RDEČI IV Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za Celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Bnostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna številka 10 v. V pondeljek praznuje zavedno delavstvo svoj praznik. Vse kar je socializem zbudil v nižavah, vstaja ta dan, da pokaže vpričo vsega sveta svojo razredno zavest in svoj ponos. Če ne bi imelo praznovanje prvega majnika drugega pomena, kakor da se delavstvo otrese hlapčevske ponižnosti, v katero ga je pahnil kapitalizem in da občuti svoje človeško dostojanstvo, bi bil praznik velik in vreden, da ga obhaja vse, kar dela za tuj dobiček in za svojo muko. To je sploh doslej največja zasluga socialne demokracije, da je delavstvu pokazala njegovo vrednost in ga dvignila iz one tope, brezmočne pohlevnosti, ki sramoti sužnja kakor njegovega gospodarja in človeško pleme sploh. Zagovorniki družabnega reda, v katerem živimo dandanes, ga slave, češ da je njemu zahvaliti vso kulturo, ki jo uživa sedanji svet. Toda kako majhna se nam prikaže vsa opevana kultura, če se ozremo na drugo stran, kjer se razširja v nedogled zevajoča nekultura, ki je neizogibna tam, kjer zatira človek človeka! Svetovno bogastvo se je pač tako pomnožilo, da tisti, ki so si ga prilastili, lahko uživajo skoraj vse, kar more le izmisliti človeški razum. Toda vse to bogastvo se ustvarja v sužnosti, ustvarjajo ga milioni, ki po zakonih kapitalističnega sveta ne smejo imeti lastne volje, ki ne smejo biti enaki njim, ki ne smejo sami uživati, kar so sami ustvarili. Tuje pleme, le napol človeško pleme je hotel kapitalizem napraviti iz množic; z razumom obdarjeno, ali vsake volje oropano, samo za garanje živečo tovorno živino je hotel vzgojiti zlati mamen. Kapitalistično bogastvo se množi, bogatin-sko življenje se lepša, telesnih in duševnih užitkov je dan na dan več in kapitalistični svet se ponaša s svojo visoko kulturo. Ali vsa ta kultura je zlagana. Človeštvo komaj kaj ve o njej. Mimo nje hodi, skozi njo hodi, uživati je ne more, komaj da opazi kdaj žarek njenega sijaja. Zakaj človeštvo mora delati, delati, delati. Svoje oči mora upirati v stroje, v jame, v knjige; komaj da še vidi, kdaj je zemlja zelena, kdaj bela. In tako je všeč gospodarjem tega sveta. Socializem pa je tudi naučil mučenike dela, da se njih trpljenje ne odpravi z nobeno milostjo in da je vsaka pravica le toliko vredna, kolikor je velika tista moč, ki jo je pridobila in ki jo varuje. Gmotna in kulturna beda delavnega ljudstva je posledica njegove brezpravnosti, brezpravne so množice, ker nimajo moči, moči nimajo, ker si je niso ustvarile. In ko so delavci to spoznali, so se morali vprašati, če si sploh morejo pridobiti toliko moči, da bi premagali krivico in trinoštvo. Majhno je bilo upanje na prvi pogled. Zakaj vsa vidna moč je v oblasti onih, ki gospodujejo. Vse bogastvo tega sveta in vse sile, ki ga čuvajo, države, orožje, cerkev in od gospodu-jočih ustanovljena pravica s svojimi pomočniki v uniformah in ta-larjih, s svojimi ječami in vislicami — vse je na strani gospodu-jočih. Delavstvo pa nima ničesar razven svojih rok. Ali te roke so prave stvarnice vsega, kar ima kapitalistični svet in vsega, kar mu služi za zatiranje onih, ki ga s svojim delom rede. V teh rokah tiči več resnične moči kakor v blagajnah vsega sveta. Zakaj od teh rok je odvisno, če se gibljejo, če ustvarjajo, če dajejo svojim gospodarjem kruha in potic. * * * Usodno nasprotje na tem svetu je nasprotje med bogastvom in revščino. Dokler velja to nasprotje, ne bore biti sreče, ne more biti blagostanja, ne more biti kulture za človeštvo. Dokler je človeštvo razdeljeno v gospodujoče in zasužnjene razrede, ni človeštva. Mali manjšini je svet paradiž, ogromni večini, nepreglednim množicam je goreči pekel. Pekel pa je pod paradižem in plast, ki ju loči, je tenka. Na to so pozabili tisti, ki plešejo in rajajo na vrhu v lahkomiselni objesti, misleči, da mora biti njih razuzdana radost večna kakor suženfska pohlevnost zakletih. Zaman je vsako svarilo, zaman vsak klic trpinov. Pod njihovimi nogami je pekel, a ker ne vidijo ognja, ne verujejo vanj. A če se vendar pokaže več znamenj nevarnosti, ki se zbira v globočinah, se tolažijo, da je še daleč do tistega časa, ko zažari nebo od požara. Kar se morda zgodi tedaj, ko jih več ne bo, jih ne skrbi. Pa vriskajo še glasneje in skačejo še bolj razuzdano. Le včasi se zazdi temu ali onemu, da je med sužnji že preveč upornega duha, preveč človeške zavesti, da se je v nižavah zbralo že preveč volje in moči. Tedaj se ne zgane vest, ali zgane se strah. In svet gospodujočih se zamisli, kako bi ugonobil nevarnost ter pahnil upornike nazaj v brezdno. Delavstvo je prebilo prvo dobo svojega boja za rešitev. Ko je suženj prvič vzdignil pesti, da so zarožljale verige kakor usodno žuganje, je planilo gospodstvo pokonci in njegova prva misel je bila zatreti vsak pojav nezadovoljnosti, da mine ubogi pari za vse čase pogum in bojevitost. Začela se je perioda progonov. Po vseh državah je bil socializmu napovedan boj in sama misel socializma je bila prepovedana in prokleta. Trumoma so preganjali socialiste iz mest, podili so jih iz dežele, polnili so z njimi zapore in ječe. Države so nastopile kot organizacije kapitalizma; nasprotnik gospodarskega izkoriščanja je veljal za sovražnika domovine. Sveta vojska je divljala in besnela. Socialist je bil prost — kakor gozdna žival ; noben zakon ga ni varoval in nobena šega. Ali vsa razburjena vojna je bila zaman. Čim strastneje so preganjali socialno demokracijo, tem mogočneje se je razvijala in naenkrat so spoznali, da je javno zatiranje in trpinčenje bolj koristno zatiranim kakor zatiralcem. Doba protisocialističnih zakonov in procesov je ostala neplodna za gospodujoče; najlepše plodove je rodila preganjanim in zatiranim. V tisti dobi najhujšega mučeništva se je socialna demokracija razširila skoraj po vsej Evropi in začela se je širiti po Ameriki in Avstraliji, med Japonci