GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JtLJJNOTE Issaad daily MCtpt Sunday« aad Holiday«. ^--^ LETO—YEA* X. itoiMil ilson je naklonjen cenzuri. tozadevno zakonsko predlogo izde hi|e|Qa 0l02aj postaja vedno bo u kritičen. — V glavnem mestu menijo, da je od nem CIJE odvisno, ce pride do vojne. — obto ŽENA zarotnika trdita, da nista agiti K ALA ZA oborožen vpad v indijo. ClftiCAGO, ILL., TOREK 13* MARCA (MARCH) 1917. Stev .—number 6o. Washington, D. 0. — V pouče- h krogih se siri govorico, Ua cdsednik in njegovi -svetovalci jelujejo načrt za vojaško dikta-ihtvo, ki stopi v veljavo, če ga obri kongres, ko pride do vojne Semčijo ali katero drugo silo. (V bodoči kongres sprejme na-kljub opoziciji; tedaj bo pred-luik imel moč, da prepreči ob-\u nezadostnih obrambnih srcd-[>v in kritiko uprave, še preden ide do vojne. O načrtu uprave govore slede- 1. Zakonita cenzura, ki prepo-duje poročati vse o obrambi dele, kar ui uprava odobrila, da sporoči javnosti. 2. 1'prava se potrudi, da bo rejet zakon proti špijonstvu, ki bil sprejet v zadnjem zasedati. je nori :{. Dovoljenje norfli kreditov za [omarico. 4. Izbrali bodo častnike in pod-htnike iz stalne armade, da iz-►žbajo armado 500,000 prosto- lljcev. .">. Izdelali bddo načrt, da indu-i'ija služi v slučaju vojne dr-ivi jKJtl vodstvom sveta narodne iranibe. Opozicijonalci v kongresu me- jo, du sta postava- proti vohun- ma spremenjen. vu in cenzura v vojnem času itrebni, vendar pa nista pripo-K-ljivi, ker lahko vstvarita ne-irno diktutorstvo. V zakonski predlogi za cenzuro i glasi, 5. 'kongresu kmalu skliče k zasedanju, da sprejme potrebne po-atave. i Vladni uradniki priznajo, če nemšku potapljača potopi ameriško oborožeuo ladjo, ali če ameriška ladja potopi nemško potapljače, da tako dejanje pomeni skoraj napoved vojne. Zdaj tie še ne ve, če bo predaetl-uitk vprašal 65. kongres, du potrdi njegovo odredbo za oborožitev trgovskih ladij. Uradniki prav j jo, da bo mogoče dne 16. aprila, ko we snide 65. kongres, položaj valed dogodkov v, vojnem paau popolno- Mnogi ugibajo, katere predloge pridejo naj prvo pred kongrea. Ce se sodi po izjavi predsednika, bodo kongresu predložene proračunske predloge zu vojno pripravljanje, ki niso bile eprejete v zadnjem kongresu. Kral) krompirja. IMA POD SVOJO OBLASTJO 1,000,000 BUftLJEV KROMPIRJA. Chicago, 111. — Auicrika je de: žela kraljev. Kralji niao kronani, Justičen umor. MOONEY JE BIL OBSOJEN NA ftELJO DRŽAVNEGA PRAVD NIKA. San Franoiaoo, Oal,—Toni Mooney ju niso obsodili ua vešala radi njih glav ne krasijo pozlačeni ali "»P«da ua detnoiiatra zlati lonci, okrašeni s smaragdi, rubini in diamanti, ali njih gospodarska moč je mnogo večja kot kronanih kraljev v Evropi. Ameriški kralji lahko poniečejo ua cesto na tisoče delavce, ali jim pa diktirajo tako visoke cene za življenske potrebščine, da delavci stradajo, četudi delajo. V Ameriki iniuuin železniške iu finančne kralje, imamo kralje, ki so pod svoj oblast spravili petrolej, pšenico, bombaž, jajca, čebulo ali mesno industrijo. Da se »popolni vratu kraljev, so zdaj odkrili v Chicagu tudi kralja kroiupir* Sedež njegovega kraljestva, pravzaprav pisarna, se nahuja It« 192 North Clark 8t., Chicago, UI., iz katere vlada svoje kraljestvo. Njegovo ime je prav navadno iu če navadni človek govori z njim, ga ui treba nazivati "njega veličanstvo," ampak že zadostuje, če se mu pravi im*. Miller, dastravno je njegova muč veliku, ker ima pod svojo oblastjo en miljou buš-Ijev krompirja. Kralj krompirju se piše K. Per* oy Miller in jc glava tvrdke Albert Miller and Co., ki trži z do* mačiuti pridelki. Ko ao pričele oblasti iskati, kam je izginil krompir, iu je šla govorica okoli, da ga iina omenjena tvrdka v svojih skladiščih, je mr. Miller, kralj krompirja, priznal, da iuia tvrdka pod svojo oblastjo 1,500 železniških Voz krompirja, kar je približno en miljou bušljev. Seveda je kralj krompirja takoj dostavil, da nima trgu za . -krompir pod svojo oblaatjo, tudi H>|fi liilltuga obsojen v dosuirt cijo za vojno pripravljanje, ker jc pmgoče državno pravdništvo do tazulo, da j* Mooney v kakšni vezi z bombnim napadom. Taki dokazi so nepotrebni, če plutokra eija želi spraviti izpod nog človeka, ki je delaven v Interesu delavstva in njegovo delo spravlja V nevarnost'denarno mošnjo, da prihaja vunjd profit v manjši meri. To dokazuje izjava dolin W. tJillerja, trgovca z železniuo, ki e sedel med dvanajstimi inoži. ki «o priznali Mooucyju krivim u-mora prva vrste. "Ne vem, če je Mooney kriv ali ue,'' je izjavil ta vzorni porotnik John Loft house, predsedniku organizacije štev. 42 "Millmen's |T. nion" v Wan Franciscu. "Obsodi-U smo ga na podlagi njegovega prejšnjega rekorda." Loftthouse je na to ugovarjal, češ, da v teku obravnave niso doprinesli tudi enega dokaza, da je Mooney hudodelec ali da je sploh kedaj izvršil kukšeu zločiu. iN« ta ugovor je vzorni porot-ink odgovoril: F"Ali Fickcrt, (neki državni pravdnik) /tam je vse to povedal. Niti puzili nismo na advokata Bourke Cockraua ali sodnika Urlffiua. Rena Mooney je še slabša kot njen soprog, iu če bom jaz porotnik pri njeni obravnavi, bom rftvnotako sodil. Cochran jc jwi-šel iz New Yorku, da liani nekaj pbkaže, pa smo mu mi pokazali. Nismo dolgo razpruvljuli o pravo-reku. Hoteli smo imeti Mooneyju a pota." Lol'thouse je vprašal: "Zakaj New York, N. Y. — Eniešt Matliias Sekmnna, nemški kemiat in C'andra Čakrabertij, rojen Hindu, ki sta obtožena, da sta iz Združenih držav hotela organizirati vpad v Indijo,govorita odprto napram časnikarskim poročevalcem, inejtem ko zvezni uradtiifti molče o aferi. "Povedali amo vae, kar vemo," je dejal Cakrabertij. "Priznali smo odprto, da vodimo protibrit-ako propagando v Indiji iz te dežele. Ali mi niaino vojaško podjetje, ravnotako ni res, da sino poslali v Indijo ali ua Kitajsko agente, llko razvidno, da in je obdržaval dve konferen- da se je popoldne slirala velika množica delavcev na večjem mestnem trgu, na kar so korakali v bližnje tovarne, zahtevajo, da delavci takoj saštrajkujo toliko časa, dokler ue Ihi vlada preskrbela hrano po nižjih oena lostniJi razinerah, l(i vladajo v Nemčiji. Splošna sodbu je, že dva dlii ln v I'etrogradu se bo-1 ki jih tepe airomeaiii sloji, so ne- popisne, Najbolj pretresljivo -liko nndi« j4-. ua so izgredniki go*|*Mlurji \ mestu hi ds so prelrgali komunikacijo z glavnim mestom, V« juš-tvo v Petrogradu pripravljeno za odhod v Moskvo, čim pri«le veSt, da še ui konec nemirov. Ljudstvo je ranjarjeuo vsbd, obtožb, da so š|M*kulaiit je z živili. ljudi za ogromn« *%«»!