka, komu naj pripada poslanstvo, da širi in brani evangelij, če ne katoliškemu tisku.«
»Katoliški tisk ima dvojno nalogo. Prva tiče nekako notranjega, recimo družinskega življenja cerkvenega občestva. Verniki so tako v neposrednem stiku z življenjem svoje cerkve, z izjavami papeža in škofov. Semkaj spadajo tudi razlage verskih in nravstvenih problemov, kakor tudi vprašanja prava in pravičnosti. Druga naloga, ki jo ima katoliški tisk, je nekako zunanja, izvencerkvena. Mnogo je ljudi, ki stojijo izven obtoka cerkvenega življenja. Mnogi se cerkvenim naukom celo zoper-stavljajo. Toda tudi ti morajo priti s Cerkvijo in z njenim naukom v dotiko. Predvsem oni, ki so na oblasti, da spoznajo zdravila, ki jih ima krščanstvo za različne težave, ki se pojavljajo v življenju človeških občestev. Predvsem tudi izobraženci, ki se ne smejo same sebe oropati neizčrpnega bogastva idej, ki jih je cerkveno občestvo v teka dva tisoč let s študijem in izkušnami zbralo. To jim posreduje tisk.«
Mnogi prihajajo do spoznanja, da je rešitev državnih občestev v cerkvi. Le tako razumemo, zakaj se mnogi oblastniki spet vračajo nazaj h Kristusu in k njegovi Cerkvi; kajti samo Cerkev bo preprečila, da se človeštvo spet ne bo pogreznilo nazaj t barbarstvo.«
»Za katoliški tisk se odpira obsežno polje piodonosuega dela is -prav katoliškemu tiska se mora dati priložnost, dq svobodno ozna-najo besedo resnice.«
Berlin, 14. nov. t. Vrhovno poveljstvo poroča: Mir na vsej fronti, izvzemši krajevno delavnost izvidniških patrulj.
Jugozahodno od Pirmasensa je imel sovražnik v svojih rokah nekaj višinskih točk, s katerih jo mogel nadzorovati promet. S teh postojank 60 Francozi poskušali potisniti nazaj prve nemške oddelke. Nekemu francoskemu bataljonu se je posrečilo zasesti neko višino. Francozi so se hrabro borili, morali pa so se, čeprav so bili v premoči, umakniti ter niso mogli preprečiti nemškim četam zavzetje te višinske postojanke. Nemški sunek je bil izveden nenavadno hitro in je bilo zato ujetih precej francoskih vojakov. Francozi so zatem hoteli spet zavzeti visoke točke jugozahodno od Pirmasensa, vsi njihovi poskusi pa so bili zaman in so se nemški oddelki obdržali na teh postojankah.
Pariz. 14. novembra. Generalni štab poroča: Noč mirna.
Pariz, 14. nov. AA. Havas: Včeraj je bilo nemško letalstvo najdelavnejše od vsega začetka sovražnosti na zahodnem bojišču. Istočasno, ko so nemška letala letela nad Šhetlendskimi otoki v severnemu delu Angbje, je nemško letalsko poveljstvo poslalo več ogledniških letalskih skupin nad severnovzhodno Francijo. Dve skupini sta prispeli včeraj zjutraj in popoldne do Pariza. Tu jih je pregnal protiletalski ogenj ter so se vrnila preko Belgije v svoja oporišča. Zaradi. megle, ki je ležala ves dan nad Francijo, prevladuje prepričanje, da ta letala niso mogla zbrati preveč podatkov in narediti večje število fotografij. Na bojišču med Reno in Mozelo sta včerajšnji dan in noč potekla v popolnem miru Bilo je le nekaj ogledniških pohodov, predvsem na onem delu bojišča, ki se razprostira med Saaro in Bliesom. Ti dve reki označujeta razmejitveno črto med nemškimi in francoskimi postojankami. Spričo celotnega položaja prevladuje mnenje, da ne bo prišlo do kakega pomembnejšega dogodka, to pa predvsem zaradi tega, ker je pričakovati odgovora kanclerja Hitlerja na poziv belgijskega kralja in nizozemske kraljice. Razen tega ni bilo na meji Nizozemske in Belgije nobenega novega premikanja čet.
Radio za angleške vo|ako
London, 14. nov. t. Lord Nulfield je daroval
vojnemu ministru 50.000 funtov (milijon din), ki se naj uporabijo za nakup 8000 radioaparatov za angleške vojake na francoski fronti ter za razne priboljšek vojakom, mornarjem in letalcem
V Nemčiji bo boljše po 20. novembru
Berlin, 14. nov. A A. DNB: Ministrstvo za prehrano sporoča, da stopijo 20. novembra v veljavo znatna zboljšanja pri oskrbi delavcev, ki delajo
čez uro In ponoči. Gre za povečanje hrane tudi za delavce, ki niso kvalificirani kot delavci težke ali najtežje kategorije, ki pa je treba zaradi podaljšanega ali nočnega dela imeti obzir do njih. Dobili bodo v štirih tednih po 400 gr mesa in 80 gr masti več kakor drugič, prav tako pa tudi vsak dan 600 gr kruha več.
Koliko podpore dobijo vo|aške družine v Angliji
London, 14. nov. t. Vojni minister Hore Belisha je javil v spodnji zbornici, da bodo družine vpoklicanih v vojno sprejemale na teden 16 šil. (100 din) ako so brez otrok, 2 funta (200 din) ako imajo samo enega otroka, za drugega otroka 4 šilinge (40 din) tedensko več, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 3 šil. (30 din) tedensko. Stroško za podpore vojaškim družinam znašajo po proračunu 12 milij, funtov (2 milijardi in pol din) na leto.
Francoska ugibanja o nemških načrtih: Napad na Anglijo
Pari«, 14. nov. i v francoskih poučenih krogih menijo, da so najvišji poveljniki nemške oborožene sile prišli do zaključka, da bi nikakor ne bilo priporočljivo iskati izhoda iz sedanjega položaja s pomočjo kakšne veliko suhozemske ofenzive. .Oni bolj priporočajo močne letalske napade na angleško brodovje in na angleška oporišča. Letalski napadi bi ne imeli namena, da bi angleško brodovje uničili, kar se tudi nemškim strokovnjakom zdi nemogoče, toda ustvarili bi boljše razpoloženje, da bi Anglija morda le sprejela nove mirovne ponudbe, ki bi pravočasno prišli pred svetovno javnost.
V zraku
Nemci favl|ajo dve uničeni angleški letali — Angleži zanikajo
Berlin, 14. nov. t. Vrhovno poveljstvo javlja, da so nemški bombniki včeraj napadli pomorsko oporišče na Shetlandskih otokih. Pri tej priliki da
so bombniki z bombami uničili dve veliki angle-šk pomorski letali, ki sta ležali v pristanišču. Vsi nemški bombniki so se vrnili nepoškodovani nazaj v svoje letališče.	o
London, 14. nov. t. Reuterjev urad se je obrnil na londonsko admiraliteto dede uradnega poročila nemškega vrhovneca i>oveljstya, ki trdi, da so nemški bombniki uničili dvoje angleških pomorskih letal pri Shetlandskih otokih. Angleška admiraliteta, ki je o tem napadu že včeraj uradno poročala, je danes javila, da le nemSko poročilo o dveh uničenih angle^ih le»«''h Dri Shetlandskih otokih izmišljeno.
Nemci mislijo, da so zadeli angleško križarko
Berlin, 14. nov. t. V uradnem poročilu vrhovnega poveljstva stoji, da so letala, ki so napadla Shetlandske otoke, napadla tudi angleško križarko in da so piloti imeli vtis, da jo je ena bomba zadela. Toda vremenska prilike so bile takšne, da ni mogoče z gotovostjo trditi, če je to resnično
Nemška letala niso bombardirala francoskega potniškega parnika
Pariš, 14. nov. t. Letalsko ministrstvo poroča, da je neresnična novica, ki so jo včeraj razširjali, da je neki nemški bombnik bombardiral potniški parnik, ki vozi med francosko in angleško obalo. Preiskava je dognala, da gre za zavezniško letalo, ki je zašlo nad Rokavski preliv in ki ga je francosko protiletalsko topništvo obstreljevala Izstrelki so padali v morje v bližino parnika, tako, da je nastal videz, kakor da letalo meče bombe.
Nemška letala nad Parizom
Pariz, 14. nov. t. Nekaj minut po poldnevu Je bil dan protiletalski alarm. Sovražna letala nad Pariz niso prišla, ampak samo do predmestij, kjer so jih sprejeli protiletalski topovi. Streljanje se je dobro slišalo tudi po središču Pariza. Škode ni bilo nobene, ker nasprotna letala niso metala nobenih bomb. Po 15 minutah je bila dano znamenje, da je spet vse varno.
Angleško-španska trgovinska pogajanja
Madrid, 14. nov. t. Semkaj je prispelo številno angleško trgovinsko odposlanstvo, ki se bo s špansko vlado pogajalo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Državljanska vojna v Španiji je gospodarske odnošaje med obema državama zelo zrahljala. Na obeh straneh pa obstoja živa želja, da bi se izboljšali.
Nizozemska
Dežela - kolonije - obrambna moč - nevarnosti
Kakor vsi nevtralci, tako je tudi Nizozemska vznemirjena. — Posest ogromnega kolonialnega ozemlja je povzročala vedno veliko skrb vodilnim politikom Nizozemske, ki se zavedajo, da bi država z lastnimi vojaškimi silami komaj mogla braniti tako ogromno čezmorsko posest.
V	Zahodni Indiji imajo Nizozemci Guyano in nekaj Antilskih otokov v skupni izmeri 130.000 km5. Toda njena glavna kolonialna sila je v Vzhodni Indiji in v Avstralskem otočju z otoki Sumatra, Celebes, Borneo, Moluki, Balli, zapadni del Ti-tnorja, zapadni del Gvineje s skupno 1,800.000 km», ter zlasti Java in Madura z 132.000 km» in zelo številnim prebivalstvom. Nizozemska sama šteje na 34.223 km» 8,400.000 prebivalcev, toda njena kolonialna posest meri 2,046.000 km1 z več kot 61,000.000 prebivalci.
Vojaška sila Nizozemske
ni velika. V miru šteje njena vojska 40.000 mož z odgovarjajočimi tehničnimi četami. Njena kolonialna armada pa šteje le 46.000 mož, med katerimi pa je 28.000 domačinov. Letal ima Nizozemska doma 400 modernih vojnih letal in v kolonijah 200. Njena vojna mornarica obsega doma približno 50.000 ton. To so 4 obalne križarke, štirje rušilci in 14 popolnoma modernih podmornic. V delu pa sta 2 križarki, 12 rušilcev, 10 podmornic in 16 polagalk min. V kolonijah pa ima Nizozemska 3 nove obalne križarke, 4 rusilce in 13 novih podmornic.
V	primeru vojne more Nizozefnska postaviti na noge pol milijona dobro izvežbanih mož, to je 8 divizij, vsaka po tri polke pehote, z enim polkom topništva, eno četo kolesarjev itd. Vojska v kolonijah pa je za primer vojnega stanja preračunana na 60.000 mož.
Vsakdo pozna žilavo borbo Nizozemcev, da pridobe čim več zemlje ob morju.
Nizozemska je rodovitna
gosto naseljena in zelo obdelana. Prideluje žito vseh vrst, oves, krompir in zlasti sladkorno peso. Njena živinoreja je na zelo visoki stopnji. Pomembna pa so tudi njena podzemska bogastva in nakoplje dovolj premoga, železa, cinka in soli. Njena poglavitna industrija pa je sladkorna, potem tobačna in gradnja ladij in strojev. Največje Nizozemsko bogastvo je njena trgovina. Nizozemska zavzema kot trgovska dežela peto mesto na svetu!
Izredno bogate pa so tudi
nizozemske kolonije
kjer je veliko premoga, železa, žvepla, cina, petroleja, potem kave, tobaka, kakava, čaja, sladkornega trsa, riža in kavčuga. Nizozemska je kot pridelovalka sladkorja tretja država na svetu.
Dežela je povsem ravna in na videz vojaško težko obranljiva. Toda prepletajo jo nešteti prekopi, ki bi za vsako napredovanje mogli postati resna ovira. Razven tega je dana možnost obširnih poplav, ki naj zadrže sovražnika. Važne prehodne točke pa so tudi močno utrjene. Leta 1936 je Holandija z modernimi utrdbami zaprla prehode čez reko Meuse in zlasti Ysselo. V notranjosti države je še poseben obrambni pas, ki sicer ni moderen, ki bi pa pri holandskih vojnih razmerah še vedno mogel imeti važno vlogo.
Kdo bi mogel Nizozemsko napasti:
AngHja al! Namčija
Anglija bi jo mogla napasti samo z morske strani, toda nizozemsko obalo, ki je deloma
zamočvirjena, deloma pa krita z otoki, bi bilo lahko braniti. Vsaka ekspedicija Angležev čez morje na Nizozemsko bi bila zelo tvegana stvar. Ako bi seveda uspela, bi bila velikega vojaškega pomena, ker bi tako mornarica kakor tudi letalstvo dobilo izvrstno oporišče za operacije proti Nemčiji. Cez Nizozemsko bi Angleži mogli obiti Siegfriedovo črto.
Toda tveganost kakega takega načrta leži na dlani. Naj bi Anglija izkrcala še toliko čet, bi te le težko zdržale pred množičnim napadom nemške armade z dobrimi oporišči v zaledju, medtem ko bi Anglija le težko oskrbovala čez Kanal svoje čete s potrebnim vojnim materialom. Razen tega bi pa tudi angleški sovražnik moral računati na možnost poplave, zlasti pokrajine Brabant in Limburg.
Na napad Anglije tako rekoč ni mogoče računati. Obe državi sta že dolgo v dobrih političnih in gospodarskih odnošajih, zlasti pa so trdno gospodarsko povezane njihove kolonije. Pa tudi iz kulturnega vidika ni pričakovati udora Angležev na Holandsko.
Kaj pa nemški napad
Proti vzhodu je holandska obramba zamišljena tako, da se nasprotniku prepusti severni in vzhodni del, ki leži vzhodno od Yssele. Pa tudi v tem primeru bi napad v vzhoda mogel le počasi napredovati. Kajti dežela je na obrambo pripravljena. Strateška presenečenja so skoraj nemogoča. Vsi vzhodni predeli dežele so že ali pa morejo v kratkem biti poplavljeni. Voda stoji ponekod samo nekaj centimetrov, drugod pa celo do en meter. Toda pod gladino se križajo neštevilni globoki prekopi v vseh smereh, tako da bi hitro napredovanje motoriziranih čet bilo nemogoče. Zaradi globokega blata in neštevilnih plitvin pa bi tudi napredovanje s čolni bilo skrajno otežkočeno. Kakor rečeno pa so na vseh važnih točkah zgrajena močna obrambna sredstva, ki so v zadnjih mesecih bila še izpopolnjena. Te utrdbe bi mogle dolgo časa zadrževati vsakega sovražnika. Nekaj uspeha bi napadalec mogel doseči z vdorom v severno pokrajino in potem čez Zuidersko jezero proti Amsterdamu. Toda pri tem bi moral računati na vojno mornarico Anglije in Francije in zlasti na njuno letalstvo.
Vedeti pa moramo, da bi tudi morebitni nemški uspeh komaj odtehtal senčne strani takega poskusa. Res da bi z zavojevanjem Nizozemske, ako bi se ji posrečilo, Nemčija dobila izvrstna pomorska in letalska oporišča proti Angliji in bi se na ta način približala na razdaljo 300 km do Londona, toda nakopala bi si novega sovražnika, novo dobro opremljeno in hrabro sovražno vojsko in povrhu bi bila še označena kot krivičen napadalec.
Preje bi se moglo misliti, da bo Nemčija čez Nizozemsko in Belgijo poizkušala prijeti Francijo na njeni severni meji. Toda tudi to bi bili izredno
tvegani načrti
Kajti tudi Belgija ima močno utrjeno mejo, ne samo proti Nemčiji, ampak tudi proti Nizozemski. Albertov kanal, ki se od Liega vleče proti Anversi, je mogočna ovira za vsakega sovražnika. Razen |ppa pa je Francija računala tudi s to možnostjo in pravočasno utrdila svojo mejo proti Belgiji.
Ako vse to premislimo, je napad Nemčije na Nizozemsko in Belgijo zelo malo verjeten. Ce bo nemška vojska sploh napadla, potem bo poskušala iskati odločitve na kakem predelu Maginotove črt^.
100 milij. za moko in kruh več v Sloveniji
Ljubljana, 14. novembra.
Velik dvig cen plenice, koruze ta moke v prvi polovici tega meseca je vzbudil pozornost vse na le javnosti, zlasti pa v Sloveniji Naia pokrajina je izredno intercsirana na cenah žita ta moke, saj smo pasivni kraj, ki leteo uvaža iz iitorod. pokrajin države 7.000 do 8.000 vagonov žita ta moke za prehrano natega prebivalstva. V tem položaju pomeni zvilanje cen obremenitev naiega prebivalstva, katerega življenjski stroški so Izredno narasli Na milijone dinarjev znaša razlika za nas, če gredo cene plenice ta moke gor. Če vzamemo samo dosedanje povijanje cen ta ga preračunamo z ozirom na naio potrebo do nove letine, ko bodo mogoče cene nižje, pridemo po nizkih cenitvah v Sloveniji do vsote 100 milijonov dinarjev, katere mora plačati vse nale gospodarstvo od največjega reveža do bogataša v teku enega leta ta to samo zaradi tega zvišanja cen. To je vsota, katere ne moremo v sedanjih razmerah preboleti kar tako meni nii tebi nič. Gre za miUjone, katere moramo vsi prislužiti s težkim delom ta izvozom v druge pokrajine države, da se lahko preživimo na našem ozemlju.
Zaradi tega smo izredno interesirani na zmernih cenah pšenice in moke, katere nam mora državna gospodarska politika zagotoviti Ne gre namreč, da bi pomagali samo onemu stanu ali pa celo samo deta enega stana ta to najbogatejšemu, saj mora te zaslužke plačati nai kmet ta delavec, mora pa jih plačati tudi konzument v ostalih predelih države. Vse mestno prebivalstvo, pasivni kraji ta kmetski proleta-riat, katerega je ogromno, vse trpi zaradi tega zvišanja cen. Kajti že so bile cene kruha zviiane v Belgradu, Zagrebu, sledila pa bodo tudi druga mesta in to bo imelo velike socialne posledice. Kjerkoli bo moglo, bo organizirano delavstvo izsililo zviianje svojih prejemkov ta sledilo bo splošno zvišanje cen in življenjskih stroikov, pri katerem vedno najslable odreže mali človek, ker se njegovi dohodki ne bodo mogli prilagoditi dovolj bitro naraščajoči draginji S tem pa se bodo njegovi realni dohodki zmanjševali v korist maloštevilnikotn, kar ne sme biti cilj državne politike.
Zaradi tega smatramo za skrajni čas, da one institucije, po katerih država skrbi za red na žitnem trgu, posežejo enkrat na trg tudi v korist nalega kon-zumenta. Ni interes države samo v tem, da dobi del vojvod:nskih producentov, ld je ie itak dovolj bogat, še višje dohodke na korist drugih pokrajin države, ampak je v pametni izravnavi cene, da ne bo niti prenizka za vse producente, niti previsoka za nai kon-zum. Zaradi tega smatramo, da je nnjno potrebna intervencija Priv. izvozne družbe v korist nižjim cenam na trgu. Pri tem pa ne bo pomagala samo papirnata zakonodaja, od katere človek ne more Sveti, ampak dejanski okrepi, ld bodo potisnili cene navzdoL Uredba o pobijanju draginje ta brezvestne špekulacije ima lepo ime, ne velja pa tndi sedaj, ko gre vendar za prehrano vsega prebivalstva. Nismo nevoščljivi- pro-du centom, da dobe boljie cene, toda te cene morajo biti znosljive za vse narodno gospodarstvo, da ne nastanejo pretresljaji, ki imajo lahko nedogledne posledice.
Žitni trg:
Cene rastejo dalje - Blaga ni
Ljubljana, 14. nov. 1939.
Danes je novosadska borza zabeležila nov dvig cen pšenice in moke. Cena pšenice se je dvignila pri 100 kg za 2 in pol din, cena moke pa za 5 din pri 100 kg. Toda na prostem tržišču so cene narasle v veliko večji meri, danes je bila cena za blago od 202.50 do 215 denar, to se pravi samo povpraševanje, dočim ponudbe sploh ni bilo nobene. Blaga ni mogoče dobiti. Moka je bila, kakor nam zatrjujejo, danes v majhnih količinah, zaključena celo po 330, dočim je na novosadski borzi notirala 295—305.
Tudi koruza je narasla ponovno v ceni. Dosegla je že umetno sušena 155 pariteta Indjija, stara pa 160 tudi pariteta Indjija. Cene rži so narasle na 155—160, za pivovarski ječmen na 195, za oves pa na 165. Ponudbe ni skoro nič, cene pa nadalje izredno čvrste.