in Kitajci, na jugu Afrike in med zamorci. Kjerkoli se je pojavila, so jo najprej sprejeli po vzoru kulturne Evrope, z ječo in z vislicami. A povsod je mučeniška kri napravila zemljo rodovitno. Zagovorniki krvavega reda niso izginili s sveta. Še se zgodi, da začno pokati puške, da se napolnijo ječe in da rabelj ne zmore vsega dela, ki mu ga nalagajo. &e pošilja beli car na tisoče svojih podložnikov v Sibirijo in jih meče v svoje ječe, da zmanjkuje prostora. Republičanska Francija mobilizira cele polke proti stav-kujočim železničarjem in japonski mikado daje od 7. zjutraj do 3. popoldne obešati zarotnike. Ali malokdo pričakuje še pomoči od take sile. V nemogoče čudeže tudi kapitalizem neveruje več. Izmislil si je nove metode. Nekdanji sovražniki so postali »najboljši prijatelji delavstva«. Nihče se ni zmenil za garajoče pro-letarce, dokler niso sami mislili na svojo moč in veljavo. Ali ko so se začeli združevati v socialni demokraciji, ko so organizirali svoje prve bataljone in z lastno močjo pridobili zdaj tu zdaj tam ped zemlje in nekoliko zraka za dihanje, ko so si v delavnici priborili nekoliko besede in v državi nekoliko pravice, ravno toliko, da se imajo s čem dalje bojevati, je gospodstvo izpremenilo svoj nekdanji načrt, pa se je jelo proletariatu približevati s prijaznim obrazom in s sladkim jezikom. Tisti, ki so včasi vsako združevanje delavstva razglašali za greh in zločin pa ga kaznovali z največjimi kaznimi, mu sedaj sami ponujajo organizacije, ga vabijo vanje ter mu v njih obljubujejo hribe in doline. Prišli smo v novo dobo socialnega boja: V dobo zasleplje-vanja in zagluševanja, varanja in sleparstva. Dva sta glavna nasprotnika v človeški družbi: Kapitalizem na eni strani, na drugi delavski proletariat. To mora biti jasno, sicer je vsak boj za osvoboditev nemogoč. Poznati je treba nasprotnika, tako da se armada ne zmoti, če naleti o polnoči nanj. Med obema vojskama mora biti razločna črta. In vsak vojščak mora pripadati svoji vojski, le svoji. Jasno ločitev hoče zamazati, izbrisati sovražnik, Odtlačiti hoče armado trpinov od prave poti in z meglo zastreti pravo nalogo. Po vsem svetu je zatiranje enako. Razloge ima enake in enake namene. Po vsem svetu je delavec suženj kapitalizma. Za delavstvo vseh narodov in vseh dežel je rešitev mogoča le ledaj, če se zruši vlada kapitalizma. Enak in enoten mora biti boj proletareev brez razlike narodnosti in vere. Proti združenim zatiralcem obvelja in zmaga delavno ljudstvo le tedaj, če je edino. Zato je vsa taktika nasprotnikov namenjena enemu glavnemu cilju: Uničiti edinstvo delavstva, tako razkosati njegovo moč in kos za kosom, ko bo osamljen in brez moči, pahniti v staro suž-nost in se nazadnje rogati Simsonu, ki si je dal od Delile odrezati lase. Tudi ta načrt združenih izkoriščevalcev mora ostati brezuspešen, če si delavstvo ohrani zdrav razum in pojača svojo mednarodno in medversko solidarnost. Brezpogojna vzajemnost vsega delavstva je edino jamstvo njegovega uspeha. Nezdrobljiva vzajemnost mu daje moč, katere ne more premagati nobena sila sveta. Prvi majnik pa je praznik delavske vzajemnosti, praznik delavske volje in delavske moči. Prvi majnik je praznik zavesti in spoznanja. Zlasti pa je prvi majnik praznik boja. Z združenimi močmi mora delavstvo voditi skupen boj in tako si pribori tudi skupno zmago, ki pomeni osvoboditev vsega človeškega rodu. V Ljubljani bo v pondeljek, dne 1. maja ob 10. dopoldne kakor vsako leto ljudski shod v areni »Narodnega doma«. Sodrugom se priporoča, da se ne razkrope tako, da se ne bi mogli udeležiti shoda, ali pa da bi prišli prepozno. Delavski praznik je manifestačnega pomena in shod je glavna točka manifestacije. Zato vabimo sodruge, da izvrše tudi pridno agitacijo za shod. Popoldne ob 2. se snidejo sodrugi v gostilni »Internacional» na Resljevi cesti, kjer se objavi spored za popoldne. * » * V Zagorju ob Savi se zbero delavci zjutraj pri čakalnici na Kisovcu, odkoder odkoder odkorakajo ob 7. zjutraj v sprevodu z godbo na čelu čez Loke, Toplice na Zagorje. Ob 9. dopoldne bo ljudski shod v dvorani gospoda Mihelčiča, na katerem poroča sodrug Ivan Tokan iz Ljubljane. Ob 2. popoldne je na vrtu gospoda Mihelčiča ljudska veselica na kateri svira rudniška godba. * * * V Trboljah se kakor vsako leto splošno praznuje prvi majnik. Ob 9. dopoldne je na vrtu »Delavskega doma< ljudski shod, na katerem poroča sodrug M. Čobal iz Zagorja. Potem sledi popoldne ljudska veselica s sodelovanjem rudniške godbe. * * # V Hrastniku se obeta letos lepo praznovanje prvega majnika. Ljudski shod bo ob 2. popoldne v prostorih gostilne Eržen. Poročevalec sodrug M. Č o b a 1. Po shodu je ljudska veselica. * * * Na Jesenicah bo ljudski shod v nedeljo pred 1. majem in sicer ob 3. popoldne v gostilni pri »Jelenu« na Savi. Poročevalec sodrug Tokan iz Ljubljane. * * # V Tržiču je v nedeljo, 30. t. m. ljudski shod ob 7, zvečer pri Pelarju. Poročevalec sodrug dr. Tomšič iz Ljubljane. * V Celju bo Ijndski shod v pondeljek, 1. maja ob 7. zvečer v Skalnati kleti. Poročevalec sodrug Ivan Tokan iz Ljubljane. ^ * * V Ribnici na Štajerskem se snidejo sodrugi dne 1. maja dopoldne pri Završniku, od koder je ob 10. dopoldne odhod z godbo do Ptačnika. Ob 1. popoldne je ljudski shod, na katerem poroča sodrug K o c m u r iz Ljubljane. Potem sledi ljudska veselica. ces na Dunaju, pa vse mahinacije, ki jih je razkril delegat Forgach, povrh pa še poslabšanje trgovinske pogodbe, je moralo napolniti srbski zrak s takimi antiratijami do Avstrije, da bodo imeli Aehrenthalovi in For-gachovi nasledniki neznansko delo, preden pridemo zopet do normalnih razmer. Srbija je pač mala država, toda na Balkanu ima svoj pomen in Avstrija bi morala gledati, da bi ravno na Balkanu ne imela nobenega sovražnika. Morda bodo vsaj sedaj na Dunaju spoznali, da je Aehrenthal mojster skaza in drugega nič. * Turški minister Rafaat paša seje v parlamentu pritoževal, da dobivajo malisorski vstaši kljub nasprotnim