«• J jo nemške žene. V«-s čas rojile o« prav I je jo moško d« lo ua p«»lju in v mnogih tovarnah, In če Jih vlada d im« s pokliče nu Isijife'e, b#w|o M* brez dvoaia oddale v ogrom* nem številu, tsko ii luno znajo pre* kujejo socijalue razmere, da ne I osleps rili ljudi z« ogromn« svotel našati vse križe in težile, poročajo takih oslarij v svet. denarja Radikalni p«-Uanc v du Soeislne iu moralne razmere so __' m) M rad oje dni eMntf napadli via-Ice pop. SE KOMNA AND CMANOKR HRNRDQR. CHAHfZAB&KTY w pravijo ljudje, če človek zahaja v tako druščino, potem je zmožen, da izvrši bombni napad. "Združena preša" je šla še dalje. Zavila je tako vesti, kot da obstoji zarota, ki hoče umoriti predsednika. Seveda je infamija, če poročajo v svet take vesti, ne da bi zanje imeli kakšne pokaže. Ali velekapitalisti se malo brigajo za to, posebno pa njih časopisje, če imajo eno in-famijo več ali manj na svoji vesti. Kadar gre za njih interese, pozabijo na dostojnost. Na vesti, ki jih prinašajo kapitalistični listi ali jih pošiljajo v svet kapitalistične časnikarske posredovalnice o delavskem gibanju, se ni zanesti, ker so vedno večali-manj pobarvane in imajo namen vplivati na javnost v interesu kapitalistov. Pobarvana poročila. »i _. Povsod imamo časnikarske agenture, ki pošiljajo križem sveta brzojavke o važnih dogodkih. Te posredovalnice so kapitalistična podjetja. V vesteh, ki jih pošiljajo časnikom, marsikaj zamolče, včasi pa vest tako pobarvajo, da ima drug pomen. Včasi poročajo tudi resnico, če ta resnica ne škodi kapitalističnim interesom ali skupini interesentov, ki jo zastopajo. Vesti, ki prihajajo v liste skozi časnikarske posredovalnice in biroje, je treba čitati s posebno previdnostjo. Uredniki ne morejo drugega napraviti kot vest ponatisniti, k večjem lahko napravijo opazko pod vestjo, če se jim zdi dvomljiva. Ali pod vsemi vestmi ne morejo napraviti opazk, ki sc jim zde sumljive, ker bi bil list poln takih opazk; včasi pa smatrajo opazko za sumljivo, dasi je resnična. Posebno uredniki delavskih listov, ki nimajo povsod svojih poročevalcev, imajo težko nalogo. Lalnjiva poročila ne prihajajo le z bojišč, ampak ravnotako prihajajo neresnična poročila, ki se tičejo dogodkov v delavskem gibanju. N. pr. v mestu N. N. izbruhne stavka in policaji napadejo štrajkajočo delavce, ne da bi jim dali kakšen povod za napad. V tem slučaju bo kapitalistična časnikarska agentura tako pobarvala vest, da sc ne izve, kdo je povzročitelj rabuke, ali pa zvrže krivdo indirektno na delavce. Nič boljše ni, če sede nedolžni delavci ali voditelji delavstva na zatožni klopi in so se kapitalisti odločili, da jih pogube. SmodniSki trust. .i... Kakor oboroževalni trust, tako jo tudi smoduišni trust mednarodna zveza, ki sc neprestano trudi, naščuvati posamezne narode enc: ga ua drugega. Ts trust sc imenuje "Nobel Dynamit Truat" ter i-ma svoj glavni sedež na Angleškem, v zvezi pa je z vsemi drugimi suiodnikariiaml po celem svetu. Ruvuatcljstvo trusttf sestoji iz 14 mož, ki pripadajo k najrazličnejšim družbam za izdelovanje smodnika po celem svetu. Iz tega je razvidno ,da ne po-zua mednarodni siuodnišhi truat ima po enega zustopniku v mednarodni zvezi, ogibajo sc medsebojne konkurenci, djasprotnopa izkoriščajo *kupi(b'ves svet. No: bena teli združeni^ družb ne stavi nižje ponudite, kakor druga, kajti konkurcncc ne poznajo. "Nobel Dynamit Trust" izdeluje sicer tudi razstrelivne snovi za industrij-Nke svrhe, vendar pa je trgovina s smodnikom zu vojaške svrhe naj^ glavuejša puuoga. "London $tu-tist", eden najbolj uglednih finančnih listov na Angleškem, pri-občuje o obratu tega trusta sledeča izvajsnja: "Koncem Junija 1912 jc izjuvil predsednik ravnateljstva smodni-snega trusta. da se je doseglo zvišanje dohičlca, o katerem se je po. ročalo, edipolc s pomočjo bojnega uiatcrijala. Taka uaročila so važen vir dohodkov, kajti poleg dobička, katerega prinesejo, pokri-vajo tudi del sploAnih stroškov to. varne in pomagajo znižati stroške za izdelovanje," Medtem ko je hi-la kupičja z razstrelivnind snov-mi za industrijske avehe precej zadovoljiva. m> sc naročila za vojni materijal zelo pomnožila," To jc morala biti razveseljiva vest za koamopolltske delničarje, ki čakajo vst«pm*od na divide ii-tie. Nemški, angleški in franco* tovarnami za izdelovanje smodnika. pogodbo, ki bo veljala do leta 1950." Nobel Dynamit Trust je zainteresiran pri naslednjih nemških tvrdkab j Dinamitna delniška družba, prej Alfred Nobel Co. v Hamburgu; "Renska dinamitna tovarna v Kolina; Nemška delniška družba za rastreliva v Hamburgu; Draždansku dinamitna tovarna v Draždanih. Seveda so tudi banke internirane pri trustu. Naslednje banke imujo delnice pri trustu: Nemška banka Zveznu banka v Frankobro-du in Hunoverska banka. Jasen dokaz bistroumja, s katerim vjpdi trust svoje kupčije, je to, da ima . pod svojo kontrolo tudi bank*f ki so jako dobra pomoč v trgovskih stiskah. Dost Herat pa i-majo banke v svojem okraju večjo moč, kakor politične organizacije. V sedanji vojni so na primer Zdr. države nevtralne, toda banke sprejemajo posojila tmli za vojskujoč« sc vlusti in ta posojila so numenjenu zo nabavo bojnega niaterijala. V rokah bank je, ali bodo, napravile municijske tovar-nf kako kupčijo ali ne,.in vsled tega je pametno, skrbeti za to, da so bairite nu njihovi strani. »Seveda ne ve o tem ničesar Anglež, kateremu so natvezili, da so nemške banke financirale tvrdko, katera je zalagala njegovo vlado s sinod-(likom, in islotako tmli nima nobenega duha ne