Tako se glasi današnje tržne poročilo. O položaju na žitnem trgu pa smo dobili iz vrst poznavalcev razmer še naslednje informacije:
Ko je letos bilo približno znano, kakšen bo pridelek, so bile določene cene novemu pridelku na 165 za najdražje vrsto, dočim so druge vrste beležile primerno nižje cene. Ta cena je bila določena za to, da bo mali kmet-pridelovalec lahko kril svoje produkcijske stroške in da bo po teh cenah lahko prodal v času največje ponudbe svoj pridelek, katerega ni mogel vskladiščiti in čakati na višje cene. Dokler ni prišel 1. september, je celo kazalo, da bodo cene še nižje, saj so bile cene znatno pod intervencijskimi. Tedaj so mnogi špekulanti hoteli izkoristiti položaj in so ponudili Priv. izvozni družbi na prevzem velike količine žita, računajoč, da ga bodo kupili pod intervencijskimi cenami in ga potem prodali družbi po intervencijskih cenah, ki so bile višje kot na svobodnem trgu. Priv. izvozna družba je celo čakala na blago in dovolila 3 pare povišanja pri kg v ta namen. Čim pa ie nastopila vojna in je začela Priv. izvozna dražba zahtevati blago, se je začela dirka za blagom. V teku 14 dni je narasla cena od prejšnjih 152—157 za pšenico na 210 din, toda blaga ni bilo mogoče dobiti. Enako so računali tudi mlini, ki so prodali moko, mislili pa so pšenico kriti po nižjih cenah. Sedaj pa so izkoristili položaj oni kapitalno čvrsti producenti, ki so lahko držali blago, in ga sedaj ne dajo iz rok, dokler ne pride do še višjih cen, katere si žele in katere bodo lahko dobili. Nič ni hudega, če je tepena s tem špekulacija, toda škoda nastaja tedaj, če trpi zaradi tega tudi konzum, kar mora plačevati višje cene in s tem se podražuje naš vsakdanji krun. Korist od tega imajo samo močni producenti, katere bi po naših razmerah lahko imenovali veleposestnike, ki so dovolj močni, da se vzdrže prodaj. Kdo so ti ljudje v Vojvodini, je vsakomur znano. Ne mudi pa se jim prodajati, kar imajo dovolj denarja, saj so tudi druge pridelke in živino dobro spravili v denar.
V trgovskih krogih pravijo, da bi večja količina nekaj tisoč vagonov, vržena na trg lahko zmešala vse te račune in prisilila trg na prodajanje po nižjih cenah ter bi tako prišlo blago na trg. Opaža pa se pomanjkljivost v uredbi o pobijanju draginje ter brezvestne špekulacije, ker tudi tako važen predmet kot je pšenica, čeprav je to producentski predmet, ni prišel pod udar te uredbe in sedaj lahko bogati vojvodinski kmetje uživajo one blagodati od izjeme v tej uredbi, ker so producenti, čeprav to gotovo ni bil namen zakonodajalca.
Reforma davkov
Iz Belgrada prihaja vedno več vesti, da stojimo pred reformo našega davčnega sestava. O tem pričajo tudi izjave finančnega ministra dr.
Šuteja.
Nedvomno je, da so danes potrebe države izredno narasle. Na drugi strani pa je pričakovati, da bo zaradi raznih razlogov donos obstoječih davčnih vrst znatno padel. 2e v septembru so državne potrebe narasle ;n menimo, da tudi novi prispevek v sklad za državno obrambo ne bo prinesel popolnega kritja za te izredne državne potrebe. Poleg tega je treba imeti pred očmi še važno dejstvo, da doklada na neposredne davke, kar je v stvari prispevek v sklad za narodno obrambo, še bolj potencira davčne neenakosti in trdote neposrednih državnih davkov. Sistem do-klad ne odstranjuje slabih 6trani državnih neposrednih davkov, ampak jih šele stopnjuje, ker je vsota doklad Ee daleč narasla nad vsoto, ki jo terja državni nejx>sredni davek.
Po informacijah iz Belgrada se je delo za davčno reformo že začelo, tako da bi stopila v veljavo z novim proračunskim letom. Vsa davčna služba po novem bi bila razdeljena v dva dela: davčno službo, ki bo skrbela za predpis davkov in kar je s tem v zvezi. Pri tem mislijo merodajni krogi na boljše zajetje davčne osnove. Drugi del davčne službe pa naj bi bil izvrševalna služba, ki naj bi se brigala za samo plačilo predpisanih davkov. Med drugim obstoja dalje namen primo-rati velike tvrdke, ki niso delniške družbe, da prav tako vodijo redno knjigovodstvo. Seveda moramo pri tem takoj reči, da naj se temu pri-
merno tudi postopa pri odmeri davkov. Pravijo, da bodo na ta način tudi obvezanci pridobnini morali plačati minimalni davek, ki je predpisan za delniške družbe.
Preden bi davčna reforma stopila v veljavo, bi seveda bila tudi obsežna posvetovanja z gospodarskimi organizacijami, da se zasliši tudi njih mnenje in izvejo njihovi predlogi.
V zvezi s tem se čuje tudi po naših informacijah glas, da bo na nova uvedena trošarina na vino in žganje, kakor je obstojala do aprila 1032. Ze leta 1934 so merodajni faktorji uvideli, kako velika napaka za državne finance je bila ukinitev te trošarine. Zaradi tega so dobile tedaj tudi banovine pravico pobirati v svoje svrhe trošarino na vino, pivo in žganje. Te trošarine so bile uvedene sredi leta 1934 ter je znašala trošarinska stopnja za vino 1 din na liter, za šampanjec 3 in za hektolitsko stopnjo žganja 5 din. To so bili banovinam izdatni dohodki. Država pa je izgubila veliko vsoto na dohodkih. Tako je znašal leta 1930 donos drž. trošarine na vino in žganje 151.6 milij. din, že naslednjega leta se je zaradi manjšega konzuma zmanjšal na 85.85 milij. din, leta 1932 pa ja zaradi ukinitve drž. dohodek od trošarine na vino žganje padel na 14.4 milij. din, nato pa popolnoma izginil iz pregleda drž. dohodkov.
S to uvedbo bo nastalo tudi za banovino težavno vprašanje, kako naprej financirati javna dela, za kar je služil ravno donos te trošarine. Treba bo poiskati srednjo pot, da ne bodo banovine oškodovane in da država Dride zODet do povečanih dohodkov-
Borze
Seje zborničnih odsekov
Ljubljana, 14. novembra 1939.' Uanes so se sestali v teku dneva vsi 4 odseki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da ee porazgovore o tekočih zadevah svoje skupine, da se pregledajo gradivo in predlogi za jutrišnjo plenarno sejo zborničnega odseka.
Obrtni odsek
Obrtni odsek se je imel danes sestati pod predsedstvom g. Ivana Ogrina, toda odsek ni bil sklepčen in se zaradi tega seja ni mogla vršiti. Od 20 članov obrtnega odseka ae ie udeležilo samo 9 svetnikov in predsednik, dočim je za sklepčnost potrebna polovica članov in predsednik ali podpredsednik. Da 6e 6eje ni udeležilo 11 zborničnih svetnikov, je razlog iskati v dejstvu, da je obrtni odsek spomladi na svoji seji z večino glasov sklenil predlagati osamosvojitev v obrtno zbornico. V znak protesta, da se to ni zgodilo, se večina svetnikov po njih zatrdilu ni udeležila 6eje.
Preračun za potrebe obrtnega odseka je sestavil predsednik odseka g. Ivan Ogrin ter sta ga obravnavala tudi predsedstvo zbornice in finančni odsek. Oba foruma 6ta preračun obrtnega odseka kakor tudi preračun Zavoda za pospeševanje obrta odobrila. Predlog preračuna obrtnega odseka znaša za leto 1940 497.000 din, dočicn je za^ leto 1939 znašal 514.612 din, predlog preračuna za Zavod za pospeševanje obrti pa znaša 384.600 din (za 1939 422.000 din).
Popoldne bi se imela vršiti tudi seja uprave Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice, ki pa ni bila sklepčna, ker je prišlo na 6ejo samo 8 članov obrtnega odseka in s tem ni bila dana statutarna večina
Trgovski odsek
Dopoldne je bila tudi eeia Trgovskega odseka, kateri je predsedoval g. Albin Smrkolj. Na seji so bila podana najprej predsedstvena naznanila nato pa poročilo o delovanju zbornice v trgovinskih zadevah. Trgovski odsek je sprejel preračun, ki znaša približno prav toliko kot za leto 1939. Nato je razpravljal o predlogih za uredbo o pravici elužbojemnika glede časa, ki mu po odpovedi pripada za iskanje druge službe, nato še o uredbi, ki določa minimalno odškodnino za de-lo vajencev in o predlogih za izdelavo novih sejm-skih redov. Dal je razne izjave o obrtnopravnih zadevah ter obravnaval še tekoča davčna in taksna vprašanja, pa tudi uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Razdelil je tudi kredite trgovskim nadaljevalnim šolam ter obravnaval sa-
mostojne predloge članov odseka za plenarno sejo.
Gostinski odsek
Pod predsedstvom g. Cirila Majcna je bila seja gostinskega odseka Na tej 6eji je podal poslovno poročilo o delu odseka tajnik odseka gosp. dr. Jure Koče, Obširno je orisal današnje stanje gostinstva ter vse akcije v prid gostinstvu, zlasti pa je obsežno poročal o letošnji tujskoprometni sezoni in o ukrepih, ki eo potrebni z ozirom na bodoči razvoj tujskega prometa. Predvsem je pov-daril potrebo, da nadomestimo tujski promet, ki je prihajal doslej največ iz vojskujočih 6e držav, s tujci iz nevtralnih držav. Te bi se dalo pritegniti 6 primerno propagando iz Romunije, Bolgarije in Madžarske. Seveda so v prehodni dobi potrebni nujni ukrepi, da bo naše gostinstvo posebno v tujskoprometnih krajih vzdržalo čez slabe čase.
Nadalje je odsek obravnaval vprašanje krajevne potrebe gostinskih obratov ter o omejitvi izdajanja gostinskih dovolil. Odsek je zavzel svoje stališče glede načrta uredbe o pravicah službo-jemalcev_ glede časa, ki mii po odpovedi pripada za iskanje druge službe, in glede uredbe o minimalni odškodnini za delo vajencev. Rešil je nekatere obrtnopravne zadeve ter obravnaval predloge za plenarno sejo. Zbornični preračun za gostinski odsek znaša 180.000 din, kar pomeni v primeri s sedaj veljavnim preračunom povišanje za 19.000 din. To povišanje gre predvsem v korist obema zvezama za tujski promet, katerih dohodki 60 zelo padli in jim je treba priskočiti na pomoč za nadaljne delo z izdatnejšo podporo.
Industrijski odsek
Končno je bila popoldne "še seja Industrijskega odseka pod predsedstvom g. Rikarda Skub-ca. Industrijski odsek je sprejel zbornični preračun za 1940 v predlagani obliki, nato pa na osnovi referata glavnega tajnika g. Mohoriča mnogo razpravljal o težavah preskrbe industrije s surovinami, o težkočah pri izvoznih omejitvah ter pri kontrabandni kontroli. Nadalje je razpravljal o postopanju davčnih oblasti pri pregledu poslovnih knjig ter o osnutku uredbe o ureditvi službenega razmerja^ pri pozivu delojemalcev na vež-be._ Končno je industrijeki odsek sklenil predlagati plenumu, naj se zavzame za decentralizacijo socialnega zavarovanja, tako da bi postal ljubljanski Okrožni urad popolnoma samostojen in neodvisen od Osrednjega urada.
Anketa o iivozu surovih kol. Iz Belgrada poročajo, da je strokovno združenje trgovcev s kožami v Zagrebu sklicalo za nedeljo, 19. t. m. v Zagreb konferenco o vprašanju izvoza surovih kof, ki misli predlagati trgovinskemu ministxatv» sklicanie ankete o tem vprašanju.
Gostilničarji v Belgradu
Belgrad, 14. nov. m. Prejšnji teden je obiskala večja deputacija, sestavljena iz zastopnikov gostil-ničarskih organizacij vse države, razna ministrstva predvsem zaradi spremembe tolmačenja, s katerim so bili izločeni iz kmečke zaščite številni gostilničarji-posestniki.
V deputaciji je bila zastopana tudi Zveza go-stilničarskih zadrug iz Ljubljane po svojem odposlancu. Kakor smo doznali, so gostilničarski zastopniki obiskali pravosodnega, finančnega, trgovinskega, kmetijskega, socialnega in prosvetnega ministra ter poleg drugega dosegli, da so pravosodni, trgovinski in kmetijski minister obljubili, da se od zaščite izločenim gostilničarjem vrne zaščita. G. finančni minister pa je tudi obljubil, da bo dal svoje soglasje. Gostilničarji so izborno organizirani ter so si ustanovili v Belgradu dobpp poslujočo gostiln i ča reko centralo, ki omogoča hitre informacije in je stalno v zvezi s posameznimi ministrstvi, odnosno vrši po nalogu svojih članov razne intervencije.
Uvoz nafte. Na podlagi sklepa ministrskega sveta so določeni pogoji za brezcarinski uvoz kamenega olja iz št. 169 t. 2 uvozne tarife.
Kaj vse hoče delati ravnateljstvo za prehrano. Iz Belgrada poročajo, da nameravajo pri ravnateljstvu za prehrano osnovati poseben oddelek za trgovino s kmetijskimi 6troji. Ravnateljstvo namerava kupovati v ta namen predvsem izdelke domače industrije poljskih strojev.
Odkup domačega bombaža. Strokovni odbor za bombaž pri trgovinskem ministrstvu je sklenil predlagati ministrstvu, tole kar je ministrstvo že sprejelo: Uvozniki surovega bombaža morajo odkupiti od zadrug proizvajalcev bombaža iz var-darske banovine vse količine domačega bombažnega vlakna iz leta 1939, katere jim bodo ponu-dene po ministrstvu trgovine in industrijev nakup, po ceni in pogojih, ki eo določeni v uredbi, tako da bodo odredbe o odkupu domačega bombaža letine 1939 veljale tudi za odkup pridelka iz letošnjega leta, v kolikor niso v nasprotju z omenjeno uredbo. Ministrstvo trgovine in Industrije bo izdalo uvoznikom surovega bombaža do-
voljenje za uvoz neomejenih količin surovega bombaža počenši s 1. nov. 1939 pod pogojem, da po-loze pismeno obveznost, da bodo odkupili od za-drug vsako ponudeno količino.
— Pri ljudeh, ki jib pogosto nadle-
i[uje zapeka, vsled česar imajo vrenje v že-oden in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. «oc. pol, ta n. edr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
Prva hrvatska obrtna banka, Zagreb, pri kateri je udeležen tudi češki kapital, izkazuje v lanskem letu pri glavnici 11 milij. din zvišanje vlog od 23.65 na 23.9 milij. din, reeskont in lombard pa sta se zmanjašala od 6.6 na 3.15 milij. din. Bilančna vsota 40.8 (42.2) milij., čisti dobiček brez prenosa 0.035 (0.15) milij. din. Leta 1938 je banka izvedla sanacijo z zmanjšanjem glavnice od 15 na 1 milij. din in z zopetnim zvišanjem na 11 milijonov dinarjev.
Dne 14. novembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.975.510 din, na belgrajski pa 10 milij. din. Prometa v eiektih je bilo na belgrajski borzi 0.5 milijonov dinarjev.
Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt ....... 173.40— 176.60
Pariz 100 frankov...... 98.05— 100.35
Newyork 100 dolarjev . , . . 4423.75—4483.75 Amsterdam 100 goldinarjev . k 2347.50—2385.50 Bruselj 100 belg ,..,., 724.00— 736.00 Ljubljana — Svobodno tržišče.
London 1 funt.......214.26— 217.40
Pariz 100 frankov......121.21— 123.51
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1228.52—1238.52
Amsterdam 100 goldinarjev , . 2900.12—2938.12 Bruselj 100 belg...... 894.46— 906.46
Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka ......14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem i......37 blago
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem ....... 35.65—36.35
Curih. Pariz 9.92, London 17.50, Newyork 445.75, Bruselj 73, Milan 22.50, Amsterdam 236.60, Berlin 178.25, Stockholm 106.225, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Atene 3.40 ponudba. Helsingfors 8.80, Buenos-Aires 103.50.
Vrednostni paplrfl Volna škoda i
v Ljubljani 436 —437 v Zagrebu 437 blago v Belgradu 436.75—438
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. pos. 97—99, agr. 52—54, vojna škoda promptna 436 do 437, begi. obvez. 81.50—82.50, dalm. agr. 75.50 do 76.50, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 89.50—91, 7% pos. DHB 98—99, 7% stab. pos. 92-94, Delnice: NB 7000-7100, Trboveljska 200 do 210.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 97 den., agr. 52 den., vojna škoda promptna 437 bl.j begi. obvez. 81.25—81.75 (81.50), dalm. agr. 75 bi., 4% sev. agr. 50—51 (50), 6% šumske obveznice 76^ bi., 8% Bler. pos. 95—95.50, 7% Bler. pos. 89.50 den., 7% pos. DHB 97 den., 7% stab. pos. 91 den. — Delnice: Trboveljska 205—210, Gut-mann 45—55, Sladk. tov. Osijek 100 den., Osj. livarna 150 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest pos. 99 denar, agr. 52 den., vojna škoda promptna 436.75 do 438 (436.75) begi. obvez. 80.75—81 (80.75), dalm. agr. 75.25—76.25 (75.75), 4% sev. agrarji 52 den., 6% šumske obvez. 73—74 (75, 74.50), 8% Bler. pos. 93.50 den., 1% Bler. pos. 89.50 do 90 (89.75), 7% pos. DHB 99 den. Delnice: Nar. bankae 7050—7150, Priv. agr. banka 205 denar.
2itnl trg
Novi Sad: Pšenica bač. okolica N. Sad 200 do 202, srem. 198—200, slav., baranj. 199—201, gornja bač 203—205, bač. ladja Tisa 208—210. — ječmen bač., srem. 64—65 kg 160—165. — Moka bač., ban. og ogg 295—305, 275—285, 255 do 265, 235—245, 205—215, 130—140, srem., slav. og ogg 290-300, 270-280, 250-260, 230-240, 200—210, 130—140. Tend. čvrsta. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bač., srednja bač. in bač. okolica N. Sad. 195—200, bač. okolica Sombor 195—200, gornja bač. 197.50—202.50, srem., slav:, južna ban. ne notira, gornja ban. 195—200, ba. ladja Kanal 200- 205, bač. ladja Begej 205-210, bac. Tisa šlep za jan., febr. 205—210, bač., ban. ladja Dunav 200—205. — Oves. bač., srem., slav. 148—150, — Rž. bač. 145—150, Ječmen, bač., srem, okolica Sombor 64—65 kg 155—157.50, bač. spomlad 185—190, baranjska 195—200. — Koruza, bač. prompt. 142—145, bač. sušena 135—140, — Moka. bač. 295-315, 275-295, 255-275, 235 dO 255, 200—210, 130—140. — Otrobi, bač., srem. 117.50-120, - Fižol. bač. belo 200, 360—370. — Tend. čvrsta. Promet 94 vagonov.
Živinski sejmi
V okraju Maribor desni breg, dne 3. nov. t. 1.
Voli II. vrste 4.25, III. 3.50 din, telice I. 4.50, II. 4, III. 3 din, krave I. 4, II. 3.50, III. 3 din, teleta I. 7, II. 5 din, prašiči: špeharji 7, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 10 in 12 din, II. vrste 8 in 10 din, III. 8 din, svinjina 14—16, svinjska mast 16 din, čisti med 18 din, surove kože: goveje 8, telečje 12, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 170, ječmen 170, rž 170, oves 160, koruza 175, fižol 300, krompir 125, seno 100, slama 45 din za 100 kg. Jabolka I. vrste 200, II. 150, III. 125 din, hruške I. 300, II. 200, III. 50 din, pšenična moka 290, koruzna 175, ajdova 350 din za 100 kg. — Drva 105 din za 1 tns, jajca 1 din za kos, mleko liter 1—1.50, surovo maslo 24—28 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih za liter 4 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 7.
Ricinovo olje. Po odločitvi pristojnih ministrstev je bilo sklenjeno, da bo za potrebe domačih tovarn tehničnega olja potrebno leta 1940 zasejati z ricinusom 3500 kat, oralov zemlje. Zasejali ga bodo v določenih krajih v Podonavju in v Poea-vini. Priv. izv. družba bo nabavila tudi potrebno število strojev za predelavo ricinusa, ki jih bo dala na razpolago proizvajalcem že leta 1940.
Temperamentna MorfKa ROKK znana iz filma »ČAJKOVSKI* v veselem muzikalneui šlagerju
Premiera danes v hino Matici
ob 16.. 19. in 21. uri
t«
KARUSSEIL

FIlm bo vsakomur prijetno rnzvortrllo k femur pripomorejo Se GEOlUl ALEXANUEH, PAUL HENItELs in drugi.
Izredno napeta drama Iz carstva divjega zapadal
Pustolovščina v kateri sodeluje 15 naj- Film divjega tempa, pri katerem gledalcu oledeni
boljših ameriških towbojrv. Kot dopolnilo	kri v žilah!
film za ljudi železnih živcev:	p	■ ■ -	-
Nobene miiostn Farma borbe m osvete
Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA teletom 27-30
Med sezonskimi delavci v Banatu
Nad 300 sezonskih delavcev iz Prekmurja odhaja vsako leto v Banat in v Slavonijo, kjer delajo na veleposestvih kot priznano najboljši delavci. Razmere, v katerih tam živijo, niso preveč rožnate in merodajni činitelji se že vsa leta sem trudijo, na izboljšajo njihov položaj. Posebno Zve-ka poljedelskih delavcev v Murski Soboti, v kateri je včlanjenih 12000 prekmurskih sezonskih delavcev, skrbi, da dobi pravi vpogled v življenje in potrebe delavstva, da potem pri podpisovanju pogodb z delodajalci skuša doseči čimveč ugodnosti za sezonce.	i
Kot odposlanec Zveze poljedelskih delavcev je v poletju obiskal sezonske delavce profesor Jože Potokar. Bil je na vseh posestvih v Vojvodini, kjer so zaposleni naši Prekmurci, in je na licu mesta proučil, v kakšnih razmerah živijo. Iz njegovega referata, ki ga je podal odboru ZPD v Murski Soboti, posnemamo zanimive ugotovitve, s katerimi bi 6e morala seznaniti vsa naša javnost, da vidi, kakšnim nevšečnostim in škodljivim vplivom so podvrženi naši delavci pri njihovi borbi za vsakdanji kruh.