zagotovilom črnogorske vlade pomoč v Črnigori in je zažugal, da bo turška vlada pozvala Črno goro na odgovornost, če se temu ne napravi konec. * Albanske zahteve. Kakor poroča »Voss. Zeitung« iz Cetinja, se je vršil tamkaj albanski shod, na kateri so prišli vsi glavarji severne Albanije in voditelji upornikov. Na shodu so svoje sklepe sestavili v posebni spomenici, katere en prepis so izročili kralju Nikoli, drugi pa francoskemu odposlancu na Cetinjah za vse velevlasti. Albanci zahtevajo: 1. Teritorijalno integriteto Albanije; 2. uvedba albanskega jezika kakor uradnega in naučnega jezika v štirih k Albaniji spadajočih vilajetih, — skaderskem, janinskem, monastirskem in kosovskem; 3. guvernerji teh vilajetov morajo biti albanske narodnosti; 4. dohodki Albanije se imajo uporabljati le za Albanijo in 5. vojaško službo imajo Albanci opravljati izključno na albanskih tleh, izvzemši slučaj vojne. * Portugalski duhovniki agitirajo pod vodstvom lizbonskega patriarha proti zakonu o ločitvi cerkve in države. Nedvomno so v ta namen dobili migljaj iz Rima. Duhovniška opozicija je naperjena zlasti proti petim točkam novega zakona. Prva določa, da se ustanove verska društva, ki imajo skrbeti za cerkvene potrebe; proti taki določbi je papež protestiral že ko je bila uvedena na Francoskem. Druga je ta, da morajo duhovniki dobiti od vlade dovoljenje za izvrševanje duhovniških opravil. Tretjič si vlada pridržuje pravico nadzorovati semenišča. Četrtič se smejo papeževi ukazi razglašati samo z dovoljenjem vlade. Petič zahteva zakon, da duhovniki in redovniki izven cerkve, oziroma kadar ne opravljajo verske službe, ne smejo nositi talarja. Vlada v Lizboni pač ni pričakovala, da jo papež pohvali zaradi tega zakona, pa je zato menda tudi rimski protesti ne bodo boleli. * Z Daljnega Vztoka prihajajo dan na dan bolj vznemirljive vesti. Kitajska se namreč resno pripravlja na vojsko proti Rusiji. Kitajska hoče priklopiti zopet Mandžurijo Kitajski. V Peterburgu se vrše med vojaškimi krogi resna posvetovanja v tem pogledu, in govori se že, da se bodo v kratkem času začele zbirati in sestavljati čete prostovoljcev, ki bi se v slučaju nastalih homatij odposlale na Daljni Vztok. Domače vesti. * * Velenje. Za praznovanje 1. majnika bo v nedeljo, 30. t. m. ob 2. popoldne ljudski shod na Pesji Vasi, kjer poroča sodrug Vekoslav Mrak iz Zagorja. Delavstvo iz okolice je vabljeno, da se ga udeleži v čim večjem številu. Politični odsevi. * Grof Aerenthal je doživel s svojo di-plomatično napetostjo novo blamažo, s katero se ugled Avstrije pač nikjer ne bo povzdignil. Sestanek srbskega kralja Petra s cesarjem Fran Josipom je odpovedan, baje zaradi tega, ker je cesar še vedno hripav in so mu zdravniki nujno svetovali, naj si za prebivanje izvoli svoj grad Godollo, kjer je zrak čistejši kakor v Budimpešti. V resnici je stvar precej drugačna. V Srbiji se je pojavil proti nameravanemu potovanju Petra v Budimpešto velik odpor. Skoraj vse časopisje je strastno pisalo proti temu potovanju, minister za zunanje zadeve Milovanovič je že hotel demisionirati, malo da ni prišlo do punta v Belgradu in če bi se bil Peter odpeljal, bi se bile gotovo pred kraljevskim gradom in na kolodvoru uprizorile hrupne demonstracije. Čuditi se temu res ni. Tako hitro se ne vračajo simpatije, kakor se zapravijo. Vsa Aehrenthalova politika pa je temeljito skrbela za to, da je Avstrija izgubila simpatije, ki jih je nekdaj uživala v Srbiji. Aneksija Bosne in Hercegovine že sama po sebi ni mogla navdušiti Srbije za Avstrijo. Toda če bi ne bilo nič druzega, bi se bili dali duhovi pomiriti, ko je bilo dognano, da je aneksija gotova, od Evrope odobrena stvar, če bi bila Avstrija svojo gospodarsko politiko uredila tako, da bi bila Srbija mogla spoznati naše prijateljstvo. Toda »veleizdaj-niški« proces v Zagrebu pa Friedjungov pro- Ljubljana in Kranjsko. — Volilski imeniki za državnozborsko volitev štejejo 7179 volilnih upravičencev, tedaj 289 več kakor pri zadnji državnozborski volitvi pred štirimi leti. Takrat je bila Ljjub-ljana razdeljena na 8 volilnih okrajev, letos jih je 11 v olajšavo volitve in to še posebno, ker je tudi za državnozborske volitve uveljavljena volilna dolžnost. I. Volilni okraj (Šolski okraj) šteje 725 volilnih upravičencev (zadnjič 687). II. Volilni okraj (šentjakobski okraj od Mestnega trga do črte, potegnjene po Trubarjevi ulici, Št. Jakoba trgu, po regulirani Rožni ulici in Ulici na grad (šteje 498 volilnih upravičencev. III. Volilni okraj (obsega ostali del šentjakobskega okraja) ima 550 volilnih upravičenčev. Sedanji II. in III. volilni okraj s 1048 volilci je tvoril zadnjič II. volilni okraj s 1083 volilci. IV. Volilni okraj (Krakovo in Trnovo) z 817 (806) volilnimi upravičenci. V. Volilni okraj (oni del Dvorskega okraja, ki leži med črto, noteg-njeno pri glavni pošti po Franca Jožefa cesti ter črto potegnjeno po Selenburgovi ulici, Kongresnem trgu, Gradišču in Gorupovi ulici) s 685 volilci. VI. Volilni okraj (ostali del Dvorskega okraja) s 728 volilnimi upravičenci. Zadnja dva volilna okraja s 1413 volilnimi upravičenci sta pri zadnji državnozborski volitvi tvorila IV. volilni okraj, ki je štel 1386 volilcev. VII. Volilni okraj (obsega oni del mesta, ki leži med Franca Jožefa cesto in Dunajsko cesto) ima 629 (595) volilnih upravičencev. VIII. Volilni okraj (oni del Kolodvorskega okraja, ki leži med Dunajsko in Resljevo cesto) ima 907 volilnih upravičencev. IX. Volilni okraj (ostali del Kolodvorskega okraja od Resljeve ceste do Ahacljeve in Sv. Martina ceste) s 736 volilnimi upravičenci. Zadnja dva volilna okraja s 1643 volilci sta tvorila zadnjič VI. volilni okraj s 1436 volilnimi upravičenci. X. Volilni okraj (Vodmat) šteje 485 (525) volilcev. XI. Volilni okraj (predkraji: Črna vas, Hauptmanča, Ilovica, Karolinška zemlja ter Dolenjska cesta in Hradeckega vas) s 419 (378) volilnimi upravičenci. Vsi mestni deli so napredovali, nazadoval pa je šentjakobski okraj