sluha o tem Nemec, ki se bori za svojo domovino. V dokaz za mednarodno bratstvo, katero vlada med delničarji, naj služi sledeče: Od delničarjev, ki live izven Angleške, je bilo leta 1014, ko se je pričela vojna, 76 Nomcev in » Francozov. lamed 11 jejo, kakor v acdaujcm čaau, je višjih nemških vojaških oseh so (razvidno iz naslednjih številk. Te-bile nuslcduje delničarji smodnift jlokupni dohodki K. J. DuPont de nega trusta: general pl. Muehl- Nemours Powder Co. so znašali burg, polkovnik M. Adrian, polk j koncem leta 11116 skoro 320 niili-Kd. Adrian, major F. pl. Fretsch, J jonov dolarjev ali 11:» odstotkov major O. pl. Funetti. več, kakor povprečno v letih 1913 Tako so peljali ti možje v ime-1 in 1914. Čisti dobitVk družbe je V čaau od 1905 do 1913 jo plačevala ameriška vlada pri ogromnih naročilih funt smodnika povprečno po 80c. Vlada izdeluje sedaj sama smodnik po 36 centov funt, pri čemur so uračunani vsi stroški"; čini večje pa so množine miodnika, tem nižji so stroški za produkcijo. Ako bi vlada Zdr. držav sama izgotovila smodnik, kolikor ga je naročila od leta 1905 do 1913 pri DuPont smodnišnem truKtu ,bi izdala samo $11.839.754 nameato $21,996.250 ter prihranila s tem nad deset milijonov dolarjev, kar zadostuje že za prvovrstno bojno ladijo. Robert Waddel iz Louisville, Ky., ki je bil 21 let glavni agent DuPont družbe, je izjavil pri za-slišavanju glede utrdb, da so pri-izvajalni stroški za brizdimen smodnik DuPont družbo 21.8 centov, v kateri svoti pa niso všteti prodajalni stroški. Na vprašanje, ali je DuPont družba V stanu, napraviti kak dobiček ,jc Waddel odgovoril: 'Po zapriseženi izjavi* DuPont trusta mi je znano, da plačuje družba svojim delničarjem 18 'odstotne dividende od zvodenelega kapitala 35 milijonov dolarjev in da jc ustanovila fond prebitka v znesku 16,000,000, tako da ne morejo delničarji izgubiti niti centa od svojega denarja, katerega so naložili v naprave. Daljč jc Waddel izjavil, da je kljub temu, da leži v izdelovanju smodnika velik dobiček, nemogoče dobiti ljudi, da bi dali svoj de nar za zgraditev nove smodnikar ne, ki bi delala DuPont družbi konkurenco pri vladi. DuPont družba je namreč zvezana z vlad ninii uradniki, tako da ne mere nihče proti nji vspešno konkurirati. Kako velikanski vpliv ihta DuPont TniNt pri vladi, je povedal Waddel; izjavil je, da jc senator iz Delaware, Henry DuPont, član tvrdke in predsednik kongresnega odseka za vojaške zadeve. Kakšen vpliv je imel s tem na vo-jaakc uradnike in kako je mogel delovati v prid dražbe, je jasno kot beli dan. Senator DuPont ni hiccr danes več predsednik odseka za vojaake zadeve, pač pa Šc vedno odličen člsn. Kako viso/ki so dobički sinod-Hišnega trusta, ako ne ljudje ko- Krlžem svela. Mana je padala. - Kakor ' roca Kesuios, planilo prijTi Ijev narave, je divjal pred km. \ keni v okraju Dbniber-k ob Ji ' njem teku Tigrisa strašna iievfr. ta, ki je izkorenini mnoKo dre ves i u uničila vso'setev na politi, V bližini Djebel-el-Oo.sset j la med neurjem g^ta toča, m«j katero je 'bila pomešana tudi t*, ka vžitna snov, ki je na debel« pokrila tla. To se je pripetil, T onih krajih že večkrat; Kuixli i. menu je jo to snov "nebeški kruh" ki služi, pomešani z moko, ent* delu prebivalstva za hrano. Bel-gijski ikonzul v Aleppu jc ^ ministru za notranje zadeve v Bruslju poSkuanjo od tc mane, U jo jc zopet izročil belgijski ** demiji, da jo prei&če. Mikroskopi, ona preiskava je ugotovila, da k gre za neke vrste lisaja (lecanen esculenta), ki raste v Perziji, po puščavah Kirgizov, v Palestini in j v Alžirju in ki pokriva v nekate- 1 rih krajih Ua ipo 15 do 20 centi-metrov na debelo. Poslani ektm plari oo tvorili brezobraizno maso s 2—12 milimetrov v premeni, i 8vetlorujave barve, v prelomu pi bele. Ta bela barva izhaja od m-znatnih kristalov v strženu, ki ni-so nič drugega, kakor dvojnekii- ; lo apno. Keinaoni razkroj je 'Ugotovil, da je redilna vrednost togi lišaja le majhna. Ta nebeški kruh smatrajo navadno za biblijsko mano. Na jibrže pa je nan tail a man«, o kateri govori Mojzes v drugi knjigi y 16. poglavju, na vejah U-mari&ke po ubodu noke vrste dre vesnih u»K katero je dobiti v bližini Sinaja. Nasprotno ipa menijo, da je prej omenjeni lisa j, ki služi Kurdom v brano, identičen i mano, o kateri govori MojzeR v 4: knjigi:" In ljudstvo je tekalo o-koli, nabiralo mano in jo zdrobilo z mlini ali v možnarjih, nato p« skuhajo v loncih in napravilo ko-lačkefki ao imeli oikus po oljnatih tropinah." ski ravnatelji ao bili najbrž nad i vae veseli, ko so odkrili, da so bij .i . , , , | \...............»""-j«- » iiiii-jiii \ mu tiooiers Ko se jc , pr. vrnila obravnava proti Mooneyju, Je j tiro^i^^; i ^r^r^^^oT "Združena preša" poslala v svet kar venec pobarvanih > P-^ nmeMnolnjlh lastnejvrdkc. L - vesti, kakor da so bili obtoženci v najtesnejši tvetf rIt^lT^ Ti^v T fnV^,, ZKa,1ovinA «»*Hlkega smodni- delnic, medtem ko *e je razdelilo Berkmanom, ki izdaja anarhističen list "Blast". Namen' "ZniL™ y u-T/i..TOOL.* 4?ftt tniU ^ ,>odobn. o-j na navadne delnice tekom leta odstotkov dividend. Zakaj so črevlji dragi. - To vprašanje nam pojasnjuje naslednja notica v listih: "Artur S. Bi gernfcaff, prodajalec pri Hrown Shoe Co. v St. pouisu; sc je vniil te dni iz Rusije, .kjer je prodal u svojo tvrdko tekom petih ineseee* m $8,297.000 različnega obuUl«, kar pomeni zanj $487,000 dobička, ker je imel aeat odstotkov provizije. Izvedm je, da je v Rusiji dober trg za črevlje, vsled toar f* je odločil, da bo oi>di postojJ svojo srečo. Ko je razložil tvrdki svoj načrt, ni bila ta nič kaj zadovoljna s tem, dokler se ni Bi«eiv taff ponudil, da bo potoval nz listine stro&ke, »ko mu dovoli tvrd-ka provizijo od prodanega obut« la. Drutfba je bila s teiu zadovoljna. Bigerstaff je odpotoval v Y* trograd, kjer se je obrnil na ruškega poslanika, ki 'ga je sen* nil z vplivnimi oaebami, ki ho di« ugladile pot, in doaegcl krawa vnpeh." Z dimgimi besedstni povedano: Bigerstaff je postal jo špekulacijo bogataš, wnermH" ljudstvo pa mora plačati višje g ne za obntalo. - r Tr Galantni Lloyd George. V rar nokar v Londonu isišli knjiJ "Opomini admiralove sopr«r.' katero je apissla Lady HooriJ" priobčena tudi naslednja dofort biea o Lloyii Gcorgeju, ki se digrala za čass vstops sedanj^ ministrskega pretlsednika v pn'J tično življenje: Lloyd «eor«e jj imel nekoč v Wslwu precej govor na shodu, katerega K P" setilo tudi velike poM'™0 ^ burjenih ženak. 