T •• v*	!••
Trije cmitelji...
Trije činitelji pridejo v poštev pri proučevanju življenjskih prilik, ki v njih žive slovenski sezonski delavci v Vojvodini: gospodar, delavski vodja in delavci. Naloga socialnih zajednic, to je države, delavskih organizacij, delavske oziroma kmečke zbornice, kakor tudi posameznikov bi bilo poskrbeti, da delajo ti trije činitelji v kolikor mogoče prijazni zvezi, ne pa v kapitalističnem smislu, da bi izmozgavali drug drugega. Okvir, ki se v njem družijo in zadevajo drug v drugega, so delavske pogodbe. Da 60 te vsaj delno zadovoljive, mora skrbeti Borza dela, pa tudi ZPD mora skrbno čuvati, da niso delavci prikrajšani. Težko je opirati pogodbe na kak temelj, ko še nimamo zakona o minimalnih mezdah poljedelskih delavcev. Za zdaj velja pač pravilo, čim večje je povpraševanje po delavcih, tem boljši so plačilni pogoji, in obratno, kar pa nikakor ni socialno pravično.
Delodajalci
" Pri primerjanju pogodb na državnih" ln privatnih posestvih dobi človek vtis, da so pogodbe z državnim delodajalcem ugodnejše kot one s privatnim. A ta vtis je le v mrtvi črki, v življenjskih prilikah pa je ravno nasprotno, razen nekaj izjem. Zastopniki države se morajo slepo držati napisanih sklepov, ki pa včasih pri najboljšem videzu škodujejo delavcu. Privatnik pa računa dostikrat sebično, a pri tem koristi delavcu; d& mu kak priboljšek, seveda z namenom, da bi delavec več in bolje delal; da je zadovoljen in intenzivneje dela, pa prideta tako oba na račun, delodajalec in delavec. Na državnih posestvih ni ni-kakega priboljška in nikakih izjemnih prilik. — Zelo zadovoljni so delavci pri podjetniku Kišu na posestvu pri Novem Vrbasu. Gospodar daje de-laVcem ob času žetve in mlačve po pol litra vina dnevno, čeprav ni govora o vinu v pogodbi. Po končani žetvi in mlačvi pa je dal vsem delavcem zvečer 30 litrov vina (delavcev je okoli 30). Seveda ni nikakih pritožb pri delavcih, le sama hvala. — Na splošno se gospodarji držijo pogodb glede plače, dajatve živil in stanovanja. Glede-10 urnega delavnika je pa skoraj povsod enako. Kadar je žetev, se pričenja delo že na vse zgodaj: ob 4, di celo ob 3 in še prej, ter traja do noči. S takim delom so zadovoljni delavci le na onih posestvih, kjer delajo na akord, povsod drugod pa so splošne pritožbe. Seveda trdijo delodajalci, da drugače ni mogoče. Žetev in mlačev mora biti končana čim prej. Ko mine to delo, pa delavci lahko počivajo. Kadar je deževno, delavci leže. Tako so mi pravili gospodarji, da v 14 dneh junija meseca niso delali naši delavci niti 2 dni. Gospodarji skoraj ne pridejo v stik z delavci, razen na Ankin dvoru pri Osijeku, potem pri Mach-nerju Mihaelu, Bubencheimerju, pri Kišu v bližini Novega Vrbasa in pri Matajiču v Padeju. Vsi ti gospodarji sami nadzirajo delavce, kar pa delavcem ni pogodu.
Spalnice
Glede spalnic je skoraj na vseh posestvih prav revno. Najlepše imajo v tem oziru v sladkorni tovarni v Novem Vrbasu. Imajo dve veliki, lepo zračni in čisti sobi s slamnjačami na posteljah; tudi električno luč imajo. Na državnem posestvu Belju pa so povsod spalnice prenatrpane. Delavci ležijo po trije na dveh posteljah. Spalnice
so, razen morda na Kneževu, vse okužene s ste- I nicami. Delavci tožijo, da jih podnevi mučita delo in vročina, ponoči pa stenice in komarji. Pravijo pa, da so komarji hujši od stenic. Skrajno slaba pa je spalnica v Kolodžaru pri Osijeku. Je tako majhna, da morajo delavci ležati skoraj drug na drugem. Nezadostne so spalnice v Lipinah (kakor v svinjaku ležita po dva in dva v oddelkih, ki so ograjeni z deskami), v Topoliku (navadna šupa brez tal), v Ankindvoru (na nizki pregradi), v Karadžordževu, v Pekla pusti itd. Na fakultetnem posestvu pri Zemunu je spalnica sicer čista, a tudi premajhna in komarji so tu grozni. Na Čoki, to je na posestvih g. Ledererja na Redu, Macalunki, Arendi, Jatovu in Gjormajoru so spalnice zelo prostorne, visoke, tako da ležijo delavci v nadstropjih, podobno ko na ladjah. Neprijetno pa dir-ne človeka v teh spalnicah nered; nikjer ni videti postlanih postelj. V tem oziru pa je mnogo boljše na Belju, tudi na Kamendinu, kjer morajo voda-rice čistiti sobe in postiljati. Zunanjost spalnice je zrcalo delavskega vodje. Ce je vodja vnet za red in čistost, so tudi spalnice či6te.
Kuhinje
so na Belju zunaj na prostem, imajo večinoma le streho in eno steno, kar je nehigijensko, ker trajni veter praši jedi. Nemogoča je peč v Kozjaku. Kadar kuharica vsaja kruh, mora stati zunaj izven strehe, tako da dežuje nanjo v slučaju deževja, ker je le peč pod streho. Na Topoliku pa mora kuharica zlesti na streho in pokriti dimnik, da ne uide vročina pri peki. Lepa kuhinja je v Novem Vrbasu, pod streho in z električno lučjo. Na nekaterih posestvih je prava nadloga prevelika množica muh, zlasti na Kamendinu, pa tudi drugod, kjer so v bližini kuhinje hlevi ali svinjaki. Lepe zidane kuhinje so tudi na Coki.
Hrana
Glede hrane pa je težko dobiti pravo sodbo. Na istem posestvu isto hrano nekateri hvalijo, drugi pa grajajo. So pač ljudje z različnimi okusi in potrebami. Le glede kruha so vsi povsod zadovoljni, imajo ga zadosti in dobrega. V pogodbah je predpisana moka št. 5 in 6, a skoro povsod imajo kruh št. 2. Odposlanec je povsod pokusil jed, bila mu je všeč, le na Topoliku se mu je zdelo, da sta bili obe jedi pri kosilu preredki, kot dve juhi. Na Belju se delavci pritožujejo, da je jed premalo mastna. Na čoki zjutraj nimajo toplega zajtrka, češ da so delavci preveč raztreseni po polju, a mali ocvirek slanine, ki ga dobijo namesto juhe, še ni zajtrk. To se drugo leto ne sme ponoviti. Zajtrk bi moral biti vsaj tako močan ko večerja. Glede masti bi bilo treba ostro prijeti večino delavskih vodij. Na vseh posestvih dobivajo delavci enake obroke masti, a le na par posestvih so se pohvalili delavci, da imajo premastno jed, povsod drugod so pritožbe. Jagnjetine naši delavci ne jedo; na Belju sem videl, ko so delavci raje kupili mleko, ko da bi jedli me6o jagnetine. Najljubša jim je svinjina, pa tudi teletina in govedina. Pri pogodbah se je treba ozirati na to. Seveda želje delavcev niso vedno merodajne. Skoro vsi delavci bi imeli radi za zajtrk kavo, ki pa nikakor ni tako redilna ko dobra juha. Po mojem mnenju so jedi preredke. Omenil sem kuharicam žgance, pa so rekle, da bi morale dobiti ajdovo moko iz Slovenije, koruznih žgancev pa Prekmurci sploh ne jedo.
Demon alkohol — naša rana
Najhujše za naše delavce pa je to, da ne dobijo vina. Ko bi dobil vsak delavec vsaj 1 liter
V nedeljo, dne 19. novembra 1939 daruje vsak Slovenec in Slovenka za uboge otroke naše severne meje
pod geslom: »Trdna meja — varna domovina!
Slovenska straža v Mariboru.
vina dnevno, pa bi bili vsi zadovoljni. Veliko je takih delavcev in tudi delavk, ki bi ves svoj zaslužek zapili ko bi dobili denar od gospodarjev oziroma del. vodij. V tem oziru so nekateri vodje prav skrbni. Lahko bi dejal, da delavski vodje kar tekmujejo med seboj, s katerega posestva bodo več poslali denarja v Prekmurje. Povsod po Vojvodini sem slišal, sodbo gospodarjev: Prekmurci so najbol jši delavci, pa tudi najhujši pijanci I Alkohol je res naš strup. V zvezi z alkoholom je tudi morala naših delavcev. Na državnih posestvih so sicer spalnice po spolih ločene, a s tom še ni
ce prav po južnjaško. To je treba na vsak način preprečiti. Nekaj pritožbo od strani delavcev naj bi zadostovalo, da bi ZPI) in pa oblast posegli prav odločno vmes. Tudi delavci niso boljši, preklinjajo drug drugega, kadar so pijani se pa tudi spoprimejo Koliko bo treba Se šolo in vzgoje našim ljudeml Alkohol povzroči mnogo zla. Na Belju je prepovedano točenje alkoholnih pijač. Le v Mirkovcu je gostilna, pa še ta bo s prihodnjo sezono ukinjena. Seveda se vsi delavci pritožujejo, po vsej sili hočejo vina. češ da ne morejo zdržati brez alkohola. Dokler ne bodo dobili vsak dan nekaj pijače, večina delavcev ne bo zadovoljna. Ko človek posluša delavce, ga ti prepričajo, da morajo dobiti vsaj ob žetvi in mlačvi vsak dan nekaj vina. Gospodarji pa so razen enega ali dveh najodločneje proti aikoholu. Mislim, da bi rajši odpustili naše delavce in se zadovoljili s svojimi, čeprav slabšimi domačimi, kot pa da bi dovolili
Jaz Vam varujem kožo!
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
rečeno, da je življenje delavcev moralno kaj boljše kot drugod, kjer spe pomešano. Je to težko vprašanje. Na nekem posestvu mi je dejal gospodar, da bi delavci v tistem hipu odšli s posestva, ko bi jim prepovedal skupno spanje. Doma v Prekmurju bo treba moralno utrditi delavci.
Bolezni ni veliko med delavstvom. Slabo je na Belju Podonavje: 18 bolnikov, to je 25% (5 moških in 13 žensk) je bolehalo za malarijo, trije od teh so bili v bolnišnici v Osijeku. Morda je krivo močvirje, ker je v bližini Donava. Delavci bolehajo največ zaradi preveliko zavžite vode. Nekateri spijejo po 8 do 10 litrov dnevno. Dobro bi bilo vpeljati kako sredstvo proti žeji. V vodi namočen peiin hitro odžeja. Gospodar na Anki-dvoru poskuša z okisanjem vode tešiti žejo delavcev. Zdravnika imajo na vSeh posestvih vsaj v bližini. Na nekaterih posestvih imajo zdravniške preglede ob določenih dnevih, navadno dvakrat tedensko, drugod pa po potrebi. Gospodarji trdijo, da se delavci med sezonskim delom zrede. doma čez zimo pa zopet shujšajo. ZPD naj bi vpeljala tehtanje pri odhodu in pri povratku.
Higiena
Zelo slabo pa je urejeno na posestvih glede stranišč. Na Padeju sploh nimajo stranišča, nič boljše tudi ni na Kamendinu. Povsod pa jih je premalo in so premalo ograjeni in čista. Izjema je na Kneževu, kjer 6o lepa stranišča, ločena za moške in ženske. Skrb za stranišča je prav majhna. Na nekaterih posestvih pride na sto ljudi komaj eno stranišče in še to je le na videz stranišče. Na Coki je v tem oziru še precej dobro. Tudi imajo delavci oziroma delavke na nekaterih Leder-jevih posestvih prhe za kopanje s toplo in mrzlo vodo. To bi bilo treba zahtevati na vseh posestvih, zlasti na državnih, kjer je veliko mrčesa. Higijeni fK>svečaio premalo skrbi; mnogo grešijo v tem oziru delavski vodje. Kolika razlika glede čistosti je v sobah na posestvih na Belju. Eno je čisto in snažno, da se človek prijetno počuti v sobi, na drugem pa zanemarjeno in neurejeno, da se človek ne upa vstopiti. Ni vsak delavski vodja res vodja.
Glede razmerja delavcev do vodij in obratno pa je ponekod prav žalostno. Vodje psujejo delav-
pitje alkoholnih pijač. Prav imajo, a naši delavci in tudi delavke, 60 že preveč, navajeni na strup. Morda se bo pa le dalo kaj doseči s prohibicijo med sezonskim delom.
Morala med delavci
Najtežje poglavje pa je morala. Na nekaterih posestvih leže fantje in dekleta skupaj, kot da so poročeni, in zdi se jim to kar naravno in prav. Treba bo enkrat poskusiti z odločnostjo. Naše sezonsko delavstvo je v veliki nevarnosti. Sveta dolžnost naših delavskih vodij mora biti, da pazijo na naša dekleta, kot očetje na hčere, pred našimi delavci, pa tudi pred domačini, uradniki itd., ki se poslužujejo prav grdih metod za zapeljevanje deklet. Spalnice morajo biti ločene in pod stalnim nadzorstvom. Na vsakem posestvu naj bi nekdo vsako nedeljo delavcem in delavkam po-vedaj kaj vzgojnega. Zveza naj bi poskrbela za snov. To delo je težko, ker gre za osnovo, vse drugo bo lahko, če bo osnova trdna. Delavci [>o-trebujejo pouka iu vzgoje ter stalnega nadzorstva.
Nova šola v Lučinah, ki je bila blagoslovljena dne 29. oktobra 1939. Veljala je brez tlaka in materiala, ki je bil darovan, nad 400.000 dinarjev. Šola je ponss škofjeloškemu okraja.
Narte Velikonja:
Pot v Slovenske gorice
Potnik je rekel, da bo stal in je plačal samo polovico..
Zame je to bila novost, ki jo je treba omeniti v zgled vsem prevoznim podjetjem. Zdaj sem šele razumel, kaj in kako se pospešuje tujski promet. Imaš zavest, da si ščiten pred vsakim izrabljanjem morda hipne konjunkture in da mestna podjetja vedo, kaj giblje tujski promet. Zavest imaš, da te ne izkorišča nihče, da si znajo v hipu pomagati, če treba tudi z drugim avtomobilom in da množica in trenutno povpraševanje ne vpliva na hipne cene in ne na hipni položaj. Meni je bilo to silno Všeč.
Zato pa je bila vožnja kljub dežju in slabemu vremenu prijetna, aa moram vsakemu, ki ljubi Slovenske gorice, svetovati, naj se pelje iz Maribora. Na vožnjo ni nič vplivalo, da je bila trgatev, da je bila sobota, da so se rezervisti vračali čez nedeljo domov.
»Kdor daleč potuje, samo če hoče, mi nikogar ne silimo! Stojišča so za kratke proge,« je dejal blagajnik. »Ako je več potnikov, pa pride drugi voz. Če si cel teden delal ali če te noga boli, imaš pravico, da sediš!«
Nerga je ves poražen in tih sedel v svojem kotu, dokler nismo prišli k Sv. Petru. Tam mu je naekrat vleklo.	-
»Nato bi le morali paziti. Mislil sem, da ne bo zraka, a je prepih. Kako naj se pelje kakšna ženska tako dolgo pot, ne da bi imela zraka? Ali naj bruha na tla?« se je zagnal v protislovje.
»Ni treba na tla,« je dejal blagajnik, »zato imamo oosebno posodo. In ko je komu slabo, jo zagrnemo z zagrinjalom, da vsaj druge ženske ne vidijol Molki se še drže, ali če ti to vidi
ženska, imaš morsko bolezen v vozu. Če vam je prepih, gospod, ker saj veste, ventilatorja ne smemo zapreti, pa se presedite! Kaj ne, fant,« se je obrnil do mladega potnika, »tebi je vseeno, kaj ne. Upravi bom rekel, da je to mesto slabše in naj potnik manj plača!«
Moj prijatelj Nerga je kar pihal, ker ni mogel priti do besede. Obrnil se je do rezervista, ki je šel na dopust čez nedeljo.
»Slišite, to mora biti neprijetno. Doma je delo, vi pa tako!« ,„ _	.,
Strmel sem, ko sem vide!, kaj je sledilo. Rezervist je zaobrnil in zamahnil z roko vnič, da sem mislil, zdaj zdaj bo padlo, da bo Nergi odletela glava.
»Ali naj pustimo mejo nezastraženo, škric neumni? Nam kmetom zemlje ne morejo sicer vzeti, a tujemu gospodu služiti, je vendar vse drugo. Kaj ste gospod, da ste tako neumen? Res je delo doma, a če bi kdo udaril čez mejo, če bi bila meja brez varuha in jaz in ti in moj sosed in Bog ve kdo še bi bili odvedeni v koncentracijske tabore. Ali misliš, da bi mogel jaz opravljati svoje delo? Ti še, ker bi ti goflja ostala, samo zabavljati bi ne smel na glas, ker bi ti dali nagobčnik! Ali morda veš, da zdaj ni čas gobcev, zdai je treba samo potrpeti! Kje smo, je tudi gobezdal trgovec v vasi, a bogve kako smo izvedeli, da je skrivaj spravil v skedenj sladkor, češ da bo dražji. Zvečer smo ga prosili, naj nam ga proda, a se je veril, da ga nima in da nima, da ga ni dobil, da pa ve za nekoga, ki bi ga dal za tak in tak denar, treba bi bilo plačati voznika, ker nihče ne mara pripeljati zastonj. Ponoči mu je naš Urban, da bi ga poznali: — vobče ni mislil nič drugega, kakor kako bi zagodel temu človeku ob cesti, — izvlekel iz skednja sladkor in smo ga hoteli dati za reveže. In še pošteni smo bili, da smo zbrali denar in ga hoteli nesti trgovcu. Pa ti zjutraj kakor vihra pridere trgovec, da mu je nekdo ukradel cuker.
»I kje, sai ga nisi imel, ker če bi ga bil imel, bi ga bil nam včeraj prav gotovo prodal.-Zastonj bi ga bil dal, saj te poznamo. Mi moramo imeti vojaške vaje, ti bi nam pa dal sladkorja. Zmerom si bil za domovino in takrat,
ko so se šla poklonit društva kralju, si bil zraven in nihče ne more trditi, da samo zaradi tega, ker si se zastonj peljal!«
Bogve kako bi se bilo vse to končalo, ko se je dvignil siv oče v ozadju in rekel: »Kaj bomo govorili! Če sam ne boš varoval grunta pred tujo povodnijo, drugi ti tega ne bo naredil. To vem in to rečem!«	v Prijatelj Nerga pa se je zvil na svoj sedež in zdelo se je. da spi. Nazadnje sva izstopila. Toda že na pragu je oživel: __
»No, jaz sem pa res radoveden. V tej vasi ljudje res ne morejo ničesar vedeti o tujskem prometu. Kar čakam, da me bodo vlekli spat na svisli ali v kakšno prav zatohlo sobo, kjer so zračili pred tremi leti. In v tem kraju iščeš sledove tujskega prometa. Tujsko mučeništvo, to že razumem, a —. Pa recimo, da dobiva sobo, a gotovo bo brez stolov, bodo pestre krpe na nočnih omaricah, na mizi, na stolih, in vse zato, da bi zakrile, da je miza črniva, da je nočna omarica grda, da je zrcalo slepo,_ da nimaš vedra za odpadno vodo, da ima nočna posodica sije in kolobarje — vrag vedi kaj, a boljše bi bil vsak kozolec.«
Bogve kaj bi bil vse izgobezdal, da naju ni ujela natakarica Lojzka v veži. Da bi rada sabo, sva rekla, Nerga ie pristavil: »Snažno sobo, sicer se izselim pod šupo!«
Nisem verjel, da se najde v tem kraju tako prenočišče! Svetoval bi našim gostilničarjem, onim, ki pravijo, da je vse dobro, naj si te sobe ogledajo!	...
»Oh, to bo pa drago!« je koj pristavil svoj lonček Nerga, ko je natakarica odšla. »Kamor greš, povsod samo derejo človeka; če nimaš dovolj denarja, povej, ker vem. da potuješ lahkomiselno! toda jaz imam zmerom vsaj dvajset odstotkov več s seboj. Lepa rec! lak ostir na deželi misli, da mora škrica koj odreti, in midva sva žrtvi!
»Pa bodiva!« sem se otresel. ker mi je res že presedalo. Nisem danes še slišal od njega pohvalne besede. Menda je takrat, ko so ga nesli h krstu, deževalo v samih nikalnicah.
»Tebi jc res vseeno, pa praviš, Ha «1 »voi čas vodil tujski promet!«
»Prosim te, daj mi mir!« sem zrolinel. »Mir, mir, mir!« sem mu zavpil na uho.
»Sitnež!« mi je otresel z glavo. >V gostilno grem; samo ledvice bom, ker vse drugo bo gotovo drago in midva morava paziti in ne zapravljati!«
In sta naročila večerjo.