in Vodmat, to pa vsled neugodnih svojih krajevnih razmer. Reklamačijski rok poteče s 6. majem t. 1. — Prozorna taktika. Vse tri buržo-azijske stranke v Ljubljani vpijejo sedaj po končanih občinskih volitvah o izdaji nemških socialistov, o porazu socialno-demokratične stranke, o razpadu in bogve kaj še. Počasi gospoda 1 S svojim vpitjem hočete zastreti le lastno sramoto. Vemo, kaj peče liberalce. Zmaga, ki ni več zmaga! Zato se dero na vse grlo ter iščejo poraza, razsula in izdajstva tam, kjer ga ni. Kako Vam je, gospoda liberalci, pri srcu, kadar se trezno zmislite na prihodnje volitve ? O quae mutatie rerum 1 Sicer pa, če bi bili socialisti nemške narodnosti res volili nemške buržoazijske kandidate, kaj jim očitate izdajstvo na »lastni stranki«, kakršne še ni svet videl? Ali bi bili storili kaj hujšega nego svoj čas pri državnozborski volitvi tisti zaslepljeni slovenski železničarji, ki so se dali z raznimi pretvezami, sleparstvi in lažnjivimi obljubami pregovoriti za Hribarja? Mar to ni bilo izdajstvo? Vodstvo socialno demokratične stranke sicer ve, da nemški sodrugi te sramote niso storili, toda treba, da pribijemo to narodnjaško dvojno moralo. In končno, gospoda liberalna 1 Kaj res ne pomislite, da bo socialistični občinski svetovalec prav pogosto v položaju, da vam bo vračal šilo za ognjilo ? Torej le naprej lazite in hujskajte, socialno demokratična stranka vsled tega ne bo imela nobene škode. Ce vam prav, nam tudi. — Še lepše stvari uganja seveda na krščanski etiki in morali zgrajena klerikalna stranka. Pravičen volilni red je uvedla samo, da pomore delavstvu do primernega zastopa v občini. Ti pa gredo in izdajo sami svoje interese. Ali ne verjamete tega, ljudje božji? Tisoč volilcev ima sedem zastopnikov, osemsto pa enega I Kdor take pravice ne razume, menda res ni krščen človek. Vso državniško modrost dr. Šuster-šiča in vso socialno-politično znanje dr. Kreka nam je razodel ta imenitni volilni red. Plu-raliteta in proporcija pri kurijah! Potem pa še triletna doba bivanja! Če to ne pomaga pravici do zmage — pa kar zapojmo z Gregorčičem: »Pravico v grob so devali.« No, ker je še vedno dosti zaslepljencev, ki ne-čejo spoznati dobrot, naklonjenih jim po »stranki socialne pravičnosti«, zato udri in laži o socialistih 1 Ni vrag, da ne bi katoliški backi verjeli, kar se jim piše in pripoveduje o teh izvržkih človeške družbe. Zmožni vsake hudobije, se kajpada tudi ne ustrašijo izdajstva svoje stranke. Krščanske žene I takile so ti zastopniki delavskega ljudstva. Mi pa smo pravični in se kar blestimo od svetosti. — Imenitni so tudi nemški nacionalci ljubljanski. Pa nesramni še bolj. O skromnem zastopu (beseheidene Vertretung) govore in pišejo po listih in plakatih! Ja, koliko pa še hočete mandatov? Morda kar vse? Potem menda vendar več ne boste vpili o zatiranju ljubljanskih Nemcev, ki seveda eksistira samo v vaših do skrajnosti razbeljenih nacionalističnih bučah. Pa lažejo tudi. Povejte no, koliko nemških socialistov je volilo z vami, kakor se hvalite, in imenujte nam jih, da obračunamo ž njimi 1 Sicer je pa to le spreten manever, da zaslepe obe slovenski nacionalni stranki in odvrnejo njih pozornost od fakta, da so nemški gospodarji in delodajalci pritiskali na svoje slovenske sužnje in jih silili glasovati za nemško-nacionalno listo. In res se jim je ta poskus posrečil, kajti dan za dnevom ne čujemo in čitamo drugega, kakor o izdaji nemških sodrugov, tako da mora nepoučen človek res verjeti v tako absurdnost. Ni je stvari, da bi je slovenski narodnjakarji ne verjeli, da se le laže o socialistih! Imenitno so jih potegnili nemški nacionalci svoje slovenske bratce! Tu pač velja Levstikov vsklik: »Ti slepec si in ti — slepar.« Mi socialisti pa vemo, da jih vse druži neizmerno sovraštvo do socialne demokracije, sovraštvo, ki je še hujše nego njih nacionalistična besnost. Egger, Tavčar in Šusteršič, kako ste si v sorodu! — Liberalni in klerikalni manevri po volitvah. Pravzaprav je na obeh straneh tudi moralen maček, o fizičnem niti ne govorimo, kajti navdušenje za boj so v debelih požirkih srkali iz polnih čaš. Toda hujši je moralni, kajti ta traja delj časa. Da si ga utolažijo, se repenčijo tudi še po volitvah in si s kričanjem teše zavest nezadovoljnosti. Preširoko so zinili oboji. Ker je pa kos, ki jim je priletel v žrelo, premasten, treba iskati razloga za to. Pa kje ga naj iščejo ? Mar v volilnem redu? Mar v volilcih? Mar v samem sebi? Ne, ampak v nasprotniku. Ta, edino ta je kriv, da se niso izpolnile želje ne enemu ne drugemu. In pa kdo še? Ne uganete? No,, naša slavna vlada, policija, žandarmerija in kaj vem katero oko postave še. Fink, Lau-ter, Mathias, Schwarz, ti so krivi, da ne plapola nad Ljubljano niti svetla trobojnica, niti belo-žolta papeška zastava. Nasilnost in sleparstva so počeli samo eni, drugi so pa le stali kot nedolžne ovčice in onemoglo blejali: »Fink pomagaj 1 Lavtar na pomoč! Schwarz, otmi nas, tonemo le In ženstvo! O, naše ženstvo! Kako dostojno in zavedajoč se važnosti prvih osebnih volitev so vršile svojo dolžnost. Ampak one druge. To, to so . . . Človek se ne upa zapisati, sicer bo »Rdeči^ Prapor« takoj obdolžen, da se je pregrešil proti najprimitivnejšim zahtevam glede občevanja z ženskami. Ta robati, surovi delavski list! In Šusteršič sklicuje na nedeljo celo shod, da tam svojim ženskim vernikom opiše in po svoji navadi drastično predoči vso propalost nasprotnikov in njihovih žensk ter na visok piedestel postavi politično in zasebno moralo svojo in svojih pristašev. In nune bo proglasil kar na svojo pest za svetnice-mučenice. Preganjanje prvih kristjanov, katoliška inkvizicija proti krivo-vercem je bila igrača proti temu, kar so prestale te revice za svoje katoliško prepričanje! O, ti katoliški slepar! — Delavska tiskova družba v Ljubljani ima svoj redni občni zbor 7. maja dopoldne ob 8. v prostorih kons, društva v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. predložitev računov; 3. volitev odbora; 4. volitev nadzorstva; 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Idrija. Javni ljudski shod sklican na minolo nedeljo dne 23. t. m. pri »Črnem orlu«, je bil zelo mnogobrojno obiskan. Spored shoda je bil: 1. Razpust državnega zbora in delavstvo. 