8redi ajego^P govora ga je prekinila ens njefr vih besnih poslušalk Ako TTmoj sapfOf, M Vam ^^-ps!" Lloyd George je nrk«Hi pomislil, potem ps odgo™^ "Ako bi bili Vi mojs lostljivs gosps. bi gs vzel i* roke." 1 Število pohabljencev temelji na smatrauju, tla kc v Nemčiji povrne 90 odstotkov vseh ranjencev nazaj na fronto, v vseh ostalih državah )>a 80 odstotkov. Tukaj pa niso vštete izgube Kuinuiuje m ('roegore, uiti Lzgul>e ua mor- desnern bregu Mase so Nemvi zopet poskusili z napadom na Hnije v okolici Bezouvuusa, ali .brez u-speh*. Na levem bregu »o nafte baterije uspešno streljalo v nem*" ške zakope, ki leže v okolišu Kur-gesa; sovražna nVttuicijsku postaja jc šla v zrak. V fiani pan! ji so se vršili artilerijski boji. bil kandidat liberalno konstiiuei-jutialiatičuc stranke. Obeiieiu ao bili iavoljeui aeuatorji iu kongres-nijki, ki se snidejo 1<6. aprila. Me-liikanaki kongres ui zboroval več od leta 1913, ko jo Huerta a oboroženo silo razpustil narodno zbornico. pska vojna in emske vesti. Ustaaovl>aa ». aprila \PQy lalorp. 17. junija 1907 1M4 " v drl. Illinois. 0 LAVNI STAN t 886?-88 BO. LAWN DALI AVI., U11ICAU0, ILLINOIS. UPBAVNI ODBOB: * . - - Predsednik: Joka Vogrič, box 890. U H«Ue, DL L Podpredeedaik: J. Brst kov if, U. F. U i, b«j M, Olrard, Kana IL Podpredsednik: Jolnf Kuhelj, »40» Swing are., tki. Uhleofo, IU. TajMki Joka Verderbar, 1708 Ho. Lawadale Ave., Ckieago, IU. Blagajalk: Aatoa J. Tar bo vaa, P. O. Bob 1, Olearo, 11L Zapisnikar: Joka llolek, 4008 W. Slat Bt., Okieago, IU. NADLOBN1 ODSBK: \Jefte Atnbroftlfl, 851 box, Oaaoasburg, Pa. Paul Borger, Til—1st Bt., U Halle, IU. P. B. Tauekar, 874 Akaa; Ave., Book Bprlags, Wya. PO BO TKI OOHXl Aatoa Hrast, 811—86tk A v a., New Dulutk, Mlaa. Jote Badilek, 879 box, Badtkoa, Pa. Budolf Pleterlek, 488 box, BridgevlUa, Pa. UmiDNIK "FBOgVBTB: Jede Zsvertaik. VBHOVN1 BD&ATVZKl P. J. Ker«, M. O., 890S Bt. Olair Av*. Olotalaed, OBU. V8B DBNABNB ULDgVB DV BTVAJU, ki BS tt*Oja gL UTITIH* Mket« la 8. M. P. J. aal aa podajajo aa aaalov: JOHN VBKDBBBAB, 2887—W Bo. Lkwadal« Ave., Okieago. UI PBTVOtBI ULBDB OBNBBALNBCIA poblovavja ea peSUJaJe bi VESTI Z BOJNIH FRONT BERN8TORFP NE VE NIČE SAR tO ZAROTI. London, 12. marca. ~ 1'ri vče-rajšnjih v okolišu Irleaa smo ujch tri nemške častnike in 289 vojakov. Ponoči smo zasledili pripru-vq za napad v sovražnih zakopih zupudno iu severnozapadno od Lensa. Nuša artilerija' je pa /.u-dušilu napad, preden se je pojavil. Artilerija je bila precej aktivna vso prošnjo noč v okolišu Sonime in Ancre, južno (»d Arrasa in v dkolici Armeutieresa In Y-prcsa. . * S turške fronta. I^ondon, 12. marca. — Fronta v Mezopotamiji: Geueral Maude jc siuoči brzojavil, da so njegove čete osvojile mesto Bugdud v nedeljo zjutraj, nato pa opisuje boje, ki so se vršili v soboto: Naše čete so v bojih s Turki ob reki Dial i 8. t. m. prekoračile reko in se utrdile na desnem bregu. Medtem je bil postavljen most čez Tigris iu naše čete,, ki ao prišle na desni breg, so okupirale pozicijo, katero so držali Turki šest milj južnozapadno od Bagdada ,* sovražnik' se je hitro umaknil dve milji nazaj. V noči 9. t. m. je prekoračila naša armada reko Dialo in se pomaknila kake štiri ntilje proti Bagdadu, kjer se je utubo-rila na oavojenem ozemlju. Turki ao se zopet umaknili in naši vojaki so kljub peščenemu viharju pritiskali>ea njimi in zjutraj 10. t. m. so bili še tri milje južno iu južnozapadno od Bagdada. Tukajšnji militaristični kritik sklepajo iz kratkega poročila, ki ga jo poslal gen. Maude o vzetju Bagdada, da je morala turška armada pobegniti iz mesta in da število ujetih Turkov ni veliko. Angleška kampanja se bo zdaj nadaljevala v smeri ob reki Tigris proti Mosulu ,ki je glavna baza turških operacij v Mezopotamiji in Perziji. Kritiki a ponosom na-glašajo, da je general Maude s svojo uspešuo kampanjo za Bagdad docela izbrisal madež lanskega katastrofalnega poraza Angležev pri ILutel KI Amari in zopet povrnil auglefiki prestiž v Aziji. Na drugi strani pa smatrajo padec Bagdada za velik moralni u-darec, ki je prizadjan Turčiji, kajti za Meko je Bagdad Turkom najsvetejše mesto. Bagdad ima danes okrog 100.-000 prebivalcev, medtem ko pravijo, da jih je imel v svoji prastari dobi dva miljona- Turki so bili gospodarji tega mesta od letu 1638, ko ga je sultan Murad VI. vzel Perzijancem; dvesto let pozneje ga je skušal šah Nadir iztrgati Turkom, toda ni sc mu posrečilo. Bagdad je znan po vsem svetu po svoji romantični okolici in po fantastičnih arabskih pravljicah, ki so zbrane v "Tisoč in eni noči." Kodunj, 12. marcu. *— Bivši urinski poslanik, grof Bcrnstorff, kfteri hi« je izkrcal v Kriatjuniji na Norveškem zadnji petek, ne Vf ničesar-o imunu, katerega mu je poslal minister Zimmvrmuuu v zu*, devi pridobitve Mehike in Japonske V cvezo z Nemčijo proti Ameriki. Beniatorff je imel včeraj dol-gy konferenco z nemškim poslanikom v Kristjuniji iu po konferenci so gu obsuli -časnikarski reporter j i z vprašanjem, kako je bilo s tisto noto. On je pu odkimul:14O celi stvari ne vent nič." Z ruske fronte. Petrograd, 12 .muren: — V okolišu Schmurdenu, južnoiztočuo od Tukumu in ob cesti, ki vodi v Mitau, smo izpustili plin p roti nemškim zakopom. Na ostalih krajih fronte se vrfte lokalni boji. Berlin, 12. marcu. — Kazen začasnih, lokalnih bojev je položaj uespremenjen. ŽENI PARNIKI POMENIJO VOJNO. SLOVENSKI ZDRAVNIK S3S Penn Av.t Pittaburgh, Psu •MMMMKMIllItllllllllllllllMIllllll •■•■■> Dr. Kolar ja aalatevefSi sle* MMIHB9 venski »drmv- JOtB AMBBOfcld, Bas SSL Osmi—Skarg. Pa. ZJLDEVB PBBPIBLJ1VB VSEBIN B. ki ala Jlk raUl prva la drag* 1» ■Unca, a« potujejo aa aaalov: ANTON HRAST, 811 — 031 h Ave., New Dulatk, Mlaa. . V BI DOPISI »naprav«, Članki, assasalls ltd. aa "VReeve*" ss teSIlIa)« aa aaalov: UBBDNISTVO "PEOiVBTB", 8887—08 Se. L«wadal« A v«* Okleago, XUlaela van UPBAVNlfiKB STVARI, aarotalaa, ogl«al, as poSUJaJo aa aatfovt \"PBAVNI&TVO "PBOBVBTS", 1887—88 So. Lawaille A v«, Okloogo, DL t koreapoadeaol a tajnlltvoa S. M. P. J., aredalStvw la aprevalStvoai "Proe-eU" a« rabit« lmea uradnikov, manreS aapUISo aaalev, ka Je la aave> d ako Aollt«, da bo vaaka atvar kitro riliat Seja glavaega uprnvaaga odbore ea vrl Ija vsak« pre« sreda la tretji letrtek v mesecu. Začetek ob aal uri popeldae. Z rumunake fronte. Petrog4rad,. 