»Lahko bi dal zastonj!« je dejal Nerga, ko sva plačevala. »Zakaj nama ne da zastonj? Reklamo bi mu delal in —«
»Ti pa že!« sem pripomnil. »Če bi ti dobil zastonj, bi dejal, da nekaj ni v redu in da gotovo oštir kje krade. Obnergal bi, saj te poznam !«
»Kako kaj, oče,« se je izognil in obregnil ob sosednjo mizo: »Čital sem v »Jutru« Črtico Vinotok. Da dekleta nimajo več dečkov, da je vse pri vojakih, da mora dedek zdaj biti za vse pri hiši.«
»Veste kaj, gospod, kdorkoli ste,« je počasi menil star možakar v kotu. »Če časniki pišejo in če piše morda celo domačin o nas, mu ne verujte! Morda je pri vojakih vsak deseti. Poglejte jutri pri maši! Ne vem, zaka j se lažejo, četudi mislijo, da je to lepše? Morda mislite tudi vi pisati, potem povem: ne prikažite se več, če ne bo vse res. Zdaj ni čas lagati in begati ljudi, sicer bodo drugi bogve kaj mislili od nas.« Če bi mogel zapisati ta pojoči prleški govor! »Ali mislite, da nič ne beremo in nič ne vemo? Veste, gospod, kdorkoli ste, pri nas ima otrok več pameti v žepu, kakor pa kakšen časnikarski vsiljivec v glavi! Morda ne veste še. da je naša šola v enem stoletju dala več mož, ki jim takle tintomaz zapiti ne seže niti do gležnjev.
Mislil sem, da bo zdaj zdaj vzrojil nad njim, toda očanec je končal in stegnil roko če/, mizo:
»Naj ne zamerijo, gospod!«
Drugo jutro ie zaropotal avtobus pred gostilno, ko sva plačevala: »Soba štiriindvajset dinarjev za dva!« mi je rekla Lojzka.
Toliko da se nisem opotekel. Taka soba in samn Inljlcn
i
te novice
Koledar
Sreda! 15. novembra: Jederi; Leopold; Albert V., c. uč.
Četrtek, 16. novembra: Otmar, opat, Neža Asiška, devica.
Novi grobovi
+ V Gorici je 10. novembra od kapi zadet umrl briški rojak g. Leopold M u ž u I i n. Rodil se je v Medani, kjer se je udejstvoval kot zaveden (ant in cerkveni pevec. Še pred svetovno vojno je stopil v službo pri znani tvrdki Teodor Hribar v Gorici, kjer je ostal do 1. 1938., ko mu je bolozen preprečila delovanje. Doživel je 06 let in zapušča šest odraslih otrok, ki jih je vse vzgojil v krščanskem duhu in v ljubezni do rodnega jezika in grude. Prijatelji ga bodo ohranili v častnem spominu. Pokopali so ga v nedeljo popoldne.
■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marijia Mezeg roj. Košir, hišna posestnica. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ljubljana, Rožna dolina, cesta III. št. 8 na pokopališče na Viču.
■f V Ljubljani je umrl gospod Josip Vilian, prokurist Kranjske industrijske družbe v p. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče pri Sv. Križu.
-f- V Višni gori je umrla gospa Josipina Kovač, vdova po naducitelju. Pokopali jo bodo v četrtek ob pol 10 dopoldne na farnem pokopališču v Višnji gori.
-f- V Železnikih je dne 13. t. m. umrl gospod Joško Košmelj, posestnik. Pogreb bo danes popoldne ob 3 iz hiše žalosti na domače župnijsko pokopališče.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Itd,
Sodni starešina
.Franc Lozar
i
Vrste naših sodnikov je zopet zadela težka izguba. V ponedeljek, 13. t. m. je izdihnil svojo blago dušo dr. Franc Lozar, starešina okrajnega sodišča v Kostanjevici, ki je slovel kot nadpovprečno nadarjen pravnik, neumorno marljiv in do požrtvovalnosti vesten sodnik in predstojnik.
Dr. Lozar je bil rojen 10. decembra 1885 v Črnomlju. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in jo je dovršil z odliko. Pravo je študiral v Pragi in na Dunaju. Po končanih pravnih študijah je vstopil leta 1911 v sodno službo. Služboval je v raznih krajih na območju bivšega višjega deželnega sodišča v Gradcu, kakor v Ilirski Bistrici, v Celju, v Novem mestu, v Radovljici in v Sevnici. Leta 1920 je bil imenovan za starešino okrajnega sodišča v Kostanjevici, kjer je ostal do svoje prerane smrti,
Kjerkoli je služboval, ga je ljudstvo vsled njegove ijudoniilosti in naklonjenosti takoj vzljubilo. Njegova uradna soba je bila neprestano oblegana
Ari lil,Hi L- i en cn .r con^l,	...... U - ______
j	~	--------j- ''" „vjj,
od ljudi, ki so se v svojih težavah s popolnim zaupanjem obračali nanj. S svojo uvidevnostjo je preprečil mnogo nepotrebnih pravd in s tem našim ljudem prihranil mnogo stroškov, jeze in sovraštva.
Vse življenje je ostal zvest svojemu vernemu narodu, iz katerega je izšel. V verskih vprašanjih je bil vedno dosleden in praktičen katoličan. Ni se sramoval tega tudi javno f>okazati, kar je še povečalo zaupanje ljudstva v njegovo poštenost in pravičnost.
Pokojni dr. Lozar je bil tudi vzoren oče. Poleg ge. soproge žaluje za njim 7 nepreskrbljenih otrok, ki jim je bil vedno najboljši oče in vzoren vzgojitelj.
Ko se danes poslavljamo od njegovih zem-skih ostankov, želimo njegovi duši večni mir, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje.
Osebne novice
= Izpit za pooblaščenega inženirja elektrotehnika je opravil g. inž. Marjan Koželj pri gradbenem ministrstvu v Belgradu. Čestitamo.
= Inženirji gospodarskih ved. Diplome za inženirje gospodarskih ved (ing. oec.) so dobili kot absolventi zagrebške ekonomsko-komercialne visoke šole gg.: Dragotin Banja c, upravnik podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani; Ivan Burja, tajnik Priv. agrarne banke; Kreši-mir K u h a r i č, uradnik finančnega ravnateljstva.
= Poročila sta se v Stični v ponedeljek dne
novembra, g. poročnik Jovan D j u r k i n in gdč. Marija Gor i še k, strokovna učiteljica. Priči sta bila g. Jože Rupnik, ravnatelj meščanske šole v Slov. Bistrici, in nevestin svak g. Tone Jakoš, gostilničar v Ivančni gorici. Poročne obrede s sv. mašo je v samostanski cerkvi opravil g. župnik p. Benedikt Bolcar. Mladima poročencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Iz banovinske službe
Napredovali so: Dr. Ločniškar Adolf, zdravnik združene zdravstvene občine 2alec v VI. pol. skupino; dr. Anton Klasinc, zdravnik združ. zdravstvene občine Pragersko v V. pol. skup.; dr. Štefan Sobar, zdravnik združ. zdr. občine Črnomelj v VII. pol. skup.; dr. Joža Bohinc, zdravnik združ. zdr. občine Cerklje pri Kranju v VIL pol. skup.; dr. Franc Repič, zdravnik združ. zdr. občine Planina, okraj Brežice, v VIL pol. skup.; dr. Šerko Edvard, zdravnik združ. zdr. občine Vransko, v V. pol. skup.; dr. Gustav Omahen, zdravnik združ. zdr. občine Metlika, v VII. pol. skup.; Anton Fle-go, nastavnik banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, v VII. pol. skup.; Alojzij Urdih, polic, stražnik I. razr. v Ljubljani, v I.a pol. skup. zvaničnikov; Josip Jagodic, polic, stražnik I. razr. v Kranju, v I.a pol. skup. zvaničnikov; Ivan Ker-žin za banovinskega služitelia I. skup. pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani.
Imenovani so: Asistent uradniški pripravnik na medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zollan Ziikš za zdravnika združ. zdr. občine Vrhnika v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika; Janez Pajk za služitelja II. skup. v drž. bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani; Leopold Jelinčič za podšumarja pri okr. načelstvu v Litiji; Janez Ro-vanšek za banovinskega zvaničnika III. skup. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, obenem je nastavljen na kmetijski šoli v Poljčah; Stanko Drolc za zvaničnika III. skup. pri državni konjarni v Ponovičah; Mirko Brenčič za policijskega stražnika-pripravnika v III. skup. zvanič-
nikov pri upravi policije v Ljubljani; Inž. Anton Simončič za banovinskega uradnika-prlpravnlka VIII. pol. skup. pri banovinski kmetijski šoli v Poljčah.
Premeščeni so po potrebi službe: Josip Cigan, banovinski cestni nadzornik v Dol. LendaVi k okr. cestnemu odboru v Oripožu; Karel Drganc, banovinski cestni nadzornik v Gor. Radgoni k cestnemu odboru v Dol. Lendavo; Ciril Zupe, banovinski cestni nadzornik v Ormožu k cestnemu odboru v Ljutomer s sedežem v Gornji Radgoni; Ludvik Stancer, banovinski višji rač. inšpektor od uprave banovinske podkovske šole v Ljubljani h kr. banski upravi v Ljubljani.
Upokojeni so: Blaž Razbornik, polic, stražnik I.a pol. skup. zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani; Pavel Jankovič, služitelj I. pol. skup. pri drž. bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Studonec; Jakob Škerl, cestni nadzornik-zvaničnik L pol. skup. pri tehničnem oddelku okr. načelstva v Ljubljani.
Sprejeta je ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal Ivan Levstek, banovinski uradnik IX. pol. skup., tajnik okr. cestnega odbora v Kočevju.
Fantovskim odsekom, dekliškim krožkom, krožkom Slov. dij. zveze!
Iz okrožnic, ki ste jih prejeli, razvidite namen in obseg nabiralne akcije Slovenske straže. Ponovno vas prosimo, da se za izvedbo nabiralne akcije v svojem kraju i>o medsebojnem sporazumu z vsemi močmi zavzamete.
Vsaka organizacija je dobila od Slovenske straže v Mariboru zavitek z značkami, bučkami, letaki in lepaki, položnico in navodila.
Ker je čas kratek, razdelite takoj delo, zlasti floločite nabiralce in nalepite lepake. Preglejte, če imate dovolj značk! Če jih nimate, sporočite čim prej, da jih dopošljemo!
Zasledujte tudi obvestila v našem časopisju!
Bog in narod!
Slovenska straža v Mariboru.
>— Deputacija društva žel. uradnikov pri g. banu. Včeraj je sprejel gospod ban deputacijo žel. uradnikov, ki mu je izročila spomenico v zadevi zvišanja prejemkov zaradi vedno bolj naraščajoče draginje. G. ban je deputacijo ljubeznivo sprejel, priznal utemeljenost za povišanje prejemkov in obljubil, da bo na merodajnih mestih podprl težnje uradnikov, da se prejemki zvišajo.
pO cUvŽCM


*	Nova kraljevska jahta »Beli orao« priplula
v Šibenik. Predvčerajšnjim je priplula v šibeniško pristanišče nova kraljevska jahta »Beli orao«, ki je registrirana kot pomožna ladja kr, mornarice. Jahta je na poskusni vožnji in na svojem prvem potovanju od Trsta do Sibenika razvila maksimalno brzino 18 in pol milj na uro. Jahta je bila zgrajena v tržaški ladjedelnici »San Marco«, dočim je vse stroje izdelala prav tako tržaška tovarna »Sant Andrea«. Izdelava ladijske konstrukcije in vseh njenih delov je prvovrstna in se je komisija naših strokovnjakov izrazila o jahti nadvse pohvalno. — V tržaškem pristanišču »Audace« 60 29. oktobra prvič razvili na jahti našo bojno zastavo v prisotnosti ožjega kroga povabljencev in zastopnikov oblasti. Slovesnosti je prisostvoval naš generalni konzul v Trstu Vladimir Šaponič, poveljnik jahte kapetan fregate Vukovič-Podka-pelski in drugi. Kraljevska jahta »Beli orao« je dolga 60.45 m, široka 7.95 m in visoka 3.90 m. Ima 2 Dieselova motorja, ki ženeta 2 vijaka. Pra-mec ladje ima obliko križarske, linija od pramca proti krmi pa se polagoma spušča in daje tako ladji videz nenavadne vitkosti. Na gornji palubi ladje je glavni apartman, enostavno toda elegantno opremljen. V dolnjem delu jahte je pet kabin za spremstvo. Ob poveljniškem mostu je kabina in pisarna poveljnika ladje. Dalje so na ladji udobne kabine za častnike in spalnice za mornarje in strežno osebje. Povsod je na razpolago mrzla in topla voda, kopalnice, električna razsvetljava, hladilniki itd. Ladja ima tiri rešilne čolne, od katerih sta dva na motorni pogon. »Beli orao« ostane nekaj dni v Šibeniku, nato pa bo nadaljeval pot proti jugu.
*	Dvajsetletnica zagrebške veterinarske (a. kultete. Včeraj je Klub slušateljev veterinarske fakultete priredil v dvorani Zagrebškega zbora slovesno akademijo v proslavo 20 letnice zagrebške veterinarske fakultete. — Do pred tremi leti je bila zagrebška veterinarska fakulteta edina v Jugoslaviji. Poverjena ji je bila odgovorna naloga, da vzgoji generacije živinozdravniških strokovnjakov, ki naj organizirajo živinozdravstvo v naši državi. Toda stalno so ee širile vesti, da bo morala veterinarska fakulteta zapustiti Zagreb in se preseliti globlje v državo, v Zemun. Zaradi tega ni bilo ukrenjeno ničesar, da bi ee zagrebška veterinarska fakulteta razširila in izpopolnila. Ker pa je namera preselitve veterinarske fakultete iz Zagreba naletela v hrvatski javnosti na hud odpor, 60 to namero opustili in ustanovili za vzhodni del države novo veterinarsko fakulteto v Belgradu. Jugoslavija je živinorejska dežela in zato dve veterinarski fakulteti nista odveč. Zagrebška veterinarska fakulteta še vedno životari v skromnih in nezadostnih prostorih bivše banovinske podkovske šole. Šele pred kratkim je bilo sklenjeno, da se prične graditi za veterinarsko fakul' teto posebna stavba. Zagrebški listi pišejo, da je vsota, ki je potrebna za izpopolnitev veterinarske fakultete v Zagrebu, makroskopsko majhna v primeri z milijardami, katere pribavlja narodnemu gospodarstvu pravilno urejena živinozdrav6ka služba.
*	Z osemdesetimi leti osemdeset potomcev,
V Gučji gori pri Travniku v Bosni živi kmetica Luca Babič, ki je kljub svojim osemdesetim letom še vedno izredno krepka in čila. V svojem zakonu je rodila osem hčera in sina, ki so že davno V6i poročeni in imajo otroke in vnuke. Stara žena lahko a ponosom gleda na svoje potomce, ki jih ni nič manj kakor osemdeset.
*	Mestne pravice Varaždln«. Izvirna listina kralja Andreja II. iz leta 1209, ki jo je spisal kan-
—	Duhovniški tečaj Zveze fantovskih odsekov, ki naj bi bil 16. t. m., je zaradi obilnega zbora mariborsko Prosvetne zveze preložen na 28. november 1839. Začetek ;ob 10 v dvorani Ljudske
posojilnice. Vljudno' vabimo vse gg. duhovnike; ki so se nameravali udeležiti tečaja v Celju, da se ga udeleže. Obenem vabimo tudi vse one gg. duhovnike lavantinske škofije, ki se niso mogli udeležiti tečaja v Mariboru, da se udeleže tega tečaja. Program tečaja ostane isti in se ne bodo razpošiljala nova vabila.
—	Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in 6lično. Radenska vam ohrani zdravje in ma-dostno svežost.
—	Predstojništvom vseh srednjih in ljudskih šol sporoča Rafaelova družba, da je celotni spored za proslavo izseljenskega tedna za vse šole oddala žo prosvetnemu oddelku kr. banske uprave in bo te dni razj>oslan. Če bi kaka šola tega sporeda pomotoma ne dobila, naj predstojništvo blagovoli urgirati pri prosvetnem oddelku kr. ban-Bke uprave v Ljubljani.
—	Prijetna družba ifea vse! Neprijeten duh po potu jo kvari Odpravi ga SAN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jaučigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Avtomobil so ukradli, V noči na 13. november je bil tudi fotografski aparat znamke »Roleicord« in vasi v občini Komenda pri Kamniku osebni avto znamke »Opel«, Avto je štirisedežen in šestcilindrski voz. Spodaj je opleskan s črno barvo in ima po sredi rdeč pas. Streha pa je bila platnena. Številka motorja je 20.211, v notranjosti pa je voz tapeciran z rdečim usnjem. Avtomobil je vreden 25.000 din. Na sedežih je bil tudi fotografski aparat znamke »Roloicord« in svetlometer, tako da znaša celotna škoda 28.000 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice.
Roparski napad pri Braslovčah
Celje. 14. nov.
Savinjska dolino je danes vznemirila novica o poizkušenem roparskem napadu v Malih Braslovčah, kjer sta dva neznanca napadla Prisla-nove in hotela s sekirami izsiliti denar.
Ponoči ob 11 so zaslišale sestre Prislanove v Malih Braslovčah ropot v veži. Ko so hotele prižgati luč, sta planila v hišo dva moška in z naperjenimi samokresi grozila s smrtjo, če jima takoj ne izroče vsega denarja. Roparja sta pre-metala in prebrskala vso hišo, omare in postelje, da bi našla denar. Med tem časom se je posrečilo mlajši sestri, da je zbežala iz hiše k sosedom po pomoč. To sta opazila tudi roparja. Eden od njiju je izprožil samokres in ustrelil v zrak, takoj nato pa sta neznanca pobegnila v temo. Ko so prihiteli sosedje, roparjev že ni bilo več. Prislanove so se zelo prestrašile. Zatrjujejo, da je bil eden od roparjev precej visoke postave in plečat, drugi pa manjši.
celar Thomas ln 6 katero Je bil Varaldin povzdig-njen v kraljevo svobodno mesto, je že od nekdaj v varaždinskem mestnem arhivu ln je gotovo najbolj dragocena listina v arhivu. Nekateri naši učenjaki so pa podvomili v pristnost te listine. Mestni magistrat v Varaždinu je naročil iz Budimpešte fotografične posnetke nekaterih avtentičnih od kancelarja Tnoma6a pisanih listin. S primerjavo pisave bodo skušali dognati, če je listina v varaž-dinskom mestne marhivu pristna. S to nalogo so poverili mladega paleografa Zlatka Tanodija, profesorja na varaždmski realni gimnaziji.
*	Enotne cene vseh vrst kruha v Zagrebu. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je objavilo razglas, s katerim odreja minimalno težo za razne vrste kruha ter enotno ceno. Ker pa so 6e medtem cene moki povišale, so minimalne teže nekoliko spremenjene, cena pa je 06tala i6ta. Beli kruh mora tehtati 1 kg, polbeli in rženi 1.08 kg, črni kruh pa 1.20 kg. Za vse to pa je odrejena enotna cena 4 dinarje.
*	1500 obalskih delavcev stavka v Belgradu. Te dni je stopilo v Belgradu v stavko okrog 1500 obalskih delavcev v savskem in donavskem pristanišču. Delavci 60 zahtevali povišanje mezd in 60 dali poslodavcem rok, v katerem naj jim odgovore na njihove zahteve. Ko ni prišlo do sporazuma, 60 6topili v 6tavko. Obenem z obalskimi delavci so stopili v stavko tudi šoferji, ki «o zaposleni pri prevažanju materijala na obalo, kjer se grade nove naprave. Delavska zbornica je poskusila pripraviti obe stranki do sporazuma, toda doslej brezuspešno, Stavkujoči so organizirali po bel-grajskih ulicah obširno nabiralno akcijo.
*	Nevarnega občinskega merjasca imajo v vasi Popiči pri Sisku. Neprestano imajo križe z njim, ker je zelo divji in je ogrizcl že več ljudi. V nedeljo pa ni dosti manjkalo, da bi merjasec povzročil smrtno žrtev. V nedeljo popoldne je šel po cesti proti vasi 25 letni kmet Stojan Jaklič. 2e oddaleč je zaslišal obupne klice na pomoč. Stekel je naprej in kmalu opazil pred občinskim hlevom, .kako se je Stojan Očigrija otepal z merjascem, ki je pobegni! iz hleva na cesto. Ko je Jakšič videl, da Očigriji trda prede, je izruval v bližnjem plotu kol in navalil na merjasca. Ko je zverina videla, da je Jakšič nevarnejši nasprotnik, se je zakadila vanj in ga podrla na tla. Jakšič se je pričel obupno braniti. Brcal je merjasca z nogami, toda zverina ga je močno ugriznila v levo nogo. Da bi si zaščitil obraz, je legel na trebuh, zverina pa ga je nato začela grizti po hrbtu. K sreči so prihiteli kmetje z vilami in krampi ter se jim je po hudem boju posrečilo, da 60 nasilno zverino užugali in rešili mladega kmeta strašne 6mrti. Kmetje so zdaj sklenili, da mora nevarni merjasec ven iz njihove va6i.