2. Praznovanje 1. maja. Shodu sta predsedovala sodruga Peternel in B a-1 o h. Poročal je o obeh točkah sodrug S t r a u s. Najprvo je naslikal delo vladnih strank v avstrijski delegaciji, med katere spada v prvi vrsti Šušteršičeva takozvana 5. L. S. Te stranke so že vnaprej dovolile vladi 512 milionov izrednih stroškov za vojne naprave. Samo za leto 1911 bo moloh militarizem izprešal 528V2 milionov kron iz že itak sestradanega ljudstva. Doslej je plačal vsak državljan letno 10-80 za militarizem. Letos pa se bo ta svota najmanj za 100% povišala poleg vse dosedanje draginje, ki jo je povzročila leta 1906. uveljavljena visoka eolninska politika. Država je imela že junija 1910 K 11.600 milionov dolga in letos pride še novi dolg, ki ga^bodo plačale sestradane delavske mase. Poslanci, voljeni po splošni volilni pravici, ki so v delegacijah dosegli svoj cilj in vladi dovolili vse, so potem šli v zbornico obstruirat z namenom, da razbijejo parlament, Bienerthovi vladi, ki je ostala na svojem mestu, pa dovolijo, da s § 14. njih delo v delegacijah uresniči. Z dovoljenim kreditom v delegacijah in z razpustom državnega zbora so padli vsi socialno demokratični predlogi vsaj za nekaj časa. Preprečil se je zakon o starostnem zavarovanju, o varstvu in skrajšanju delovne dobe, o delavskih stanovanjih, povišanju provizije starim penzionistom itd. Vse to so pokopale vladne stranke, in še jim ni dovolj; za prihodnje volitve v državni zbor že sklepajo kompromise, da bodo še bolj oropale delavsko ljudstvo. Vsled tega je naloga delavstva ta, da pri bližajočih se volitvah za državni zbor socialno demokratične glasove pomnoži, kar bo najboljši protest proti vladi in njenim strankam. Končno je govornik še pozival navzoče, da pogledajo, kako so v volilski imenik vpisani, da se vsak nered še o pravem času popravi. Pri drugi točki pojasnjuje pomen praznovanja 1. maja, na kar se soglasno sklene, da ne gre nobeden ta dan na delo. Sklene se tudi pozvati trgovce in obrtnike, da na dan 1. maja delavnice in trgovine zapro ter dovolijo svojim uslužbencem popolni praznik. Na to se je shod zaključil. Pripomniti je še, da so naši klerikalci tudi to pot imeli poročevalca na shodu. Na poziv predsednika, če kdo želi besede, se kakor po navadi ni oglasil, dasi so ga nekateri sodrugi opominjali, naj zagovarja svojo stranko. Razkoračila seveda se bodeta »Slovenec« in »Naša moč« le na papirju, ker drugače se bojita resnico slišati. — Sodrugi! Rudarji delavci I Skrbite za dostojno manifestacijo 1. majal Spored manifestacije in slavnosti vam povedo lepaki, ker je spored letošnje priredbe preobširen za list. Štajersko. — Videm. V našem okraju se je zopet pojavil dr. Benkovič kot kandidat klerikalne stranke. Pri zadnjih volitvah je mož prišel v državni zbor in tam mu zdaj tako ugaja, da bi na vsak način rad zopet prišel tja. Sicer je kljub svoji akademski izobrazbi neverjetno neveden in njegove sposobnosti so — da se milo izrazimo — skromne kakor kavkin talent za petje, toda njegova častihlepnost je brezmejna. Zdaj si svojega življenja že ne more misliti drugače, kakor da je združeno z državnozborskim mandatom in kdo ve, če se mu ne sanja celo kaj o kakšnem ministrstvu. Vsak človek ima seveda pravico, da se smatra za ženialnega, tudi če zna komaj do deset šteti. Vsakdo ima tudi pravico siliti naprej. In Benkoviču prav nič ne zamerimo, če bi rad postal kaj prav velikega. Toda malo drugačna je ta reč, da hoče Benkovič H.SUTTN E Rurar-Prva največja domača ;|yf —i-----exportnatvrdka ur,zlatnir?e hjrjbljanaMestni trg. ,n srebrnine. bastna tovarna ur V Švici Tovarniška-var stvena znam ka ravno na račun našega volilnega okraja doseči svoj cilj, ki je tik pred nebeškimi vrati. Nič mu ne bomo ugovarjali, če hoče postati cesar kitajski, ampak mi si nič ne želimo njegovega osrečevanja. Menda ve to Benko-vič sam že prav dobro. To se vidi iz sledečega pisma, ki ga pošilja za reklamo po volilnem okraju. Celje, dne 21./4. 1911. Vaše blagorodje! Kakor Vam znano, postavili so me zaupni shodi dne 17. t. m. v Brežicah, Rajhenburgu, Laškem trgu in Trbovljah kandidatom za državnozborske volitve dne 13./6. 1911; kandidaturo sem sprejel, četudi sem imel mnogo pomislekov iz osebnih razlogov. Usojam se obrniti na Vas, kot enega najbolj uglednih mož Vašega kraja, da Vam kratko obrazložim svoje stališče. Jaz kandidiram na agrarni program S. K. Z. kot del Vseslovenske Ljudske Stranke. Od nasprotnikov pridejo v tem volilnem boju resno v poštev samo socialni demokrati, ki so že po svojem programu in po svojih delih protikmečka stranka. Sodeč namreč po zanesljivih poročilih iz raznih občin vseh okrajev, je nemogoče, da bi prišla v poštev kaka druga stranka ali kak neodvisni kandidat izvzemši social-demokracijo, ki ima svojo največjo moč v Trbovljah, Hrastniku, Zidanem mostu in nekaj drugod (circa 2500 glasov), resni boj se bode vršil samo med kandidatom S. K. Z. in social demokracijo; zato je dolžnost vseh agrarnih (kmečkih) volilcev, preprečiti, da bi protikmečki in protinarodni kandidat social demokracije prišel v poštev. Usojam se tedaj obrniti do Vas s prošnjo, da blagovolite mojo kandidaturo podpirati ali saj posredno ne podpirati social demokracije s tem, da bi delali za kako brezvspešno kandidaturo. Program S. K. Z. je Vam znan; pa tudi v okviru tega programa sem in bodem vedno našel priliko in možnost, potegovati se za gospodarske in narodne koristi od mene zastopanih krajev ter posameznih volilcev brez ozira na stranke. S svojimi volilci hočem še osebno in na volilnih shodih v stik stopiti. Velespoštopanjem udani Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec in državnozborski kandidat Iz tega pisma je razvidno, da je drju. Benkoviču misel na socialno demokracijo zelo neprijetna in da mu leze srce precej navzdol v hlače. Prepričan naj bo, da bomo že iz-kušali opravičiti njegov strah in poskrbeti, da bo lahko zadostil svojim pomislekom, ki so mu narekavali, da naj pusti kandidaturo. To bi bil lahko storil od vsega začetka. Mi ga ne bi bili prav nič silili. Ali zdi se nam, da je to, kar govori o svojih pomislekih »iz osebnih ozirovc navadna fraza. Kandidirati je možakar že hotel, ampak rad bi bil dobil okraj, ki bi mu bil bolj gotov. Toda klerikalci se menda sami nič kaj ne pulijo za Benkoviča, ki je v državnem zboru vedno le delal štafažo, pa so mu namenoma dali ravno naš okraj, misleči: »Če mora kdo pasti, pa padi Ti. Za Teboj se ne bomo jokali.