12. marca. — Bo jevauje zu posest višin severno zapuduo od Oken se naduljujc. Z italijanake fronte. Rim, 12. marcu. — Nu vsi fron-ti so bili včeraj lokalni artilerijski boji. ki so bili izredno vroči v adižki dolini in iztočno od Gorice. Na Krasu so skušali Avstrijci napasti naštj pozicijq na hribu št. 144, toda bili so takoj odbiti. Naši letalci so bili preeej živahni in povrnili so se vsi brez nezgode. Vae bolaanl, M prfkaJaJe pa veSa— odtoka Kdtavlai p« »c raj tan I ssetodL Kakor hitro oitfulta. da ram peaakaie ■■Ike smo t na« t, aa takajta, temva« pridite la |aa vam ja bom nopet povrnil. Saieaja cavt. ki vedi Is ssekurjs aadra-vfm v kratkam taaa. Hydessae ali vadae kilo osdravtm v •• urak is alear kres ea-•raslje. *-aaSlflM Beiaanl mahurja, U persre81|e bale* lina e krilu ia hrbta ta vlaalh tudi pH ipuMaaju voda. oadravtm s sata racija. »rkelke',' ^hitl^t^iraae^ Vefc^sCž ki nastanejo valad na4Ute krvi aadravlm v kratkam Času in nj potrebno ladsti. Uradno oral V poaadaliktb. »redek In patkib od ti sjutraj do (. popeldae. V torkih, četrtkih In sobotah od fi ura a)a-lr«J do S. ura sveder. — Ob nedeljah »a do dvsh popoldne. S pol to na dalam. — PrtdlU asabae. s-« Na peseblU trna la ItavUhel Kdravtss sama metka sssba. ;TVE SUBMARINK. 0ARRANZA PREDSEDNIK Garantirane ViskC Lloii/ 12. marca. — Depeša kanja sc glusi, da je subma-fpotopila donski parnik Ro-Šest uiornarjev jc bilo u-bili in ostuli so se rešili. P i ii, 12. marca. — (Brezžič-- Iz Stockholma poročujo, liilu na Baltiškem morju Kubmarinka v boju z nem-'Podrobnosti so še neznane. Mexico,City, 12. marca. — Po treh letih, odkur je dvignil ban-dero revolucije proti uzurpator-ju Huerti Venustiuiio CarranzS, je bil včeraj skoraj soglasno izvoljen predsednikom mehiške republike. Slovesno vstoličenjc novega pretlsednika se bo vršilo 1. maju. Iz poročil od raznih krajev Mehike ^e posneti, da so sc volitve vršile mirno. Currunza je ARCHITECT 118 N. Li Salli St„ Chicago, ki je izdelal načrt zu gl. urad S. N. P. J. se priporoča Slovencem za Izdelovanje stavbinsklh načrtov. Tel. Franklin »Kil TEL. NA DOMU AUSTIN »8008 Dohrosnana "Luekv Ti-«ar" sa prodaja sedaj i>o censh. ki so Jo morali plaftsvaU prsj salunarjl ts rele seda. Ja salo okusna In dobrn — pro. dnjn sa ■ Jamstvom, da bosta eatova sadovoljni. •ko pa na «a vam danar vrne. Stulz Brothers a atuis aidi.. Kaasas City, Ma. e krvave Številke »hington, 12. marca. — Na podatkov iz avtoritetnih znašajo izgube v vojno zu-lili držav kakor sledi: Ubiti. ja . ........ 205.400 ija............. 870.000 > . ..............1,500.000 i ............... 105 000 ia............... 50.000 i ............... 60.000 Petrograd, 12. marca. — Kav-kaška fronta: Turki so poskusili z ofenzivo ob cesti proti Sivasu, toda naš ogenj jih je ustavil, — Perzijska fronta: 7, t. m. so nafie čete okupirale Sabno in Turki so se po trdovratnem odporu umaknili proti Bisitunu. V Salini amo zajeli velik plen streliva. Carigrad, 10. marca (čez Berlin). — Oddelek britiške kavale-rije, ki se je bližal našemu levemu krilu, je bil odbit. Ogenj iz naše težke artilerije je užgal sovražpo topničarko na reki. Že od včeraj sc vrše ljuti boji -na obeh bregovih Tigrisa. Pet bataljonov sovražnika je napadlo naše pozicije na južnem bregu in bili so odbiti z velikimi izgubami. Del sovražnih čet se je ustavil na fiamti 800 jardov pred našimi pozicijami, medtem ko »o se ostale čete umaknile. k upa j . ija . o-Ogrska rtfku .». kupuj . ..........2,790.400 .......... 8911.200 ........ 127.000 .......... 7.500 .........1,550.800 Trajno pohabljeni: .......... 102.500 .......... 540.800 .......... 784.200 .......... 49.000 .......... 22.000 .......... 28.000 Zelo važno! cene so: * OrieasU Lleta UM,................18« /avllek 2S< pii.i SO. Ousrt * Kalni raste«I IUa<.................Ibc /«»n»k i»»"' f»0« »Jaert 4 rialeaat hala« raste«! Illal ...... IS< Zavitek JO« piai Mh Oiisrt 7 Alasha frah, 4« dnevne vrsta .......10. /sviteh SS« plat 40« Que« I « Impartlraai vrtal frsh, 70 dnevns vrati ......................... IOt /avitek S«« plnl 40rQusfl .0 Importirana barusa, dO dnevne vrsti Ilk Zavllak M* plat 4«s Quart 10 M sarn le I hell Iparesieaa« him,,.,., S« /nvitsii lft< v.in.e Ms I H>. 11 linamKrsao vrtne pssaie seme ......lOe Zavitek J»• »un«a 7S< k. IS I*oljska pesa sa llviaa reja ........10». Zavitek X«« aviwe 7fa k, IS IsiesrUraoo spada« telaste sams 10 ATS« /■ vitek 40« ouasa f I BB m. 14 Is^artlrnae Qeteh tehtala sams .10 S IS« Zavitah 40. uunts *tj| Ih, 18 Mmittn radedaea salja sams... 10 4 las /avltak 40« ouaca #ISS ih. I« lamarBraae hareajsva seats ... .10* IS« /.evliek SS« aua«.a 7fa Ih. 17 Valla f askant sataas sama........»S« zavili IINmmm 44 78 K. 15 lmp.rOrana Kaliflavar sams ...loAlSs /evtlek 40. ounsa 81-88 K. a« Surname some ..............10 S IS« /sviteh SOc ounce 4»« Ih. ti ImporUrsae JaJlae rastllasb« (S«| _ ptanU) same ................0 1 SO« Zavitah SO« oueaa 140 J Ih. a« lamertiraao s(adaa plavUi dunajski bahwab sama ............ |6 4 10« /avitek 40« oua«e l.l« | Ih. 87 Impertiraaa sa vsak las salame ,Vm ........... • toa 14« Zavitah ao« aoaao eo« f Ih U Impertiraaa labuiaa sem. ......10 4 1». Zavitah IAwm 74« I »h I a** tirana parlaipeva aan.e . ,.IO*ia« Zavltob 44« [ Ih. 74« J Ih 44 Importiraaa seme sa navada i m- tartll .................. 