*	Svojo ženo in sina obsodil na mesec dni zapora. V Novem Sadu je prišla na policijo delavčeva žena Barbara Bereš in naznanila, da je imel njen mož Ladislav njo in sina mesec dni zaprta v kleti. Kakor je povedala žena, je Ladislav, ki je star že 58 let, zelo nasilen. Z ženo in sinom je postopal brutalno in ju jc za vsako malenkost pTetepal. Pred mesecem je nastal prepir, v katerem 6ta žena in sin skupno nastopila proti očetu. Za »kazen« je Bereš oba zaprl v klet in jima dajal le toliko jesti, da nista od lakote umrla. Cel mesec sta morala vzdržati v vlažni, mrzli in temni kleti, dokler ju ni končno izpustil. Na podlagi te ovadbe je policija Bereša aretirala.
*	Roparski umor v gozdu blizu Slska. V nedeljo zvečer je bil v nekem gozdu blizu Siska izvršen nenavadno drzen roparski napad na trgovca Hasima Blagajčeviča iz Blage Rljeke. Blagajčevič je imel opravka v sosedni vasi in se je proti večeru peljal e kolesom proti dotnu. V sosedni vasi je bil tisti dan sejem, na katerem se je udejstvoval tudi Blagajčevič in naibrže »o si ga roparji že lam vzeli na piko. Ko jc Blagajčevič po nekem klancu v gozdu vozil bolj počasi in ee približeval
T,..
Ljubljana, 15.novembra
Gledališče
Drama. Sreda 15. ob 15: »Antigona«. (Predstava za ljubljanske gimnazije). Četrtek 16.: »Striček Vanja«. Red Četrtek. Petek 17. ob 15: »Upniki,
na plan!« Ljudska popoldanska predstava. — Izredno znižane cene od 16 din navzdol. Sobota 18.: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene.
Opera. Sreda 15.: »Madame Butterfly«. Gostovanje Zlate Gnjungjenac. Red Sreda. Četrtek 16.: »Boris Godunov«. Gostovanje Josipa Križaja. Red B. Petek 17.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Sreda, 15.
nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Koncertni plesi (plošče) 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Mandoline in balalajke (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Zakaj sem postal profesor (r. ravnatelj Iv. Dolenc), b) Kaj pravita znanost in tehnika (g. prof. M. Adlešič) — 18.40 Stari slov. ljudski plesi (g. B. Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Senjani kot književnik (Dinko Hudoba, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnat. V. Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, poročila.
Drug! programi
Sreda, 15. nov.; Zagreb: 20 Ljubljana. — Bratislava; 20 Zab. konc. — Sofija! 20 Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. — Beromiinster: 20.15 »Ifigeniija na Tavridi«. — Budimpešta: 19,30 Opereta — 22.05 Kom gl, — 23.20 Ork. konc. — Bukarešta; 19.10 Nemške narod. — 20 Ork. konc. 21 Zbor —- 21.50 Klavir. — Hilversum: 20.15 Pisan program — 22.30 Zbor. — Stockholm-Horby; 19.50 Lahka glasba — 20.30 Igra — 22.15 Plesna gl. — Trst-Milan; 17 15 Plesna gl. — 21 Opera »Conchita«. — Rim-Bari: 21 Igra — 22.20 Pianino. Florenca: 20.30 Filmska gl. — 21 Pisan konc. — London: 20 Simf. konc. — 21.30 Plesna gl. — Sottens« 20.35 Simf. konc.
Prireditve in zabave
Prosvetno duštvo Trnovo priredi v sredo, dne 15. novembra ob 8 zvečer v društveni dvorani v Karunovi ulici 14 II. prosvetni večer, na katerem bo imel skioptično predavanje g. dr. Ivo Česnik pod naslovom »Ob 400 letnici Sv. Gore pri Gorici«. Predavatelj nam bo e pomočjo skioptičnih slik opisal zgodovino Sv. Gore in krajev, na katerih živi mnogo naših bratov. Vabimo vse člane in prijatelje, da se predavanja udeleže v obilnem številu.
V najkrajšem času bo v dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani krstna predstava Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan«. Delo bo uprizorila Mrakova igralska skupina. Režira avtor
sam.
Predavanja
V Rokodelskem domu bo predaval v sredo 15. novembra ob osmih zvečer g. univerzitetni profesor dr, Ignacij Lenček o značajnosti.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, GosposveUka ce6ta 4 in mr, Bohinec ded., Rimska ce6ta 31.
nekemu ovinku, sta iznenada odjeknila iz zasede dva puškina strela. Eden je zadel trgovca v glavo, drugi v želodec. Roparja pa nista imela čaea, da bi svojo žrtev oropala, kajti v tem hipu ie pri-vozil po cesti neki kmet, ki sta se ga zločinca prestrašila in zbežala. Hudo ranjenega Blagajčeviča so prepeljali v bolnišnico v Sisak, vendar je naslednji dan podlegel hudim ranam. Za drznima razbojnikoma poizveduje orožništvo.
*	Po injekciji ga je zadela kap. Vladimir Po-povič, dijak 5. gimnazijskega razreda v Belgradu je pred dnevi padel s kolesa in ei pri tem raz-praskal kožo na obrazu. Zdravnik dr. Telebako-vič, prijatelj družine, je povabil dijaka na uro!o-giški oddelek držav, bolnišnice, kjer mu je dal za vsak 6lučaj_ injekcijo proti tetanusu. Ko je Popovič šel iz bolnišnice, mu je na cesti postalo slabo in zgrudil se je na tla. Stražnik in neki medicinec sta ga takoj prenesla na kirurgični oddelek, kjer so 6e zdravniki trudili, da bi mu rešili življenje, pa je ubogi fant čez nekaj minut izdihnil. Obdukcija je dognala, da ga je zadela 6rčna kap. Uvedli so prei6kavo in dr. Telebakovič je izjavil, da je serum vzel iz ampule 06rednjega higienekege zavoda in da se je pri tem strogo držal zdravniških pravil.
*	Trdovraten zaljubljenec. Iz Subotice poročajo: V nedeljo ponoči je v Bajši 17 letni kmečki sin Andrija Makan ustrelil svojega očeta. Po groznem zločinu je hotel pobegniti, pa so ga sosedje ki so slišali strel, prijeli in izročili orožnikom. Andrija ee je hotel kljub svoji mladosti poročiti z neko deklico, v katero se je do ušes zagledal. Oče pa je bil odločno proti. V nedeLjo zvečer je nastal med očetom in sinom hud prepir, ker je Andrija hotel na neko zabavo, kjer bi se sestal s svojo izvoljenko, oče ga pa ni pustil iti. Ko je oče že odšel spat, se je Andrija skrivaj izmuznil iz hiše in je do treh zjutraj plesal 6 svojim dekletom. Nato se je vrnil domov, se splazil v očetovo spalnico in 6 6amokre6om ustrelil'očeta, ki je bil takoj mrtev. Samokres je pred nekaj dnevi našel na podstrešju.
_ »Dane« pa ne boš vlaka zamudili obleko sem ti kar po vrati razobesila ob ceati proti kolodvoru!«
m LJUBIMNA
Slava v garnizijshi bolnišnici
Ljubljana, 14. nov.
Med najlepše, zato ker najbolj prisrčne go-ctovne prireditve naše junaške vojske spada »slava« v garnizijski bolnišnici v Ljubljani. Ni je človekoljubne ustanove, ki se ne bi hotela udeležiti tega praznika, katerega namen je, počastiti vse tiste, ki so 6e v prošli zgodovini v nesebični ljubezni žrtvovali za bolne vojake, ter dati njihovim naslednikom poleg priznanja za delo, ki ga oprav-
Saijo, tudi spodbudo, da bi vztrajali pri svojem elu v dobrobit naše oborožene sile, ki varuje neodvisnost naše domovine.
Letos je lepo vreme postreglo. Saj je bila skoraj že tradicija, da 6e prejšnja leta ta lepi go-dovni praznik v garnizijski bolnišnici zaradi nalivov ni mogel prav razviti. Letos se je notranji prisrčnosti prireditve pridružil še vnanji 6ijaj, Dolga četa vojakov, podčastnikov, dolga vrsta častnikov vseh vrst orožja, ki imajo 6voj sedež v Ljubljani, na čelu njim general Glišič, naš bivši vojaški ataše v Parizu, vse to je v najlepšem razpoloženju pričakovalo številne goste, ki so se vsi-pali na vrt garnizijske bolnišnice, kjer je bil lepo z zelenjem okrašen prostor za cerkvene in vojaške obrede 6lave.
Goste je ljubeznivo sprejemal ljudomili upravnik bolnišnice, ki ima velike zasluge za to, da je ta vojaška bolnišnica opremljena z vsemi najbolj sodobnimi pripomočki. G. upravniku dr. Apostolu Hadži-Gligoriju so stali ob strani njegovi 6odelavci-zdravniki in številni dijaki, ki tukaj opravljajo svojo kadersko službo.
G. bana dr. Natlačena, ki je bil zadržan po neodložljivih poslih, je zastopal svet. dr. A vrani o vi č. Prevzv. škof je poslal na 6lavo generalnega vikarja prelata N a d ra h » kot svojega zastopnika. Mestno občino je zastopal podžupan dr, Ravnikar. Zdravniška zbornica je poslala svojega predsednika dr. Meršola, slovenska univerza dekana medicinske fakultete dr. Kanskega in prof. tehnične fakultete inž. Horvata. Apelacij-6ko sodišče je zastopal sodnik a. 6. Straser, poštno direkcijo dr. Kurbus, sploš. bolnišnico v Ljubljani primarij dr. Hebein, žensko bolnišnico dr. Zalokar, otroško kliniko dr. Bassin, bolnišnico za duševne bolezni upravnik dr. Gerlovič, upravo policije svetnik Gerzinlč, g, Jarc okrajno glavarstvo za Ljubljano-okolico, inšpektor Ferdo Gaspari glavno pošto v Ljubljani, g. Rusijan, nadzor-
Umobolnica na Studencu v stiski
Največji bolniški zavod za duševne bolnike v Sloveniji in drugi največji zavod v Sloveniji sploh, bolnišnica za duševne bolezni na Studencu, je v stiski, kakršno si komaj moremo misliti. Kakor čujemo, je uprava bolnišnice že večkrat pismeno in celo brzojavno posredovala na pristojnih mestih v Belgradu, naj se vendar dovoli 10 % zadržanega kredita, določenega ža prehrano bolnikov. Zavod na vse svoje prošnje doslej ni dobil niti odgovora, čeprav mu denarja primanjkuje in je že izčrpal zadnja sredstva za prehrano bolnikov, če bodo njegove prošnje za izplačilo zadržanega kredita ostale še delj časa nerešene, potem grozi zavodu katastrofa. Od današnjega dne naprej zavod namreč nima niti dinarja, s katerim bi mogel plačati nabavo kruha, mleka in mesa. Ker živimo v razmeroma hudih časih in ker zavod porabi velikanske količine živil, je razumljivo, da ne bo mogel dolgo jemati na up. Zato mu ne bo preostalo drugega, kakor da začne duševno bolne pošiljati domov in da počasi bolnišnico izprazni. Težko si mislimo, kako bo odgovorila na tak postopek naša javnost, ki se upravičeno razburja nad premajhnim razumevanjem za naše državne bolniške ustanove. Upajmo, da zavod ne bo prisiljen storiti ta zadnji, vprav obupni korak, in da bodo na pristojnih mestih v Belgradu v najkrajšem času dovolili izplačilo zadržanega kredita za prehrano.
Tako raste spoznanje, da je A-JEBT kompas potreben avtomobilistu, šoferju, prevozniku, uradom, pisarnam, hotelom, kolesarjem.
1 Slovesna sv. maša zadušnica za pokojnega podpredsednika Vincencijeve konference Srca Jezusovega g. Ivana Černiža bo v četrtek ob 6 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega. Vabljeni vsi prijatelji in znanci pokojnika. — V počastitev spomina svojega strica g. Ivana černiča je daroval za reveže Vincencijeve konference Srca Jezusovega g. Stanko Cernič 100 din. Bog povrni! _ . . ...
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana mesto ima redno svoje predavanje v sredo, dne 15. novembra t. 1. ob 19 v kemijski dvorani I. drz. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. Kregar Jože: V vzimljenju cvetic s predvajanjem naravnega materiala. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.	_
Sveže sardelice po 8 din kg
nudi danes »Riba«, Pogačarjev trg
1 O pomoči porodnicam bo predaval v okviru predavanj Ljudske univerze gospod prof. dr. Alojzij 7alokar v sredo 15. t. m. ob 8 v mali dvorani Filharmonije (kino Matica). Unija za zaščito dece še prav posebno opozarja vse svoje sodelavce, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost.
i Pedagoško društvo priredi v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi drugo redno predavanje. >0 vzgoji in zaščiti zanemarjenih in sprijenih otrok< bo govoril g. Vojko Jagodič. Vse, ki se zanimajo za izredno aktualen problem, vljudno vabimo. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva, na kar opozarjamo vse redne člane.
1 Nesreča pri delu. 26 letni delavec Peter Plaveč je delal v kamnolomu na Celovcu včeraj opoldne, ko se je visoko nad njim odtrgala v nameniti steni skala. Sprožil se je velik plaz, ki je Plavca zasul. Tovariši so ga z veliko požrtvovalnostjo odkopali in so ga rešili nezavestnega izpod kamenja. Z veliko in globoko rano na glavi je bil nezavesten prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hudo nevarne poškodbe.
1 Tatvine v Ljubljani. V zadnjih dnevih sta bili policiji prijavljeni samo dve tatvini koles. Iz dvorišča v Pavšičevi ulici št. 8 je bilo Jerneju Milavcu ukradeno kolo« vredno 1000 din, Na
l
nik straže, lubljansko policijo. Slave eo se udeležili še mnogoštevilni drugi predstavniki človekoljubnih ustanov, zdravniki, bolniške strežnice in strežniki ter številni prijatelji naše vojske, ki nočejo zamuditi nobene priložnosti, da izrazijo 6Vojo ljubezen in spoštovanje do naše odlične oborožene 6ile.
Ob pol U se je pripeljal divizijski poveljnik general Dragoslav Stefanovič, pozdravil vojaštvo častnike in civilne odličnike, nakar so se takoj začeli cerkveni obredi, najprej katoliški, za tem pravoslavni in na koncu muslimanski. Po obredih je imel upravnik bolnišnice topel nagovor na svoje podrejene, kjer jim je iz življenja patro-nov bolnišnice sv, Kozme in Damijana prikazal in prelepo razložil čednosti, ki morajo dičiti vse tiste, ki eo se posvetili sanitetni službi. Spomnil se je vseh tistih, ki so iz ljubezni do bližnjega darovali svoje življenje, ne da bi za to pričakovali priznanja od ljudi, ker so vedeli in verovali, da jih bo za to poplačal Bog. Spomin na nje je ohranjen v srcih naše vojske in vsega našega naroda, ki je bil bolj kot kateri drugi narod na svetu osvobojen 6 krvjo svojih najboljših sinov. Pozval je vojake in častnike, naij nadaljujejo v duhu teh svetlih in 6vetih izročil, da 6e bo naša vojska, naša domovina lahko oslanjala na brezmejno požrtvovalnost naše sanitetne službe, če bi nastopil ča6, ko bo domovina klicala svoje sinove na branik svoje svobode.
Na vse prisotne je lepi govor, prednašan s 6rčno toplino in z govorniškim darom, napravil globok vtis.
Po obredih so bili vsi gostje povabljeni na prigrizek v lepo in okusno okraeno dvorano uprave. Med častniki in civilisti se je razvil prisrčen razgovor, ki dokazuje, kako prijateljski so odnošaji med ljudstvom in našo hrabro vojsko. Saj je bila prireditev v garnizijski bolnišnici le skromen izraz razpoloženja, ki vlada med vsem našim ljudstvom in vso našo hrabro vojsko.
Popoldne je bila vojaška zabava, ko so spet prišli mnogi prijatelji ter so v družbi častnikov, podčastnikov in vojakov bolnišnice preživeli nekaj lepih ur. Tudi vojaki, ki se zdravijo, so bili deležni dobrot tega intimnega praznika. Garnizijski bolnišnici, njeni upravi, zdravnikom, častnikom in vojakom želimo še enkrat mnogo uspehov pri človekoljubnem delu, ki se mu žrtvujejo.
Aleksandrovi cesti št. ~4 pa Je nekdo odpeljal 1100 din vredno kolo Filipu Vrhovniku. — Tudi suknje hitro menjajo svoje lastnike. Tto je ponoči odnesel tat iz stanovanja v Kobli rjevi ulici Antonu Deklevi 70 din vredno moško črno suknjo. — Ogrizku Ivanu pa ie iz garderobe trgovske akademije na Bleiweisovi cesti izginil moški letni plašč svetlo sive barve, vreden 1550 din. Iz barake v gramozni jami ob Vodovodni cesti pa je nekdo odenesel Francu Poholetu 130 din vredno kratko sivo suknjo in modro odejo. — V noči
OBVEŠČAMO
DRŽAVNE IN BANOVINSKE URADNIKE IN USLUŽBENCE
DA~SO CIVILNE PLINSKE MASKE
.NEBOJ&Am
PRISPELE V NAŠE PRODAJALNE IN SE LAHKO DVINEJO.
PLINSKE MASKE IZDAJAJO
NAŠE PRODAJALNE V SLEDEČIH MESTIH:
Beograd, Zagreb, Tuzla, Bosanski Brod, Kotor, Cetinje, Hercegnovi, Podgorica, Štip, Niš, Kru-ševac, Zaječar, Lesko vac, Kragujevac, Para čin, Smederevo, Pančevo, Valjevo, Čačak, Bela Crkva, Ljubljana, Šabac, Veles, Bitolj, Skoplje, Kosovska Mitrovica, Kraljevo, Priština, Požarevac, Zemun, Subotica, Novi Sad, Split, Petrovaradin, Indija, Vinkovci, Mostar, Osijek, Varaždin, Bjelovar, Kustošija, Slavonski Brod, Karlovac, Sušak, Sisak, Celje, Maribor, Banja Luka, Sombor i Petrovgrad.
na 12. november pa Je bilo vlomljeno v gostilno Antonije Fon na Tyrševi cesti. Vlomilci so od-
1 nesli več steklenic žganja in vina in nekaj škatel sardin v skupni vrednosti 560 din. Zadnje dni so tatovi ukradli 6 koles tudi nekaj dinamo svetiljk.
H	u	g m	H	MARIBOR
Židje še vedno skrivaj prihajajo čez mejo
Maribor, 14. novembra. Orožniki na Prevaljah so prišli nasled, da je 49letni avtopodjetnik Franc Hrast iz Poljane s svojim tovornim avtomobilom odpeljal v Zagreb 4 Žide, ki so skrivaj prišli preko meje iz Nemčije. Avtopodjetnik je to priznal in izpovedal, da so mu plačali za vožnjo po 6 din za vsak kilometer. Te Žide mu je dovedel 31-letni delavec Štefan Leopold, ki je nemški državljan, prebiva pa v naši državi.
Kakor izgleda se tihotapstvo Židov v našo državo še vedno nadaljuje. Za našo državo gotovo ni koristno, če prihajajo v njo tuji elementi, ki si potem tukaj na račun naših državljanov na ta ali drug način ustvarjajo eksistence. Fatalno pri celi reči je pa, da tistih, ki tihotapijo v našo državo Žide, ne morejo biti kaznovani, ker je pač tihotapstvo raznih visoko zacarinjenih predmetov kaznjivo, tihotapstvo ljudi pa ne.
Tudi tihotapstvo naših ljudi v Nemčijo še ni prenehalo, čeprav se je že marsikdo od beguncev razočaran vrnil v našo državo. Orožniki v Črni pri Prevaljah so aretirali in oddali sodišču 47letnega delavca Jožefa Jelena iz Ko-privne, ker je za nagrado par čevljev pomagal 2 osebam skrivaj pobegniti preko meje v Nemčijo. V gozdovih okoli Koprivne najdejo taki begunci dovolj poti, da se neopaženo pretihotapijo čez mejo. Saj je takih slučajev tam bilo že več.