« Da Benkovičevi pomisleki radi kandidature niso posebno veliki, spoznavamo pa že vsled tega, da napenja katoliški kandidat že danes vse strune, pa tudi take, za katere dobi lahko še prav pošteno po prstih. Mož poživlja namreč župane, ki jih smatra za klerikalce, da naj napačno sestavijo volil-ske imenike, namreč da naj iz njih izpuste socialne demokrate, pa vpišejo volilce, katerih sploh ni. To je tista točka, o kateri se imamo najpazneje pomeniti s klerikalnim gospodom kandidatom. Najprej poživljamo vsa županstva, naj se nikar ne dajo zapeljati v tako pristranost, ker bomo dobro pazili, da se ne bo sleparilo kar tako en massa. Volilci imajo pač pravico reklamirati, kljub temu imajo občine dolžnost sestaviti pravilne volilske imenike in če pridemo kje na sled, da se je delalo pristransko, obetamo, da ne bomo prizanašali. Tudi okrajno glavarstvo poživljamo, naj pazi na sestavo imenikov. Upozarjamo pa tudi gospoda Benkoviča samega, da velja zakon o čistosti volitev zanj natančno tako kakor za vsakega državljana. S svojim pozivom se jn že enkrat ogrešil zoper ta zakon. Naj le gleda, da se ne vjame v njegove zanke on in tisti, ki bi ga ubogali 1 Benkovičev način agitacije poznamo od zadnjih volitev iz leta 1907. Čeden ni bil. Zdaj pa začenja tako zgodaj, jo bo morda polomil še preden pride do volitve. Zaupanja, ki ga je Benkovič zapravil pri svojih volilcih, ne bo nihče poravnal s sleparijami. Zavedne volilce pa poživljamo, naf imajo neprenehoma odprte oči. S poštenimi glasovi ne morejo klerikalci več zmagati, zato se zanašajo na svojo predrznost. Ce bodo zavedni volilci na svojem mestu, bo pa tudi tej predrrnosti odklenkalo. — Trbovlje. Volilni boj za državni zbor se je v našem okraju že pričel. Dr. Benkovič, ki zopet kandidira za klerikalce, ima seveda največji strah pred tistimi občinami, v katerih odločuje delavstvo. To je v prvi vrsti trboveljska občina. Benkovič sam ve, da ne more tukaj dobiti skoraj nič glasov, zato gre njegova skrb za tem, da bi rudarjem kolikor mogoče otežčal ali onemogočil volitev. Začel je laziti — prijatelj delavčevi — okrog rudniškega ravnatelja, ki naj bi vplival na župana, da bi se oba volilna lokala določila v Trbovljah. Namen je zelo prozoren. Rudarjem, ki ne stanujejo v bližini, naj bi se na ta način onemogočila udeležitev pri volitvah. Da bi ravnatelj prav rad ustregel Benkoviču, že verjamemo. Trboveljska kapitalistična družba že ve, da je Benkovič zanjo boljši poslanec od Čobala. Mislimo pa, da županstvo nima nobenega povoda izpolnjevati Benkovičeve pristranske želje, ki nimajo drugega namena kakor oslepariti delavce za glasove. Po takih lestvicah ne bo Benkovič več prilezel v državni zbor. Deloma je pa čisto prav, da je mož tako začel. Naši volilci bodo vsaj spoznali, da morajo neprenehoma stati na straži in paziti na klerikalne spletkarije. Strah klerikalcev je pa za nas izborno agitačno sredstvo in dne 13. junija bo črna gospoda spoznala, da je letos drugače kakor leta 1907. Poročila iz vsega okraja nam kažejo, da veje povsod drugačen duh. Ljudstvo se je naveličalo klerikalne komande in dne 13. junija bo dr. Benkovič napravil dolg obraz, ko bo štel svoje in Čo-balove glasove. — Zidani Most. Neverjetno je, s kakšnimi sredstvi začenja dr. Benkovič, kandidat klerikalne stranke, ki je štiri leta tlačil svoj sedež v državnem zboru, ne da bi kdo vedel čemu in zakaj, letošnji volilni boj! Vidi se, da je slavnemu klerikalcu popolnoma izginilo upanje, da bi letos prišel v parlament, če bodo volilci sami odločali. Pa že misli, kako bi po sili korigiral volilno srečo. Tudi pri nas je vtaknil svoje prste v igro, kajti na Zidanem Mostu ni zanj nič ugodnega. Zdaj zahteva, da bi mu pomagala občina. Dve veliki želji naj ima. Županstvo naj bi sestavilo volilski imenik tako, da bi izostalo čim več socialističnih in sploh neklerikalnih volilcev, obenem pa naj bi noter natlačilo »volilce«, katerih ni, da bi se na dan volitev umetno fabricirali klerikalni glasovi. Naši volilci imajo torej sveto dolžnost, da pregledajo volilski imenik z največjo pazno-stjo. Ni dovolj, da se vsak volilec sam prepriča, če je vpisan in če je prav vpisan, ampak gledati mora tudi, če niso vpisani klerikalni nevolilci. Več oči več vidi in sleparije se bodo le tedaj preprečile, če pazi vsak zaveden volilec. Druga željica Benkovičeva je pa ta, da bi se za Zidani most in Loke določilo eno samo volišče na Lokah in sicer v drugem nadstropju kakšne hiše. Benkovič ima druga nadstropja sploh zelo rad, za shode, za volišča itd. Ampak tako ne pojde. Od železničarjev na Zidanem mostu ne more nihče zahtevati, da bi morali hoditi uro daleč volit. Upamo, da bo županstvo samo razumelo, kam pes taco moli in pravično postopalo. Upozarjamo pa tudi okrajno glavarstvo na omenjene sleparske namene. Njegova naloga je zabraniti vse, kar bi oviralo zakonito zajamčeno svobodo volitev. Zakon je enak za vse stranke. Mi ne zahtevamo nobene protekcije zase, ampak tudi nasprotniku ne gre nobena protekcija, zlasti pa nobeno podpiranje sleparij. Enake pravice za vse — nič druzega ne zahtevamo 1 — Požari in nesreče radi streljanja z možnarji na Veliko noč. V Starinovi vasi na Murskem polju na Štajerskem je izbruhnil