14 A 14« Zavlleb 4«. J Ih. 74« J Ih. 44 Imaortiraee prapribevu sam*,. .10« 14. Zavitah 40« aon«a 14(4 i Ih 14 (m^tlrrrc bul", same ,., ,10 4 14. Zevlt.h 40« 1 Ih 44« Ih 47 lamartlraae radbvbta same ,....10 8 14« Zaviuh wwn«s «6. lih U Ciasleaatl Marhel redhvine seme 10 S 14« Za vilah 4U. J Ih. 7Ss | Ih. 99 Imparl Irene radhvinn same. nepnl h« Iv tmrmdoi. pndaifastk reda vi.« ie «14« Zavitek 40. | fh 7«s | Ib 41 Impartlraea seme delt« rsdh.Ua 10 « IS« Zsvlleh 40. | Ih 74« t Ib ta Impart Ireno Esbieia Ipiaa'aa • aama ...... .............108 IS« Zavitah 4«« | Ih. 40« J Ih 48 lasparOrsa« (Taetauo p^adiMUiava sama .................14 « 10« Zavitah 04s aun.e tJUO f Ib, 40 Impartlran« «•«dea repa« saam... 14 S 14« Zavitah 44 | Ih. OO« J Ih Vsa naročila v snesku do $1.00 la poiiljamo pa parcel polti paltalaa praeta aa ese kraja Uraiealk driav. PoilJito aa« daaar e prlporočeaem pleas«, elmarea ali pa paltaem Moaejr ....................922.000 rjeti in pogrešani: ....................107.500 ....................400.000 ....................800.000 ....................55.000 ....................40.000 ....................T 1.1 f t ..........1,402.500 ....................245.000 i................501.000 ............70.000 ....................6.000 ekspres Order. Da nam olajšate naie delo, prosimo, da vedno naročat« po itovilksdi. INTERNATIONAL SEED.CO. 101 DIXON BLDG pitt^bupgh:pa-.. rluib stenah, «u\<» |m»\cm-iio na pi »t, spe • i, o »ilnih bojih aanjaj<» iT K jr so tvoji prostrani hlevi. \yr «1 rem I je jo i k »• i vtauei in čakajn, da zaplešejo po dolniShT In kje je tista široka uiua, kjer aediš ti sam: v dlaneh ti počiva glava, ua li-cih lese dolge trepalnic«, duiga bela brada ae o-vija okoli mize. O kje si, kralj Matjaž, iu kdaj napoči tvoj veliki čaa? Pol mladosti aem .preživel koprneč, pol aveta sem prehodil upajoč, blodeč iti nisem te našel. Daj aui znaauenje, da mi srce ne oboli od žalosti iu obupa!" Tako je tožil Marko in že se je spomnil, nehvaležen kakor je bil, na dobrotljivo teto Agato, na pogrnjeno mizo iu na mehke pernice. . "Kako grdo ai me oiuauiil, kako hudo ai ine zmotil, ti bledi goat! Tako debela ao že bila moja lica in tudi moje arce je bilo že tako leno in debelo, ti pa ai prišel in si mi zapel tako pesem, ki je ne sme poslušati kribčanaki človek. Kako hudo si ue osleparil, ti prešerni veter, ko si potrkal na okuo ter mi pripovedoval bajke, ki nikjer in nikoli niso resuične, temveč zlagane vae do zadnje besede! In ti, neumno srce ai verjelo!" Marko ae je keaal, kakor že mnogokdaj, zato ker mu je bilo ob kessuju laže in ker je občutil prijetno, mehko sladkost ob premišljevanju evoje nesreče in zapuščenosti. S nkesaniiu srcem in težko vestjo, s povešeno glavo in trudnimi nogami je romal Marko v klanec in je prirouia! do koče, samotno viseče na rebri. Na pragu je sedel starec, pač že stoleten, upiral je glavo v dlani iu velika žalost je bila na njegovem obrazu. "Bog daj, oče!" je pozdravil Marko. "Blagor ti, ki si anlad!" je odzdravil starše in je zavzdihnil globoko. "Blagor ti, ki so še zdrave in krepke tvoje roke!' Ozrl se je atarec na polje, ki se je balialo v dolini pod avetlim soluceru, kakor dekle ob prazniku, in oči so se mu zasolzile. "Moje roke ne morejo več, še rovniee ne drže več.'Tatu je polje, glej, kskor da bi čakalo name, moje roke pa ne morejo več. Moji sinovi so tam, glej jib, in moji vnuki; veselo prepevajo in pot jim teče po obrazu. 0, kdaj žc ni bilo sladkega potu na tuojem obrazu! Samotno je življenje, samotno brez dela. ('emu živiš? Se klop nisi, še miza ne, za nobeno rabo; prah, ki ue zbira na tleh brez potrebe; v soboto pride dekle iu ga pomete. Ds hi Že prišla božja dekla! Kaj bi molil? Se Bogu je zoprna neprestana molitev, iz lenobe in dolgega časa porojena; kaj bi ga nadlegoval? Hudo je tako življenje, življenje brez življenja. In tem doli se sveti moje lepo, bahato polje: nič se ni postaralo, če zmerom je kakor nevesta. 0, blagor ti, ki si mlad!' Marko je povesil glavo. Sam ni vedel, kaj ga je zabolelo v'srcu; ali je bil sram, ali je bilo ke-sanje, ali je bila pritajena, bolestna radost. Povesil je glavo, nič ui odgovori fai je šel dalje. Nad klancem se je ozrl in čudno se uiai je stisnilo srce. Starec se je bil vzdignil; do pasu mu je klonil život, noge so se tresle in so omahovale. Pač »vsi, varno, ob dveh palicah jc lezel liazvdol, zavil ,jc na levo, proti polju, ki se inu je smejalo naproti veselo in svatovsko. Počival je, gledal je s koprnečimi očmi; dolga je bila pač pot, dolga starru; prekostosežnjev. Omahoval je, klonil je globoko; dospel je do razora, do prve bruzde in se je zgrudil ua kolena, čelo se mu je dotaknilo tople brazde. Razprostrl je onemogle, trepetajoče roke, oJ>-jel je, pobožal po toplih, mehkih licihi žemljico, svojo mlado nevesto. Zgrudil se je na kolena in ni več vstal, razprostrl je roke in jih ni več sklen^. Marko je stal kakor ob božjem čudu, odlqril se je, pripognil kolena kakor ob povzdigovanju. Srce ae iuu je stisnilo in sani ui vedel, ali od sramu, ali od kesauja, ali od pritajene, bolestne radosti. ftel je dalje, truden, nevesel. brez koprnenja; v gozdu ga je zalotil mrak. Kakor ranjen ae je zgrudil Marko na obraz iu je zaibtel. Nikoli še, ob vsem dolgem romanju, ni bil občutil teko silne bridkosti. "Kje si> zdaj, moja infadostT Kako vtem tc uŽil, kaj si rodila? Nerodovitna, za zmerom izgubljena, vržena čez plot, kakor kamen iz grede! Kam uie je vodilo moje zapeljano, lahkoverno arce f Na desno, na Ičvo, brez smeri naprej, nazaj po iati poti— kakor otrok za metuljem! Kam sem ac bil nameril, česa ami iskal? Se kamen ve kam, ko ae zakotali v dolino, še list ve, v kateri suieri ga noai veter iu da ne bo z burjo ua južno stran, (lovori, ti moje arce, kam si se bilo namerilo, ko ai tako zaukalo? Zdaj govori, ko sem ti vse zaupal in sem te ubogal, kakor si ukazovalo!" Spoznaval je svojo uepridnost iu lahkovernost, ihte! je zmerom bolj in vroče solze so iuu tekle po licih. "Kaj si ud dalo, srce, za mojo podušuoat T Še tolažbe ne ob grenkih urah; takrat