*
m Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru bo
jutri dopoldne ob desetih v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vsa včlanjena društva naj pošljejo na zbor delegata s podpisanim pooblastilom!
m Pevsko društvo »Maribor« za revne obmejne otroke. Pevsko društvo »Maribor« priredi v ponedeljek, 20. novembra ob osmih zvečer v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert, pri katerem sodelujejo tudi sopranistka gdč. Jelka Igličeva, tenorist g. A. živko. Pri orglah bo prof. Gregor Zafošnik. Ker je čisti dohodek koncerta namen jen Slovenski straži za obdarovanje revnih obmejnih otrok, vabimo vso zavedno slovensko javnost, da se koncerta v velikem številu udeleži. Rezervirani sedeži so po 15 din, sedeži v klopeh po 10 in 6 tlin, stojišča 4 din., za dijaštvo in vojaštvo v predprodaji po 2 din. Predprodaja vstopnic se vrši v Cirilov! knjigarni na Aleksandrovi cesti 6
m Izpit za pooblaščenega inženerja arhitekta je pri ministrstvu za gradbe v Belgradu položil gospod inž. Milan Černigoj. Čestitamo!
m Živinski in svinjski sejmi v Mariboru prepovedani Ker se je pojavila v okoliških okrajih slinavka in parkljevka, ie mestno poglavarstvo v Mariboru v smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani do nadaljnega prepovedalo oddržanje živinskih in svinjskih sejmov v Mariboru. Tako je tudi že današnji živinski sejem, ki bi moral biti danes, izostal.
m Mesto venca na grob g. Št. Verbcka je učiteljstvo II. drž. dekl. me.šč. šole darovalo 100 dinarjev za šolsko kuhinjo.
m V Ljudski univerzi predava v petek ob osmih zvečer organizator Seljačke sloge dr. Rudolf Bičamič o temi »Vojno gospodarstvo in kmečka politika«.
m Nemško-jngoslovanskl turistični sporazum. Ob priliki trgovinskih pogajanj, ki so se
pred kratkim vršila med Jugoslavijo ln Nemčijo je bil dosežen tudi popoln sporazum glede turističnega prometa. Najvažnejše^ točke so ostale neizpremenjene. Tako znaša mesečna kvota RM 1,400.000, osebna kvota, ki je na razpolago potnikom znaša 400 RM, tudi tečaj po katerem bodo vnovčeni čeki ostane neizpre-inenjen in znaša torej 14,50. Je pa seveda od mnogih drugih faktorjev odvisno ali se bo mo-fla zgoraj omenjena kvota izkoristiti. Trenutno je izdaja potnih listov v Nemčijo omejena.
m 9.000 dinarjev nagrade je položil na mariborski policiji g. Lečnik, lastnik veledragu-ljarne v Celju, za tiste organe mariborske policije, ki imajo zasluge, da je bila tatvina kov-čega. v katerem je bilo raznih vrednosti za 100.000 dinarjev, pojasnjena in večina blaga zo-pfet najdena.
m Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečanja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih dne 17. novembra 1939 izdaja sledeča naredba: V času ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma ob naplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruli ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo dne 17. novembra 1939 in velja za isti dan. Predstojnik mestne policije: Stanko Kos s. r.
m Umrla je v starosti 62 let ga. Marija Sirk, posestnica in vdova po trgovcu. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
m Kdo je mrtvec? Zaradi onemoglosti se je nezavesten zrušil v neki gostilni v Mariboru starejši moški. Poklicali so mariborske reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se prej zavedel. Mož ni imel pri sebi nikakih dokumentov, ne vedo kdo bi bil. Tudi od gostov, ki so bili takrat v gostilni, ga ni nikdo poznal. Mož je kakih 60 let star, močne visoke postave. Na sebi je imel ponošeno obleko.
m V zvezi s tatvino dragocenega kovčega je policija sedaj aretirala še hlapca Ferdinanda Kra-merja, ki je od Peklarja kupil pet ur in jih nato hotel z velikim dobičkom razpečati. Peklar je na policiji povedal, da je 11 ur prodal nekim kmetom od Martina, ki so se mudili na svinjskem sejmu. — V zvezi s to tatvino je policaja ugotovila, da ima Klavž na vesli še več drugih tatvin. Pri neki njegovi prijateljici so namreč napravili hišno preiskavo, pri kateri so našli več kosov obleke, ki jih je Klavž pokradel raznim osebam v Mariboru. Še na policiji so odkrili eno uro, ki jo je Klavž v trenutku, ko so ga tja pripeljali, vrgel pod neko omaro, kar pa so policijski organi opazili. Tudi na Mačkovem domu je policija odkrila eno uro, ki jo je Maček skril v posodo, ki je bila do vrh« napolnjena z vodo.
Gledalce
Sreda, 15. novembra: Zaprto, četrtek, 16. novembra ob 20: »Navihanka«. Red C.
Celje
c Uspel sestanek JRZ v Celju. V ponedeljek, ob 8 zvečer, je bil v veliki dvorani v Domu sestanek članstva in somišljenikov JRZ iz Celja in okolice. Sestanka se je udeležilo lepo število članstva JRZ in MJRZ, ki je z vso pozornostjo sledilo zanimivemu gospodarskemu predavanju g. Avseneka iz Ljubljane. G. predavatelj je v svojem predavanju pojasnil in obrazložil vsa pereča vprašanja današnje mednarodne trgovine s posebnim ozirom na položaj trgovanja s klirinškimi in deviznimi državami. V drugem delu svojega predavanja je g. Avsenek prešel na vprašanje gospodarstva nevtralnih držav in na posledice nevtralne mednarodne gospodarske politike s posebnim ozirom na našo državo. Predavanje je vzbudilo med poslušalci pozornost, tako da se je po predavanju razvila živahna debata. Sestanek je vodil predsednik okrajne JRZ senator g. Alojzij Mihelčič, udeležil pa se ga je tudi župan g. dr. Voršič Alojzij.
c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj opozarja vse hišne posestniku, člane društva, da naredi društvo vsakemu posestniku brezplačno davčno napoved v času od 20. do 25. novembra. Davčne napovedi se morajo vlagati pri davčni upravi od 1. do 30. novembra. Tudi ostali posestniki se lahko zglase v pisarni, če pristopijo in plačajo članarino za leto 1939. K napovedi je po možnosti prinesti s seboj kopijo zadnje napovedi, dalje katastrski list, zadnji plačilni nalog o gostaščini in kanalščini ter knjižico za vodarno, ker le na ta način se bo dala napoved pravilno izpolniti. Tudi tiskovino za napoved mora vsak sam prinesti, ker jib v pisarni nimajo na razpolago.
c Ogenj napravil 300.000 din škode. V včerajšnjem »Slovencu« smo že poročali o velikem požaru v Tmovljah pri Celju, kjer je ogenj uničil tri velika gospodarska poslopja. Pri telefonskem poročilu se je vrinila napaka, da je zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec g. Škrablja, pravilno pa bi se moralo glasiti Kožuha, po domače Škratija. Ogenj nadalje ni zajel tri poslopja, last g. Fazarinca, temveč tretje poslopje in ga uničil. Na kraj nesreče so prihiteli najprej tmo-veljski gasilci, nato gaberski, iz Škofje vasi ,iz Celja in Babnega ter drugi vod celjske gasilske čete. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Kožuha in je bil najbrž podtaknjen. Skupna škoda znaša nad 300.000 din.
c Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob 8 v risalnici deške mešč. šole predavanje o »Posebnih težko-čah pri vzgoji in učenju«.
c Tridnevne duhovne vaje za celjske gospe se prično v soboto, 18. nov., ob 6 pri šolskih sestrah v Celju. Zaključek duhovnih vaj bo v sredo, 22. t. m., ob 8 zjutraj.
c Požar v Zalogu pri St. Petru v Savinjski dolini.
V ponedeljek je začelo ob jutranjih urah goreti gospodarsko poslopje Sedmineka Ivana v Zalogu pri Sent Petru v Savinjski dolini. Ogenj se je tako hitro razširil, da so komaj rešili iz hleva živino in 6troje. Škode je 35.000 din.
c Še je čas, da si nabavite v podružnici »Slovenca« v Celju srečke za veliko loterijo v korist gradnje Slomškovega doma v Petrovčah. Žrebanje bo 26. t. m.
c Popravil V nedeljskem športnem poročilu se je vrinila neljuba pomota, da je sodnik po tekmi izključil igralca Kočarja; dejansko je bil izključen Košar.
c Celjska mestna občina razpisuje službe.za štiri policijske stražnike, dva policijska agenta in mestnega tržnega nadzornika. Prosil;! za policijo ne smejo biti stari nad 30 let. Prošnje je vložiti do 10. decembra pri predsedništvu celjske mestne občine.
c V kleti so oaiii mrtvega. Iz Vojnika nam poročajo o samomoru 24 letnega poseslnikovega sina Me-žnarja Alojza iz Kobleka pri Vojniku. Mcžnar je pred kratkem	, , , , i in pobegnil v Nemčijo, od
koder je moral bežali nazaj v Jugoslavijo. V nedeljo »e je oglasil pri domačih in jim vse zamolčal. Popoldne pa je šel h kleti in si v skednju nad kletjo z velikim nožem prerezal vrat od enega ušesa do drugega. Dnma?i m fanta pogrešil: in ;o ga šil iskat. Ko so šli po vino v vinsko klet, so opazili, da so sodi okrvavljeni. Pogledali so na skedenj, kjer eo našli Lojzeta — mrtveda.
KULTURNI OBZORNIK
Binter-štrukelj: Zgodovina Jugoslovanov, II. del
Zgodovinski učbenik za IV. razred srednjih Bol. Cena vezani knjigi 46 din. V Ljubljani 1939. Založilo Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, odobrilo pa ministrstvo za pro-sveto v Belgradu dne 1'2. oktobra 1939 z odlokom IV. štev. 15174, na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega sveta štev. 390 z dne 12. sept. 1939.
Pod gornjim naslovom je sredi oktobra zagledala beli dan zgodovinska učna knjiga za IV. razred srednjih šol, ki jo čedna po obliki in dragocena po vsebini. Priredila sta jo mlada in marljiva šolnika Bogdan Binter in Vojteh Štrukelj, gimnazijska profesorja v Ljubljani. Agilna avtorja nista novinca. Že lansko leto sta izdala podoben zgodovinski učbenik za III. razred srednjih šol, ki sta ga kritika in šola z veseljem pozdravili. Tudi novo publikacijo, ki je organsko nadaljevanje in zaključek L dela, bodo učitelji in učenci z odobravanjem sprejeli. Knjiga, ki v strokovnem in didaktičnem jx>gledu nadkriljuje vse dosedanje tovrstne učbenike, je pisana s toplim navdušenjem in globokim razumevanjem. Avtorjema je treba priznati, da sta se osamosvojila od zastarelih šablonskih metod in ubrala novo f>ot ne samo vzročnega sftoznavanja in podajanja, ampak tudi do stvarno in vzgojno pravilnega pojmovanja jioedinih zgodovinskih dogodkov in dob. Kot nekakšen uvodni predgovor načeluje jx>sameznim poglavjem nekaj splošnih stavkov, ki kratko, vendar dosti jasno, pregledno in lahko umljivo analizirajo duha in smernice tiste dobe. Vzročno zvezo logično sestavljene in organsko razvrščene tvarine jx>nazorujejo tudi številne obrobne glose, ki hkrati podajajo disf>ozicijo in olajšujejo me-moriranje. Za šolsko knjigo so prav primerne tudi opazke in primeri v oklepajih, ki j>onovno ojK>zarjajo učenca na že znano in predelano tvarino.
Znaten napredek kaže novo delo tudi v opisovanju vojn in vojnih dogodkov, poveljujočih vojskovodij in pomembnih bitk, ki so doslej navadno tvorile jedro v zgodovinskih učbenikih. V Binter-Štrukljevi zgodovini stopa epično opisovanje vojn v ozadje, vojne se omenjajo le bolj kot neizogibni jx>javi v medsebojnem življenju in trenju narodov in prikazujejo kot ovire kulture in obramba proti njenemu uničenju. Prizori bo-jevitosti in junaštva se v plemenitejšem smislu vrednotijo kot vzori požrtvovalnosti in izpolnjevanja dolžnosti v službi domovine in naroda. Različni, včasih celo nekoliko kočljivi in pereči zgodovinski problemi so prikazani tako, da si more učenec ustvarit' jasno in nepristransko sodbo o dogodkih in vodilnih osebnostih. V stavku »Ka-rijanar je sam šel pred cesarja, da bi mu pojasnil in opravičil svoje postopanje, a cesar ga je dal zapreti«, se mi zdi človeško umljivo in deloma tudi psihološko razložljivo vse nadaljnje Kacijanarjevo ravnanje. Podobno velja tudi o zaroti Zrinjsko Frankopanski in o nasprotstvu med Milošem Obrenovičem in Karadjordjem, ki je končno povzročilo tako tragično smrt zadnjega.
Zgodovinski pouk v III. in IV. gimnazijskem razredu je predvsem namenjen našemu domovino-znanstvu, zgodovini Slovencev, Hrvatov in Srbov pripada centralno mesto, obča zgodovina se obravnava le bolj splošno, le bolj mimogrede, v kolikor je potrebna za vzročno umevanje naše domače jiovestnice. Dosedanji učbeniki so imeli v tem pogledu dvojno napako, eni so segali f>o-nekod preveč, drugi premalo v občno zgodovino. Binter - Štrukelj pa sta ubrala sredn jo pot, v ospredju je vedno domača zgodovina, ki pa je vseskozi harmonično prepletena z odločujočimi obče zgodovinskimi dejstvi. Zadnja poglavja, ki govore o naraščanju narodne zavesti in o preporodu med Južnimi Slovani bo z užitkom prebiral ne le oni, ki se uči, ampak vsak, ki hoče
Andre Maurois med narodi
Od »Francoske akademije" do angleškega glavnega stana
dobiti kratek, a jasen in objektiven pregled naše preteklosti v zadnjih desetletjih 19. stoletja.
Kakor v I se pisatelja tudi v II. delu poslužujeta preprostega in jasnega, enostavnega in jedrnatega, nazornega in prepričevalnega načina pripovedovanja. Nejasnosti, ki so bržkone večinoma tiskovne napake, je razmeroma malo. Tu pa tam je korektorjevi pazljivosti ušlo tudi kakšno ločilo ali veznik. Str. 45: j>o navedbi tragične smrti Petra Zrinjskega in Franja Frankopana bi bil morda na mestu še dostavek: Njune telesne ostanke je hvaležna domovina precej po končani svetovni vojni prepeljala v Zagreb in jih položila v ondotno nadškofijsko stolnico. Str. 55: »Jožefu je sledil brat Karel VI. (1711—1740), ki tudi ni imel sina, ampak le dve hčerki.« Zgodovinsko pravilneje bi se glasilo: Sledil mu je brat Karel, ki je tedaj imel le dve hčerki, ker mu je sin edinec zgodaj umrl.« Str. 58: »Avstrijska vojska je bila končno prisiljena, da izprazni (ne: izrazne!) Beograd in se umakne iz Srbije.« Str. 60: »Peter Veliki je pozval balkanske narode k (ne: v!) uj>oru.< Str. 108: »Rusija je dobila več trdnjav v Aziji...« pravilneje, oziroma točneje: v Prednji Aziji ali Transkavkaziji.
Topografsko lego manj znanih krajev pojasnjujeta avtorja umestno z navedbo reke ali večjega bolj znanega mesta, v čigar bližini leži tisti
kraj. To je toliko bolj hvalevredno, ker so naši nemški in hkrati francoski zakaj Maurois, čigar zgodovinski in zem jepism atlanti v tem pogledu avo ime je H je rod'om iz Alzacije. Zmeraj
7P n r»rvin nn i L-1 litri v mnrohtlni nnvi itHoh Ki KiIa 1 .	....	. r	. ...	d .
Znani francoski pisetalj Andrč Maurois, Član francoske Akademije, je dodeljen kot tolmač britskemu eks-pedicijskemu zboru v Franciji.
Sleherna država ima take načelnike svoje propagande, kakršne pač zasluži. Državni poizvedovalni in propagandni uradi, ki so jih v teh dneh ustanovile vodilne države, so kakor zrcalo, ki se v njih vidita značaj in kultura kake države in njene vlade. V Nemčiji deluje propagandni urad jkkI vodstvom ministra Gobbelsa. V angleškem informacijskem uradu so uradniki diplomatske službe, so visoke glave lordov in nekaj višjih uradnikov vojne mornarice. V pariškem informacijskem uradu je vodja veliki pisatelj Jean Giraudou, in njegovi sodelavci so svetovnoznani pisatelji, pesniki in univerzitetni profesorji. Med njimi je bil tudi Andrč Maurois, veliki jioznava-telj Anglije v francoski književnosti, zato mu je Anglija koj spočetka vojne zaupala jako težavne naloge.
A Maurois ni ostal dolgo za svojim pisalni-kom. V šestem tednu vojne 60 ga pridelili k britanskim četam, ki so prišle v Francijo. »Človek se ne izmuzne svoji usodi,« je dejal s smehljajem in je pripravil svoj kovčeg.
Učna doba za tolmača v vojni
Angleško-francoski tolmač — to je zares usoda Andrča Mauroisa. Njegov materinski jezik je
zelo pomanjkljivi. V morebitni novi izdaji bi bilo dobro, če bi prireditelja dodala tudi kratek seznam vseh v knjigi navedenih toj>ografskih imen. Najnovejši nemški, francoski in laški učbeniki to že prakticirajo.
Jezik je čist, slog gladko tekoč in sestavljen po najnovejših slovniških zahtevah, le tu pa tam se je vtihotapil kak jezikovni spaček, ki je dnevnim žurnalistoin v naglici sicer dobro došel, strogim slovničarjem pa zopenen. Str. 43: V takem vzdušju jd prišlo do zarote najodiičnejših hrvatskih in ogrskih velikašev proti cesarju. Bolje: V takem razpoloženju so skovali zaroto... Stran 44: S pomočjo Franje Krsta Frankopana... Pravilno: S pomočjo Franja... Str. 65:Karel je podlegel fiziokratskim načelom ... si je osvajal... Str. 73: Zato pa so se znašli pod še hujšim pritiskom Madžarov... so prišli... Str. 74: Madžari so smatrali Hrvatsko le za del ogrske države... so imel... Str,. 97: Delo na ureditvi črne gore je nadaljeval... delo za ureditev... Str. 77: Freikori... pravilneje Frajkori. Str. 119: V novih razmerah so se znašli v težavnem položaju zlasti Slovenci... so bili... Str. 125: Samostalni so smatrali, da bodo laže dosegli... so mislili... Str. 134: Kralj Milan je smatral, da je s tem na Balkanu dosežen... je bil prepričan ali je menil... Str. 136: Madžari so Mažuraničevo izjavo smatrali za ostavko... so imeli ali so videli v... Seveda taki in jx>dobni nedostatki, ki so spričo omejenega prostora ne samo možni, ampak tudi opravičljivi, ne zmanjšujejo uporabnosti sicer skrbno in vestno sestavljenega dela.
Knjiga, ki obsega 180 strani, je tudi bogato ilustrirana. Slike, 47 jih je, so jasne in razločne, ker je tudi papir razmeroma dober, in v neji©-sredni bližini teksta, na katerega 6e nanašajo. V besedilo primerno vpletena sta tudi dva faksi-mila: naslovna stran Trubarjevega »Katekizma« in brzojavna naj>oved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Na čelu knjige pa je jugoslovanski državni grb.
Škoda je le, da se je ta lepi učbenik za tekoče šolsko leto nekoliko zakasnil, seveda ne j>o krivdi pisateljev, saj je bil rokopis že v februarju v tiskarni. Vendar je upati, da si bo kljub temu kmalu osvojil naše srednje šole in da bo hkrati dobrodošel maturantom kot priročen re-petitorij, vzgojiteljem mešč. in osnovnih šol pa kot dober svetovalec in kažipot. — Dr. Fr. Trdan.
»Postržek« v frančiškanski dvorani
Na Martinovo nedeljo je uprizorila Frančiškanska prosveta uspelo Niccodemijevo komedijo »Postržek«. Pisatelj je s finim oderskim čutom zgradil dejanje, ki drži gledalca v kontaktu z dogajanjem na odru, a ga kLjub temu ne utruja. Nasprotno, zdrav, neprisiljen humor, tu in tam malo ironije in satire, V6e to poživi gledalca in ga za nekaj ur reši vsakdanjih skrbi, da si pošteno oddahne in od 6rca nasmeje.
V tej komediji ima glavno besedo Postržek, naivno, a baš v tej naivnosti dobro, odkritosrčno dekle s ceste, ki je dovolj daleč od »slike« takozv. »boljših ljudi«, kjer moraš »molčati, mižati ali pa lagati«. Postržek ima čisto 6voje poglede na svet, čisto 6voje predstave o življenju, je ponižen, ima pa tudi oster jeziček! V tej vlogi je doživela res velik U6peh gdč. Kačičeva, ki nam je s svojo prisrčno, občuteno, dodobra vživeto igro podala pravega, živega Po6tržka! Take vloge so kakor pisane zanjo in bo v njih gotovo dosegala še lepe uspehe! — Tita Sachia, inženerja brez pare v žepu, je igral g, Kajtimar z vidnim prizadevanjem, vendar je bilo v njem vse preveč hladne trdote in igranja ter ni ustvaril pravilne soigre z izborno razpoloženo gdč. Kačičevo! Lik njegovega prijatelja Giulia Berninija, ki 6e na skrivaj zanima za Po-stržka, je s primerno zadržanostjo ustvaril g. Za-krajšek. Prav tako 60 6e potrudili in zadovoljivo rešili svoje naloge gdč. S. Srčnikova (ga. Emilia Bernini), gdč. Brumnova (Franca), dalje gg. Jak (učitelj Giglioli), Brumen (natakar Egisto) in Caj-hen. Delo je v režiserskih rokah g.Zakrajška doživelo lep uspeh in je vredno najboljšega priporočila!	F. J.
Proteus, št. 6—7. — Ta številka poljudnoznanstvenega slovenskega prirodoslovnega časopisa je izredno zanimiva. Ze Grošljev uvodni članek »Prirodoslovna prizadevanja med Slovenci« je vsega vpoštevanja vreden ter zasluži največje populariziranje. O članku smo v našem listu že govorili, ko ie izšel v publikaciji »Zbornik Prirodoslovnega društva« ter smo že sedaj omenili njegovo visoko vrednost za spoznavanje razvoja slovenskih prirodoslovnih ved. Članek, ki je bil govorjen na sestanku slovenskih prirodoslovcev, v tej številki še ni zaključen, je pa drugače na vele-zanimiv način ilustriran. Urednik je namreč zbral najbolj klasične sestavke naših starejših prirodoslovcev, pionirjev naših prirodoslovnih znanosti, ki so poleg tega pisali še odličen slovenski jezik. Vrsto teh starejših prirodoslovnih pisateljev začenja fizik Josip Štefan s člankom »Številna znamenja in sestavi«. Članek spremlja podoba prof. Štefana ter kratek življenjepis in ocena dela izpod urednikovega peresa. Njemu sledi > Fran Erjavec s 6vojo resnično že klasično »Mravljo«, z več podobami ter urednikovimi umestnimi opombami. Na te opombe opozarjam predvsem naše šolnike,
kjer v njej dobe kritičen znanstveni komentar k Erjavčevemu poznanju mravelj z ozirom na današnjo vednost o življenju teb živali. Dr, Simon Subic je predstavljen 6 člankom o »Svetu, ki se je pogubil« (o kometih). Prof. Ferd. Seidl pa Z opisom »Navadnega regrata«. — Tako so predstavljeni 6tarejši slovenski ustanovitelji naše prit rodoslovne znanosti v nekakšnem kronološkem redu do današnjih dni. Ta Proteus jim je po6tavj|l lep spomenik, obenem pa njihovo ime populizir^l in jih zopet približal občinstvu. Med drobižem je zanimiva med drugimi navdušena ocena naravoslovca biografskega romana o Madame Curie.
se je najbolj zanimal sa Anglijo, za njen jezik in njeno književnost. Šolal se je v Okefordu, prevajal je Marlowa, Keatsa in Shetleya.