vsled neprevidnosti pri streljanju na velikonočno nedeljo popoldne ob eni ogenj, ki je radi silnega vetra tekom ene ure upe-pelil 12 posestnikom vsa poslopja; v 20 minutah je bilo vse v plamenu. Skupna škoda se sme ceniti na 150 000 kron; zgorel je tudi denar. Posestniki so zavarovani srednje visoko. — V Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je vsled neprevidnosti pri velikonočnem streljanju nastal v gospodarskem poslopju posestnika Mat. Brencelja požar, ki je mahoma upepelil 12 hiš in gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine, orodja, krme itd. Zgorel je tudi 51etni Brenclov sinček, škoda se ceni nad 50 tisoč kron. — V Strašni gori se je vsled neprevidnosti pri velikonočnem streljanju od 11. do 12. na Veliko nedeljo vnelo poslopje posestnika Miha Mikoliča in popolnoma zgorelo ; zgoreli so tudi vsi spravljeni pridelki in sedem svinj. Reveži so ostali brez vsega. — V celjski bolnišnici je umrl vsled ran, k» jih je dobil pri streljanju, 311etni oženjeni posestnik Vincenc Kuternik iz Rogatca. V to bolnišnico so še pripeljali 22letnega hlapca Fr. Škorjanca iz Velenja in 191etnega Ant. Sivka iz Št. Turja ob j. ž. Oba sta na levi roki vsled streljanja ranjena. Trst. Prvi majnik v Trstu. Letošnje praznovanje prvega majnika v Trstu se bo vršilo po sledečem programu. Zjutraj ob 6. bo godba socialistične mladine svirala budilnico. Ob 10. zjutraj javen ljudski shod na prostoru fondo Wildi, ul. Rossetti. Slovenskim delavcem bo poročal sodrug Etb, Kristan. Po shodu manifestacijski obhod po mestu. Popoldne ob 2. se zbero delavci pred »Delavskim domom«, odkoder bodo z godbo na čelu odkorali na veliko ljudsko veselico na fondo Wildi. Na veselici sodelujejo pevski zbori slovenskih, italijanskih in nemških delavcev. Glasbene točke proizvaja godba socialistične mladine. Umetalni ognji, športne zabave, loterija z 250 dobitki, ples, restavracija i. t. d. Vstopnina 20 vin. za osebo. Slovenskim delavcem priporočamo, da se udeleže shodov in veselice v največjem številu. — Poskušen bratomor. 171etni mesar Henrik Reindsnik v Trstu je hotel v četrtek usmrtiti z revolverjem svojega 27letnega spečega brata Klementa, ki je tudi mesar, ker mu je starejši brat večkrat očital njegovo razuzdano življenje. Ustrelil je dvakrat in brata le nenevarno ranil. Zločinca so aretirali. Goriško. — Gorica. Praznovanje prvega maja se vrši v Gorici na sledeči način. Ob pol treh popoldne je javen shod na Telovadnem trgu (Piazza Ginnastica). Poročevalca za italijanske delavce sodrug A. Callini, za slovenske sodrug dr. H. T uma. Po shodu je obhod po mestu na Katarinijev trg, kjer se vrši veselica s petjem, godbo, šaljivim srečkanjem in plesom. Vstopnina na veselični prostor 30 vin., na ples vsak komad 10 v. Praznovanja se udeleže delavci iz Vrtojbe, Podgore, Solkana, Št. Andreža, Sovodenj, Pevme, Moše, Ločnika in bližnjih krajev. Priporočamo delavcem, da se obilno udeleže vseh priredb. — Solkan. Prvi majnik, praznik delal Svetovni proletariat, ki ga ni mogel kapitalizem ne s pretvezo narodnosti ne s pretvezo vere odvrniti od stremljenja za osvoboditev brezpravnih in tlačenih, si je postavil ta dan za svoj praznik. Mnogo žrtev je stal delavstvo ta praznik, kajti delavski sovražnik, kapitalizem je brž iz početka zaslutil moč te delavske manifestacije in če ni ugovarjal raznim posvečenim in neposvečenim praznikom, je tem bolj kljuboval temu prazniku. Pa delavska moč je to oviro popolnoma premagala in kjer dandanes živi in biva zavedno delavstvo, praznuje povsod nemoteno prvi majnik. V naravi je majnik čas vstajenja in ki-pečega življenja, delavskemu ljudstvu je prvi majnik dan delavske zavednosti in delavske moči, praznik svobode dela. Solkanci! možje in fantje dela! Praznujmo tudi mi dostojno praznik dela. Kdor čuti v sebi ponos nad delom svojih rok, kdor se zaveda solidarnosti z občim delavstvom v boju za svojo osvoboditev, naj zapusti ta dan svojo delavnico, naj pohiti na praznovanje prvega majnika, kajti to je naš praznik, svobodno izbran in postavljen, da se za dan otresemo vsakdanjosti in veselimo uspeha svojega dela, ukrepimo v socialistični ideji, a obenem glasno protestiramo proti krivičnemu socialnemu redu in njegovim braniteljem. Praznujmo prvi majnik, živela socialna demokracija. — Strašen umor. V neki vasici blizu Visinala na Laškem ob avstrijski meji, malo uro hoda od Kormina še je izvršil minuli petek strašen umor. Neki Čeleste je bil obsojen radi tatvine na 11 mesecev ječe. Med tem časom, ko je prestajal Celeste svojo kazen, se je unelo med njegovo ženo in nekim njegovim hlapcem ljubavno razmerje, ki je postalo tako strastno, da sta sklenila umoriti moža, ko se vrne iz ječe. V petek se je res povrnil mož iz ječe in v noči od petka na soboto sta ga ljubimca umorila spečega na svoji postelji. Truplo sta pa na vozu prepeljala na prosto in sta je tam nekje zakopala pod gramoz, misleča, da ju nikdo ne vidi. Bila pa je tam nedaleč neka stara ženica, ki je pobirala suhljad. Ta je šla, ko sta se zločinca odstranila, gledat, kaj sta zakopavala ter je našla tam mrtvo truplo. Seveda je to koj naznanila poklicani oblasti, ki je zločinca koj aretirala in odvedla v zapore. Delavsko gibanje. Občni zbor delavcev s kamnom. V nedeljo, dne 16. aprila se je na Dunaju, v »Delavskem domu« XVI. okraja pričel četrti zvezni zbor delavstva s kamnom. Razven članov načelništva, kontrolne komisije in štirih deželnih tajnikov se da je udeležilo 35 delegatov. Strokovno komisijo je zastopal sodrug Nader, strankino vodstvo sodrug Reumann, zvezo zidarjev Meissner, zvezo podobarjev Popp, zvezo tesarjev Vesel)', zvezo opekarjev Rosak. Navzoč je bil tudi bivši državnozborski poslanec sodrug Oliva iz Trsta. Ogrsko zvezo delavcev s kamnom je zastopal sodrug Riess iz Budimpešte. Pismeni pozdravi so prišli od mednarodnega tajništva kamnarskih delavcev ter od kamnarskih organizacij iz Srbije, Italije, Francije in Nemčije. Takoj po otvoritvi se je izvolila iz devetih