si se skrilo in me nisi poznalo več. Da te nisem poslušsl, da sem se ravnal po lepih naukih svojega očeta in drugih panuetnih ljudi, kako dobro iu prijetno bi se mi godilo! Tam je bil moj dom, tako lep in gp-rak : za kozarec viiui sem ga prodal. Proatraua polja so bila moja, bujne senožeti; prikupil bi si bil še to in ono lelio, še ta in oni travnik; morda bi bil danes župan, bahal bi se po cesti z dolgo pipo v ustih in sosedje bi me spoštljivo pozdravljali. No, izgubljeno vse, pod kap zaiučeno. Zbogom, moj lepi, gorki doni, za zmerom! — In prišel sem k botri, pošteui iu dobrotljM ženski; ostal bi Idi tam za hlapca, delal bi ui bi hranil, botra bi umrla boter za njo ln vse bi bilo tuoje, hiša, polje, *e? nožeti, gosd; naposled bi se še oženil, izbrali bi uie za župana, ker sem Marko, iu zdajle bi se že bahal po cesti z dolgo pipo v ustih in aoaedje bi me spoštljivo pozdravljali. No, pobegui) »mu ponoči Kakor tat in še xhoigivm nisem rekel. Vse izgubljeno: deilščma bogat«, lepa nevesta iu vese» lo županovanje. — In ti, o teta Agata, polna ustui-I je i tja in blagisMi. kako hudo snn t« ranil! Do konca dni bi se bftltrajiil tn redil pri tebi, kakor tudi je bilo dolgčas, debel in zadovoljen bi bil in ue želel bi si ua avetu drugega ničesar, kakor da bi mi v sladkem dremežu pod jablano muha ne nagajale. No, poliegnH sciu, budalo, ob viharni noči in še počakal niaem, da bi ae poti posušile iu da bi ae nebo zvedrilo — Kaj je zdaj moj delež? Večna |h»I, nestalno potikaujc, grenko ketauje. O arce, povrni uii, kar ai mi vaelot" * (Dalje prihodnji!) Zmerna varčnost |e temelj sreče. Piše. W. B. (Nadaljevanje.) Pet centov je malo, res malo, a poglejmo petičue aaluuarje, poglejmo boga*: pivovarne, poglejmo v meatih uirežo pocestnih železnic. Vse to ogroatiiio premoženje je zrastlo iz uikelnov — nikel za nikluiu. Nikli imajo vrednost, vrednost imajo i centi. Varčuj jih, varffuj jih danes, varčuj jib sedaj ob ugodnih dneh; če boš odlašal, ne boš nikdar pričel s varčevanjem, nikdar ne boš nič iuiel. Iu ko te zadene usoda, se ti bodo prijatelji izogibali, nikdo te ne bo poznal, vsem boš v nadlego in v napoto. Zatorej, še enkrat: sačni s varčevanjem In nalaganjem prihrankov v hranilnico sedaj! Res, leta se nam zdijo dolga in prilike neizčrpljive. Zdi se nam, da je še dovolj časa pričeti s šte-d en jem v poznejših letHi. Vendar lata se nekako iziuuzajo liki polz-ka riba iz rok. Mladost izgine, in zreli človek sc začne prepozno zavedati, kolike vrednosti bi bilo zanj sedaj, če bi bil začel štediti denar v rožnatih dneh mladosti. V mladih letih dobi Človek službo povsod, ln v mladih »letih je čas, da štedi; in denar se štedi, če se po nepotrebnem ne zapravlja. Za mladež je velika vrednost, da ima kako vlogo v banki, ker ta vloga, če ni mladež povsem izprijena, bo delovala kot nekaka sila, ki bo gonila mladež, da se bo vedno k vlogi kaj dodajalo, in tako bo rastla glavnica, raptel bo kapital s pride van jem vlog, obresti in obrestnih obresti. In kadar bodo prišla zrela leta, iuiel bo Človek kapital, da bo lahko pričel kako podjetje, kak biznes, ali pa farma-rijo, ki tudi ni nič drugega kot bten.es. * Čimprej se nauči mladež štediti, Čimprej uvidi veliko veljavo, imeti nekaj na banki, tem bolj za njo. To mi bo vsak pameten človek pritrdil, norcev pa itak nihče resno ne upošteva. In trni, ki smo šli skozi mlin življenja, iu poznamo življenjske hiibe in doline, življenjsko solnce in budourje, mi moramo delovati ua to, da kažemo mlajšim pravo pot, moramo delovati na to, da ne bodo naše poznejše generacije potile krvavega potu pri krampu in lopati globoko doli v nevarnih rudnikih in premogovnikih. da se bodo temveč rekrutirali iz slovenskega roda o-Hrt nik i, trgovci, farmarji, podjetniki — gospodarji in gospodinje, in ne le hlapci, kakor smo mi, uii, ki nismo imeli prave šole, ker v avstrijskih .šolah zavzema ne krščanski, mar več rimokatoliski nauk prostor gospodarskega, gospodinjskega in praktičnega življenjskega pouka, mi, ki nismo imeli prilike izobraževati se iz pravih čaenikov, ker starokrajsko časopisje ima le namen goniti pripro-sti narod, da hodi za gospodo po kostanj v ogenj ,ima lc namen podpihovati ljudi v bratomorni narodni srd hi boj. To stališče scan zavzel po strogem opazi vanju razmer in po izku&njah; na tem stališču bom ostal, dokler teče kranjska kri po mojih žilah, in te principe, te naaore, te uke bom Siril uied narod moj, dokler mi bo dana prilika. • ♦ Pri S. N. P. J. se zsvsrujemo za slučaj bolesni, nezgode, mnrti. Ve seli uie, da je toliko rojakov iu ro jekhij uvidelo to potrebo. Žalosti uie le, ker vidim tak razkol med naaui, da ne pridemo do tako potrebnega združenja. Žalosti me, ker so v odborih za združenje taki ljudje, ki ae kažejo združenju naklonjeni, v resnici pa držijo stvar nazaj s vsemi kriplji, z vsemi močmi. Kedo je tako slep, da ni iz v "Prosveti' obelodanjenih piseiu videl, kje leži krivda za ue »družitev ctmemsugh-ške za dru ge s S. N. P. J. t Krivda ni v lili-lioiau, ni v Chieagu. ui pri S. N. P. J., ki je pokazala pripravlje-noat aprejeti S. D. P. Z. pod koli-kor mogoče ugodnimi pogoji. — Krivda je v Peimajlvaniji, krivd« Jg gn odboru S. jj. P. Z.! Obelo-dan jena pisma ao svedok zs to. In meni se zdi prav čudno, da se ni dosihmal čitalo nobene graje med dopki v Prosveti s ozirom na tako počasno netrgorako. ogihajočo in potuhnjeno politiko nekaterih do-mifttjavih gospodov odbornikov, ki ao pokazali, da ae ne ozirajo na *pft4iio željo naroda, ampak da hočejo nekako pometati s članstvom, ki hočejo biti absolutni gospodarji ljudskih inštitucij. Iz narodnega, ekonoiuskegs in trgovskega stališča mora vsak pameten človek-najstrožje obsojati one prvake, ki sede pri polni skledi jed-notmih uradov, za združenje pa ne store nič, ali ga celo ovirajo. Takim je le zato, da so pri polnem koritu; kaj jih briga, če gre težko zasluženi delavski denar za nepotrebnosti. S tem razkolom se dosežejo slabi uspehi; ta razkol je kriv, da toliko naših ljudi ni pri nobeni slovenski zavarovakii zadrugi, ali sploh pri nobeni. Dejal sem, da me veseli, da je toliko rojakov iu. rojakinj uvidelo potrebo, zavarovati se za slučaj nezgode, bolezni, smrti. A štedeu-je, nalaganje denarja v banko, i-uieti nekaj denarja v banki, to tudi je nekaka zavarovalnine za človeka, brez katere bi naj nihče ne |>H^-je nekako podjetje, ki prinaša nekaj dobička, Jiekaj obresti. Človek, ki irns denar na banki, je pri pametnih ljudeh na dobrem glasu, je ugleden človek. In tak človek ima tudi sam gotov ponos. Vloga v banki niuia le denarne vrednosti, nje vrednost, nje moč daje človeku tudi pogum, da zaupa v sebe v življenski borbi. Naj pride to ali ono, vloga v banki je vedno pri rokah, da imamo pomoč. Štediti mora vsakdo, kateri hoče kedaj kaj veljati, kaj imeti, ln tisti, ki začnejo z varčevanjem v ranili dneh življenja, imajo boljše zagotovilo neodvisnosti. Kedor i-ma kake pomisleke o tem, naj le vpraša prvega sivolasca, katerega sreča, za svet. Dninarji, mezdni delavci, vsak človek, ki mora enkrat skrbeti za sebe, četudi mu ni treba skrbeti za odvisne, za sta riše, sorodnike, četudi mu ni treba skrbeti za ženo, otroke, naj drži nekak garancijski sklad, nekak rezervni foud za vsak slučaj. Prvi ta skjad je, da skrbi za zdravje; drugi sklad je, da skušu izpopolniti svoje znanje v svojem poklicu, v občem znastvu; tretji sklad, da je zavarovan za slučaj bolezni, nezgode, smrti, zavarovan tudi za slučaj brezdelnosti, onemoglosti. Znanje je tisto sredstvo, s katerim služi človek kruh in denar. Zdravje je tisto stanje telesnih in duševnih moči, ki omogočuje člove* ku, da opravlja svoj posel, da služi kruh in denar. Zavarovalnina pri jednotah je tisto sredstvo, ki nam pomaga, če se ranimo, pohabimo, če zbolimo, ki pomaga našim najdražjim, če ugasne luč našega življenja. Bančna vloga je pa tisto sredstvo, katero nas vzdržuje neodvisne In izven vrste pro-sjakov in beračev v času brezdelnosti in starostne onemoglosti.— Nemoder jo oni, ki ne živi tako, da ohrani svoje zdravje na duhu in telesu. Nemoder je oni, ki ne ♦kuša izpopolniti svojega znanja, ker večje, širše znanje poveča in razširi plačo, dnino, mezdo. Nemoder, nespameten je tisti, ki ni zavarovan pri jednoti za slučaj nezgode, bolezni, smrti, ki ni zavarovan pri hranilnici za slučaj brezdelnosti, oslabelosti, 'hiranja. In, če je Človek r T toliko . ne zadene bolezen, delnost, pomagala luu l)(J (U' ena zavarovalnina, M stna, da začne na svojo JI* ono obrt, to ali ono kupi zemljišče, iivill0 ™'H sčasoma neodvisen go*lH možen farmar, kateri JT * dandanes radi tekuie J*** najmanj, kateri bizUwsT!! ^ dobro npoljan, je manj skrbmi in z naj*lu*JS hoin. w i* Soljudje, poznam jHi ki vee, kateremu sledenj* i * niti na misel ne pride \ajjl j« najti med gozdarji,'J** oni 'Mumberšeki". v Duft nesota, je glavni semenj Za M * ske gozdarje. Rekrutirali * največ iz minnesotskih Podzemno življenje jim lo. Iskali so dela na žagah | mi žage ne obratujejo stalno °J so se posvetili gozdarstvu 1 ] darstvo je pod sedanjimi J! rami zadnji poklic človek« 3 talistične kotu pa ni je dajo jem naravnost nečloveška IZ šča. Rojaki, ki niste "kenip", si ne morete predsUvl ti življenja "lumberžekov."), venskih "iumberžekov' i ^ soti, Wiscomsiuu in Mk-higJS najmanj en tisoč, največ md, dnje sta rast i, so pa tudi mlaji tudi sivolasi. Ti ljudje upe p,( in več skupaj v eni nizki, uiua« nesanitarni kempi iz hlodov/J alr v železniških vozovih. .Srei! umazane spalnice stoji «rii|. peč, v kateri gori vso noč kot v^ klu. Okoli peci se suse um«« nogavice, cunje, mokri čevlji j mokra obleka stoterih mož. Vm hajo, vsak se manj ali vee un Spijo v iz desk zbiti'h timatal posteljah, navadno polnih uii \ stenic, mnogokrat po dva skupij Pravih priprav za umivanje hk panje telesa, za pranje ]>erila,as vadno ni. (Dalje prih.) Kadar nanese pogovor ni ki pise, omenilo "Prosveto" iig dobite naročnika, kdor k nik stane la $8. na leto in $1.50np PRI SPREMEMB*"«* h H traba •■niti palsg ■•*•(• tudi m PUH« lasna kraj«* k 4 M b« *•!•■ kakfk aešU. Pozor rojaki! Kadar potrebujete pisalni p pir in kuverte s vašim imenoai naslovom tiskanim v oglavjs, 1 praiajte vselej sa ceno pri m ' ynris čebažek, Bok 148, Van VoorhM POZOR BOJAKIl Naznanjam rojakom, d» N odprl trgovino s mešanim blaga in se priporočam za obilen obiil — Veakemn bom hveležno podu gei po zmerni ceni. AKTOM ZOBNO, HERMINIB, Pi J NOVOST. NOVOST Na SE J >oroča i zgr- » ^ — tisoče deklet, žen in mol pripon. — er. uporabo "Cream of Youth", a katerim ao odpravili igr-bančeno, razpokano kožo, brbunce, rudečico nosu in druge neprilUS,« jemljejo lepoto ko£e na obrazu, vratu, rokah in drusrih delih telew . Jamčimo, da ne bo vaakdo, ki rabi to aredstvo, oprostil vseh ua neprilik. * Cena i poštnino vred en dolar, katarega pošljite v priporočenem p ali po Money Order na naslov: D. WROBLEWSKI A CO. w P«Ft. Pr. 196 E. 4tk St., N«w York, N. T. March 13, 14, 15, 16. AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI m HNIi li u Intoi ia vas la vaii Iraiiai ia Mi v bernardovi viharni b Pošil|atel|em denarja! fte vsdao ss lahko dsaar pošlje v stare domovino p« fcc«ešK»* >n potom pošta, toda sprejemamo ga la »od pogojem, da ee vslsd «J» » cočs Izplača a sanmdo. j Damar mm ba v mmkmmmm al«!aja lagvhljsa, ampak assUU «®or,}< saeiade. • j Pa bfMmmm kr>«j.r. aa samore poslati la okrogle sas«k« Pri«ar 100, tOO, 100, 400, S00, <00 la tako dalje de deset tlaoč kr«-brsojavas stroška je najboljša, da ss aam pošlje $4 aa vsak aaal<*;*»g kaj prevsč ali praaalo, bomo poslali aasaj, osiroasa piaaU aa * 2 na *mU«}« raiaiars, ka aa valjava 4#narja večkrat '«Pr>^LI oš aadaj naprej do prekllea, ato aa l»oda eeaa kr«aai t»iia!«; j* deaar ae pota d« nas, lataga aadrlaU, Ur o psšUjaUlj** stopili dogovor. • v ^ p^ Denar po avilaal Mit bomo to toda j odpoalatt takoj aaoroj, <(g IJatalJ larocao aakUval, da aaj ao doaar* odpolljo tadi v slslaj«, »" " kronam avlia. ~ " ' ^^ Kdor ieU, da ss Izplačilo tzvrU pe ............. kr»J.v^ aaj P*" tvkdka frank saksbb* • m fia u CartlMd« Skrmmt. i— 1