Ko se je začela leta 1914 bivša svetovna vojna, se je Maurois takoj prijavil pri svojem polku v Rouenu, a njegov stotnik ga je odslovil, rekoč: »Narednik Maurois je dodeljen angleškemu eks-pedicijskemu zboru.« Čeprav je Maurois ugovarjal, češ da bi rad s Francozi na fronto, vendar je moral iti k Angležem, ki so vedeli za njegovo tehtno znanje o Angliji in angleškem jeziku.
Pridelih so ga angleškemu jx>lkovniku za tolmača. Tu se je začela zanj huda učna doba, saj mu ni bilo treba znati ne pri Marlowu ne pri Shelleyu, kako se v angleščini imenuje »regulacija parnih zavor«, ali »guljažev top« ali »postaja za tovorjenje«. Polkovnik mu je svetoval, naj si kupi besednjak.
Njegova učna doba za tolmača mu je vendarle še pustila toliko časa, da si je zapisoval razne dogodke v beležnico; po vojni je izdal knjigo svojih doživetij v angleški armadi z naslovom »Molk polkovnika Bramblea«, ki je izšla leta 1918 in je na mah proslavila ime mladega častnika-tolmača.
Maurois je ostal zvest svoji poti, ki jo je bil nastopil v svetovni vojni. Angleška študijska doba v Oksfordu in štiri leta službovanja v angleški armadi so ga usposobila, da je postal v francoski književnosti strokovnjak Anglije. V vseh svojih kasnejših kniigah: »Doktor 0'Gradyjevi govori«, »Zgodovina Anglije«, »Biografija Benjaipina Dis-raelisa«, »Kraljica Viktorija« opisuje Svojim so-rojakom staro in sedanjo Anglijo. — In onstran preliva ga že smatrajo kot člana svojega rodu. »Francoska akademija«, zbor 40 »nesmrtnikov«, ga je sprejela v svoje vrste.
Ko je v septembru 1939 zbiral Giraudou svoje sodelavce za novi informacijski urad, je bil Maurois prvi, ki ga je izbral in potrdil.
Ždaj je Maurois zamenjal zeleni frak »Akademikov« z uniformo francoskih častnikov. Zdaj ni kot tolmač v britskem zboru v Franciji nič več tisti mladi poročnik, ki mu priporoča častitljiv polkovnik, naj si kupi besednjak. Maurois je zdaj veliki pisatelj, ki ga angleški vojaki in častniki s spoštovanjem in prijateljstvom pozdravljajo. Najbolj mu je pa všeč, ko more brez besednjaka svojim podrejenim sotrudnikom povedati, kaj je po angleško »guljažev top«. Zatorej ni bila zaman tista učna doba Andrča Mauroisa, ki jo je opravil v štiriletni službi pri polkovniku, ki je kot »polkovnik Bramble« ovekovečen v svetovnem lefHJslovju.

Ne kupujte malka v vrefi!
Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
listo z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vedo, liracno v originalnih ataklanlcah I
ŠPORT
Letošnje leto je bilo za naš nogomet zelo slabo
Letos je igrala naša državna reprezentanca, če ujjoštevamo še neoficijelno tekmo z Nizozemsko, osem tekem ter je dobila samo eno, dočim jih je sedem izgubila. V naslednjem prinašamo še rezultate posameznih tekem, iz katerih se najbolj zrcali neuspeh našega nogometa v letošnjem letu:
Jugoslavija - Nemčija 2 : 3.
Jugoslavija : Romunija 0 : L
Jugoslavija : Anglija 2 : 1.
Jugoslavija : Italija 1 : 2.
Jugoslavija : Nizozemska 1 : 4.
Jugoslavija : Češka 3 : 7.
jugoslavija : Nemčija 1 : 5.
Jugoslavija : Madžarska 0 : 2.
Rezultat v igrah je torej 1 : 7 ali v golih izraženo 10 : 25 v našo škodo. Gotovo je, da je bilo letošnje naše udejstvovanje v nogometnem športu porazno. Gotovo pa je, da bi marsikak poraz lahko izostal, če bi bile športne razmere, zlasti v nogomet, športu v naši državi urejene. Vemo tudi, da gre ta neuspeh v glavnem na rovaš borbe med zagrebškimi in belgrajskimi športnimi krogi. Sedaj bi že morali sprevideti, da bomo morali v bodoče drugače delati, ker bomo sicer zopet doživljali poraz za porazom. Tega nam pa z ozirom na naše športne moči ni potrebno. Upajmo, da se bodo sedaj tudi na športnem polju razmere zboljšale, ko se bo stvar decentralizirala.
Kaj bo z olimpijado leta 1940
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet Latour je izjavil, da so ga Finci
Namesto navadnega vsakdanjega oglasa priobčujemo v naslednjem oceno našega filma
»Na okrajnem sodišču«
ki jo je prinesel dne 27. oktobra t. 1. »Hrvatski dnevnik«, ki gotovo z nami
Bni v nikakšni zvezi in tudi kot hrvatski list nima nobenega razloga, da bi s pristransko kritiko podpiral slovensko podjetje:
»Posebnost tega nemškega filma in obenem razlika, ki ga loči od pretežnega števila filmov, v katerih ravno tako pride do sodnih razprav, je v tem, da je v prikazu sodišča in sojenja zamenjala navadno sliko popolnoma polne sodne dvorane razvpitih tožiteljev in braniteljev in ves drugi ceremonial skromna soba malega okrajnega sodišča z nekaterimi radovedneži in osebami, brez katerih bi bila razprava brezpredmetna ali nemogoča. Poleg vloge tožitelja, obtoženca in sodnika pripada velika vloga znanemu komiku Hansu Moserju, ki ima posebno opravilo brez vsakega uradnega naslova in katerega ni mogoče opisati z eno besedo. Hans Moser ni niti sodni zapisnikar, a kaj še kaj več, ali on je vendar pri sodišču in se ga smatra za uradno, a najmanj poluradno osebo, ker ima s svojo nenavadno usmerjeno iniciativo 'predstavljati ljudski pravdorek. Kljub svojemu moralno popolnoma opravičenemu ravnanju doživlja krivico zaradi zaslepljene pokvarjenosti meščanstva. Pri tem pa stvar v filmu ni prikazana tako tragično, temveč je predočena v komičnih potezah, deloma zaradi Hans Moserjeve vloge in igre, deloma zaradi komičnih zapletljajev. Predmeti razprave popolnoma odgovarjajo dostojanstvu sodišča, čeprav se vodijo večkrat razprave o malenkostnih stvareh, zaradi navadnega prepira dveh žensk, in se razpravlja o žalitvah ali v najtežjem primeru o klevetah, kar je za film najmanj karakteristično tako, da daje temu poseben smisel šele vloga Hansa Moserja. V njej je postavljeno načelo: »Poravnavati spor, preden je sodišče izreklo kakršno koli razsodbo!«, kar naj najbolj odgovarja splošnemu čutu. Kljub temu vsebujejo izjave odvetnika nasprotna naziranja, ki ima svoje cilje v čim večji zapletenosti predmeta, za kar se pa ve iz kakšnih vzrokov in nagibov. Nasprotstvo teh dveh naziranj je dobro prikazano in je ta različnost dovolj poudarjena in podčrtana.«
Iz te ocene je razvidno, da je zagrebški kritik vsebino filma dobro nimel, medtem ko smo imeli v Ljubljani priložnost brati kritiko, s katero avtor hotel zadostiti sam sebi.
Kino Union
obvestili, da delajo naprej na pripravah za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Helsinkih. Dalje je rekel, da se je obrnil na vse narodne olimpijske odbore z vprašanjem, če se nameravajo kljub vojni udeležiti olimpijskih iger. Končno je sf>oroČil grof Latour, da je olimpijski odbor USA dal zagotovilo, da se bodo igre lahko vršile v Ameriki, v primeru, da se na Finskem ne bi mogle izvesti.
Predsednik ameriškega olimpijskega odbora pa je izjavil, da mu doslej še ni znano o kaki odločbi mednarodnega olimpijskega odbora, glasom katere naj bi ee olimpijada vršila v Detroitu, v primeru, da ne bi mogla biti v Helsinkih. Povedal je še, da ameriški olimpijski odbor o tej stvari doslej še ni bil vprašan.
Finci bodo počakali do 1. maja prihodnjega leta
Na okrožnico, ki jo je poslal mednarodni olimpijski odbor glede prireditve prihodnjih olimpijskih iger, se je Finska odločila počakati, predno se definitivno odloči glede izvedbe olimpijskih iger. Ravno te dni je imel finski olimpijski odbor sejo, na kateri je sklenil, da se bo končno veljavno odločil glede izvedbe iger šele 1. maja 1940. Torej bo končna odločitev padla komaj četrt leta preje predno bi se morale pričeti igre. Povsem jasno pa je, da bodo olimpijske igre v slučaju, če se jim Finska odreče, sploh odpadle v letu 1940., kakor one leta 1916., katere bi se morale vršiti v Berlinu. In to najbrže tudi v slučaju, če bi se še tako potegovala zanje Amerika, ki že sedaj napenja vse sile, da bi se olimpijske igre prenesle na njena tla.
Finska se je brez dvoma poslužila skrajnega roka, ki je še mogoč za odločitev, samo radi tega, ker je imela s pripravami že ogromne stroške. To pa ni težko samo za Finsko, temveč tudi za druge države, vsaj ne vedo športniki ali naj se pripravljajo ali ne. Četudi bi se vršila na Finskem prihodnje leto olimpijada, bo precej trpela na rezultatih radi tega, ker se ne-morejo vsi narodi tako pripraviti kakor bi se radi.
Z F 0
Tekme FO Št. Vid-zavod
V	dneh od 16, do 30. oktobra je zavodski FO priredil na svojem igrišču zanimiva medrazredna tekmovanja, ki so, kljub temu, da so se prvi teden razvijala vsak dan in so bili zaradi tega tekmovalci utrujeni, prinesla kar čedne rezultate. Uspehov smo veseli tem bolj, ker so bili doseženi ob takem neugodnem letnem času. S tem smo zaključili atletsko sezono, dokler se na pomlad ne bomo zopet videli na »zelenem polju«.
V	tekmovanju je zmagala VIII. šo!a, ki je dosegla 71 pik. druga je VI. s 66 pikami in tretja VIL z 32 pikami. Podrobnejši rezultati pa so:
100 m: 1. Doganoc J. (VIII.) 12.2, 2. Burja T. (VI.) 12.3, 3. Rigler F. (VIII.) 12.6.
400 m: 1. Doganoc 56.4, 2. Dolinar Zv. (VI.) 56.8, 3. Burja 59.8.
1500 m: 1. Doganoc, 2. in 3. Dolinar, Vidic J. (VI.)
Daljava: 1. Doganoc 594 cm, 2. Dolinar 572, 3. Burja 571 cm.
Višina: 1. Furman L. (VIL) 153 cm, 2. Ras-perger St. (VIL) 148 cm, 3. Doganoc 148 cm.
Troskok: 1. Doganoc 11.92 m, 2. Burja 11.72, 3. Vidic 11.38 m.
Disk (1.5 kg): 1. Rigler 33.12 m, 2. Rasper-ger 32.36 m, 3. Burja 32.16 m.
Kopje (600 g): 1. Dolinar 48.85 m, 2. Rigler 47.75 m, 3. Doganoc 43.32 m.
Krogla (5 kg): 1. Rigler 12.18 m, 2. Dolinar 12 m, 3. Rasperger 11.83 m.
Štafeta 400X300X200X100: 1. Šesti razred (Doiinar, Vidic, Burja, Kesman) 2:19.8, 2. osmi razred 2:25, 3. sedmi razred 2:27.

Ljudski komisar Molotov
Pot povprečnega, a častihlepnega {lovska
Ljudski komisar Molotov je mimo Stalina na ioni pozornici Evrope brez dvoma pravi pravcati »nima trenutka«. Odkar je pred komaj pol
politič
leta postal namestnik izpodrinjenega Maksima Litvinova, se je zunanja politika Sovjetske Rusije jako čudno zasukala. S tem je Molotov mahoma stopil kot »veliki državnike na isto mesto svetovne politike, kamor gleda vsa svetovna javnost in on igra pri novi usmerjenosti boljševiške politike prvo violino.
Toda izven Sovjetske Rusije je le malokomu znano, kaj da tiči v tej zagonetni postavi in odkod da izvira Molotov in kako da si je pridobil svojo oblast.
Kakor Lenin, Stalin, Lltvinov in drugi bolj-Seviški voditelji, ima tudi Molotov drugačno rodbinsko ime. Prej se je pisal SkrbSabin in rojen je bil v Kavkaziji. Njegov oče je bil knjigovodja v nekem državnem podjetju.
Ta zunanji komisar ni bil nikdar v inozemstvu. Tudi nima nobene diplomatske šole in ne govori nobenega drugega razen ruskega jezika. Tuje pisatelje pozna samo iz prevodov boljševiške Rusije. Čeprav je v vseh panogah samo srednje darovit človek in se ne odlikuje z nobeno posebnostjo, s katero se svetijo druge revolucionarne zvezde in ki so si po teh priborili oblast, pa Molotov tudi ni človek, ki bi bil dospel na najvišji klin po kakem rabeljskem opravilu, po hinavščini ali podkupnini. Brez dvoma ni darovit govornik ali pisatelj, ljudski vodja ali propagator. Težko bi ga prištevali k ruski inteligenci. In vendar je ta tiha pojava v mogočni oblastni državi Stalinovi druga najvažnejša osebnost, čigar sedanji vpliv je brezmejen. Tako malo je viden in pomemben po zunanjosti, po preprosti ruski obleki in po vedenju, da bi-človek mislil, da je kak knjigovodja ali učitelj z dežele.
Le kako je bilo mogoče, da je tak človek iz povprečne množice stopil v ospredje in se tako nenadoma povzpel v tako vrtoglavo višino oblasti, tako da ga morajo poslaniki najmogočnejših držav tega sveta, Iz Washingtona, Londona, Pariza pa Berlina obiskovati in se z njim posvetovati?
Njegova tiha osebnost bi ga ne bila mogla nikoli privesti na visoke grebene valov v oblasti. Svojo pot je dosegel po zunanjih okoliščinah, zaradi uspehov boljševiške revolucije same,
Molotov Je bil rojen leta 1890. Na jugu carske države je hodil v gimnazijo in je hotel postati inženir. Ko je imel 17 let, je odšel v Pe-trograd na politehniko. Tu pa je zašel med nihi-liste in je postal kmalu goreč pristaš prevratnih teorij. V teh burnih študentovskih letih si je nadel novo ime. Preden je izbruhnila svetovna vojna, je bil trikrat izgnan v Sibirijo. V prvih vojnih letih je nastopal kot neustrašen terorist in neumoren glasnik Lenina. Vsi komunistični letaki, brošure in listi so se vtihotapili v Rusijo skozi njegove roke. S tem podtalnim rovarjenjem ja Molotov mnogo prispeval za revolucijo.
Ko sta jeseni leta 1917 Lenin in Trocki vso oblast vzela v svoje roke, je imel Molotov majhna mesto v najbolj spodnjih vrstah strankinega vodstva. Za kaj višjega se jim je zazdel preveč peroden. Toda 27 letnemu Molotovu se ni mudilo; čakal je in delal.
Za gradnjo kake nove države niso potrebni le darovit i teoretiki, marveč je treba predvsem mnogo praktičnih, žilavih delavcev, ki to, kar drugi

Ko« strelskega Jarka na zahodnem bojišču.
iztuhtajo, oni predelajo in izvedejo. Tak delavee pa je Molotov. Njegova delavnost je naravnost brezmejna in neumorna. Vse zna, če je treba, in ničesar mu ni preveč. Osebnih potreb sploh nima. Živi estetsko, ne pije alkohola, ne kadi, ne je mesa, malokdaj kam gre in ne pozna drugega razvedrila ko svoje kujige, svoje uradne spise, svoje delo.
Nobenih stvari ne prezre. Vse niti tekočega dela drži sam v rokah. Kakor se pa sam brezpogojno ravna po danih ukazih, tako zahteva tudi od svojih podložnih uradnikov brezpogojno pokorščino. Ker je tako redkobeseden, mu pravijo »molčeči komisar«. Mrzel, trd ko kamen, zvest naukom revolucije, vdan Stalinu ko nobeden drugi, je Molotov od leta 1916 dalje Stalinov prijatelj in varovanec. Zato ga je nemara Trocki zaničeval in je rekel, da »Molotov ni nič drugega ko zvest čuvajni pes«. V njegovih očeh je bil ta >pes-čuvaj« komaj še vreden, da je opravljal samo »umazana dela«.
Kmalu po Leninovi smrti pa so Trockega pregnali, in druge svetle zvezde so se zablestele na sovjetskem nebu — in so tudi zatonile. A Molotov je preživel vse velike revolucionarje iz prvih let. Polagoma je stopal više in više v stranki. Pod Stalinovimi perutnicami je postal član »politbi-roja« (kratica za politični biro, ki je prav za prav odločujoči organ komunistične stranke) in s tem je že vstopil v vlado. Ko je bil leta 1930 ustreljen Rijkov, je postal Molotov predsednik ljudskih komisarjev. In ko so slednjič pred nekaj meseci vzeli Litvinovu zunanjepolitično krmilo iz rok, je mogel Molotov za 180 stopinj obrniti smer so-vjetskoruske zunanje politike. Zdaj vlada s Stalinom drugo največjo državo na svetu, *
Molotov se ne odlikuje s kako posebno daro-vitostjo in duhovitostjo, pač pa ima neomajno voljo, je hraber, goreč in žilav. Francija in Anglija se nista nikoli zavedali, kaj Molotov pomeni — in Nemčija prav tako ne ve, ka je Molotov. Molotov ni človek, ki bi mu mogel kdo pogledati v njegove načrte. V prvi vrsti je Rus m narodnjak po svoje. Mimo tega pa je Se revolucionar z dušo in s telesom in nad vee trezen in hladno preudaren prilagodnež in korietolovec.
Papež v Santa Marta Maggiore
Iz Rima poročajo, da bo papež dne 8. decembra, na praznik Brezmadežne, obhajal slovesno sv. mašo v rimski baziliki Santa Maria Maggio-re v spomin na svojo novo mašo. ki jo je 2. marca 1899 imel v tej baziliki.
Neznanega Murilta so našli
Neki danski trgovec je v Severni Afriki našel doslej še neznano, Čudovito lepo podobo slavnega slikarja Murilla. Slika predstavlja načrt za svetopisemski prizor velikega obsega. Sedanji lastnik je dobil sliko pri nekem vinskem trgovcu v Tangerju, ne da bi vedel, da je umetnina Mu-rillova. Kupnina je bila 400 frankov. Ste na po-vratku na Dansko so španski strokovnjaki v Se-vilji dognali, da je to Murillovo delo. Ponudili so Dancu žie 1 milijon frankov za sliko. Na Danskem se bojijo, da zaradi finančnih razlogov ne bo mogoče slike obdržati v državi, čim bo prišla prva javna ponudba z mednarodnega umetnostnega trga.
Ptuj
Uprava združenja trgovcev v Ptuju naznanja,
da se prične dne 21. novembra t. 1. zasedanje davčnega reklamacijskega odbora v Mariboru, ki bo presojal pritožbe, vložene zaradi previsoke
davčne odmere in sicer na davek na poslovni promet, pridobnino, posebni davčni dodatek na skupni kosmati promet, zgradarino in retnino. Člani reklamacijskega odbora so: gg. Oset Miloš, veletrgovec v Mariboru, Ceh Franc, veletrgovec v Murski Soboti, Bureš Frahc, urar v Mariboru, Sojč Ivan, kipar v Mariboru, dr. Juvan Alojzij, župan v Mariboru in inž. šlajmer, stavbenik v Mariboru. O tem se obveščajo vsi prizadeti, ki imajo vložene pritožbe na reklamacijski odbor.
Narodna čitalnica priredi danes tradicionalni Martinov večer v Narodnem domu. Sodeloval bo pevski zbor »Železničar«. Serviralo se bo Martinovo gos, pečenice, krvavice, prvovrstna vina in druge dobrine. K prireditvi se vabi vsa slovenska javnosti
Motociklistova nesreča. V nedeljo zvečer se je vračal z motornim kolesom skozi Ptuj domov 27 letni Pušnik Vlado, dnevničar pri davčni upravi v Mariboru. Z njim se je peljala tudi Brumec Anica, 25 letna učiteljica s Ptujske gore, ki je sedela na sedežu za Pušnikom. Na Ljutomerski cesti je hotel prehiteti Pušnik drugega motociklista,
Nabava poljskih kuhinj za vojsko
Po nastali potrebi se rok za prijave ponudb za nabavo 200 kosov voznih in 3000 kosov tovornih kuhinj, po odloku E. G. Br. 12546/39, podaljšuje do 11. nre dne 25. novembra t L — Pogoji za to nabavko se morejo razvideti po plačani predpisani taksi v garnizijskem odseku vsak delavnik za časa uradnih ur.