članov sestavljena komisija za pregle-dovauje predlogov in se je sklenilo, da se bo o vseh predlogih glasovalo še le po poročilu te komisije. Na to je načelnik sodrug Miiller podal poročilo načelništva, po katerem posnemamo, da se je leta 1910. moralo za boje porabiti 83 odstotkov vseh dohodkov. Gospodarska kriza je pritiskala celo leto 1909., pa večinoma tudi leta 1910. Kljub tem neugodnim razmeram pa se je organizaciji vendar posrečilo preprečiti nameravano poslabšanje delovnih pogojev, izvršila pa je tudi lepo vrsto bojev za zboljšanje razmer. Zveza je s tem pridobivala nove člane in se v notranjosti okrepčala. Napredek organizacije kažejo sledeče številke: Bilo je: Leta Podružnic in vplačeval. članov 1908 83 4792 1909 86 5249 1910 100 5649 Število podružnic in vplačevalnic se je torej pomnožilo za 17, število članov pa za 857. V letih 1909. in 1910. je imela zveza 57 mezdnih gibanj. V 45 slučajih se je dosegal uspeh popolnoma, v enem deloma, v enajstih slučajih ni bilo uspeha. Za dosego mezdnih zahtev in za obrambo pred napadi podjetnikov je bilo treba 40 stavk. Izmed teh jih je bilo 26 iniciativnih in 14 obrambnih. Izmed prvih se je uspeh dosegel popolnoma v 22 slučajih, deloma v enem slučaju, ni se pa dosegel v treh slučajih. Izmed 14 obrambnih stavk je bilo šest zmagovitih, osem pa izgubljenih. Prizadetih je bilo pr-teh stavkah 2976 kamnarskih delavcev. Sklei nilo se je 28 mezdnih pogodb. Podpor se je v letih 1909. in 1910. izplačalo; Za stavke 101.169 K 71 vin., za odpuščene delavce 10.855 K 82 vin.; tovarišem, ki so bili v boju v Belgiji, na Španskem in na Švedskem, se je poslalo 1944 K. Za agitacijo se je v obeh letih porabilo 22.899 K 41 vin., za podporo brezposelnih, za potovalno podporo in za podporo v sili pa 23.452 K 82 vin. Zveza je v obeh letih imela skupnih dohodkov 233.584 K 97 vin.; skupnih izdatkov pa 226.566 K 64 vin. Ob koncu leta 1910. je bilo v blagajni 19.248 K 33 vin. Strokovno glasilo »Der Steinarbeiter« ima 5300 naklade, »Kamnodelnik« 900. Poljski sodrugi dobivajo 338 izvodov lista »Ro-botniic Budowlany«, slovenski 231 iztisov »Rdečega Prapora«, italijanski pa 227 iztisov lista »L' Operaio Edilec. Naročeni so pa tudi še hrvaški, rusinski in rumunski delavski časopisi. Sodrug Sirotek je na podlagi blagajniškega poročila poudarjal, da ni nobenega pravega razmerja med dohodki in izdatki zveze. Že na zadnjem zvezinem zboru se je razmišljalo o zvišanju prispevkov, ali namen se je opustil zaradi tedanjega slabega gospodarskega položaja v kamnarski industriji. Blagajniške razmere v organizaciji so se potem morale poslabšati. Za kontrolno komisijo je poročal sodrug Beer, ki je predlagal, da se načelništvo podeli absolutorij, kar se je soglasno izvršilo. Debate o poročilu so se udeležili sodrugi Konice k (Cmunt), G o lu b (Gradec), Hutsteiner (Št.Jurij), Chaloupek (Te-plice), Mazanek (Dunaj), Hohenberg (Dunaj), Wirkner (Friedeberg), Marcza-tek (Krakov), Ambrošic (Salcburg), Ur-šič (Trst) in Lahoda (Dunaj). Koniček je zlasti naglašal, kakrno škodo imajo od separatizma češki delavci, ki morajo iskati dela v drugojezičnih krajih. Muller in Sirotek sta poročala o strokovnem časopisju in dejala, da se najbrže ustanovi v kratkem času slovensko strokovno glasilo za vse stroke stavbinske obrti. Tiskovni sklad : N. N. Trst. Ker Bi-solatti ni vstopil v ministrstvo K 1-—. Organizirani zidarji v Trstu K 40'—. Volilni sklad : Sodrug Winkelhofer na Savi K 5'—: Neimenovan v Kokri K 2-—; Nabrano pri raznih prilikah na Dunaju K 11-—; Sodrug B. nabral v veseli družbi pri Pelarju v Tržiču K 5-38. Živeli! B. Götzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. — Solidna postrežba. — Vedno nizke cene. STOPNICE, BALKONI, OGRAJE, STAVBENI OKRASKI, KORITA, BETONSKI VOTLI ZIDAKI, POKRIVALNE PLOŠČE, tmmt KANALIZACIJE I. T. D. ssmm KRANJSKA BETONSKA TVORNICA TRIBUČ & K— LJUBLJANA. PISARNA, DELAVNICE IN SKLADIŠČE NA TRŽAŠKI CESTI. - TELEFON 296. CEMENTNE CEVI NA STROJ ALI NA ROKO IZDELANE V VSEH MERAH, BARVASTE MOZAIK-PLOŠČE ZA TLAK, CEMENTNA OPEKA ZA DIMNIKE I.T.D. Igralne komade za citre zastonj tistemu, ki mi pošlje naslove igralcev na citre. Zaloga muzikalij, Gorkau, Češko. Arena „Narodnega Doma" je od nedelje naprej 2. pr. m. na razpolago za shode, sestanke, gledališke predstave, veselice i. t. d. i. t. d. — — Z odličnim spoštovanjem — Emil Keržišnik, restavrater. Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave Ako spoznâ, Ki drž] želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca potrebno v vsaki skrbni hišil Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana. Postavno varovano. Častiti gospoa Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri št. Petru na Krasu. ■¿¿m v J ANTON ZUPANČIČ, KNJIGOVEZ, LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31. priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako , = okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam. = Produkt, zadruga ljublj. mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo ====== s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna S —_dela._3 tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. Ceno posteljno perje! USTalboIjai čedkcl nakupni ~" Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Lekarna pri ,zlatem orlu' v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2, priporoča sledeča zdravila: Čaj za bolne na živcih je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kart. K 120. Dunajske kapljice zoper krč utešujejo boiečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vin. 6 steklenic K 1*—. Za gospe i. gospodične ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (men ^ struacijo). Cena kart. K 1'50. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice. f--; Potniki v severno in južno Rmeriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Rvstro-Rmerikana Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim Jbrzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.