E. G. Br. 12546/39. Ministrstvo vojske in mornarice.
ZAITVALA". Za vse izkaze sočutja ob priliki smrti naše plemenite, dobre soproge in mamice, gospe
IDE BLETER
se iskreno zahvaljujem g. dr. Negriju, gospej Rozmanovi in Grilovim, ki so ji tako požrtvovalno izkazovali zadnjo pomoč. Enako izrekam najprisrčnejšo zahvalo preč. g. župniku Mikoliču iz Luč za izkazano tolažbo ob grobu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene šopke in vence ter vsem, ki so našo drago in plemenito spremili na zadnji poti.
Vsem skupaj iskren Bog plačaj!
Lule, Celje, dne 14. novembra 1939.
Žalujoči Hinko Bleyer.
1)troški kotiiak
SLON SAMBO
Murska Sobota
Roditeljski sestanek bo v nedeljo, 19. novembra ob 11 dopoldne v gimnaziji. Na sestanku bo ravnatelj g. Zobec govoril o vzgoji in vzgojiteljih, gg. profesorji pa bodo dajali staršem informacije o uspehu učencev. Vabimo starše in dijake skrbnike, da 6e udeležijo sestanka.
Osebna vest. Izseljenski duhovnik g. Ivan Camplin, ki se je pred nedavnim vrnil iz Francije, je postavljen za kaplana v Dolnji Lendavi. Izseljenski duhovnik g. Ivan Škafar javlja, da se bo v kratkem vrnil iz Nemčije, kjer se že pripravljajo transporti za odhod v domovino.
pri tem pa je zadel z laktom čevljarja ptujske bolnišnice g. Berceta, ki se je peljal s kolesom. Mo-tociklist je najbrž pri tem izgubil prisotnost duha in oblast nad vozilom, tako da je zavozil na kup gramoza, kjer se je prevrnil. Oba vozača sta dobila hude poškodbe, Pušnik po obeh rokah in glavi, Brumčeva pa po nogah. Oba sta morala iskati takoj zdravniške pomoči v bolnišnici, kjer se sedaj zdravita. Tudi g. Berce je odnesel precejšnje praske po obrazu.
Telovadba pri Fantovskem odseku. Od 12. t. m. velja za telovadbo pri Fantovskem odseku sledeči urnik: Člani vsako sredo in soboto ob pol 20 do pol 22, mladci I vsak ponedeljek in četrtek od pol 19 do pol 21, mladci II vsak četrtek od 13. do pol 15. Za naraščaj se določi urnik pozneje. Telovadba je v telovadnici deške oshovne šole pri okrajnem glavarstvu.
Kranj
Nevarna grožnja službojočemu stražniku. V
nekem znanem kranjskem gostilniškem lokalu sta bila tudi dva delavca, eden z Britofa, drugi iz Predoselj, ki sta precej razgrajala, ker sta bila oba pošteno pijana. Službujoči stražnik je oba opozoril, naj bosta mirna, toda razgrajača sta hotela v svoji podivjanosti navaliti na stražnika. Eden je potegnil iz žepa pištolo, jo nameril na stražnika, drugi pa odprl nož, da bi napadel z njim stražnika. Stražniku sta prihitela na pomoč še dva stražnika in vsi trije so kmalu ukrotili podivjane vročekrvneže ter Ju odpeljali v policijske zapore.
Aretiran je bil neki mesarski pomočnik Iz Kranja, ker je hudo poškodoval delavca Antona Grobca iz Smlednika. Z nožem ga je sunil v levo roko, tako da so morali Grobca prepeljati v ljubljansko bolnišnico.	,
(141) Cup!, je sedel na palici in zaplahutal s perutnicami, da bi se malo razgibal. »Zdaj pa brž dol s hriba,< je zavpil Filip. Nesla sta Tukana na drogu med seboj. »Takole pa prijetno sedim«, je rekel Tukan, »sapio tako lačen sem, saj že dolgo nisem dobil nobenega živeža.« Tako so stopali s tega hriba, kjer so morali vsi trije toliko prestati na njem.
(142) Vso noč so hodili, dokler niso slednjič prispeli v dolino. Nato so zagledali tudi reko. >Zdaj se pa najprej napijmo!« so vzkliknili, in ko so se pokrep-čali, je dejal Filip: »Zdaj pa nič več ne potrebujeva teh debelih, vročih čepic; hop — moja že plaval« Tudi Jan je svojo zalučal v reko in je priznal: »Šele zdaj čutim, da sem spet fant od fare!«
Arnold Frederickst Jt	32
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolena.
»To je tisto, kar skušam dognati. Vživite se ▼ njegov položaj. Spoznali so ga... ne sme ostati v Parizu... za otroka dobi petstotisoč frankov odkupnine. Ali ni verjetna domneva, da bo hotel mesto takoj zapustit?«
»Pač. Na njegovem mestu bi jaz to storil.«
»Naravno. Sedaj pa predpostavim, da gre lopov peš od Stapletonove hiše do Slavoloka. .., to je razdalja osemsto metrov. Ako gre mirno, jo v desetih minutah prehodi.«
»Tako je.«
»Ko pride tja, ga že čaka hiter avto, ki pride po Champs Elysčes. Voz se za trenutek ustavi, mož skoči v njega in avto z največjo hitrostjo odrvi po Avenne du Bois de Bou-logne.«
»Zakaj mislite to?«
»Ker je po njegovem mnenju To najkrajša in najvarnejša pot iz Pariza. Od Slavoloka do Porte Dauphine ni niti ene milje. To prevozi v petih minutah. Tekom nadaljne četrt ure je zunaj mesta... preganjati ga že ne morejo, ker je na vasi.«
»Toda, g. Duvall, pozabljate, da še on niti ni informiral tovarišev, da je vse v redu in lahko sporočijo naslov onega mesta, kjer je otrok skrit.«
»Ne. Vernet, tega nisem pozabil. Ravno o tem hočem sedaj govoriti. Kaj bi storili na njegovem mestu?«
Vernet se je zamišljeno praskal za ušesom.
»Tz voza lahko da s samokresom znak.«
»To je zelo nevarno. Strel bi zbudil pozornost. On mora brez šuma postopati.«
»Morda,« zamahne z roko, »komu, ki ga je postavil ob cesti.»
»To je ravno nevarno. Lopov si lahko misli, da so storjeni vsi koraki, da bi ujeli ne le njega, marveč tudi njegove tovariše. Ozira se na to, da je cesta zastražena. Zakaj naj bi dali povod in zakaj bi se izpostavljali nevarnosti, da bi ujeli tovariše, ko vodi iz tega bolj lahek in bolj udoben pot?«
»Na primer;«
»Ali ste že pozabili na svetlobni znak na versaillski cesti? Na modri znak?«
»Oh! Imenitno. Ta znak da nekomu, ki se skriva ob cesti v kaki hiši.«
»To bi gotovo bilo bolj ugodno in bolj varno, toda pomislite, da tam ni hiš ob cesti... vsaj takih ne, v katere bi taki lopovi lahko skrili svoje tovariše. Prav za prav bi ne smel reči, da jih ni; ena mogoče pride v poštev.«
»Res? In katera bi bila to?«
»Stapletonova hiša. Glejte sem!« Pred njega
t'e držal karto. »Tukaj — s svinčnikom je po-azal črni četverokot, ki je predstavljal ban-kirjevo hišo — tukaj je hiša. Na najvišjem nadstropju se severno okno neke sobe odpira na gotovo točko Avenne du Bois de Boulogne, ki je oddaljena nekako stosemdeset metrov od Are de Triomphe proti jugu, tam, kjer križa Avenne Malakoffo. Od tam naprej ni razgleda. Prav za prav jo zakrivajo drevesa Avennue du Bois de Boulogne, toda od križišča se neovirano daleč vidi.«
»Toda... pomočnik... v lastni Stapletonovi hiši!«
»Da. Šofer Franc.«
»G. Duvall, presenečale me. Res, da je sumljiv. Soba, v kateri govorite, je bila preiskana. Ničesar nismo našli. Kako veste, da je vaša domneva prava?«
»To sedaj ni ^ažno; glavno je. da jaz to vem. Gre za sledeče: Prepričan sem, da bo Franc danes zvečer ob osmin v svoji sobi in bo
opazoval avtomobile, ki bodo vozili na križišču Avenne Malakoff.«
»Ni gotovo! Stvar lahko preprečimo s tem, da ga aretiramo.«
»Ravno tega ne smemo storiti. Ali ne razumete... V interesu izsleditve mladega Stapletona je potrebno, da se vsi znaki pravilno oddajo.«
»Naravno; na to nisem mislil. Tn kaki so ti znaki?«
»Jaz jih seveda ne poznam. Mislim pa, da bo dan na križišču Avennue Malakoff z voza, ki ga bo Franc opazoval, moder svetlobni znak. Naravno, da se zgodi to le v slučaju, ako prijateljček, izsiljevalec, nepoškodovano pride od tukaj, ne da bi ga kdo zasledoval.«
»V nasprotnem slučaju pn?«
»Bo znak najbrž rudeč. Oba lahko poda na lahek način v pomočjo močne električne luči, na katero potegne barvano steklo.«
»G. Duvall, to je imenitno. In potem?«
»Velike važnosti je seveda, da je ta znak pravilen. Beg se lopovu nikakor ne sme preprečiti. Tega ne smemo niti poizkusiti.«
»Oh! Sedaj se mi že jasni. In kaj se zgodi potem?«
»Najprej s Francetom končamo. Nadejam se, da možu v avtomobilu odgovori z modrim znakom; s tem mu sporoči, da je prejšnji znak videl in ga razumel. Potrebna priprava je že tam v sobi.«
»In potem?«	„
»Potem da ta znak iz južnega okna najbrž dalje nekomu drugemu, ki bo opazovil od Pas-sy. Ta drugi, ki najbrž čuva otroka, bo šel k telefonu in Stapletonu sporoči naslov, kje je otrok skrit, potem pa lahko mimo odpotuje za tovarišem, recimo v Brtissel. Ni se mu treba bati ničesar. Ako pa znak ne bo don pravilno, potem nasiova ne sporoči in otroka najbrž umorijo.«	N
Vernet je jezno naježil obrvi.
»To je mojstrski načrt. Ti lopovi niso
šušmarji. Upam pa, da bomo imeli vseeno priliko, da jih ujamemo.«
»In sicer.«
»S hitrim, tekmovalnim vozom bom čakal pri Porte Dauphine. Ko bodo drveli lopovi mimo, se spustim za njimi in jih prehitim.«
»Misel je izvrstna, Vernet, toda, ako smem vprašati, kako spoznate voz, ko bo šel mimo vas? Zvečer ob osmih vozi po Avennue du Bois de Boulogne sto in sto takih avtomobilov.«
Vernet se je smejal.
»G. Duvall, priznam... vi me prekašate.«
»Vi seveda lahko postavite na križišče Avennue Malakoff in Avennue du Bois rle Boulogne enega moža, ne verjamem pa, da bi opazil znak. Ako držimo pred lečo žepne svetilike papirnato cev, se vidi svetloba le v smeri, kamor je napeljana... to pa je, ako si apbro predstavite, poševno navzgor. Človek, ki stoji na pešpoti, tega ne opazi.«
»Gospod, potem moram priznati, da ne moremo ničesar storiti.«
»Pač, Vernet, eno stvar. Ali pozabljate na znak odgovora ... iz okna.«
Francoz je z vidnim občudovanjem zrl tovariša.«
»Tristo medvedov, g. Duvall, kako pamet imate!« je dejal.
»Hvala,« je odvrnil suho Duvall. »Jaz sem prišel do sledečega načrta: Vi se tako postavite na križišču, da boclete dobro videli okno na zadnjem delu Stapletonove hi«e. Danp.s zvečer se postavite tje z najhitrejšim avtomobilom, ki ga morete dobiti. En mož naj opazuje okno, drugi pa vozove, ki se bodo bližali Avennue du Bois de Boulogne. Drugo si lahko mislite. V trenutku, ko zagledate modro svetlobo, se spustite za iopovi.«
Vernet je zadovoljno mencal z rokami
Srečni ste šele če Vai dom
krasi PFAFF šivalni stroj.
Vsled nizkih mesečnih obrokov vsakomur nakup omogočen.
Veletrgovina
IGN. VOK
Ljubljana, Tavtarjeva ul. 7.
Mali oglasi
V malih oclulh velja vaaka beseda 1 din: tanltovanjakt
•■lasi 1 din. Debelo tiskane naslovna besed« sa računajo
.kol	'
reklamnem enačaja sc radona enokolonska, I mm visoka
dvojna Najmanjši inesek ia nia!l oglas U din. •rlasl sa plačujejo takoj pri naročilo. • Pri odaslb
Petitna vmtlca po t din. • Za pismene odgovora (leda malih oglasov treba prllolltl snamko.
[ flužbodobe	Krojaškega pomočnika za veliko koso - takoj sprejme Rožlc^ Celje, Dečkov trg.
Avtomehanika in tekačico sprejmem takoj. »Aero«, Kolodvorska 18.	
	Mehanik vsestransko izvežban v motorskl stroki, se sprejme takoj v stalno službo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Mehanik« št. 17973.
Krojaškega pomočnika za fino veliko delo, sprejme Rotar, krojač, Hrastnik.	
Močnega fanta sprejmem takoj v učenje pekovske obrti. — Vsa oskrba v hiši. Val. Bre-žan, pek, Mojstrana.	Prodajalka za podeželsko me3. trgovino, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu —• ae sprejme. Poštene In de-lavoljne naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« P 17.717.
Trgovska pomočnica starejša moč, povsem zanesljiva, se sprejme takoj v trg. z meš. blagom. Reference se žele. Isto-tam se sprejme 15 letna deklica, močna, z dežele, kot učenka za trgovino, z meščansko šolo, ki Ima posebno veselje do trgovine. Naslov: Iv. Zlherl trgovec, Mokronog.	
	Krojaške pomočnike za lino delo. sprejmem. Plača od suknje 140 din, od hlač 45 din itd. Krojači, vešči samostojnega dela naj pošljejo .ponud-1 be z navedbo starosti na I Prebeg Josip, Knln, Dal-■ maclja.
Pekovski pomočnik
■ Šoferskim Izpitom, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17964.
Službo šoferja
alf »prevodnika Iščem kjerkoli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv in trezen šofer« št. 17966.
Posestva
Palača
v središču prestolnice, pripravna za velika trg. podjetja in rento, nova, prosta davka; zidana na površini 710 m", z 79 m dolgim pročeljem. Zidanje tega objekta je stalo z zemljiščem 8,600.000 din, sedaj pa ga lz posebnih razlogov prodamo za 2,300.000 din v gotovini tn za prevzem manjše, zelo ugodne hipoteke Uprave fondov. - Letni dohodki 480.000 din. Ta lmpo-zantna palača nudi kupcu sijajne pogoje za Izvrstno naložbo denarja.
Palača
na novo zgrajena, v centru, pritličje ln pet nadstropij z mnogimi elegantnimi stanovanji s po 2—3 ln 4 sobami z razkošnim udobjem. Dvigalo prvovrstne znamke. Ta palača je zgrajena iz prvovrstne konstrukcije, v najmodernejšem slogu. Za to izredno lmpozant-no palačo je potrebnih 1,450.000 din gotovine in prevzem manjšega hipo-tekarnega dolga. Kupcu Jamčimo, da bo dobil na vloženi denar po odbitku anuitet ln vseh državnih ter občinskih dajatev še 12'/, čistega dohodka.
P688A*
URE
Mnahk olzv s ? V s
mM jg
botinotev vseh bcijtoTTt?mfin>li*wmk
Hišo ali stavbišče
v LJubljani - kdor ima naprodaj, naj ponudi z opisom ln ceno v upravo »Slov.« pod »Novo« "17907
Hiša
za 900.000 din gotovine tn 550.000 din hipoteke, nova, davka prosta, s točnim letnim dohodkom din 200.000. Iz posebnih razlogov se nujno proda pod ceno.
Centralni zavod
Oblllčev venac 38 nasproti »Ruskega Carja« Telefon 25-7-66. Beograd.
Čitajte »Slovenca«
V globoki žalosti sporočam, da je moj najboljši soprog, očka, brat in svak, gospod
- Josko Košmelj
posestnik
po kratki, mučni bolezni dne 13. novembra 1939,
previden s tolažili svete vere, mirno umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. nov., ob 15. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče.
Železniki, dne 15. novembra 1939. Žalujoča žena Francka z otroci in ostalo sorodstvo.
Kupimo
Elektromotor
220-380 V, 4-6 KS, z na-puščalcem ln drsalnimi obroči, kupi Sitar, 6ml-hel, Novo mesto.
Vsakovrstno ZlatO
srebro ln briljante ku-puje vsako količino po najvišjih cenah
A. Boži«, Ljubljana Frančiškanska ulica 8,
Bukova drva
sveža, rok dobave mesec januar, februar ln marec, kupujemo po kubičnem metru vsako količino za gotovino. Ponudbe z navedbo cehe na Export, Moštrovlč, Zagreb, Jela-člčev trg 15. Telef. 23-612
Razno
GumbnUe, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino »o hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franflikanska uHca
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Registrirne blagajne
popravlja specialna
mehanična delavnica
»Radio val«
Ljubljana, Dalmatinova ulica št. .13 Telefon 33-63.
V globoki žalosti sporočamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša draga sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Mezegroi.Košir
hišna poscstnica
previdena z vsemi zakramenti, v svojem 87. letu starosti, doma iz Žabnice pri Škof j i Loki, po kratkem bolehanju danes ponoči, dne 14. novembra za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v sredo, dne 15. novembra ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana - Rožna dolina cesta III št. 8 na pokopališče na Viču.
Ljubi j ana, Maribor, Celovec, Poljčane, Velike Lašče, Murska Sobota, Velenje, Žabnica, dne 14. novembra 1939.
.	Rodbine: Inž, Košir, Detiček", Dongnnonc, Bajlec
in ostalo sorodstvo.
EB5EE®!
Žaganje
v vsaki količini, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17983.
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
VINA
Za težko delo Je močno
vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Dame, pozor!*
Zakaj sive lase, ko s! Jih lahko za 26 din pobarvate same z neškodljivo berlinsko Omonell-Henna Shampoo barvo, katero dobite v vseh nlansah z navodilom pri glav. zastopstvu Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska c. 13. TekočI Shampoo original 260 gramov 20 din. (1
Continental
Radio
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 80
II
Seibt-Super-Radio
za razvajenega poslušalca, petcevnl, 7 okrožij, tri valovne dolžine, 8800 dinarjev pri Lud. Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta št. 12. <1)
fl
Pohištvo
»
Ako pohištvo zdaj kupite
si denar prihranite. — Kljub podraženju materiala nudim na staro ceno E—10V# popusta. • V zalogi: spalnice. Jedilnice, kuhinje tn gosposke sobe. Malen&ek, Celovška cesta 268.	iS
1BHI1
ODDAJO:
Dve sobi
kabinet, kuhinjo, kopalnico, vrt - oddam za bežigrajsko gimnazijo, Cara Dušana 14-1,
IŠČEJO:
čisto sobo (sobico)
Išče za takoj skozi ves dan zaposlena uradnica. Ponudbe s ceno javiti takoj v upravo »Slovenca« pod »Sobica«.
uma
Za dijaka (sina)
II. razr. gimnazije. Iščem stanovanje v LJubljani pri boljši družini z vso oskrbo. Ponudbe s ceno na R. Dollnar, Jesenice.
Tudi pri zadnji dirki oa Večni poti zmagala
NSUinPUCH
Janez ŠIŠKA je dosegel najhitrejši čas dneva na 350 ccm
NSU
Franc PUHAR na 250 ccm
PUCH S4
zmagal v svoji kategoriji
Veletrgovina z motornimi kolesi in nadomestnimi deli
IGN. VOK
UUBUANA, Taviarjeva ulica 7
Samostojnega obratovodja
iz železoobdelovalne stroke, ki bi razširil že obstoječi predmet kovaške in strugarske stroke še z nadaljnjim primernim predmetom, takoj sprejme z možnostjo postopnega prevzema celega podjetja z malenkostno gotovino, event. udi vse proti garanciji ali odgovarjajočim hranilnim knjigam. - Prijave na upravo »Slov.« pod »Samostojni obratovodja št. 17.882«.
Veliko industrijsko podjetje potrebuje
orodnicarja
za stiskanje. — Pismene ponudbe s sliko poslati na Pubiifeitas d. d., Zagreb, llica 9, pod „54727".
_ V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mati, stara mati in sestra, gospa
Josipina Kovač
vdova po nadučitelju
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 16. novembra ob 9.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Višnji gori.
Višnja gora, dne 14. novembra. 1939.
Žalujoči ostali.
i! f;
V	šestinosemdesetem letu svojega neutrudnega življenja, ki je bilo vse posvečeno dolžnosti in delu, je bil danes poklican k večnemu pokoj u naš dobri, blagi ujec, gospod
Josip Vilfan
prokurist Kranjske industrijske družbe v pokoju
K zadnjemu, težkemu slovesu ga pospremimo v četrtek, 16. t. m. ob dveh izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 14. novembra 1939.
Rudolf Grošelj, gimn. prof. v p., Marija Grošelj, dr. Pavel Grošelj in družina.
izdajaieij: inž. jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili