Leto IX, M. 225
Ljubljana, torek 25. septembra 1928
Cena 2 D;
—	1» •<• 4» cjatraj, mmm
Uredništvo •
LtvMjana, tCnaliovs obča »ter. 5/L Telefon it «07» in 1804, ponoči tndi
iakapiti •• m miai«.
*C S4- — Telefon ftc
________ ____d Ljubljana,____
:t€jw* unča	Telefon to. «49«
Podrntoid: Maribor, Aleksandrova to. * j — Cefle, Aleksandrova
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
i
1 prt potonem ček. zavoda: Uab^ lana to. ii.&m - Praha čiaio 7&.i«aJ Wlen, Nt. 105.941.	7
Ljubljana, 24. septembra.
Danes se je v Beogradu sestal širši glavni odbor radikaiske stranke, da razčisti notranji konflikt, ki razjeda NRS, odkar se je lani popel bivši disident Velja Vukičevič na mesto predsednika vlade ter je po stari beograjski navadi s tem dobil tudi patent za voditelja stranke. Kako si je Vukičevič zamislil izvršitev svojega načrta, so pokazale volitve, kjer je s pomočjo policijskega aparata zdecimiral svoje protivoike v stranki ter si ustvaril v radikalskem klubu poslušno, od njega odvisno večino. S pomočjo te večine je bil živahno na poslu, da zruši avtoriteto glavnega odbora stranke, v katerem so prevladovali njegovi nasprotniki ter »reorganizira* NRS tako, da bi on postal naslednik Nikole Pašiča.
Verjetno je, da bi se bili Vukičeviče-vi načrti posrečili, da se ni zgodil umor v Narodni skupščini, ki je celemu svetu odkril grozoto Vukičevičevega režima ter dokazal moralično nemož-nost njegovih ambicij v radikalski stranki. Vukičevičevi nasprotniki v glavnem odboru, zavedajoč se, da utegne ta nesrečni politik jx>tegniti za seboj v prepad ceio stranko, so se končno vendarle odločili, da izzovejo odločilno bitko. Ne vemo še, ali ne bo sredi srditega boja morda vendarle zopet prišlo do enega onih gnilih kompromisov. s katerimi so se zadnja leta lepili tudi navidezno najnačelnejši konflikti med radikali.
Vsekakor je skepticizem upravičen. Javnost se je že dobro navadila ocenjevati radikaiske razprtije s stališča «gli-ha vkup stri ha». Tokrat pa se vendar zdi, da bo borba vsaj, kolikor se g. Vu-kičeviča samega tiče, šla do konca. Tak je vsaj vtis prve seje širšega glavnega odbora.
Ogromni interes, ki ga vzbuja zasedanje najvišje radikaiske strankarske instance v vsej državi, je razumljiv. Ne gre le za edinstvo radikaiske stranke, temveč je z Vukičevičevo afero postavljen pred vodstvo stranke tudi problem, ali je NRS moralično in j>olitično sposobna sodelovati pri razčiščenju in rešitvi naše nacijona'ne in državne krize. Vukičevič je stranko zapletel v umorstvo 20. junija. V njenem imenu je privedel režim najbrezvestnejše hegemonije do neznosnega vrhunca, iz njenih vrst se je dvignil morilec, strankina avtoriteta je bila angažirana, da se je pokrivalo vse, kar se je dogodilo pred nesrečnim 20. junijem in kar mu je sledilo, z njeno pomočjo se je neznosno stanje po 20. juniju držalo in še poostravalo. O tem ne more biti diskusije, da glavni delež strašne odgovornosti za današnje stanje v državi pada na NRS.
Velika nesreča za državo je bila in je, da se dosedaj v Srbiji še ni našel nit eden politični voditelj, ki bi se upal jasno, odkrito in odločno zavzeti pravilno stališče v usodepolnem konfliktu, ki je jubilarno leto naše države pretvoril v leto nesreče in žalosti. Kar smo dosedai čuli iz ust srbijanskih politikov, je bilo le nepoznanje. nerazumevanje in ozkosrčna sebičnost. Tu pa tam — res je — so se javili poedinci. ki so privatno, zaupno priznali upravičenost borbe KDK. zabeležiti smo mogli tudi nekatere javne nastooe srbiianskih politikov, ki so obsojali današnji režim. Toda z besedami se ne da nič več opraviti. Treba je dejanj in kdor obsoja, kair se je zgodilo in spoznava, kaj je treba storiti, ta mora tudi izvajati kon sekvence. In tudi to nič ne pomaga, 6e poedinci «brezobvezno» pokažejo svoje simpatije za pokret KDK, angažirati se morajo politični voditelji in na plan morajo stopiti politične organizacije.
S tega vidika gleda jugoslovenska javnost na zasedanje glavnega odbora NRS. Z največjo pozornostjo pričakuje, ali bo vodstvo NRS se pokazalo na višini situacije, ali se bo pokazalo sposobno za politiko široke koncepcije. Izločitev g. Vukičeviča je simpatična gesta, toda možje NRS morajo storiti mnogo več. Oni morajo moralično in politično očistiti svojo stranko, morajo z energično kretnjo presekati zunanjo in notranjo zvezo s sistemom 20 junija, morajo odločno se postaviti na pot, ki edina vodi do likvidacije težkega konflikta, ki danes razjeda narod in državo.
Otvoritveni govor g. Ace Stanojeviča poznamo danes le v izvlečku. Priznavamo, da je v njem izrečena marsikatera pametna beseda in da so v njom priznanja, ki tvorijo lepo satisfakcijo za pokret KDK. Toda zdi se nam. da manjka izvajanjem g. Stanojeviča tista odločnost, ki ustvarja jasne situacije. Še nam ni jasno, ali hoče glavni odbor NRS izvesti le interno obračunanje z g. Vukičevičem ter z novo utrjeno avtoriteto nadaljevati v bistvu staro ra-dikalsko politiko, ali pa je res napočila nra Sipoznanja. da danes ne gre le za strankarske račune, temveč da je v ospredju račun države.
Nadaljnje razprave v glavnem odboru NRS nam bodo prinesle jpoluo jasnost.
Odločilni dnevi za radikalsko
stranko
Bitka med glavnim odborom in Vel jo Vukičevičem. -Seja širšega glavnega odbora. - Ogromna večina proti Vukičeviču. - Aca Stanojevič o 20. juniju in o zahtevah KDK
Beograd, 24. septembra p. V prostorih Ze-maljske banke se je danes pričelo zasedanje širšega glavnega odbora radikaiske stranke. ki tvori, kadar kongres stranke ne zboruje, najvišjo strankarsko instanco Glavna naloga zasedanja je, da končnoveljavno razčisti odnošaje med glavnim odborom in tkzv. Vukičevičevo frakcijo. Tako glavni odbor, kakor pristaši Velje Vukičeviča so se že dolgo časa pripravljali na to sejo, ki naj odloči, čigar politiki bo sledila celo-kurnia radikalska stranka.
Že v soboto in v nedeljo so prispeli v Beo grad številni oelegati. Glavni odbor je pozval na sejo delegate vseh onih organizacij, ki so od glavnega odbora priznane. Vukiče-vičevci pa so tudi na svojo pest pozvali delegate tkzv policai-radikalskih organizacij, ki fih ie osnoval Vukičevič v namenu, da bi izpodrinil glavni odbor in se polastil vrhovnega vodstva stranke. Iz Slovenije ie pozval glavni odbor za okrožje Ljubljana-No-vo mesto dr. I. Sajovica, odvetnika v Kočevju, za Liubliano-mesto, muzejskega direktorja in bivšega ministra dr. Nika Žu-paniča, za mariborsko okrožje pa industrijalca Ivana Tavčarja iz Maribora. Vukiče-vičevci so poklicali v Beograd kot delegata odvetnika dr. Ažmana iz Ljubljane.
Zakulisna borba za večino
Že včeraj se je opazilo, da so pristaši glavnega odbora v veliki večini. Velja Vukičevič je razvijal živahno agitacijo, da bi Pridobil kaT največ delegatov na svojo stran Manever pa mu ni uspel. Že včeraj, posebno pa danes je glavni odbor sprejel nešteto brzojavk od organizacii NRS. ki so značilne za razpoloženje volilnih mas. Skoraj vse brzojavke končujejo z zahtevo o izključitvi Velje Vukičeviča. nekatere organizaciie pa celo zahtevajo, naj se ga izžene v Ameriko
Zjutraj pred pričetkom seie širšega odbora Je sklical Velja Vukičevič v radikaiski poslanski klub konferenco delegatov svojih organizacii. na kateri so razpravljali o stališču, ki nai ga zavzameio na seji tršega odbora. Videč, da je večina na strani glavnega odbora, so se dogovorili, da bodo skušali izsiliti verifikacik) svojih mandatov, obenem pa Tiaj bi se že pri volitvi verifika-cijskega odbora izzvalo bojno glasovanie, da bi bilo mogoče ugotoviti razmerie moči.
Govor Ace Stanojeviča
Ob 9.30 so se zbrali delegati 68 po številu v prostorih Zemaliske banke. Seio ie otvo. ril Aca Stanojevič z dališim nagovorom Ker le to prva seia širšega glivnega odbora do smrti Nikole Pašiča. se ie Aca Stanojevič v svojem govoru najprei spominial umrlega predsednika stranke, povdarjajoč, da ie stranko s smrtjo Pašiča zadela težka izgu-ba in da bo treba mnogo časa. predno bo našla v svoiih vrstah človeka, ki mu lahko poveri nasledstvo. Zaenkrat je glavni odbor vrhovna oblast v stranki.
Aca Stanojevič je nato v daljših izvajanjih orisal vlogo radikalne stranke v državni upravi od osvobojen.ia do danes. Po smrti Nikole Pašiča je nastalo v stranki tako stanje, ki ga ne more želeti noben dober radikal. Govoreč o poedinih vladah je Aca Stanoievič nenavadno ostro obsodil polit;kn Velje Vukičeviča, ki ie z ustvarianiem novih ilegalnih organizacij z zlorabo vladne moči in državnih organov delal proti glavnemu odboru in korak za korakom rušr'1 avtoriteto stranke na vseh poljih, zlasti pa v upravi države. Med drugim je omenial, da je morala rad stranka prepustiti drugam zunanje ministrstvo, nato še notranje in nazad-nfe še celo ministrsko predsedstvo. Hasi-ravno mora nositi stranka ves odi? režima, ki ie na krmilu Preharaioč na dnevni red ie naglašal. da ie širšemu glavnemu odboru v svrho sanaci'e teh nevzdržnih razmer predlagana reviziia statuta in programa.
Govoreč o splošni politični situarn se ie Aca Stanoievič dotaknil tudi dogodkov 20. ;uui'> ter izvaial med drugim:
»Sedai hočem govoriti o vprašanin. ki nf» zanima Ramo vas. marvpg vso državo. Pozornost vse iavnosti se ie ustavila na ■zločinu v domu narodnih predstavnikov, ki ga bomo še dolgo pomnili Dogodek ie nenavaden i po svoiih vzrokih. 1 po načinu kako le bil izvršen, kakor tudi po kraiu. kier 'e bil izvršen Vse to le izzvalo bolestne občutke ne samo radi tega. ker ie '-'i $icfv'Tlp*if> atmosfera v 1'aterl 1» «ovn. rilo mesto argumentov orodje, in ker so Min uničen* dragocena ž'vllenla zaslužnih 'n domovin? o**re*»nlh ffiiHf. marveč turfl ■"»tn. ker so Ml! * tem nonršenl normalni <v*«in£«ll s Hrvati I« le nastal nera?el'en ne<nnr*rnm. VI mo le treba flmorel nanr»-viM konee. i^rMiem žalnvanni vseca ifšega naroda globoko gaireni tudi mi
»Še^pod vtisom tega dogodka.« je nadaljeval Stanojevič, »premišlja naš narod sedaj samo o tem, kaj bo z njegovo dra-
goceno pridobitvijo, z državo, koje dobrobit mora biti nam vsem najvišja skrb V tej smeri moramo iskati izhoda v bratskem sporazumu s Hrvati, ki smatrajo, da so zapostavljeni, neenakopravni, eks-pioatirani, izzvani in užaljeni. Pokazati iim moramo, da na naši strani ni razpoloženja, niti volje, niti želje, da bi bil v naši skupni državi kdorkoli upravičeno nezadovoljen Z uvidavnostjo in mirno presoio pričakuje naš narod sporazumne predloge, ki bodo zadovoljili brate Hrvate in ohranili edinstvo našega naroda in naše države. Od vodilnih krogov na eni in na drugi strani ie odvisno, da pravilno ocenijo današnje razmere in presodijo, kaj |e mogoče in kaj ne in da temu primerno določijo svoje j zahteve, da na ta način omogočijo tako zelo potreben sporazum. Radikalska stranka je bila stalno na liniji bratskega sporazuma s Hrvati in je sklenila z njimi sporazume. delala z njimi skupno in kljub prehodnim težkočam je v skupnih naporih uspelo storiti mnogo koristnega za državo i.n narod. Mi moramo le iskreno obžalovati, da te kombinaciie ni bilo mogoče vzdržati delj časa. Naša stranka stoji tudi sedaj na tej liniji in bo sprejela vsako osnovo za sporazum in skupno delo, ki jo ie mogoče sprejeti Upam in uverjen sem, da ste tudi vi enakega mnenja in da v vprašanju odnošajev s Hrvati med nami ne bo razlike.«
Delegati so z viharnim odobravanjem sprejeli njegova izvajanja ter mu priredili dolgotrajne ovac:je
Prvi spopad pri verifikaciji
Nato se je prešlo na verifikacijo mandatov. Ava Stanojevič je >redlagal v verifika-cijski odbor Krsto Mik:Wa, Božo Maksimo-viča, M. Trifumoviča in Nikolo Uzunoviča. Pri tej priliki so vukičevičevci izzvali bojno glasovanie na ta način, da je Stepo Koba-sica predlagal za verifikacijski odbor druge člane. Za njegov predlog, ki ga je stavil Aca Stanojevič brez debate na glasovanie so glasovali samo štirje delegati in je bil sprejet Stanojevičev predlog. Dopoldanska seja ie bila s tem zaključena.
Popoldne ob 3.30 se je seja nadaljevala s poročilom verifikacijskega odbora. Verificiranih je bilo 57 mandatov, med temi tudi vsi trije slovenski delegatje, ki jih je pozval glavni odbor. 11 mandatov je bilo osporenih. Med temi so med drugimi Miloš Vukičevič, sin Velje Vukičeviča, ki ga je kakor znano hotel Vukičevič pri zadnjih volitvah vtihotapiti v Narodno skupščino, nadalje mandat bivšega ministra Stankoviča. posl. Milašinoviča in beograjskega velikega župana (!) Račiča. Verifikaciiski odbor je zastopal mnenje, da niso predstavniki legalnih organizacij, deloma pa so bili omenjeni delegati že svoječasno izključeni iz radikaiske stranke. O poročilu verifikacijskega odbora se ie razvila dolgotrajna in izredno ostra debata. Vukičevičevci so protestirali proti odklonitvi niihovih delegatov ter so vprizarjali kljub svoji maloštevilno-sti velikanski hrup, hoteč na ta način ovirati razpravo. Pristaši glavnega odbora so iih krepko zavračali in so zlasti delegatje iz notraniosti države vporabili to priliko za najostrejšo kritiko Velje Vukičeviča in njegovega režima naglašaioč. da so si pridobili svoie mandate le s pomočio policije in s tatvinami volilnih kroglic. Verifikacijska debata je trajala do 7. zvečer in so bili vsi nesporni mandati verificirani, dočim se bo o spornih mandatih razprava jutri nadaljevala.
Ogromna požarna katastrofa v največjem madridskem gledališču
V nedeljo zvečer je v Madridu požar upepelil ljudsko gledališče in nato še 15 palač. - Nad tisoč žrtev. - Grozoviti prizori v nepopisni paniki. - Splošno narodno žalovanje v Španiji
Poročilo o politični situaciji
Nato je posl. Ranko Trifunovič prečital poročilo ožjega glavnega odbora o položahi stranke od Pašičeve smrti do današnjega dne. Poročilo navaja sodelovanje stranke v vladi, našteva njeno delo na zakonodajnem polju in v vseh drugih upravnih panogah. Zlasti obširno se bavi poročilo s sporom med glavnim odborom iti Vukičevičevo frakcijo ter ostro napada Vukičevičev režim Poročilo naglasa, da si je glavni odbor vedno prizadeval rešiti te spore mirnim potom in je prožil Vukičeviču roko v spravo. Vukičevič pa je šel preko tega in je začel ustanavljati svoje posebne organizacije ter je privedel s svojim režimom stranko v nevzdržen položaj. Poročilo naglaša. da nosi Vukičevičev režim odgovornost za krvavi zločin 20. junija. Vukičevičeva vlada je sabotirala parlament in omalovaževala njegovo delo »er rušila avtoriteto parlamentarizma Poročilo končuje s konstatacijo, da je žalostna posledica takega Vukičevičevega počet ia razkol med Srbi in Hrvati ter naglaša, da mora glavni odbor storiti vse da pride ponovno do bratskega sporazuma s hrvatskim narodom
Seja je bila nato zaključena. Jutri dopoldne bo pričela debata o tem poročilu v zvezi z razpravo o politični situaciji.
Madrid, 24. septembra g. Snoči je po-goreio največje špansko gledališče, znani Theater Novedaddes na Toledski cesta v Madridu. Požar je povzročil katastrofo, ki je gotovo ena največjih v zadnjih letih, če ne sploh največja, kar so jih je doslej pri-petiio Gledališče je bilo v času katastrofe nabito pol.no, ker je bila nedelja in se je vrhu tega vršiila še premijera. Gledališče je bilo najstarejše na Španskem. Imelo je 6 balkonov, odnosno galerij in 3110 sedežev. Zato je katastrofa zahtevala ogromno število žrtev. Kako je požar Prav za prav nastal, doslej še ni ugotovljeno.
Med zadnjim odmorom
kmalu po 9 zvečer je naenkrat izbruhnil na odru požar. Plameni so v hipu zajeli vse kulise in garderobe. Uslužbenci so si prizadevali, da bi spustili železno varnostno zaveso, toda preden jim je to uspelo, se je požar razširil tudi že v gledališko dvorano in v par minutah zajel vse poslopje.
Prvi so opazili po/ar gledalci na galeriji. Ljudi se je polastilo nepopisno razburjenje, ki se je km.ilu nato spremenilo v. grozno paniko. Z gaierij m z balkonov so ljudje plezali po stebrih navzdol, drugi pa so po-skakali v divjem strahu med gledalce v parterju, kar je splošno zmešnjavo še povečalo. Odigravali so se nepopisni prizori. Plameni so zajeli dekoracije v ložah in na galeriji, a kmalu so začele goreti tudi obleke prestrašene publike, ki je z vseh strani drvela proti izhodom.
Pred izhodi je nastala že takoj v začetku grozna gneča; v kateri je bilo mnogo ljudi pohooenih. Ko pa se je ogenj razširil tudi na gledalce same in ko so
ljudje kakor žive baklje
tekali sem in tja, ie bila vsaka rešitev izključena. Pred izhodi so se nagromadi;e cele gomile človeških trupel, preko katerih so si močnejši skušali priboriti izhod. Med prasketanjem ognja so se mešali obupni kriki ožganih in pohojenih. Strašni prizori so se odigravali na najvišjih sedežih in po stopnicah Iz strahu pred grozno smrtjo v dimu in plamenu so ljudje pobesneli in se brezobzirno borih' za izhod, pri čemer je bilo zmečkanih in pohotfenih zlasti mnogo ženski in otrok. Le majhnemu številu obiskovalcev gledališča se je posrečilo rešiti sa življenje. Vsi drugi so našli mukapolno smrt v dimu in plamenih.
Število žrtev,
ki jih je zahtevala ta grozna katastrofa, se Joslej ni moglo ugotoviti niti približno. Ra-iuna pa se, da je našlo smrt preko 1000 ljudi. V bolnicah leži 370 ranjencev, ki majo večinoma smrtnonevarne opekline in druge poškodbe Večina od njih se bori s >mrtjo in zdravniki nimajo upanja, da jih bo še polovica dočakala jutrišnjega dne Mnogo ranjencev je umrlo že mej prevozom v bolnico Trupla, ki so jih rešili iz gorečega poslopja, so prenesli v bližnjo cerkev, kjer leži na mrtvaškem odru
150 strahovito ožganih in razmesarjenih trupel.
Kolikor se je dalo doslej ugoto»rfti, se od gledalcev na IV., V. in VI. galeriji ni rešil nihče.
Med požarom se je pojaviJ vrhu tega še veter, zaradi česar ogenj ni ostal omejen samo na gledališče, marveč se je razširil tudi na vsa sosednja poslopja, tako da je bilo okrog polnoči
v plamenih 15 hiš.
Po polnoči so gasilci, ki jim je prihitelo na pomoč vojaštvo, opustili nadaljnje gašenje požara v gledališču ki je pogorelo do taJ ter se omejili n* lokaliz'ranje požara, da se ni razširil na ves del mesta. Štiri večnadstropne stanovanjske hiše so skoraj popolnoma pogorele, pri ostalih pa je požar uničii krov in gornja nadstropja. Prebivalci teh hiš so se še pravočasno rešili.
Šele danes proti poldnevu je bil ogenj popolnoma pogašen. nakir so začeli gasilci in vojaki razkopavati razvaline popolnoma uničenega gledališča. Goreče poslopje se je popoinoma sesulo tako da je ostal samo še kup razvalin. Obstoja bojazen, da sploh ne bo mogoče ugotoviti, koliko žrtev je prav za prav zahtevala katastrofa. Tekom popoldneva so izkopali izpod razvalin cel kup ožganih kosti, o katerih ne ve nihče, komu so-nekoč pripadale. Rešilna dela so zelo otežkočena. Na stopniščih in po hodnikih pred vhodi so celi kupi ožganih trupel Najgroznejšo sliko pa nudi parter kamor se ie sesula goreča streha ter
ookopala pod seboj gotovo 100 ljudi
Pod razvalinami so našli samo še kupe zoglenelih in strahovito razmesarjen h trupel, ki jih sploh ne bo mogoče identificirati.
Razkopavanje razvalin
bo trajalo več dni. Do večera so izkopali
izpod razvalin še 220 trupel poleg celega kupa kosti, ki so jih spravili v 15 krst
Madrid, 24. septembra s. V državna bolnici so uredili posebno dvorano za identificiranje žrtev. V okolici pogorišča vlada še vedno velika vročina in so dela tudi zaradi tega zelo otežkočena. Število ranjencev, je narastlo do večera na 400.
Gledališče je bilo zgrajeno leta 1850. in je bilo pravo madridsko ljudsko gledališče. Prostora je imelo za 3100 ljudi. Ker so bile vstopnine zelo nizke, je bilo gledališče kakor običajno tudi snoči razprodano. Po vsej Špamji je ta ogromna katastrofa, ki daleč presega znani gledališki požar pred 30. leti na Dunaju, vzbudilo splošno narodno žalovanje.
Pogreb doslej ;dentificiranih žrtev se bo vršil jutri na državne stroške.
Madrid, 2\. septembra g. Iz razvalin gledališča so do sedaj potegnili 100 trupel. Nad 600 ljudi je iskalo zdravniške pomoči. Vzrokov katastrofe še vedno niso mogli točno ugotoviti. Zdi pa se. da je bil kratek stik le posledica ognja, kar je povzročilo še večio paniko med občinstvom. Reševalna dela gasilcev so bila otežkočena vsled tega, ker je v dohodih do parterja vladala popolna tema. Gasilci so morali pripeljati žaromete, kar je trajalo precej časa. Po čudnem naključju so-izpod razvalin potegnili nekai otrok, ki so samo neznatno opraskam in so se očividno zadušili v dimu. General Primo de Rivera si je davi dvakrat ogledal kraj nesreče Na raznih krajih po mestu so zgrajene zasilne rešilne postaje, kjer se nabira na stotine ljudi, ki povprašujejo po svoicih. Najbolj tragični so prizori v improvizirani ogromni mrtvašnici, kjer iščejo sorodniki svojce med žrtvami.
Za 100 milijonov mark lokomotiv, vagonov in mostov
Berlin, 24. sep. h. Nemški jekleni trust je prevzel izdelavo 130 modernih lokomo* tiv za Jugoslavijo Razen tega bo dobavil mnogo železniških vagonov, mostov in dru» gega Za te nabave so bile stavljene tri po» nudbe, in sicer ameriška in dve nemški. Ponudba nemškega jeklenega trusta je bi* la najugodnejša. Celokupne nabave znaša« jo zaenkrat 100,000000 mark in bodo po« zneje še povečane. Jugoslovenska vlada bo plačala dobave jeklenega trusta s 7 odst. državnimi boni, ki bodo po 10 letih povr* njeni al pari.
Nevarnost 7. oktobra
Dunaj, 24. septembra d Ker vlada ne izda prepovedi za strankina zborovanja heimwehrovcev, socijalnih demokratov in komunistov v Dunajskem Novem mestu, ki so napovedana za 7. oktobra, se razburjenje od dne do dne stopnjuje. Ne samo v Dunajskem Novem mestu, kjer se baje mnogo prebivalcev bavi z mislijo, da bi za te dni zapustilo mesto, temveč tudi v okolici in na Dunaju, je opaziti panično razpoloženje Ce se v zadnjem trenutku ne odstrani nevarnost 7. oktobra, bi utegnile nastati za vse gospodarsko življenje ne-dogledne posledice. Vso odgovornost za splošno fterazpoloženje in poostritev situacije v zadnjih dnevih pripisujejo kance-larju dr. Seiplu. Kakor vse kaže, bo dr. Seipel dopustil, da se zborovanja vrše ter prepustil varnostnim oblastem samim, da ločijo zborovalce in prevzamejo garancije, da bodo ziborovanja potekla brez incidentov.
Amerika se bo desinteresirala na Evropi?
Washington, 24. sept g. Predsednik Coo« lidge je po razgovoru z državnim tajnikom Kelloggom odobril, da se odpošlje Angliji in Franciji nota, ki zavzema stališče k mornariški pogodbi. Nota bo obravnavala francosko«angleško mornariško pogodbo in naglasila. da se Amerika ne želi udeležiti nove razorožitvene konference. Končno bo nota opozorila, da se je Amerika odločila umakniti se iz slabe evropske alijanse.
Nova vladna večina na Poljskem
Varšava. 24. sept. s Sejmski maršal Da* szinski je sklical predsednike frakcij v sej« mu za sejo dne 1. oktobra, da bi se posve« toval, za katere zakonske osnutke bi bilo v prihodnjem zasedanju računati na veči* no v komisijah in plenumu Ti začasni in neobvezni pogovori imaio namen ustvariti vsaj začasno večino, ki bi omogočila nada* Ijevanje dela v sejmu Časopisje, ki Ie de= loma posveča pozornost tei pobudi sejm» skega maršala, izraža domnevo, da hoče Daszinski ustanoviti osrednjo levičarsko večino, ki bi obstoiala iz vladnega bloka, sociialistične stranke m agrarno radikal* skega krila.
It t
Koroščeva policija tudi Črnogorcem ne pusti
zborovati
Prepovedala je veliki izvenstrankarcki shod v Podgorici. — Črnogorce proglaša za rnšilce države
Beograd, 24. septembra. Kakor poročajo Iz Podgorice. je v soboto došel tjakaj posl. Nastas Petrovič v spremstvu več svojih prijateljev, da bi se udeležil javnega shoda na Cemovskem polju. Sreski poglavar v Podgorici pa je to zborovanje prepovedal. Nastas Petrovič je zato poslal ministrskemu predsedniku m notranjemu ministru protestno brzojavko naslednje vsebine: Jutrišnji izvenstrankarski shod v Podgorici je tukajšnla policija prepovedala z izgovorom. da so sklicatelji rušilci države in da ima zborovanje protidržaven značaj. Da j« vse to izmišljeno, le dokaz v tem, da sem bil tudi jaz pozvan na to zborovanje.
Kajti v nasprotnem primeru bi se ne odzval pozivu in bi ne prišel sem: Tudi tukaj sem se sam prepričal, da so vsi sklicatelji in ostali udeleženci najlojalnejši državljani in da predstavljajo najbolj nacijonalno strujo mlade Črne gore. ki je svoje ideale krvavo branila v usodnih trenutkih ujedinjenja in na katere poziv so se odzvali na to zborovanje najhrabrejši nacijonalisti celo iz najbolj oddaljenih krajev Orne gore. Protestiram proti strahoviti ataki vaših o.ga-nov na pravo svobodnega zborovanja najboljših državljanov te pokrajine naše domovine.
Slovenski radikali proti Koroščevi vladi
Slovenska delegata širšega radikalskega glavnega odbora dr. Zupanič in dr. Sajovic o škodljivosti Vukičevič - Koroščevega
v •__
režima
Besedilo grsko-italijanskega pakta
Grčija se obvezuje, da bo podpirala Italijo na diplomatskem polju, v slučaju vojnih konfliktov pa ostane nevtralna« — Pakt tvori novo oporo italijanske politike na Balkanu
posebno velikega pomena, ker lih Izraža velesila
ob Sredozemskem ro^u. Čustva solidarnosti so najboljša garancija za tesno sodelovanje med obema narodoma. Pogodba, ki sta Jo podpisala
Rim, 24. septembra s. Danes je bilo objavljeno besedilo iUbjaasko-apške prijateljske pogodbe, ki Ma io včeraj podpisala Mussolini in Venizelos. Pogodba ima 28 členov.
Prvi štirje členi določajo, da se moreta obe držam podpirati pri vzdrževanju reda, lei }e bil določen v mirovni pogodbi — ki sta jo sami podpisali — dalje, da morata v primeru neiz-zvanega napada s tretj« strani ostati nevtralni, da se morata v primeru napada od zunanje strani medsebojno podpirati v političnih in diplomatskih korakih in končno, da se morata sporazumeti glede ukrepov, k) Jih bosta podvzell, ako bi bili skupni Interesi ogroženi. Ostati členi pogodbe se bavijo s poraivnainiim postopanjem v orato vprašajih, kje* bi prišlo med obema državama do nesporazuma ter z ustanovitvijo posebne poravnata« komisije.
Mussolini je priredil na čast Venizelosa svečan banket, ki so se ga udeležili številni ministri, predsednika obeh zbornic in razni državni dostojanstveniki. Mussoiii} je v nap toka po-vdanjal, da je trdno prepričan, da bo tesno 'n odkritosrčno sodelovanje med Grčijo in Italijo rodilo dobre sadove. Ta duh je vodil oba državnika pri sklenitvi pogodbe, ki jo morejo z veseljem sprejeti vsi oni, ki žele obramiitev mirni in reda ter plodonosen razvoj odnošajev med državami na vzhodnem Sredozemskem mo-rju.
Venizelos je v svoji napitnini povdarjal, da se je Grčija sedaj posvetila delu za notranjo konsolidacijo, za katero je Mussolini pokazal simpatične interese. Ti interesi so za Grč?]o
svečam«, potrjuje ta čustva in bo gotovo z zadovoljstvom sprejeta od vseh, ki jim Je na srca ohranitev miru in reda.
Novinarjem Je Venizelos izjavil, da Je s sklepom prijateljske pogodbe z Italijo zeJo zadovoljen. Povdaril je, da želi, da bi sedaj čimprej prišlo do razsodiščne m poravnalne pogodbe a Turčijo ter do prijateljskih pogodb z ostalimi sosednimi državami, predvsem z Jugoslavijo. Venizelos upa, da bo v vprašanju tranzitnega prometa preko Soluna dosegel sporazum t Jugoslavijo.
Mussolini Je označil v govoru, ki ga Je imel
na seji ministrskega sveta o zunanji politiki Italije, kot najpomembnejša dogodka zadnjega časa pogodbo z Argentino in Jtalijansko-grško pogodbo Pogodba z Grčijo tvori skupno s pogodbo med Italijo m Turčijo temelj za italijansko politiko v vzhodnem Sredozemskem morju.
V razgovorih z novinarji je izjavil minfetrsld predsednik Venizelos. da popolnoma razume pomen Italije kot faktorja v evropski politika. Ce bi Grčija ne žiivela z Italijo v dobrih odnošajih, bi morah iskati zaščito v Londonu in Parizu, kar bi lo lahko dovedlo v težaven položaj. Ce je z Italijo v dobrih zvezah, ne potrebuje nikakega posebnega varstva. Neodvisnost Grčije bo s prijateljsko po-godbo z Italijo Izdatno pridobila.
V Parizu aretirana srbska vlomilska tolpa
Banditska organizacija, ki je tekom šest mesecev izvršila celo vrsto vlomov in tatvin v pariških hotelih. — Njene žrtve: di-piomatova soproga, milijonarka, Drine in senator. — Velika pariška senzacija. — O aretaciji obveščeno tudi naše notranje
ministrstvo
Beograd, 24. septembra, p. Po zaključku •eje radikalskega glavnega odbora so se nocoj delegati še dalj časa živahno pomenkovali med seboj, z novinarji in s svojimi znanci. Vaš dopisnik se je pridružil skupini, v kateri sta bila slovenska delegata dr. Niko Zupanič in dr. Ivan Sajovic Na vprašanje, kakšen vtis je dobil na današnji seji, mu je odgovoril dr. Zupanič:
«Ni dvoma, da je vse razpoloženje v radi-kalski stranki in glavnem odboru za po nir-jenje 8 KDK. To razpoloženje je še bolj podčrtal naš vodja Aca Stanojevič v svojem uvodnem govoru. Vsi delegati smo opazili, kako zelo gre sedanji žalostni položaj gqsp. Stanojeviču do srca. Ko je govoril o '20. juniju, so mu stopile solze v oči. Vsi smo čutili, da je treba dati zadoščenje za žrtve sedanjega režima. Slovenski delegati bomo glasovali proti Velji Vukičeviču tem bolj, ker je z blejskim paktom oživel v Sloveniji nekako malo Avstrijo.!
Sajovic je pri tem pristavil: <Res je.
Beograd, 24. septembra, r. Današnja •Politika® objavlja razgovor dr. Korošca z urednikom belgijskega lista «L' In-dependance Be!ge» o političnem položaju v naši državi. Dr. Korošec je izjavil med drugim:
«Vlada, ki ji načeljujem, je navadna, normalna vlada. Moja naloga je, ohraniti mir v državi in skrbeti, da se spoštujejo zakoni. Moj mandat ne sega dalje. Razumeli boste torej, da mi je nemogoče govoriti o vsebini vprašanja, ki vas interesira, ker mi tega moj položaj ne dopušča. Ne morem vam povedati svojega osebnega mišljenja. Brez dvoma je, da imam gotove želje, toda ne morem razlagati programa. Na mestu, na katerem se nahajam, sem zato, da vzdržim status quo in ne vem niti, kdo bo vodil pogajanja in kdaj se bodo pričela, ker je moje ministrstvo, kakor sem rekel, špecijalno ministrstvo.«
Na vprašanje, ali smatra, da se je položaj zboljšal, je dr. Korošec odgovoril: «Brez dvoma. Napetost med Beogradom in Zagrebom se v znatni meri zmanjšuje in pri tretiranju vprašanj se ne pojavlja ona prejšnja strast, ki je bila osnova prepira med brati. Korakamo k pomirjenju in z ozirom na to k formiranju atmosfere za sporazum. Zelja po sporazumu obstoji v Beogradu in ta želja, čeprav je latentna, obstoji tudi v Zagrebu, dasi se ne manifestira tako odkrito.»
Na pripombo, da igrajo v naši državni krizi veliko vlogo osebna vprašanja, je dr. Korošec odvrnil: »Znano vam bo, da so v politiki vprašanja osebnosti vedno izredne važnosti in to je zlasti slučaj z našo državo.*
Glede osebne intervencije kralja, o kateri se je v zadnjem času govorilo in pisalo, je dr. Korošec izjavil: »Težko, da bo kralj že sedaj interveniral. Zdi se, da za to še ni čas, saj v fem trenutku ne, ker bi njegova intervencija mogla ostati brezuspešna. Nj. Veličanstvo ni samo kralj Hrvatov, temveč vseh treh skupin, ki sestavljajo državo. Zaradi tega bo bržkone Nj. Veličanstvo čakalo, da se Srbi. Hrvati in Slovenci približajo isti točki. In potem, ko se bodo tej točki približali, verujem, da bo Nj. Veličanstvo interveniralo. Istotako ni treba pozabiti, da je Nj. Veličanstvo skušalo poveriti g. Radiču misijo za sestavo vlade, da pa je bila ta misija odklonjena. Bodite prepričani, da bo Nj. Veličanstvo interveniralo, ko bo smatralo to za potrebno. Toda za to je potrebna želja, absolutna želja z ene in druge strani.«
O umoru v Narodni skupščini je doktor Korošec izjavil: «To je velika nesreča; lahko si mislite, da ta dogodek ni mogel olajšati potrebnega nivelizi-ranja v našem narodu. Ne pozabite, da je naš narod na svoji prvi stopnji. Vsi, mi Srbi, Hrvati in Slovenci moramo preiti skozi daljšo evolucijo. Nivelizi-ranje se bo izvedlo na višjem nivoju, nego je ta. na katerem je vsakdo izmed nas do danes hodil. Diference, ki obstoje danes med nami. so preveč ma hne z ozirom na pot. po kateri se ima iti Srbom jfr težko, ker so bili pod turško dominacijo, toda Hrvati nikdar niso imeli svojih financ, niti svoje lastne vlade. Bili so vedno v opoziciji. Nimajo prav oni, ki se plašijo niveliran.ia. ker bo nastopilo šele po daljši evoluciji, po daljšem razvoju. Imamo še mnogo de-
Pod sedanjo vlado so se Nemci dvignili na škodo nacijonalnih in državnih interesov. Gospodarsko močni- so bili že v^dno, sedanji režim pa jim je dal veliko politično moč, tako da se zdi kakor bi se vračali i-red-vojni nemškutarski časi. Ako hočemo, da bo naša država v resnici nacijonalna. moramo imeti nacijonalen režim. Manjšinam priznavamo, kar jim gre, toda nemogoče je, da bi manjšine gospodarile v naciionalni d rž« vi Ako se govori, da je Vojvodina drusra Juž na Srbija, potem je Slovenija pod režimom dr. Vodopivca postala tretja Južna Srbija.} Med nadalmjim razgovorom je dr. Zupanič še izjavil, da bodo slovenski delegati odločno podprli ono strujo, ki hoče odstraniti vse ovire za sporazum s Hrvati, dr. Sa jovic pa je pripomnil: cVelika škoda je. da ni bila Narodna skupščina raz^"ščenr> takoj po 20. juniju. To bi bila najboljša rešitev. Čim dalje še. odlaga z razpustom, tem slabše je vse.» •>
lati in ni treba, da drug drugemu zavi-
damo.»
Na vprašanje ali meni, da bo kriza še dolgo trajala, je dr, Korošec odvrnil: «Ne, jaz ne smatram, da bo dolgo trajala, baš zaradi pomirjenia samega, ki se kaže, kakor sem vam prej omenil.»
Pribičevičev odgovor
Zagreb, 24. septembra n. Opoldne je Svetozar Pribičevič Odpotoval" v Sisak. V"vta'-ku je sprejel zagrebške novinarje, ki so hoteli vedeti, kaj pravi O izjavah dr. Korošca uredniku belgijskega lista »L* Independance Belge«.
Svetozar Pribičevič je najprej opozoril na dejstvo, da prihaja od 20. junija dalje tolika množica tujih novinarjev v našo državo. Beograjski tisk ne. razmišlja o tem, ali je kaj gnilega v državi, zaradi česar je prišlo k nam toliko tujih novinarjev.
Nato je Pribičevič med drugim nadaljeval: »Za globokoumnost dr. Korošca je značilna njegova izjava, da je naloga njene vlade ohraniti mir v državi in skrbeti za spoštovanje zakonov. To ie pač naloga vsake vlade. Ako dr. Korošec pravi, da ne more govoriti o vsebini vprašanja, ki interesira belgijskega novinarja, pomeni to. da je samo odpravnik poslov in ne predsednik vlade. Dr. Korošec tudi pravi, da bo kralj čakal s svojo' intervencijo, dokler se Srbi. Hrvati in Slovenci ne približajo k isti točki, ker bi drugače kraljeva intervencija ne mogla biti uspešna. To naziranie o čakanju pa ie samo toliko časa mogoče, dokler ie dr Korošec prvi kraljev minister in prvi svetovalec. Zaradi Javnosti pa je treba izjaviti, da KDK h! nikdar zahtevala kraljeve intervencije v tem smislu. Znana poslanica Stjepana Radiča jasno govori o tem. da je situacija v rokah krone in nar-oda, kar pomeni, da se pričakuje Intervencija z razpisom svobodnih volitev, edina mogoča intervencija. Dr Korošec kot prvi kralievj minister bi kralja sploh ne sme] vlačiti v razpravo, ker je to nedelikatno in nedostojno«
Vukičeviceve instrukcije
„Jediastvu"
Beograd, 24. sept. r. Kakor znano, so pre* čanski listi pred par dnevi objavili odstavke iz pisma, ki ga je poslal urednik beograjskega «Jedinstva> Pantelija Jovovič \> lji Vukičeviču pred umorom v Narodni skupščini in v katerem dolži Vukičeviča, da je on dal cJedinstvu* navodila, naj tajsko proti Radiču in Pribičeviču. V današnji <Politiki> priznava Pantelija Jovovič, da je v resnici junija, 11 dni pred imo-rom v Narodni skupščini, poslal neko pnmo tedanjemu predsedniku vlade Vukičeviču. Nadalje pravi, da je te dni izvedel, da ?e to pismo nahaja v rokah njegovih nasprotnikov in da ie bilo izročeno preiskovalnemu sodniku Milutinoviču. Pantelija Jovovič izjavlja, da mu v slučaju zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom ne preostaja ničesar drugega, kakor da to pismo prizna za sv}je.
Odgodena seja finančnega odbora
Beograd, 24. septembra, p. Za danes ra-oovedana seja finančnega odbora je bila -Vodena na četrtek 27. t m.
Posvetov»nt« ^er^okratsk.^ ministrov
Beograd. 24. septembra, p Demokrati-<i ministri so imeli popoldne konferenco V kabinetu ministrstva za javna dela. Razpravljali so o nastalem položaju. Ker se politični dogodki razvijajo v škodo demokratov, je naravno, da se v demokratskih krogih trdi, da je položaj vlade stabilen . . .
===== 2 ■ Dva lepa zbora KDK
V nedeljo sta posl. dr. Kramer in Pu-celj imela zaupniške shode v Kozjem in v Mestinju pri Šmarju. Na obeh zborih so se zbrali zaupniki iz celega dotične-ga okraja, ki so z veliko pozornostjo in odobravanjem poslušali zanimiva in važna pojasnila obeh poslancev ter obljubili, da bodo s pojačeno akcijo med narodom na vso moč podprli veliko idejo ravnopravnosti in svobode, ki jo je kmečko-demokratska koalicija napisala na svojo zastavo.
Kongres ruskih književnikov v Beogradu
Beograd, 24. sept. p. Jutri se otvori v Beogradu kongres ruskih književnikov in novinarjev, ki žive izven Rusije v inozem« stvu. V Beograd je dospelo že veliko števi« lo njihovih delegatov, izmed katerih mno* gi nosijo splošno znana imena v ruski knji« ževnosti in novinarstvu. Beograjski listi posvečajo udeležnikom kongresa daljše članke ter jim žele obilo uspeha. Za jutri dopoldne se pričakuje tudi prihod slovi« tega pisatelja Dimitrija Merežkovskega. Udeleženci so bili danes sprejeti na dvo* ru. Večjemu številu znanih ruskih pisate« Ijev in publicistov je podelil kralj visoka odlikovanja.
Sodni zakoni podpisani
Zagreb. 24. septembra, č. cZaiedniea hrvatskih sodnikov> v Zagrebu je prejela iz Beograda brzojavno obvestilo, da je kralj podpisal danes vse sodne zakone.
Zaplenjen amputaški zemljevid
Beograd, 24. septembra, n. Včerajšnja številka <Jedinstva> je bila zaplenjena zaradi zemljevida, na katerem je označeno, v kakšni meri naj bi 6e izvršila amputacija prečanskih krajev. _
Razpust političnega društva „Edinost'*
V Trstu, 23. septfmbra. Dan 20. septembra je v rešnicd znamenit v zgodovini našega naroda. Bilo Je tega dne, ko je vojska sardinskega knaija zavzela pred 58 leti papeškd Rim, ki Je tako postal prestolnica ujedmijtne Italije; ta je pred desetimi leti podjarmila naše Primorje in ž njim pol milijona našega naroda. Bilo je 20. septembra, ko je slovenska kri pod besnilom avstrijskonemške sol-dateske pordečila ljubljanske ulice. Bilo pa je tudi 20. septembra pred dolgimi 54 leti, ko so se pri Sv. Ivanu v Trstu zbrali slovenski tržaški prvoborittljj in ustanovili ono »Politično in bratao društvo Edinost«, ki je vse odslej pa do letošnjega 20. seiptembra vodilo vse naše narodno delovanje na Primorskem.
Danes je to društvo zatrto. Fašizem, ki si Je nadel nalogo, da popolnoma iin.iči vse. kar je bilo in je še danes našega pod Italijo, je sedaj posegel tudi po tem društvu in tržaški prefekt je odredil njegov razpust, s čimer je popolnoma obustavljeno vse Javno narodnopolritično udej-stvovanje našega naroda tu doli.
Leta 1816. je tržaški mestni magistrat razpisal v uradnem »Osservatore Romano« službo mestnega tajnika in zahtevaj, da prosilci dokažejo, da so popolnoma vešči nemškega, italijanskega in »kranjskega-« jezika. Tako se je torej že tedaj uradno priz-naval naš jezik v Trstu. O kakem slovenskem narodno političnem pokretu pa tedaj seveda še ni bilo govora. O tem je mogoče govoriti šele od .1. 1840 naprej, ko so se začele tudi pri nas ustanavljati slovenske šole. Zivahneje je postalo tudi na Primorskem 1. 1848. Takrat se je ustanovilo pod predsedstvom Jo-vana Koseskega »Slaivjansko društvo«, ki je v aprilu 1. 1849. začelo izdajati svoje glasilo, slo-vensko-hrvatski mesečnik »Slavjanski Rodoljub«, katerega pa je izšlo samo pet številk. Potem so prišli Bachovi časi, ki so s svojim absolutizmom zadušil skoraj popolnoma vsak narodni pokret. »Slavjansko društvo« je opustilo svoj politični program in se je preosnovalo v »Slav-jansko Čitalnico«. Novo življenje je pričelo šele l. 1871., ko je dr. Lavrič osnoval v Gorici svoje politično društvo »Sočo« in začel izdajati list istega imena. V Trstu so 20. septembra 1874 ustanovili »Politično izobraževalno društvo Edinost za tržaško okolico«. Prvi občni zbor se je vršil 2. februarja 1875 in je izvolili za predsednika dr. Bizjaka, ki pa je predsedništvo že 15. marca 1875 odložil, nakar je bil 9. majnika izvoljen za predsednika Ivan Nabergoj. Ta je bit 16. oktobra 1873 že tudri izvoljen v tržaški okolici za poslanca v dunajskem parlamentu in Je Ml tako prvi tržaški slovenski državni poslanec.
Odtlej Je »Edinost vodila slovensko narodno prtlMko na Tržaškem, po italijanski okupaciji pa razširila svoj delokrog na vse jugoslovenske ozemlje pod Italijo, na katerem prebiva jugoslovenski narod. Pravila društva se bistveno niso tžipremiirajaia in društvu je ostal od niego-vega rojstva pa do smrti, celih 54 let .isti ne-izpremenjeni program: »Buditi narodno zavest, širiti znanje In omiko, braniti narodne in druge pravice ljudstva in pospeševati njegove mate« rtjalne in duševne koristi.«
Politnčno društvo »Edinost« je imelo samo šest predsednikov; bili so to dr. Bizjak, Ivan Na. borzo j, prof. Ma.tko Mandid. Ivan Gorjup, za nijim za eno fcito dir. Otokar Rybaf in končno dr. Josrap Willfan.
Zgodovina političnega društva »Edinost« Je zgodovina tržaškega in v veliki meri tudi vsega primorskega JugOskuvenstva. Ni bilo bogve kako Svetilno članstvo društva — bili so časi, ko je Štelo komaj 60 Članov in je bilo na občnem zbociu komaj 16 ljudi — toda vse narodno, kulturno in gospodarsko defovanje našega naroda tu doli je imelo svojo gonilno sMo v nJem in je korakalo od uspeha do uspeha, tako da je bila na Trst ponosna vsa Slovenija.
Za časa svetovne vojne, ko je bMo javno politično diolo ustavljeno, se je delovanje »Edinosti« omejevalo na ohranitev pridobljene narodne posesti Ln obrambo priborjenih narodnih pravic Poslailo pa Je društvo že v pomladi leta 1915 v »Jugoslovenski odbor« svojega najizkušeneiše-ga odbornika, dir. Gustava Grcgorina. Majroiški deklaraciji se te prikSVnčilo z vsem navdušenjem Po italijanski okupaciji je postal Trst središče in težišč« vsega našega narodnega dela.
Po 54 letfh uspešnega, tako plodovi*ega, toliko obetajočega žh-Kenja — nasilna smrt, umor!
B4i so Jasi. ko so v viharnih naših strankar-<*lh boji*' ^logaSiko. aditrtifiko« pcftlko »Edinosti poismebVr-vo itftzifvalii »solzacsko«, a priSi; so tope t dragi tremu-tki. ko se J« pokazalo, kako bi t« poftiika mora<!« biti politika vsega našega naroda Srvvrmrrmo s* le septemberskih do-?6dkov leta	šrt časov meiV&ke deklaracije
Dane* pa i* »Edrn^st« mrtva in nI nienem 2rOhu u.?awa svoje Org'ii« nasilstva brezvestni laški fašizem.
Pariz, 25. septembra b. Tekom zadnjih šest mesecev je bilo v nekaterih prvovrstnih pariških hotelih izvršenih več nenavadno drznih vlomov in rafiniranih tatvin. Poseiino veliko senzacijo so vzbudila dejstva, da so postale žrtve tatov in vlomilcev mnoge prominentne osebnosti. Tako je med drugim bila v. nekem uglednem pariškem hotelu okradena gospa Osudska, soproga znanega češkoslovaškega diplomata, za njo pa znana ameriška milijonarka gospa Vanderbild-tova. Nadalje Je M na Izredno spreten način okraden tudi princ Murat in končno ugledna in premožni francoski senator Cornulet.
Pariška policija, ki od vsega početka, ko so se začeli v pariških hotelih vrstiti vlomi in tatvine. Tudi šest njegovih pajdašev je Srbov, dobro organizirano tolpo, Je z aparatom naispret-nejših organov razpletla mrežo poizvedb in zasledovanj, vendar je njeno prizadevanje dolgo
Češkoslovaško pismo
-	- Praga, 23 septembra
Politično ozračje je prenasičeno z mrzličnim delom zbornice in s pospešenim delom senata; z največjo brzino se dela na noveli socijalnega zavarovania in brž. ko bo delo v zbornici gotovo (to se je med tem že zgodilo. Op ur.) dobi novelo ta-•koj senat v pretres. Prihodnji teden bo z isto brzino delal proračunsk' odbor, da bo proračun čim prej pripravljen za plenum. Delalo se bo noč in dan. dokler ne bo bud-žet proučen do zadnje črke.
Med tem se stalno govori o možnosti vladne krize. Kljub zelo ugodnim vestem o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Švehle se govori o njegovem nasledniku, ki naj bi bil po teh govoricah sedanji minister narodne obrane UdržaJ, agrarec, ki vž;va zaupanje predsednika republike. Pojavljajo se vesti o demisiji železniškega ministra Najmana. proti kateremu nastopajo železniški nameščenci in ki ima tudi v lastni stranki zelo omajano stališče, Tudi o drugih ministrih se pripove-je, da nameravajo odstopiti. Kljub vsem tem govoricam ostaja položaj neizpreme-njen: do 28. oktobra ne bo nikakih izpre-memib. ako ne bo kake nagle in nepričakovane krize. Od tega dne je do volitev v deželne in okrajne zastope samo še kratek čas in zato ne kaže izpreminiatl vlade, dokler volitve ne pokažejo točne slike o razmerju sil. Ako bi iz kakršnihkoli razlogov le prišlo do vladne krize, bo v tem primeru postavljena uradniška vlada kot prehod k novi koaliciji, v kateri bodo tudi so-cijalisti.
Politični položaj je tedaj zelo meglen in nejasen in so zaradi tega tudi zastale priprave za slovesno proslavo desetletnice republike. Posamezna ministrstva izdajajo zbornike o izvršenem delu. V ostalem bodo slavile desetletnico samo občne, zlasti mesta; Praga pripravlja veličastno razsvetljavo mesta m bo na dan proslave otvorila svoj ogromni zavod za socijalno skrb.
Bolj se bo desetletnica odražala v slovstvu. K dosedanjim metnoarom bo priš'o še več novih del te vrste. Poroča se o izda-niju spominov Habermana. o knjigi dr. Fr. Soukupa o prevratu ter o knjigi dr. L. Bor-skeiga o istem predmetu. Sodeč po izvlečkih, ki so bili že objavljeni v dnevnih li-stilh. bosta zlasti knjigi Soukupa in Borske-ga^ obravnavali dogodke z izvestnih stališč, ne oziraje se na dejstva, kakršna so v resnici brez ozira na levo in desno.
Dr. Scukup. socijalni demokrat, je bil v začetku vojne zvezan z dr. Šme;alom in ni mogel razviti nikake delavnosti. Štneral, danes vodja komunistov, je z vsemi silami in sredstvi vlekel takratno socijalno-deimokratsko in z njo vso češko politike v avstrijske vode, s čimer pa Soukup ni soglašal. Ko je po otvoritvi dunajskega parlamenta zapihal svobodnejši veter, je Soukup stopil v vrste narodnega odpora proti Avstriji, sodeloval v vseh akcijah in postal eden prvih činiteliev v Narodnem svetu ter je kot tak imel velik delež na prevratu 28. oktobra Kolikor je znano, bo Soukup v svoji knjigi, ki izide v založništvu Orbis, bjavil nekatere, doslej neznane momente.
Sotijalni demokrat Haberman Je bil od vseiga začetka na strani protiavstrilske akcije, v svoji stranki pa Je odločno nastopal proti dr. Smcraiu. Zasluga hjeea in njegovih prijateljev je. da !e bila šmeralova politika v stranki popolnoma paralizTsna im da je stranka prešla v narodni tabor. Haberman se že 1. 1015 za svojega bivanja v Švici ni bal sestati se z Masarvkom. l eta 1917. se ie udeležil mednarodne snei-jalistiine konference v Stockholmu, kjer je
bilo brezuspešno. Včeraj končno Je parSM policiji uistpelo razkrnirokaiti glavnega bandit« in takoj za njim vse njegove komplice, 8 po Številu,
Senzacija je postaila tem večja, ko se Je danes dognalo, da je vodja tolpe Srb Milan Gjo-rič. ki se je na najrazličnejše načine maskšran vtihotaipljal v pariške hotele in izvrševal tatvine. Tudi šest negovlh pajdašev je Srbov, dočim sta ostala dva člana tolpe Francoz in Po« Ijak.
Razkrinkan]« te skrajno opasne tolpe, o kateri še zaenkrat ni dognano, koliko zločinov ima na vesti, je sprejela vsa pariška javnost z zadoščenjem na znanje. Policija vrši strogo zasliševanje in zaenkrat še ne izda podrobnositi. Kakor pa izve Vaš poročevalec, Je bilo o aretaciji Gjoričeve band«tske tolpe obveščeno tudS jugo« slovensko notranje ministrstvo.
ne glede na nevarnost, ki mu Je pretila po povratku v Prago, odkrito govoril in delal za češko stvar. Habermam je češkemu narodnemu odporu neizmerno koristil in njegove zasiuge zanj so velevažne. Njegovi nnemoaii obetajo mnogo ker je mojster v tej stroki slovstva. 2e prej je napisal svoje spomine iz delavnic in ječ, ki se či-tajo kakor lep roman.
Dr. Borsky. novinar. Je češko ljudstvo že pred vojno pripravljal na svetovni požar. L. 1918. ga je poslala avstrijska vlada na Nizozemsko, Ja bi delal proti češkemu gibanju. Odpotoval je tja s trdnim namenom, da se pridruži upornikom. V Parizu je izdajal protiavstrijski list in je bil po prevratu prvi čsl. poslanik v Rimu. Popustil je 1. 1920 diplomatsko službo in se vrnil k novinarskemu poslu. Danes je urednik za mednarodno politiko največjega češkega dnevnika »Narodne Politike«.
Knjiga Borskega ima namen, da ovrže trditev o edini zaslugi legijonarjev za revolucijo. P>i tem pada v nasprotni ekstrem ker pravi, da niti legijonarjem niti narodu doma ne gre zasluga za revolucijo, marveč je to delo samo posameznih mož. ki so 28. oktobra z enim edinim oficirjem izvršili prevrat in vzeli v roko upravo nove države. Ta nazor je vsekakor precej pretiram.
Mraz v Italiji
Rim, 24. sept. s. Včeraj se je po vsej Ita* liji temperatura nenadoma spremenila. Is poletja je preko noči nastala jesen. Tem« peratura je ponekod padla od 12 na 7 sto« pinj. Dočim je pred 8 dnevi kazal termo« meter še 30 stopinj, se je polagoma znižal na 20 in je včeraj kazal povprečno le še 10 stopinj. Na gorah je zapadel sneg. V Kari« nijskih alpah leži do 1000 m v dolino. Tudi v Toscanskih Apeninih in Apuanskih Al» pah je snežilo. V Toscani je divjal vihar z dežjem in bliskom.
Nemčija priznala Albanijo
Tirana. 24. septembra, s.	Nemčija je priznala albanski režim in je	obvestila albansko vlado, da bo stopila z njo v oficijelne diplomatske odnošaje.
60-letnica Jaroslava Kvapila
Praga, 24. septembra, h. Znani gledališki igralec na gledališču v Vinohradih, Jaroslav Kvapil, slavi jutri GOletnico rojstva.
Profesor teologije obsojen radi posilstva
Ungvar, 24. septembra, d. Včeraj je bil v tajni razpravi obsojen profesor teolojfije dr. Ilija Hadzega zaradi posilstva mladoletnih deklet na 3 leta ječe in 5 let izgube časti. Hadzego so proti kavciji izpustili ta svobodo.
Avto se zaletel v brzovlak
Beograd, 24. septembra, p. Iz Novega Sada poročajo, da se je davi pripetila v bližini strašna avtomobilska nesreča. Vesela družba, ki se je vozila z avtomobilom, je zavozila v subotiški brzovlak. Sunek je bil strašen. Na mestu so obležali trije mrtvi, med njimi dve ženski. Dve osebi sta bili težko ranjeni ter sta med vožnjo v bol nico Umrli.
Hmeljski trg
žatee, 24. sept. h. V provinci so danes nakupovali hmelj samo nemške velepivo« vame. Tendenca je bila radi današnjega židovskega praznika mirna. Cena 3000 do 2300 Kč za 50 kg brez prometnega davka.
Niirnberpi, 24. sept. h. Radi današnjega židovskega praznika ni bilo pjviff**^
Dr. Korošec o političnem položaju
Dragocena priznanja o značaju sedenje vlade. — Dr. Korošec ne ve, kdaj se bodo začela podajanja s Hrvati in kdo jih bo
vodil
asi Kraji in ljudje
Balkanska vojna zaplenjena
(In še kai!)
V nekem industrijskem kraju na Gorenjskem so se zadnji čas vršile, kakor marsi-kod drugod, pri vseh naročnikih komunističnega lista »Enotnost« temeljite preiskave. Ob asistenci občinskih mož so prebrskali čuvarji miru in reda po višjem naročilu prav vse skladovnice knjig, ki se po naših hišah prav pogosto dobe. Tako so prišli tudi k silno solidnemu posestniku, ki je naročnik menda vseh slovenskih političnih novin. in so začeli premetavati kopico več ali mani »nevarnih« knjig. Vezane letnike »Ljubljanskega Zvona« so kar prede-vali kot izven vsake nevarnosti, zato pa se je ustavljalo budno oko na drobnih brošurah in posameznih številkah političnih listov, ki so že davno prenehali izhajati, deva.ioč iih na stran, da jih potem odneso s seboj. Gospodar ki je pazljivo spremljal preiskavo, se ie zadovoljno držal za precej rej eni trebušček in modro besedičil: »Kar mri prinese kraljeva pošta, to imam lahko v hiši im me ni Drav nič strah!« Pri tem ie mirno napravil zapisnik konfisciranih knjig in tiskovin.
Ni sedai sicer predpustni čas, ko se lahko brez škode zbijajo grobe šale. tudi čas kislih kumaric ie že davno za nami. Toda seznam zaplenjenih knjig in brošur je tako imeniten, da ga moramo objaviti poznim rodovom v zabavo in kratek čas. Cuj-mo torei!
Na prvem mestu je ena številka »Naše moči«, političnega lista, ki je izhajal leta 1919. Potem pride na vrsto tista številka »Naoreia« iz leta 1920.. kier je natisnien pozdrav v domovino se vrača.iočemu Et-binu Kristamu. Slika, ki jo obiavlja ta številka, ie bržčas zakrivila konfiskacijo brošure istega pisatelia z naslovom »Strahovi« iz leta 1909. Pa ker je že ime Kristan nevarno, so zaplenili tudi brošurico Antona Kristana »Zakaj smo socijalisti?« iz leta 1908. Tudi ženske se ne smejo siliti v ospredje, zato ie morala v zaplembo brošura Alojzije Štebijeve »Demokracija in ženštvo«. »Naši zapiski« iz 1920 so prav tako nevarni, kakor ena številka »Svobode« iz 1. 1919.. Prvomajniška brošura iz leta 1919. bi mogla danes povzročiti naravnost revoluciio. zato ne sme ležati zaprašena na omari. Višek vseh nevarnosti pa tvori gotovo sirom Slovenije znana brošura z duhovitimi karikaturami iz dobe balkanske vcjne. Brošuro ie izdal takratni neodvisni politični dnevnik »Dan« v Ljubljani in io je natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. In enako nevaren ie gotnvo tudi »Službeni vijesmik Zagrebačkog Zbora« iz 1. 1922. Ta vsebuje več sto samih naslovov, kie se dobi v Zagrebu dobra in cenena vsakovrstna roba.
Ko so bile torei skladovtnice knjig temeljito očiščene vse navlake, je oko postave povezalo naštete stvari v veliko culo in io slovesno odneslo na orožniško stanico in jo odposlalo dalje po uradni noti. Do kam je tolsta culica po tej poti prišla, tega seveda navadnemu Zemljanu n'i mogoče ugotoviti. -Ve se le toliko, da ie dobil naš do-bričina čez knjcih 14 dni vse predmete zopet lepo zavete nazaj. Na ovntku pa se ie plavila z velikimi črkami zarrisana pripomba, da »Zagrebški zbor« in »Balkanska vojna« nista osumljena komunistične propagande.
Kaj naj normalno raizvit in misleč človek
M
M
M
K
Velesenzacija! Velepremijera!
Nenadkriljivi detektiv, športnik, ljubimec in kavalir
Harry Piel
v svojem najnovejšem in najbolj« sem velefiilmu
Mož proti možu
Grandijozen Ufa film v stilu «ŠPIJONOV»
V švicarskih Alpah. — Na sledu za zločinci. — Sportsko življenje.
Ukradeni poljub. — Ljubezen na prvi mah.
Vse dosedanje predstave razpro* dane! — Mladini prepovedano!
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Telefon 2124. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA.
M M
M ¥
M
M
reče k takim dogodkom? Ker ste morejo skrbeti za kruh. pa skrbe naše oblasti pod vodstvom in ministrovanjem največjega Slovenca vsaj za zdravo zabavo podložni-kov, pardon, državljanov. Pika.
Obupno zdravstveno stanje v naši državi
Na kongresu zdravstvenih zadrug, ki se je v nedeljo vršil v Beogradu, je dr. Ste-van Ivanič, upravitelj centralnega Higijen-skega zavoda, govoril o važnosti socijal-no-higijenskega dela v zdravstvenih zadrugah in ob splošni pozornosti vseh prisotnih podal nenavadno zanimiv in obenem silno žalosten referat o zdravstvenih razmerah v naši državi.
Kako slabe so zdravstvene razmere pri nas, dokazuje izredno visoka smrtnost. Izmed 1000 ljudi umira pri nas letno njih 18 do 24. dočim v Holandiji samo 9, v Angliji 11. v Ameriki 12. v Nemčiji 13 in v Češkoslovaški 14. Skratka, smrtnost Je v malokateri državi tako velika kakor pri nas. Prvenstvo pa nam predvsem pripada glede smrtnosti otrok. V dobi od 2. do 15. leta umre izmed 100 otrok n. pr. na Hrvatskem njih 22, a v Vojvodini 26, dočim iznaša ta odstotek v Švici 9, v Franciji 8 in na Holandskem samo 5. Razen tega je pri nas velika smrtnost dojenčkov. Lahko rečemo, da od 100 otrok doživi 15. leto samo polovica. Po statistiki vojnega ministrstva sta bili pri zadnjih naborih dve tretjini mladeničev nesposobni. Po posameznih pokrajinah in oblastih so te številke še strašnejše. Izmed 100 otrok, rojenih v enem letu, ostaja pri nas samo 24 mladeničev sposobnih za vojaško službo^ Kako se bo pri nas razvijalo gospodarstvo, ako nimamo čvrstih mišic? Bogata Mačva in Vojvodina dajeta ravno največji odstotek mladeničev, ki niso sposobni za vojaško službo. In Bosanci, ki so nekoč sloveli po svoji čvrstosti, so danes bolehni in šibki.
Mnoga zla in bolezni zatirajo naš narod. Najstrašneje pa grasirata tuberkuloza in alkohol. Letno umre v naši državi na jetiki po 40.000 do 50.000 ljudi, dočim v drugih državah kvečjemu po 10.000. Imamo pol-milijonsko armado tuberkuloznih.
Drugo strašno zlo je alkoholizem. Zapi-jemo tretjino proračuna, okroglo štiri milijarde Din letno. 45.000 krčem Je v naši državi, a samo 20.000 učiteljev. Pa koliko žrtev ima na vesti tudi nikotin! Saj smo samo v lanskem letu spustili v zrak 10 milijonov 191.789 kg tobaka v skupni vrednosti 1798 milijonov Din.
Bedna in slaba je prehrana našega naroda. Mi. država bogatih žitnic, nimamo kruha. Naš kruh pojedo izvozniki, a naš narod je otrobe in ponekod celo zmleto drevesno lubje in sirk.
In k vsemu temu še malarija, trahom, ve-nerične bolezni, akutne nalezljive bolezni, posebno otroške, neusmiljeno ugonabljajo organizem našega naroda. To stanje mora vsakogar prevzeti s skrbjo. Potrebujemo močam zdravstveni pokret. Narodno zdravje se da izboljšati samo od spodaj, ako bo narod sam začel •uvidevat? svoje zmote in nerednosti im pokazal voljo za odpor proti vsakemu zlu.
Dramski tečaj Zveze kulturnih društev
Oklic vsem onim, ki čutilo veselje do gledališke umetnosti.
Zadnji teden poteka in vsakdo, ki čuti veselje in zanimanje za udejstvovanje pri gledališču, naj se čim prej prijavi v dramski tečaj ZKD, katerega vodi prof. O. Šest. Predavanje se bo vršilo vsak torek na realki (Vegova ulica) zvečer od pol 8. ure naprej. Tečaj bo trajal pet mesecev in bo obravnaval vse v gledališko stroko spa-l.dajoče predmete teoretično in deloma tudi praktično. Otvoritev tečaja bo 2. oktobra. Vpisovanje se vrši dnevno v tajništvu ZKD (Kazina II. levo) med uradnimi urami od 9 do 12. in od 16. do 18. ure.
Priglasi se lahko vsak osebno ali pa pismeno. Ker se vpisovanje vrši zgolj še ta teden in se definitivno konča v soboto 29. t. m., naj vsakdo pohiti in se takoj vpdše. Šolnina, plačljiva v petih mesečnih obrokih, po 20 Din. znaša 100 Din za osebo, Društva v Ljubljani in okolici ter vsi oni, ki čutijo veselje do gledališča, naj se torej hitro javijo.
Mesto šampona vporabljajte
GAMMA MILO
za pranje las. Ogromno razliko uvidite že po prvi uporabi! Dobiva se povsod! 1353
Kulturni pregled
Narodno gledališče
Predstave se vrše v dramskem gledališču.
Ponedeljek, 24. setpt.: Zaprto.
Torek, 25. sept.: Romeo im Juliija. A.
Sreda, 26. sept.: Pohujšanje v dolini šentfloT-
janstei. Prem. abonma. Četrtek, 27. sept.: Famny, tete, strici itd. B.
Prva repriza Shakespeareove tragedije »Romeo in Julija« bo v ljubljan. drami danes torek za abonente reda A. Zasedba ista kakor pri premieri, le Julijo igra tokrat gdčna. Vida Juvanova.
Premijera »Pohujšanje«. V sredo 26. Im. se igra v ljubljanski drami Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski« v deloma novi zasedbi ter v popolnoma novi režiji in insc-enaciji g. Skrbinška. Predstava se vrši na premierski abonma.
Vovi zakon za zaščito avtorski* pravic v Jugoslaviji je glasom poročil iz Beograda dovršen. Redigirala sta ga dr. Stražnicki in dr. Šuman. Projekt pride sedaj pred skupščino.
Milan Begovič na francoskem in nor. veškem odru Francosko gledališče »Theatre de 1' Avenue« v Parizu (ravnatelj Gasion Baty) je postavilo na svoj repertoar letošnje sezone Milana Begoviča dramo »Pusto-lovec pred vrati«. V prevodu se glasi naslov >L' inconnu derniere la porte«. To bi bila prva hrvatska drama na francoskem
odru. Meseca novembra so to delo vprizorili tudi v Oslu na Norveškem potem ko se je lani že igralo v Bergenu, kjer je bil svoj-čas gledališki intendant Henrik Ibsen.
Goslač Jan Kubelik bo koncertiral v sredo 26. septembra v Pragi. Na programu ima Mozarta, Paganinija, Wieniawskega, Sa-rasata in lastne skladbe.
Režiser Max Reinhardt je pozvan v Barcelono, kjer bo najbrže režiral znani »Čudež«, s katerim je dosegel v Salzburgu izredne uspehe.
Straiissova »Egiptovska Helena« v Berlinu. V berlinskem gledališču Unter den Linden bodo imeli 7. oktobra premijero Straussove »Egiptovske Helena«. Dirigiral bo skladatelj Blech, naslovno vlogo bo pela Marija Miillerjeva.
Nov Pirandello. Pirandello, ki je prišel zadnje čase po zasluženju iz mode, je napisal sedaj novo dramo, prav za prav mi-sterij »Lazar«, mit v treh dejanjih, obravnavajo? vstajenje človeka od smrti.
Proslava Tolstega v Osijeku. V osije-Škem gledališču se bo ta teden vršila proslava lOOletnice rojatva L. N. Tolstega. Sodelovala bo tudi ruska igralka ga. Mansvje-tova.
Moskovski »Hndolestveni teatr« bo slavil letos dne 27. oktobra svojo SOletnico. Navzoči bodo vsi ustanovitelji gledališča, v prvi vrsti Dančenko in Stanislavskii.
Strahovito neurje na Posav-ju in Dolenjskem
Sevnica, 24. septembra-
V	soboto ob 15. uri so začeli prihajati od severozahoda neznatni oblački, ki pa so se kmalu strnili v mogočen oblak, iz katerega je začelo liti kakor iz škala. Deževalo je neprenehoma skoro tri četrt ure. Od silnega vetra, bliska in grmenja spremljani naliv je kmalu napolnil kanale in potoke. Voda Je začela bruhati v kleti in hleve in ogražati imetje. Najbolj so bili prizadeti prebivalci sevmiškega »Florijan-skega predmestja«, kjer so v ozki dolini ob potoku natlačene hišice. Ker narastla voda ni mogla skozi most, je iskala drugega izhoda.
Vsa dolina le bfla kmalu poplavljena, kar je med prebivalci povzročilo naravnost paniko. Živino in drugo imetje so začeli spravljati na vame prostore, da so se obvarovali preteče škode. Na polju se nahajajoči pridelki so zbiti naravnost v tla. Tudi lastniki vinogradov imajo znatno škodo. Vesti o paničnih dogodkih pri sobotnem neurju prihajajo tudi iz ostalih krajev Po-savja in Dolenjske. Posebno občutno škodo trpijo nekateri vinogradniki.
Nagla smrt pri požaru
Kostanjevica, 24. septembra
V	noči od sobote na nedeljo, nekako ob pol 1. po polnoči je iz nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar pri posestniku Franu Colariču na Slinovicah št. 1., p. d. pri Martinčku. Ogenj je k sreči deloma zaradi dežja, deloma zaradi nastopa nekaterih gasilcev ostal lokalizkan na goreče poslopje. Zgorej je zadnji, že stari del gospodarskega poslopja, obstoječ iz poda in ko-larnice, kier je bilo tudi nekaj gospodarskega orodja in vozov, ki so tudi zgoreli.
Ko so prebivalci tekli na mesto požara, je hitela tja tudi družina posestnika Janeza Pavloviča. Čim pa je žena Ana Pavlo-vičeva zagledala v noči veliki plamen, se je na potu naenkrat onesvestila, padla je na tla in takoj izdihnila. Ker je večina vaščanov med njimi tudi pogorelec, bila na proščenju Matere božje dobrega Sveta, kamor roma vsako leto več tisoč ljudi, dočim so Pavlovičevi imeli opravka s ponesrečeno ženo, ni bilo razen nekaterih bližnjih sosedov in kostanjeviških gasilcev nobenih ljudi, ki bi bili pomagali gasiti. Kljub temu pa se je posrečilo, da je Co-laričev dom, kakor tudi hlev ostal lastniku ohranjen. Škoda pa vseeno znaša okoli 50 tisoč Din. Domneva se. da je požar v. nepazljivosti zanetil neki romar, ki je hotel deževno noč prespati na Golaričevem seniku.	_
Nova katastrofa v Hercegovini
Hercegovino je zopet zadela katastrofa. V nedeljo zjutraj se ie nad Trebinjem in okolico razbesnelo strahovito neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Vsa polja so pod vodo. vse še neobrano grozdje ie uničeno, enako pa tudi krompir in koruza, glavni in skoro edini živež Hercegovcev. Hudourniki so porušili večje število hiš in nametali v prepade mnogo živine. Ceste proti Dubrovniku, črni gori in ostalim krajem so na mnogih mestih razrvane, tako da ie zaenkrat promet onemogočen. Prva poročila navajajo. da je bilo tudi nekaj človeških žrtev. V neki vasi le hudoumk odnesel nekega 7!etnega otroka. Pot skozi opustošena sela nudi strašno sliko. Ponekod so tudi pokopališča popolnoma razrva-na in so hudourniki dvignili celo krste iz grobov in jih nosili s seboj.
Hercegovina, ki ji nesreča skoro nobeno leto ne prizanese, je s tem pretrpela katastrofo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Bilo je že mnogo trpljenja zaradi suše. potresov in povodnji. Ali tako, kakor tokrat, še nikoli. Oblasti z velikim županom na čelu so pokrenile akcijo, da se prebivalstvu strašno prizadetih vasi nudi prva pomoč Škoda se zaenkrat niti približno ne da oceniti, dejstvo pa je, da so nekateri premožnejši kmetje preko noči prišli na beraško palico.
Vlomilska tolpa v Celju na delu
Celje, 24. septembra
V	noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v delavnico krojaškega mojstra g. Antona Oražma v Gledališki ulici. Vlomilci so odnesli raznega blaga in oblek za 80.000 Din. Delavnica se nahaja v pritličju hiše in obstoji iz dveh lokalov. Tatovi so vlomili prva in druga vrata in prišli tako v lokal z veliko zalogo blaga in konfekcije.
V	nedeljo zjutraj ob 6. je opazila služkinja g. Oražma nekega moškega v podstrešni sobici v hiši na dvorišču, kjer ie bival krojaški pomočnik, ki je bil odpuščen pred enim mesecem. Ko se je podala po stopnicah, ji je pritekel nasproti ta odpuščeni pomočnik Josip Turnšek, doma iz Vrbja, jo prijel za roko in vzkliknil: »Kako je Rozika?« Na njeno vprašanje, kaj da tukaj dela, ji je odgovoril, da je bil v cirkusu in zamudil vlak, zato da je prenočil v bivši svoii sobici. Učenka g. Oražma je Prejšnji večer videla pomočnika, da je hodil mimo hiše. pozneje zvečer pa pred cirkusom na Glaziji. Vlaka ni mogel zamuditi. ker odide zadnji vlak že ob 20. proti Žalcu.
Ko je služkinja še spremila pomočnika Po stopnicah do hišnih vrat, je opazila poleg njih večji papirnat zavoj. Ko je pripomnila, da ie treba pogledati, kaj je v zavoju, ji ie rekel, da ga to nič ne briga, nakar ie jadrno odšel.1
G Oražmu je vlomilec, ki je moral imeti tovariše, odnesel več kosov blaga za moške obleke za zimsko sezono, novo črno zimsko suknjo, tempo rjavo obleko in večjo množino podloge za zimske suknje. Blago je bilo po večini svetle barve, volneno in v komadih za dve obleki. Omenjeni pomočnik je zelo sumljiv, ker se ie večkrat izrazil, da bo z nekim znanim postopačem v Savinjski dolini toliko časa kradel, dokler bo pač šlo. Opazili so ga tudi večkrat, ko Je hodi! okoli hiše. Bil Je že več mesecev brez posla in brez stalnega bivališča. Prebivalstvo se svari pred nakupom blaga. 1 Drug vlom sta poskušala Izvršiti dva ne-
znana moška r nod od nedelje na ponedeljek pri pasarju Kager.'u v Gosposki ulici, a Kager mi. je slišal oko« a ure zjutraj zalajati psa, nakar je pes še zacvilil in utihnil. G. Kager fe vstal in videl skazi steklena vrata nekega manjšega moškega, ki je očividno stal na straži, dočim Je drugi. večji, pravkar stopal po stopnicah doli v trgovino, kjer Je prižgal električno sveti Ijko hi pogledal na uro. nakar je elektriko zopet ugasnil ki si svetil z žepno sve-tiljko. Vlom bi se bil vsekakor posrečil, da ni g. Kager takoj poteh prizorih sklical domače. Vlomilca sta se morala skriti kje na podstrešju, ker ju je neka stranka opazila, kako sta se v prvem jutranjem svitu plašila po strehi sosednje hiše in nato izginila.
Zasledovanje vjomikev Je v polnem teku.
V zaporu si je prerezal žile
Kranj, 24. septembra
V	preiskovalnem zaporu tukajšnjega okrajnega sodišča se je že nekaj časa nahajal Stanko Z., 20-letni sin usnjarskega podjetnika zaradi suma večje tatvine usnja v očetovem podjetju. Fanta je sedenje v zaporu končno tako deprimiralo, da je sklenid končati življenje.
V	nedeljo okrog 4. popoldne Je pograbil steklenico, v kateri je dobivaj v celico vodo, ter jo razbil. Z večjim steklenim drobcem je z vso silo potegnil po zapestju levice in si povzročil zevajočo rano. Prerezal si je žile v zapestju.
Šele ko je iz rane brizginila kri v zrak, sta Stankovo početje opazila ostala dva tovariša, ki sta se z njim nahajala v skupni celici. Z razbijanjem po vratih in kričanjem sta priklicala sodnega vratarja Vre-ša, ki je takoj pozval na pomoč zdravnika dr. Globočnika in orožništvo.
Zdravnik ie za silo obvezal rano, iz katere se Je izteklo že blizu 2 litra krvi. Stanko je zaradi tega naglo medlel in se končno popolnoma onesvestil. Takoj po obve-zanju rane so Stanka z avtotaksijem v spremstvu orožnika prepeljali v, ljubljansko bolnioo, kjer Je njegovo stanje sicer še kritično, a bo morda le okreval.
Zagonetno izginotje šolarke
Ljubljana, 24. septembra Na zagonten način je v soboto dopoldne izginila učenka Alojzija škerjančeva, stanujoča pri svojem stricu Matevžu šraju na Sv. Petra cesti 81. Zjutraj se je, kakor običajno, odpravila z doma v Lichtentur-nov zavod, kjer je obiskovala lil razred osnovne šole. Ker pa se opoldne ni vrnila domov in sta jo stric in teta zaman čakala še nekaj ur, se je g. šraj podal na policijo, ki je takoj uvedla poizvedovanje za pogrešanim dekletcem. Toda policijska akcija tudi včeraj in danes še ni imela uspeha in tako je zaenkrat popolnoma neznano, kam je dekletce izginilo.
V šolo je v soboto dopoldne nI bilo. Dekle je za delo bilo sicer zelo pridno, učilo pa se je bolj težko In zato ni izključeno, da se je zaradi nevolje nad šolo zateklo kam v okolico. Niso pa Izključene tudi druge možnosti. Alojzija Škerjančeva ie stara 11 let in je za svojo starost izredno dobro razvita. Oblečena je v belo-modro karira-no obleko, nosi črn predpasnik, nizke čevlje. rjave nogavice. Je gologlava, rjavih ostriženih las, okroglega lica, zdravega izgleda m v obče prav lepo dekle. Pred letom ie osirotela, nakar jo je vzel v oskrbo njen stric Matevž Šraj. ki prosi, da se mu sporočijo eventualne vesti o pogrešani varovanki.
Delavec - graščak in njegov greh
Ljubljana 24. septembra Naslov diši po Ameriki, kjer se gode razne možne nemožnosti. toda pričujoča zgodba je popolnoma resnična in se je zgodila danes v prvih jutranjih urah sredi Ljubljane. Okrog pol 5. zjutraj, ko je mesto še snivalo mirni »purgarski« sen in ga ie motilo le neprestano šumenje jesenskega dežja, je prihitel na policijsko stražnico pri železniškem prehodu na Dunajski cesti 20-letni trgovski potnik Leon M., ves obli t s krvjo.
Razburjen je povedal, da ga Je neki 30 let stari moški, s katerim je prekrokal noč v raznih gostilnah, kavarnah in v baru Odeon, na cesti udaril z veliko steklenico po glavi in ga težko poškodoval. M. je imel na levem sencu kakih 5 cm dolgo in precej globoko rano. iz katere je v močnem curku vrela kri. Stražniki so skušali krvavitev ustaviti, toda zamam. Prisiljeni so bili poklicati na pomoč mestno reševalno postajo, ki Je ranjenca prepeljala v bolnico. Obenem je policija takoj uvedla obširne poizvedbe ter napadalca aretirala.
Mož je kovinski delavec Franc J., doma iz ljubljanske okolice. France Je pri zaslišanju izpovedal le toliko, da je včeraj odšel na očetov dom, kjer mu Je oče naložil v nahrbtnik precej sadja, obenem pa mu je izročil tudi 71itersko steklenico domačega toikovca ter tisoč dinarski bankovec, ki naj bi ga izročil materi za napravo lesene barake ,kjer bi prodajala sadje. France se je pripeljal z večernim vlakom v Ljubljano in v zavesti, da ima v listnici tisočak, zavii v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Tam si je privoščil večerjo, nato pa še mero pijače, ki ga je kmalu spravila ob zdravi razum. In prisedla je k njegovi mizi večja družba na videz znanih žejnih junakov, ki se je prav temeljito pokrepčala na Francetov račun.
France je nato krenil še v rame druge lokale ter končno obsedel v baru. Tam se je seznanil z Leonom M. in živahno deklico Hildo H. Ko so zaprli bar. Je odšla veselo razpoložena troperesna deteljica čez Zmajski most na Resljevo cesto, kjer se je nenadoma razvil prepir med Leonom in Francetom. Kajpada zaradi mlade, podjetne Hilde France je postal namreč čez mero ljubosumen zaradi Hildine prijaznosti napram Leonu. Da se znebi tekmeca, je zamahnil s steklenico, ki mu jo Je skrbni oče napolnil s sladkim domačim tolkovcem, po Leonovi glavi in ga zadel na levo sence. Vse te zanimive podrobnosti je ugotovila policijska preiskava.
Fraijce je danes pri zaslišanju med ne-pre- 'aim jokom Izjavil, da se ničesar ne spe inja. Od denarja, ki mu ga Je izročil očffr za mater, mu je ostalo še okrog 250 Din, ostalo Je požrl demon alkohol. Preiskava je tudi dognala, da se je izdajal France svoji družbi v prešerni zavesti, da ima v žepu tisočak, za »graščaka z Gorenjskega«, ki je Prišel y Ljubljano le
se imenu je občutek, ko smo srečni Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
&hkhfi
Te r penis n s
Mitoma
zato, da more v veseli družbi zapraviti malenkost od svojega velikega premoženja in da more vsaj za nekaj ur pregnati ne-anosmo dolgočasje, ki ga mori na njegovi gorenjski graščini.
Ker se je izkazalo, da Leonova poškod-ua ni težjega značaja, so Franceta izpustili na svobodo. France je s solzami v očeh obljubil, da ne bo nikoli več igral »gorenjskega graščaka« in da bo s poštenim trudom svojih rok delal za svojo ženo in dvoje majhnih otrok, katerim noče nikoli več napraviti sramote in nesreče.
Pride!
Pride!
Cirkus (haplin
-f ..:•:
Popisi
0RM02. Čitalnica poziva vse čitatelje in čitateljice, da radi ureditve knjižnice nemudoma, najkasneje pa do dne 15. oktobra vrnejo vse izposojene knjige. Opozarjajo se posebno oni, ki imajo knjige že dalje časa, ker bi jih sicer bilo treba sodno izterjati.
Knjižničar.
ŽALEC. Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno - nadaljevalno šolo se bo vršilo v torek, dne 2. oktobra od 5. do 7. ure zvečer v risalni dvorani osnovne šole v Žalcu. Oni vajenci(ke), ki vstopijo nanovo, naj prine* sejo k opisovanju zadnje šolsko izpričevalo.
KAMNIK. V soboto zvečer m v nedeljo popoldne je bila v tukajšnji Čitalnici otvoritvena predstava »Sestriena iz Varšave«. Veseloigra je zelo dobro uspela, četvorica igralcev pod spretno režijo g. Kosa je medsebojno tekmovala, kdo bo bolje podal svojo vlogo. Nabito polna dvorana je dala otvoritvi zelo slavnosten značaj. Sonjo Varilov-no je podala nova zvezda kamniškega ansambla gdč. Tbea Ožekova prav dobro. Prvo dejanje ji je delalo sicer nekake težave, katere bo pa pri večkratnih nastopih premagala; najboljša je bila v drugem in tretjem dejanju. Prejela je v obeh dnevih tri krasne šopke. Lucijo je gdč. Čižmekova odigrala res lepo in prikupljivo, tudi ona je zaslužila prejeto cvetje. Težko, vlogo Burela je topot absolviral g. Golob brezhibno, bil je mnogo boljši kakor v svojih prejšnjih mladih vlogah. Slikarja Huberta nam je podal zelo umerjeno in točno g. Kos. S Sonjo sta imela v drugem dejanju prav lepe momente. Režija je bila dobra in tempo predstave je popolnoma odgovarjal — scenerija zelo posrečena — pavze kratke — zadovoljna publika — kaj želimo še? Sličnih komadov še več! Kakor beremo na gledališkem programu, se pripravlja Molnarjev »Vrag« za 13. in 14. oktober v režiji profesorja Šesta. Prav tako! Umetniki so v prvi vrsti poklicani, da nudijo diletantom svojo pomoč in upamo, da bo uspeh dosežen. —e.
Prhllale, maščobo*
kakor tudi izpadanje las obustavi že po 2—3kratni vporabi
GAMMA
sredstvo za lase.
Pri nadaljni vporabi porasteio na plešasti glavi ponovno lasje. Zdravniško v 600 slučajih uspešno preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 513
Najboljše, najtrafnejše, zato 13 najcenejše!
Domače vesti
*	Za sodnika pri okra}nem sod?šču v Ra-dovljici je imenovan sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti Valentin Bidovec
*	Resna bolezen patrijarha Dimitrije. Iz
Beograda poročajo, da je stanje nedavno obolelega patrijarha Dimitrije zelo resno. Zbolel je patrijarh zaradi prenapornega dela. V nedeljo ga je med drugimi obiskal tudi minister ver.
*	Dr. Pernar zopet v Zagrebu. V nedeljo zvečer se je nar. poslanec dr. Pernar vrnil z Dunaja v Zagreb, kjer so ga sprejeli številni pijatelji. Na Dunaju so ga pregledali razni specijalisti; njegovo zdravje sicer še ni najpopolnejše, toda trenutno je dr. Pernar izven nevarnosti.
*	Občinske volitve v Šmihel-Stopičah. V nedeljo so se vršile v Šmihel-Stopičah občinske volitve. Vloženih je bil 8 list, od teh 3 napredne bi 5 klerikalnih. Naprednjaki so dobili skupno 315 glasov (9 odbornikov), kle rikalci 798 glasov (24 odbornikov). Volitev se je udeležilo od 2001 volilnih upravičencev 1113.
*	Preganjanje pristašev KDK. V Osijek Je dospel dekret, s katerim se premešča profesor Stijič v Veliko Kikindo. Stijič je predsednik tamošnje organizacije SDS itn oblastni poslanec. Bi! je velik nasprotnik radikalov in jih je občutno oviral v njihovem strankarskem udejstvovanju zlasti v Daiju in okolici, kjer je imel mnogo pristašev. V Osijeku so mnenja, da je Stijič premeščen rz čisto političnih motivov.
*	Kje je pravica? Prejeli smo: Pred nedavnim časom je bil priobčen v »Jutru« upravičen apel naših železniških staro-upokojencev na merodajne faktorje, v katerem se opozarja na dejstvo, da se bodo staroupokojeni oficirji v najkrajšem času prevedli v pokojnino po novem zakonu, dočim so vsa prizadevanja železniških staro-upokojencev započeta v istem pravcu, ostala brezuspešna. Javnost bo gotovo zanimala najnovejša v nebo vpijoča krivica, ki baš v poslednjem času zadeva te siromake, ki so tam, kjer jim je treba kaj vzeti, popolnoma enakopravni z onimi srečnejšimi, na novi zakon prevedenimi tovariši. Staroupokojeni železničarji bodo namreč niOTali kljub svojim beraškim mesečnim prejemkom po 500, 600 ali največ 700 Din plačevati v prid famozni Nabavljački zadrugi v Beogradu, ne glede na to, ali so bili kdaj njeni člani ali ne. enake zneske, kakor jih bodo plačevali njihovi na novi zakon prevedeni železniški tovariši. Pa naj si še kdo upa trditi, da pri nas ni enakosti in pravice!
*	Poroka. Poročila sta se v cerkvi sv. 'Jakoba v Ljubljani rudniški inženjer g. Vinko Karnavšek in gdč. Lea Ravtarjeva, hčerka ljubljanskega trgovca in hišnega posestnika. Obilo sreče!
*	Smrtna kosa. V Celju je umrl v soboto 22. t m. v 50 letu starosti vinski trgovec Franc T r a m s c h e g g. Bil je navdušen ribič in marljiv funkcijonar celjskega ribar-skega društva. V ponedeljek 24. t. m. pa je po kratki bolezni umrl zadet od možganske kapi na Kralja Petra cesti dr. Anton K u n s t zobozdravnik v Celju. Rojen na Gomilskem je izvrševal kot okrožni zdravnik svojo prakso na«prej v Št. Pavlu pri Preboldu, nato nekai let v Žalcu, odkoder se je preselil kot zobozdravnik v Celje. Bil ie kot zelo dober in ljudomil zdravnik znan daleč naokrog. Dosegel jes tarost 60 let. V celjski javni bolnici je umrl 2.3. t. m. 65 letni Jakob B r a č ko, zasebnik iz Št. Vida pri Gro-belnem. — V Braslovčah je umrl v najlepši moški dobi posestnik in trgovec z usnjem g. Ferdo Grah. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
*	V naše državljanstvo so sprejeti: trgovski potnik v Liubljani Franio Hrovatin, dro-gerist v Mariboru Ivan Tif, učitelj pri Sv. Bolfenku Ciril Kafol, privatni uradnik na Jesenicah Rudolf Pavšič in privatni uradnik v Dolu Janez Pivk.
*	Novi gojenci vojaške akademije. Poleg velikega števila drugih so letos sprejeti v vojno akademijo v Beogradu novi gojenci: Albert Ilovar, Branko Urban, Vladimir Po-ček, Vladimir Regent, Vladimir Fišer, Dušan Bercč, Emil Cof, Zdravko Znidar, Ivan Drčar, Elija Vovčko, Josip Devetak, Josip Zupane, Josip Kuhar, Josip Štor, Lovro Ka-nape, Ludovik Čuček. Marjan Kotnik, Milan Zakrajšek, Miroslav Krulc, Nenad Bartol, Rudolf Levak, Rudolf Renčelj, Slavko Le-var, Stanislav Javornik, Stanko Perhavec, Feliks Tolj, Franjo Kleč in Franjo Zoreč. Sprejeti se morajo javiti v vojni akademiji 12. oktobra ob 7. zjutraj.
*	Sprejem novih slušateljev v višje pedagoške šole Ko je ministrski svet odobril, da slušatelji višjih pedagoških šol 2a časa študija dobivajo polovico svojih rednih prejemkov, ki jih imajo v državni službi, je prosvetni minister odredil, da se takoj razpišejo konkurzi za sprejem novih slušateljev v višji pedagoški šoli v Beogradu in v Zagrebu.
*	Pravilnik o nostrifikaciji Inozemskih diplom medicinske fakultete. »Službene Novinec objavljajo pravilnik o nostrifikaciji diplom medicinske fakultete, ki se glasi: 1.) Kdor želi. da bi se mu v naši državi nostri-ficirala doktorska diploma, pridobljena na medicinski fakulteti v inozemstvu, mora predložiti: a) originalno diplomo, b) potrdilo o državljanstvu, c) izpričevalo o zrelostnem izpitu srednje Šole v kraljevini SHS, č) uradni dokument o študijah (vpisana in poslušana predavanja, položeni izpit z ocenam) in d) prošnjo, da bi se mu no-strificirala diploma. Prosilec mora položiti takso za nostrifikacijo v znesku 500 Din po zakonu o taksah. Ko svet medicinske fakultete pregleda predložene dokumente, odredi komisijo, pred katero mora polagati prosilec izpite: II. in III. rigoroza (farma-kologiio, občo patologijo in patološko anatomijo, interno medicino, psihijatrijo z nevro. logijo in otroško medicino iz II. rigoroza,
kirurgijo, ginekologijo, oftalmologijo, der-matoveneroloEijo, sodno medicino in higi-juflo iz m. rigoroza, — 2. svet medicinske fakultete oprosti zgoraj navedenih pogojev edino in izjemoma one prosilce, o katerih spozna, da so se posebno odlikovali s stro. kovno in znanstveno izobrazbo — 3. Te odredbe veljajo za one prosilce, ki pridobe inozemsko doktorsko diplomo, ko že stopi ta odredba v veljavo.
• Češkoslovaški pedagogi bodo posetill Slovenijo. V Beograd le prispela v nedeljo skupina češkoslovaških pedagogov na zavodih za slepo, gluhonemo in živčno bolno de. co. Ekskurzijo, ki šteje 35 članov, vodizna-ni češki pedagog Josef Zeman. Bratski gostje bodo posetlli tudi Slovenijo. V noči od sobote na nedeljo bodo prišli v Ljubljano in si bodo v nedeljo in ponedeljek ogledali Ljubljano, Bled in zavod za slepe v Kočevju V toTek bodo odpotovali v domovino_
Gospodom priporočamo
veliko izbiro jesenskih in zimskih
oblek ter sukenj, površnikov in ra-glanov tvrdke
Fran Lukič v Stritarjevi ulici
V zalogi samo oblačila najboljšega blaga.
•	Filmska centrala ZKD. Vsem včlanjenim društvom sporočamo v smislu okrožnice št. 3., da imamo na razpolago v mesecu septembru in oktobru dva kulturna poučna velefilma, katera izposoiujemo društvom proti zmerni izposojevalnini, oziroma prirejamo z istima filmska predavanja v smislu gori imenovane okrožnice. Oba filma »Ekšpedicija kapitana Scotta na Južni tečaj« in »Potovanje po Srednji Evropi«« priporočamo društvom glede na lepe slike ln pouč-nost programa v predvajanje. Društva, ki žele predstave, naj se takoj javijo tajništvu ZKD in sporoče vse podatke, ki so zaželje-ni v smislu okrožnice št. 3 Filmi ostanejo na razpolago za dobo enega meseca, zaTadi česar opozarjamo društva, da s predvajanjem hite. — Tajništvo ZKD.
•	Mednarodni kongres hišnih ln zemljiških posestnikov se bo letos vršil od 25. do 29. t. m. v dvoru na Dunaju. Ze do sedaj je prijavljenih veliko število delegatov skoro iz vseh evropskih držav, med temi iz Jugoslavije, predvsem iz Zagreba in Ljubljane V glavnem se bo razpravljalo o popolnem ukinjenju vseh izjemnih stanovanjskih zakonov in o svobodnem razpolaganju z lastnino, nadalje o davčnih bremenih hišne in zemliiške posesti kakor tudi o zidanju novih stanovanjskih hiš po privatni inicijativi.
■M
RABITE
TUNGSRAM
elektronke
*	Kongres ruskih učenjakov v Beogradu zaključen. Po osemdnevnem delu ie bil kongres ruskih znanstvenikov — emigrantov zaključen na enako svečan način, kakor ie bil otvorjen. Prisostvovali so poleg mnogih Rusov Ln beograjske inteligence zastopniki vlade, univerze, pravoslavne cerkve in raznih institucij. Poslednjo sejo so ruski učenjaki posvetili spominu Leva Tolstega Govorila sta gg. Nikolaj Loški, prof filozofije na praški univerzi, ter vseuč. prof. Sergij Zavadski. istotako bivajoč v Pragi Njuna krasna izvajanja so vsi navzoči nagradili z burnim odobravanjem, nakar je bil kongres zaključen.
*	Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« štev. 91 z dne 22. t. m. objavlja pravilnik o ustro-|u pokojninskega fonda za osobje direkcije rečne plovitbe, pravilnik o sprejemanju in strokovnem šolanju pripravnikov za uradnike poštno - brzojavno telefonske stroke kraljevine SHS in učni program za višji in nižji poštno - brzojavni tečaj.
*	Živalske kužne bolezni v ljubljanski In mariboski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 10. do 16 t m 5 slučaiev mehurča-stega izpuščaja goved, 13 svinjske kuge, 6 stega izpuščajo goved, 13 svinjske kuge, 6 belne kuge. V mariborski oblasti je bilo 14. t. m. 70 slučajev svinjske kuge, 57 vranič-nega prisada, 17 svinjske rdečice, 1 šustov-ca. 1 konjskih garij in 1 stekline.
*	Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 8. do 14. t. m. je bilo v mariborski oblasti 53 slučaiev tifuznih bolezni, 30 griže, 57 škrlatinke, 24 ošpic, 10 davice, 3 duš-Ijivega kašlja, 5 krčevite odrevenelosti in 1 sena.
NOGAVICE kupile
f Tovarniški zalogi nogavic in pletenih Ljubljana Miklošičeva cesta št 14 nasproti •loJpla ITnioo	17« r
*	Tajne igralnice v Beogradu. V zadnjem času je bilo odkritih v beograjskih predmestjih več tajnih igralnic. Policija je zvedela, da se nahaja taka igralnica tudi na Terazijah, in to v IV. nadstropju palače Kazina. Pričela je racijo v nedeljo ob 10. in jo končala včeraj ob 3. zjutraj. Aretiranih je bilo 40 odličnih Beograjčanov. Aretirance so odvedli v mestno upravo, kjer so jih zaslišali in nato izpustili.
*	Eksplozija v vodnjaku. V Kagujevcu je zidarjeva žena Draginja Cvetkovičeva odšla ponoči k vodnjaku po vodo. Ker je bila tema, je prižgala vžigalico, ki Je dogorela, prav ko se ie sklon" nad vodnjak. Še žareči ostanek ji je r v vodnjak in posledica je bila huda e, »zija, ki je Draginjo vrgla vznak in jo tako poškodovala, da je obležala nezavestna. Policija je dala zajeti iz vodnjaka vodo In je ugotovila, da diši po petroleju in bencinu. Vodo so poslali v kemični laboratorij, da jo bodo preiskali. Domnevajo, da je nekdo vlil v vodnjak več
litrov petroleja in bencina ter da ie na ta način nastala nesreča.
•	Velik vlom v Pančevu. V Pamčeva le
neki drzni vlomilec splezal na streho manu-fakturne trgovine Jovana Vukoviča, preluknjal streho in odnesel skozi odprtino najfinejšega angleškega blaga ln francoske svile za okoli 30.000 Din. Energičnim poizvedbam policije se je posrečilo, da je prijela vlomilca še istega dne na obrežju v trenutku, ko je hotel svoj plen prepeljati s čolnom v Beograd. V vlomUcu so spoznali Milana KocJančiča, italijanskega begunca, ki živi že dve leti v Pančevu. Pri preiskavi se ie dognalo, da je izvršil Kocjančič v mesecu septembru že tri vlome v Pančevu.
*	Strahovit vihar v Splitu. V nedeljo ponoči je divjal nad Splitom in okolico strahovit vihar. Strela je udarila v več poslopij V selu Kučičah je strela udarila v neko hišo in usmrtila mladenko Milo Topičevo. Zaradi slabega vremena ie Hrvatski Sokol v Splitu preložil svoj prijavljeni izlet v Omiš.
*	Rimsko grobišče pri SremskI Mltrovlcl.
Ko so seljaki te dni prekopavali Dabino groblie Pri Sremski Mitrovici, so naleteli na nagrobne spomenike, plošče in kipe Ugo tovljeno Je, da gre za ostanke starega rimskega grobišča. Dabino groblje bo sedaj obiskala komisija strokovnjakov in delegat Narodnega muzeja v Zagrebu.
•	Bomba usmrtila dečka. Pred dnevi se je v občini Skradin pri Šibeniku pripetila huda nesreča, pri kateri je na tragičen način izdihnil 6!etni deček Slavko Borak Jošin. Okoli 1. popoldne se je začula iz hiše dečkovega očeta strahovita detonacija. Seljaki so takoj odhiteli v hišo in našli kuhinjo zaprašeno s pepelom, dočim ie poleg ogniišča ležal mali Slavko v zadnjih zdihljajih. Trebuh mu je bil razparan, obe roki v komolcih odtrgam in levo oko izbito. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, da ugotove vzrok te nesreče. Našli so ostanke italijanske ročne bombe, ter dognali, da se je nesreča pripetila zaradi eksplozije te bombe, ki jo je deček bržkone položil na ognjišče. Bomba je bila še Izza časa, ko so Italijani imeli te kraje zasedene.
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Pri telesnem zaprtju In hemeroldih, želodčnem In telesnem motenju, boleznih na Jetrih In vranici, bolečinah v križu in hrbtu je »Franz Josef« grenčica izborno sredstvo, ako Jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce, Krlštofič-Bučar, Stari trg.
•	Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna !OS. RE1CH.
*	Dijaški koledar 1928/29 ie tiskan v hrvatskem, srbskem in slovenskem jeziku; torej v 3 posebnih izdajah.
Iz Ljubljane
u— Občni zbor Udruženja gled. Igralcev,
sekcija Ljubljana, se je vršil v nedeljo ob 10. dopoldne v opernem gledališču. Predsednik g Betetto se je po otvoritvi in ostalih formalnostih predvsem poklonil najvišjemu pokrovitelju organizacije kralju Aleksandru I., in njegovi visoki obitelji ter nato podal zelo lep pregled o delu organizacije v preteklem letu. Sledili sta temeljiti poročili tajnika g. Drenovca in blagajnika g. Mencina, nakar je na predlog revizorjev dobil odbor od članstva absolutorij in iskreno zahvalo za požrtvovalni ln plodonosni trud. Ob velikem navdušenju je bil nato izvoljen z vzklikom stari odbor, ki ga tvorijo: predsednik J. Betetto, podpredsednik A. Ne-iat, tajnik L. Drenovec, blagajnik I. Men-cin, odborniki L. Kovač, I. Jerman, M Si-mončič in revizorja: V. Janko in A. Erkla-vec. Pri zadnji točki dnevnega reda je bilo sprejetih po temeljitem in iskrenem razgovoru nekaj važnih sklepov, nakar je predsednik zaključil ob pol 13. zares lepo uspeli občni zboT.
u— Planinsko predavanje povodom kongresa »Asocijacije slovanskih planinskih društev« v Ljubljani priredi »Slov. plan. društvo danes v torek 25. t. m. ob pol 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Predava: prof. J. Horvat iz Zagreba o narodnih parkih na Hrvatskem, prof. Janko M1 a-k a r pa o naših planinah. Obe predavanji bodo pojasnjevale krasne slike. Vabimo planince irf vse ostalo občinstvo na to predavanje.
u— Prost vstop na umetnostno razstavo »četrte generacije« v Jakopičevem paviljonu danes od 9. do 18. Opozarjamo cenjeno publiko, da ne zamudi prilike, ogledati si dela naših najmlajših. Razstava je vkljub uničujoči kritiki uspela. Do danes je obiskalo naše mlade 1473 oseb; prodanih je 41 del.
u— Cena vožnjam avtobusnega prometa
Splošne maioželezniške družbe d. d. v Ljubljani se poviša z dnem 25 t. m. za 1 Din pri vožnjah ob delavnikih po 8. uri zvečer in za enak znesek tudi ob nedeljah in praznikih ves dan.
u— Drobna policijska kronika. Od sobote do danes so bile na policiji vložene naslednje ovadbe: 1 telesna poškodba, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 3 pretepi, 1 primer nedostojnega vedenja v kinematografu, 1 karambol, 9 prestopkov uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov in 4 prestopki cestnopolicijskega reda. — Areti-
»CIRKUS"
Je svetovna senzacija — uspeh dvoletnega neumornega dela edinega nedosegljivega
Charlie Chaplina
rali so 4 osebe, ln sicer Anico P. zaradi suma soudeležbe pri večji tatvini, Karla N. zaradi suma tatvine in prepovedanega po-
vratka, Janka F. zaradi izgreda in Frača B., ki je bil zasledovan v policijskem dnevniku.
u— Plesna sezlja 1928-29. Društva, kor-poracije, klubi in privatne družbe, ki bi želeli ime« svoje zaključene plesne šole, pa še nimajo strokovnega učitelja ali tozadevne dvorane, naj se takoj pismeno ali ust-meno obrnejo na plesnega mojstra gosp. Jenka, kavarna »Emona«	l657
u— Nepazljivost voznikov. Na Kette-Murnovi cesti grade že dalje časa glavni zbiralni kanal. Pri odvažanju Izkopanega kamenja in prsti zaposleni vozniki pa so pri svojem ravnanju tako nepazljivi, da s stra. njcami vozov zadevajo ob zidovje tamkajšnjih hiš poslopij. Hiše so zaradi tega dobile na svojih sprednjih stenah večje poškodbe, ki jih bo na vsak način treba popraviti. Posestniki teh hiš vprašujejo mestni gradbeni urad ali bo dal on popraviti po voznikih povzročeno škodo, ali pa bo potrebne reparature izvršila tvrdka, kateri je poverjena zgradba kanala.
u— Karambol dveh kolesarjev. V soboto dopoldne okrog 11. ure se je pripeljal po Miklošičevi cesti v smeri proti Marijinemu trgu s koksom ključavničarski pomočnik Iv. G Ob pričetku klanca pri frančiškanski cerkvi se je privozil istotako s kolesom nasproti trgovski sotrudnik Ivan R. Ker je vozil G. nepravilno po levi strani ceste namesto po desni in Je hotel vrhu vsega še zaviti na Sv. Petra cesto, je sledil neizogiben karambol. Oba kolesarja sta padla na tla in se je Ivanovo kolo precej poškodovalo._
Nogavice Rokavice
vsled ugodnega nakupa nainižle cene. Velika za;ogal Fr. M. ROZMAN. Židovska ulica 7.
u— Sam Je hotel soditi. V noči od sobote na nedeljo je popivala v neki šišenški gostilni družba več obrtniških pomočnikov, med katerimi se je nahajal tudi pleskarski pomočnik Ivan K. Ta je pogostil v veselem razpoloženju tudi redova Radoslava Fejdo. Vsa družba se je končno podala še v kavarno »Triglav«, kjer pa se Je vojak izpozabil tako daleč, da je ukradel svojemu gostitelju Ivanu srebrno uro z verižico vred. Bil Pa Je premalo spreten in ga je Ivan pri tatvini zasačil. Takoj }e bil poklican stražnik, ki je Feidu napovedal aretacijo. Ivana Je vojakova grda nehvaležnost tako razburila in užalila, da ga je hotel kar sam obsoditi in sodbo na licu mesta tudi izvršiti. Udaril je večkrat dolgoprstega Fejda s pest.k) po glavi, tako da ie voiaka kmalu oblila kri po levi strani obraza. ZaTadi lahke telesne poškodbe se bo moral Ivan, ki je bil precej, nadelan, zagovarjati pred sodiščem.
h— Nevaren godec. Janko F., je star šele 28 let in je po poklicu godec, toda imel je že opraviti s sodirijo, kjer je še na dolgu 6 tednov zapora, ki jih nikakor noče odse-deti. Pa ga je predsnočnjim dohitela bridka usoda, in sicer po njegovi lastni krivdi. Okrog pol 21. ure jo je primahal precej na-kresan pred stanovanje svoje žene tam nekje v predmestju Ljubljane. Pričel je strašno tuliti in- razgraiati, tako da so se vsi hišni prebivalci prestrašeni prebudili in prihiteli gledat, če niso morda Turki v deželi. Ko so pa spoznali, da je to le godec Janko, so njegovo podoknico zaključili enostavno s tem, da so poklicali na pomoč stražnika. Jankova žena si svojemu možu ni upala odpreti stanovanja zaradi tega, ker ji ie ope-tovano grozil, da }i bo že pokazal. Še pred prihodom stražnika je Janko razbil šipo na ženinem oknu, nakar je žena preplašena pobegnila, godec pa je odkolovratil v stanovanje in legel v posteljo. Hišni lastnik ne trpi da bi Janko spal pod njegovo streho, ker neprestano povzroča nemir in prepir. Stražnik se hudega godca ni prav nič ustrašil, temveč ga je izvlekel iz postelje ter ga od-vedel »na jeperge« v policijski zapor. Ko bo odsedel policijsko kazen, bo moral odslužiti še onih šest tednov na ljubljanskem sodišču.
fy Maribora
a— Mestni ubožni svet bo imel v petek 28 t. m. ob 17. v mestni posvetovalnici svojo sejo. na kateri se bodo obravnavale naslednje zadeve: proračun mestnega ubož-nega sveta, prispevek za drva mestnim ubožcem, rešitev prošenj za podpore in sprejem v oskrbovalnico, odnosno hiralnico, in slučajnosti.
a— Vpisovanje učencev In učenk v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole v Mariboru bo v nedeljo 30. t. m. od 10. do 12. v prostorih trgovske akademije na Zrinj-skega trgu 1-1, soba 31, vpisovanje v vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole pa v ponedeljek 1. oktobra od 17. do 19. ure istotam. Pogoji običajni. Sprejemni in po-navljalni izpiti za tTgovsko nadaljevalno šolo v ponedeljek 1. oktobra ob 15., za go-stilničarsko v torek 2. oktobra od 15. ure dalje. Pričetek rednega pouka v obeh šolah v četrtek 4 oktobra ob 15.
a— Ustavljen avtobusni promet v Po-brežje. Ker je zadnje neurje razdejalo precejšen del pobreške ceste, se je moral avtobusni promet na progi št. 3., to je na Po-brežje, začasno ustaviti iz varnostnih razlogov. Ko bodo popravila dovršena, bo promet zopet upostavljen.
a— Kuharska tečaja za dobro meščansko kuhinjo se bosta pričela 1. oktobra na za-vedu »Vesna« v Mariboru. Večerni tečaj je v prvi vrsti namenjen damam, ki so čez dan zaposlene v raznih poklicih. Natančne informacije daje ravnateljstvo dnevno od 10. do 12 in od 16. do 17. ure.	1658
a— Avtobusne zveze v Slovenske gorice. Maribor ima že lepo razpredene avtomobilske zveze v okolico in celo v Slovenske gorice. Večina teh zvez je dnevna, le proti Sv. Jakobu v Slovenskih goricah avtobus ne vozi ob nedeljah. Ob nastopajoči jesenski seziji. zlasti sadni in vinski pa bi menda kazalo uvesti tudi proti Sv. Jakobu nedeljsko avtobusno zvezo. Avto bi moral voziti
i Danes II. del in konec
mooumentatoe®* lristo-ričnega ve letim a po motivih nesmrtnega dela tranooskega romanopisca
A. DUMASA
m ••	v| t* ••
Trije muskehrji
Gatentnost Irancoskih vitezov v srednje m vefku. — L>ubiankawje. — Dvorska etiketa. — ELitmi ples. — Junaški * boji. — Zmaga ljub a vi.
Dveurne predstave danes ob 3., 5., 7. In 9. urL
KINO IDEAL. !j ti
> Krasna godba.
iz Maribora zjutraj, nazaj pa zvečer. Promet bi bil menda zadovoljiv, ako upoštevamo, da je kupčija s Slovenskimi goricami glede sadja sedaj že precej živahna in da je tudi nebroj meščanov, ki imajo stalne zveze z vinogradniki.
a— Predrzna tatvina. V mariborski gostilni »Pri zlatem levu«, se ie te dni zglasil možak, ki se je izdajal za vinskega trgovca iz Dalmacije ter ponujal vzorce svojega vina. V gostilni se je nastanil, ker ni bilo nobene prazne sobe, kot sostanovalec dveh gostov, enega iz Ljubljane, drugega z Kar-lovca. Zvečer je mož do policijske ure sedel v gostilni. Ko sta njegova sostanovalca že spala, je odšel na tihem v sobo, kjer se je preoblekel v novo obleko enega svojih sostanovalcev, drugemu pa je vzel kovčeg, nakar je izginil. Tatu še niso izsledili.
a— Vlomi in roparski napadi so v Rušah in okolici v letošnjem letu zelo pogosti. Sedmi zločin se ie dogodil te dni in je bil žrtev gostilničar Dramelj iz Bezane. Mož je prišel popoldne v Ruše ter je mesarju prodal svinje. Zvečer se je nekaj časa mudil v gostilni, potem se je pa odpravil proti domu. Sredi pota je nenadoma iz teme planil nanj neki moški ter mu vzel listnico z denarjem. Napadenec je bil tako preplašen, da napadalca ne more dovoljno opisati. Orožništvo Je dva osumljenca sicer že aretiralo, a so morali enega izpustiti.
a— Menično sleparstvo. Sedlar Anton Ju-govič je s tremi ponarejenimi menicami zaporedoma dvignil v nekem mariborskem denarnem zavodu v skupnem znesku čez 30.000 Din. Na menicah je ponaredil podpisa dveh porokov svojih imovitih sorodnikov z Vrhnike ter legalizacijo okrajnega sodišča na Vrhniki in izpisek zemljiške knjige. V to svrho si je nabavil tudi okroglo štampiljko vrhniškega sodišča ter z njo opremil ponarejene listine. Listine niso bile posebno podobne sodnemu pisarniškemu izdelku, a so vendar dosegle sleparski smoter.
Iz Celja
e— Del Vodnikove ulice med Kralja Petra cesto In Strossmayerjevo ulico bo zaradi zidanja stanovanjske hiše Ljudske posojilnice do nadaljnjega za vozni promet zaprt, in sicer samo preko dneva med delom.
e— Vpisovanje v gostilničarsko nadalje-valno šolo v Celju bo v torek 2 oktobra od 14. do 15. ure v pisarni ravnateljstva državne deške meščanske šole. Obiskovati so dolžni šolo vsi vajenci gostilniške hotelske in kavarniške obrti v razdalji do 3 km izven mesta. Vsak vajenec naj prinese s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisnina 50 Din. Pouk se bo vršil v torkih in petkih od 14. ure dalje
e— Godbeno društvo železničarjev v Celju se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem tombolskih dobitkov ter sploh vsem, ki so pripomogli, do tako lepo uspele tombole.
e— Kitajska dobavlja živila za Celje. Celjski dopisnik »Slovenca« je ožigosal v nedeljski številki draginjo v Celju. Omenil je, da je v Celju sadje in grozdje drago kakor da bi ga dobivali iz Kitajske. Resnica je. da je sadje in grozdje v Celju zelo drago, vendar moramo konstatirati, da je v Celju tudi kruh dražji kakor v kateremkoli mestu. Naš magistrat se doslej še ni zganil Upamo, da se bo kaj ukrenilo v svrho znižanja cen kruhu, ker moke tudi ne dobivamo iz Kitajske.
e— Razpisano Je mesto grobarja na celjskem mestnem pokopališču. Plača po dogovoru. Prednost imajo vrtnaTji. Prošnjo je treba vložiti do 5. oktobra.
e— Živinski sejmi v Celju se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu na sejmišču poleg gostilne pri »Zelenem travniku«. Ako je ta ponedeljek praznik, je sejem prihodnji delavnik. Na teh mesečnih živinskih sejmih se ne bo pobirala irikaka pristojbina. Prvi tak sejem za govedo, konje in drobnico bo v ponedeljek 1. oktobra.
e— Premeten slepar. Neki moški je prišel 14. t. m. v trgovino trgovca G. in nabral blaga za moško obleko v vrednosti 1321 Din Izdajal se je za posestnika P. v Škofji vasi in plačal trgovcu na Tačun le 30 Din, drugo pa je obljubil prinesti 17. t. m., ko bo prodal hmelj. Ker je že večkrat kupil v tej trgovini razne malenkosti, mu je trgovec zaupal in blago kreditiral. Prišel je dan 17. t. m. a plačila ni bilo od nikoder. Ko se je nato trgovec o zadevi informiral v Škofji vasi, je izvedel, da tam ni nikakega takega posestnika. Navihanca, ki je govoril v dija-lektu šentjurske okolice, zasleduje oblastvo in Je upati, da bo prišel kmalu v roke pravici.
e— Nasilen potnik. V kavarni »Merkur« sta se sprla neki trgovski potnik iz Maribora in tukajšnji mestni uradnik. Prvi je brez povoda napadel uradnika & steklenico. Ko se Je uradnik umaknil in odšel iz lokala, ga Je potnik zasledoval in ga na cesti udaril dvakrat s pestjo po glavi. Sledil mu je še na postajo, kjer ga je hotel zopet pretepati, a ga je stražnik spravil na varno v stražirV co. Zadeva se bo končala na sodišču.
Iz Ptuja
j— Popravek. Društvo «Orel» v Središču nam pošilja sledeči popravek: Ni res, kot se je trdilo v «Jutru» št. 220. od 19. sept. t. L stran 5., prvi stolpec med novicami iz Ptuja, pod naslovom «Vlom», da je bil za« sačen kot tat — vlomilec v garderobo Športnega kluba v Ptuju član središkega Orla, pač pa je res, da je bil aretiran vsled suma vloma in tatvine neki P. Petek iz Dravcev, ki ni, in nikdar ni bil član sre» diškega Orla.
Iz Litije
i— Gostovanje ljubljanskih igralcev. V nedeljo popoldne so gostovali igralci dra« matičnega odseka ljubljanskih invalidov v Šmartnem pri Litiji. Uprizorili so znano Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, ki jo je že lansko sezono uprizorilo litijsko So« kolsko gledališče.
i— Vse za čast! V soboto je bil na li» tijskem sodišču velik promet, ker so prali čast v 13 tožbah. Malo vika, malo krika — malo joka, malo stoka... pa se je po ves čini vse dobro izteklo in se je vseh 26 strank, ki so se dotedaj sovražile na smrt, pobotalo. Za teden dni se nam vsem «opra« rja» čast bliska kakor poletno solnce.
i— Dekoracije stanovanj s prilogami iz «2ivljenja in sveta*. Umetniške priloge naše tedenske revije «Življenje in svet» so med naročniki jako dobrodošle. V našem okraju se opaža, da služijo že v mnogih hišah za stanovanjski okras. Neki tukaj« šnji mizar dela okvire kar na debelo, vsak teden prejme precej naročil, da si naroč« niki shranijo dospele slike v čedne okvir* je. Akcija uredništva «2ivljenja in sveta» je torej zelo umestna.
Grajski ulici je že gotova. Sedaj priprav*
Ijajo le še prostore za trgovino in obrtno delavnico, zgoraj pa stanovanje gospodar« ju.
Šport
Iz Trbovelj
t— <rScampolon v Hrastniku. V nedeljo popoldne so igralci Sokola v Trbovljah ponovili v Narodnem domu igro «Scampo« lo». Obisk je bil povoljen in je onim, ki predstave niso posetili, lahko prav žal. Tr« boveljčani, vi pa le še pridite!
t— Pogajanja med steklarji in delodajalk cem. Minulo soboto so se zopet vršila po« gajanja med steklarji in delodajalci. Pod« jetnik je pristal na nov način izračunava* nja zaslužka, in sicer po češkem sistemu. V kratkem bosta odpotovala dva delegata steklarjev na Češko, da bosta proučila, ka« ko se vrši tam izračunavanje zaslužka. Ko se bosta vrnila, se bodo pogajanja nada« Ijevala, in upamo, tudi uspešno zaključila.
t— Pevsko društvo vZvon» vabi svoje Članice in člane pevce, da se zanesljivo udeleže danes 25. t. m. prve skupne pevske vaje. Istočasno vabi tudi vse, ki so zmožni zborovskega petja in imajo zanj veselje, da se priglasijo k zboru in se udeleže pev« skih vaj takoj ob začetku letošnje sezone. Odbor.
Iz Kostanjevice
^ o— «■Kvaterna nedelja» na Slinovicah pri Kostanjevici je bila zaradi trajnega dežev» ja v soboto popoldne skozi celo noč in v nedeljo ves dan zelo slabo obiskana. Predvsem ni bilo daljnih romarjev iz Šta« jerskega in sosednega Žužemberka, ki da« jejo ponavadi naivečji kontingent udele« žencev tega sicer velikega proščenja. Pri« šlo pa je kljub takemu vremenu vse polno Dalmatincev in drugih krošnjarjev, slado* ledar, fotograf in nekaj trgovcev, usnjar« jev in lectarjev. Da brez običajnih beračev ni bilo, je umevno. Ti ne poznajo slabega ali lepega vremena.
o— Predtrgatev nagnitega grozdja, ki ga pa k sreči ni mnogo, se je pričela deloma že v petek, deloma pa včeraj v ponedeljek. Moštu iz takega grozdja se pravi podbe« rin, ki velja večinoma le za domačo pija« čo. Ostalo grozdje je lepo in tudi že pre« cej sladko. Črnina do pa dognala šele v kakih dveh do treh tednih.
Iz Kočevja
k— Pameten ukrep. Mestno županstvo je izdalo nekaj nujno potrebnih naredb za voznike, bicikliste in avtomobiliste, in si« ser; 1. Vsak voznik mora imeti od mraka do zore luč; 2. mora voziti na desni, prehi« tevati na levo; 3. mora imeti močno zavo« ro; 4. nihče na vozu ne sme spati ali upi« janiti se; 5. fantu pod 18 leti se ne sme prepustiti samostojno vozarenje; 6. vsako vozilo mora voziti skozi mesto polagoma; 7. po hodnikih je odločno zabranjeno vo« zarjenje s kolesi in ročnimi vozički; 8. vsak voznik mora na dano znamenje ustaviti vo« žilo in se pokoriti vsem ukrepom oblastev. Ti ukrepi so zelo važni za nas, ker so voz« niki doslej vozili poljudno, kakor so hoteli.
k— Nova trgovina. Na Trgu kralja Pe« tra Osvoboditelja št. 2. je otvoril trgovi« no z železnino g. Leo Lov, sin znanega tr« govca z železnino Franca Loya.
k— Stavbno gibanje je v zadnjem času pri nas zelo živahno. Skoro na vseh oglih mesta se zida ali prenavlja. G. Konrad Rom zida v Gnadendorfu novo hišico. No« va tvornica raste; pravijo, da bo še pred zimo gotova. Gasilni dom na Cankarjevi cesti je pod streho. Služil bo društvu v pritličju, zgoraj pa bo prirejena velika dvo» rana, katero toliko pogrešamo v Kočevju. Poleg tega bo v prvem nadstropju še sta« novanje hišnika. Tudi lična vila g. dr. Ar« ka bo kmalu gotova. Iz stare Baumbacher« jeve hiše rase sedaj iova, ki bo lep nado« mestek za prejšnjo skazo mesta. Nekda« rjo delavnico ključavničarja g. Eppicha so že podrli. Bolje, da je tam prazen prostor kakor nizka, polporušena bajta. Edina hiša, ki sedaj še kazi mesto, je pač ona nasproti gimnazije. Skrajni čas bi že bil, da bi tudi to nehigijenično zgradbo gospodar podrl in sezidal novo hišo ali pa vsaj pustil pra« zen prostor, kakor je to storil lastnik bivše Eppichove delavnice. Hiša g. Flacka v
Propoziczje za odigranje nogometnih tekem za Srednješolski
CUp
Nogometna sekcija ASK Primorje v Ljubljani razpisuje tekmovanja za Sred* nješolski cup, ki se bo odigralo tekom jeseni 1928. Za ta tekmovanja se določajo naslednje propozicije:
1.	Za aSrednješolski cup» imajo pravico tekmovati* reprezentance vseh ljubljanskih srednjih šol, ki plačajo prijavnino 100 Din. Tekmuje se po «cup=sistemu».
2.	Pri teh tekmovanjih imajo pravico na« stopati samo oni igrači, ki se izkažejo, da so bili vpisani na dotičnem zavodu kot redni ali izredni dijaki za šolsko leto 1928.=29. še pred razpisom teh tekmovanj.
3.	Moštvo, ki iz kateregakoli razloga ne bi moglo nastopiti ob določenem terminu, mora to javiti najmanj tri dni pred dolo* čenim terminom po svojem delegatu od« boru «Srednješolskega cupa».
4.	Moštvo, ki ni v smislu čl 3. pravočas* no odpovedalo svojo udeležbo, izgubi tek« mo s 3 : 0.
5.	Termine odredi odbor za »Srednje« šolski cup» z žrebanjem, ki se bo objavilo v-pričo delegatov vseh reprezentanc.
6.	Tekme se morajo odigrati na določe* ni dan. Če je igrišče zaradi slabega vreme« na v takem stanju, da odigranje ni mogo« če, se tekma odigra na poznejši termin. Presoja o sposobnosti igrišča za odigranje tekme pristoji sodniku in obema k&peta* noma, ki odločajo o tem pred pričetkom <ekme. Če se sodnik ne more sporazumeti s kapetani moštev, odloča sam, ali se naj tekma odigra ali ne. Proti tej odločitvi ■sodnika ni protesta.
7.	Za časa igre se v nobenem slučaju ne morejo izmenjati igrači z drugimi. Tekme trajajo 2 krat 45 minut.
8 Vse tekme se odigrajo v režiji odbora za «Srednješolski cup».
9.	Tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta.
10.	Sodnike preskrbi odbor za »Srednje* šolski cup» in jih določi za poedine tekme.
11.	Rezultati tekem se verificirajo na pri* hodnjem sestanku odbora za «Srednješol* ski cup». Protesti proti verifikaciji odigra« nih tekem se morajo vložiti najkasneje 24 ur po odigranju pismeno na odbor za aSrednješolski cup».
12.	V odbor za aSrednješolski cup» de* legira sekcija ASK Primorje predsednika, tajnika in še enega odbornika; vse sodelu* joče reprezentance nominirajo v odbor po enega delegata.
13.	Moštvo, ki izide iz teh tekmovanj kot zmagovalec, prejme v definitivno last po* kal, ki ga ima izročiti vodstvu svoje šole. Pokal nabavi sekcija ASK Primorje.
14.	Prijave je poslati na naslov ASK Pri« morje nogometna sekcija, Masarykova ce* sta št. 1. Ljubljana, inkluzivno do 29. t m.
ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes trening, obvezen za L in II. moštvo Pričetek ob 16. uri.
SK Vrhnika sporoča vsem, ki so se prijavili za skupni kolesarski izlet v Julij« sko Krajino dne 30. septembra t L, da za ta dan nismo dobili dovoljenja. Dovoljenje bi dobili za konec oktobra. Ker je itak že pozno, smo morali izlet preložiti na pri« hodnjo spomlad.
Državno kolesarsko prvenstvo. Poroči« Io v «Ponedeljku» treba v toliko popraviti, da je posta! državni kolesarski prvak An« ton Banek (Gradjanski) in ne Pauch, kakor je bilo pomotoma tiskano.
SK Ilirija, nogom. sekcija. Razvrstitev treninga v tekočem tednu: 1. moštvo in re« zerva v torek in četrtek, samo I. moštvo v petek, juniorji in naraščajniki (II. skupi« na) v sredo in soboto. Pričetek treninga vedno ob 16. uri. I. moštvo mora biti na mestu najkasneje ob 1630. Trening za I. moštvo ob vsakem vremenu, trening osta« lih skupin samo ob povoljnem vremenu. Dijaški naraščaj in juniorji se opozarjajo, da se morajo pred treningom izkazati s klubsko legitimacijo, opremljeno s člana« rinskim kolekom za tekoči mesec, sicer nimajo dostopa v garderobo oz. na šport« ni prostor Opozarjam na nove objave na oglasni deski. — Načelnik.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. V nedeljo, dne 7. oktobra ob 9. se bo na igrišču Ilirije vršil juniorski propagandni meeting. Ker je to edina juniorska priredi* tev te sezone, pozivam naslednje atlete: Stupico, Bojana, Luschana, Cvenkla, Cen« čiča, Škrabarja, Trampuža, Regallyja, Sin* tiča, Prašnikarja, Lasiča, Brunna, Fritscha Oskarja, Valenčiča. Kokota, Stupico Leo« na, Vidica Erika, Kobala in Pečenka, da se sigurno udeležijo danes in jutri treninga na našem igrišču, kjer dobe vse potrebne podatke in opremo ter bo trener sprejemal prijave za pristop v klub. Ker se bo sedaj v kratkem času začelo z rednim pripravljal nim zimskim treningom, pozivamo mladi« no k vpisu v klub. — Načelnik.
2SK Hermes Trening v tekočem ted« nu se vrši danes v torek in v četrtek 27. t. m obakrat za prvo moštvo in rezervo. Pri« Četek treninga vedno ob 17 pod vodstvom g. Dolinarja. Slikanje juniorjev se vrši Predvidoma v tekočem tednu (sobota ali nedelja), čas javimo naknadno. Pozivam
Mrač<T ,ipič 1 in n> Knapič I in II ter Mravljeta, da takoj oddajo vso opremo, ki jo imajo gospodarju. Sicer se bo po pre*
teku 8 dni proti imenovanim postopalo sodnim potom. — Načelnik.
Gorsko prvenstvo Slovenije. Športno društvo Vrhnika priredi v nedeljo dne 30. septembra t 1. športni dan. Spored je naslednji: 1. ob 11. dopoldne: Hribska dir* ka k sv. Trojici, 500 m. Start pri lekarni Hočevar, cilj pri cerkvi Sv. Trojica. Dirka se po olimpijskih pravilih. Prijavnina 5 dinarjev. 2. Ob 14 uri: Gorska dirka za prvenstvo Slovenije (6 km) na progi Vrh* nika—Logatec. Start pri Mantovi, cilj pri km 26. Dirka se po pravilih kot. saveza kralj. SHS. 3. Ob 14.15: Gorska dirka juni* orjev za prvenstvo Slovenije na isti progi kot glavna dirka. 4. Ob 15.15: Dirka Vrh« nika—Planina in nazaj. Start in cilj pri gostilni Mantova. Dirka se po pravilih
KoturaŠkega saveza kralj. SHS. Vse dirke so medklubske in so razpisana darila.
Gorski prvak dobi (Vrhniški grb» z napi* som »gorski prvak Slovenije«, drugi pa kolajne in diplome. Natančnejše razpise dobi vsak klub po pošti. Po končani dirki se bodo na veseličnem prostoru, kjer bo trgatev grozdja, razdelila vse darila in ko* lajne letošnjih dirk.
SK Slovan, nogom. sekcija. V torek in petek se vrši od 17 ure dalje na igrišču ASK Primorja trening tekma za rezervno skupino. Vsi igralci moraio biti ob 17. uri pripravljeni na igrišču. Pečar uredi opre* mo. V sredo se vrši ob 20. uri v restavraci* ji Llovd seja nogometne sekcije. Napro* šam gg. Škofic, Grm Ivan Cirovič, Pere Tone, Volkar, Globelnik, Skalar.
Gospodarstvo
Vprašanje ustanovitve podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani
Vremensko poročilo
Meteorolog ra*ort » l,inh.»»ni 24. septembra 1928. • Višina barometra 30R.8 m
Kraj	Cas	2	h. 5 a E	o.
>pn/*rvant8		« B	v	v » S
L|'iMniil			i 0	3
Vi j n bol		5 9	40	
Zagreb . .	8.	/ 7 c	Vi)	9
Beograd . .		75-2	10-0	84
Skoplie . .		7555	200	t5
Dubrovnik .	-		230	3
1pH« • . . « •	7.	7 22	180	75
Sarajevo , . .				
imei vetrn in brzina metrih	- C p	P»<invine		
		V ■>		♦ on <lc l on
E 0	1	1ež		36.2
SSE 3		dež		13.0
NNE 1	11	dež		19.0
rmrno	U)	dež		6.0
SE 1	K			
«VV 3	0			
SSW 4	6	dež		5.0
Solnce vzhaja ob 5.48, zahaja ob 17.56. luna vzhaja ob 16.1, zahaja ob 23.44. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 9.2 C, najnižja 6.4 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Nestalno in hladno vreme.
Da se reši vprašanje ustanovitve pod.*už-nice Obrtne banke SHS v Ljubljani, je v soboto prispel iz Beograda generalni ravnatelj tega d enarnega zavoda g. Milan Dragič V nedeljo donnldne se ie vršil v rbornici za TOI obrtniški sestanek, katerega so se ob navzočnosti gen. ravnatelja udeležili predstavniki obrtniških zvez 5n organizacij, zastopnik zbornice za TOI in večje število delničarjev. Generalni ravnatelj g. Milan Dragič je izčrpno poročal o delovanju banke od njene ustanovitve do krnca prvega polletja t. 1. Obrtništvo je iz referata g. gen. ravnatelja posnelo živahno in plodomsno delovanje tega instituta in je sprejelo njegov referat s polnim zadovoljstvom.
Glede ustanovitve podružnice testa zavoda v Ljubljani je g. gen. ravnatelj izrazil mnenje, da bi se ta padružnica mogla ustano/iti šele tedaj, ko bi Obrtna banka SHS v Sloveniji plasirala vsaj dva do tri milijone dinarjev. Iz slabega zanimanja za kredite pri tem zavodu je dalje sklepal, da slovenski obrtniki ne potrebujejo v večii meri kreditov od tega zavoda. Ne izvajanja g. (jen. ravnatelja je tajnik zbornice g. dr. Plesa najprej zavrnil naziranje, češ da slovenski obrtniki ne potrebujejo kreditov Da pa v večjem obsegu ne apelirajo na kredit pri Obrtni banki SHS, je deloma krivo dejstvo, da je obrestna mera za te kredite previsoka (znaša namreč 10%), deloma pa dejstvo, da je postopek pri podeljevanju kreditov preko Beograda zelo neprimeren. Prošnje je treba najprej predložiti cenzurnemu odboru v Ljubljani, ki jih pošlje v Beosrrad; ko nride rešena v Ljubljano, je treba iskati žirante, poslati menico v Beograd, nakar se dobi šele denar iz Beograda. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da imajo slovenski gospodarski krogi slabe izkušnje pri poslih, ki gredo preko Beograda in zato nimajo pravega zaupanja.
Pomisliti je treba, da je bil ored leti. ko je Narodna banka dajala kredite obrtništvu, ves kontingent za Slovenijo (1 milijon Din) vedno izrabljen. Slabemu zanimanju slovenskih obrtnikov za kredite pri Obrtni banki pa je vzrok tudi dejstvo, da je za te menične kredite veljaven srbski menični zakon, ki se bistveno razlikuje od našepa meničnega zakona in tudi ne pozna »bianco« menic.
Če bi Obrtna banka ustanovila podružnico v Ljubljani, bi se zanimanje za te kredite tudi pri sedanji izredno visoki obrestni meri takoj dvignilo, vsekakor pa bi morala Obrtna banka znižati obrestno mero, kar ji gotovo ne bo težko, kajti ona uživa popolno davčno prostost, je prosta vseh taks in jI z« 40% delniške glavnice, ki jo je vplačala država, ni treba izplačevati nikakih d'viH»nd. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dr. Pless odločno uprl nameri Obrtne banke SHS, da najprej ustanovi podružnico v Sarajevu, ^vojo zahtevo po takojšnji ustanovitvi te podružnice v Ljubljani je utemel;»val s soglasnim sklepom ustanovnega občnesra 7bo-ra tega zavoda, po katerem se ima podruž-lica v Ljubljani takoj ustanoviti. Upoštevati na se morajo tudi določbe zakona, ki izrecno zahteva, da se ustanovitev podružnic vrši po določenem vrstnem redu, torej najprej v LiubPani. potem šele v Sara;evu.
Do 30. junija t. 1. je bilo slovenskim obrtnikom odobrenih kreditov za 205.000 Din, kar predstavlja le 0.3% skupno danih kreditov, dočim bi morala Slovenija po že skrajno neugodnem razmerju v posameznih pokrajinah vplačanega kapitala dobiti najmanj 4.3%.
Pri obravnavanju vprašan ia znižanja obrestne mere za kredite pri Obrtni banki SHS od 10 na 8 %, je obrtništvo na tej konferenci sprejelo soglasno resolucijo, ki po-vdarja, da so pogoji, ki jih stavlja uprava Obrtne banke za takojšnjo usfanovitev podružnice v Ljubljani za obrtništvo v Sloveniji nesprejemljivi. Slovensko obrtništvo pozdravlja delovanje tega obrtniškega denarnega zavoda, ne strinja pa se s sedanjim načinom kreditiranja Slovenije. Kreditne razmere v Sloveniji so povsem drugačne, kakor v južnih pokraiinah naše države. Za obrtništvo teh pokrajin pomenja obrestna mera do 10 % veliko ugodnost glede na dejstvo, da mora plačevati pri drugih zavodih znatno višje obresti. Slovensko obrtništvo ne črpa kreditov pri Obrtni banki iz razloga, ker mu ne odgovarjajo zakonski predpisi glede izpolnjevanja menic, ker se praktično ne more pri njej posluževati tekočih računov in ker je kreditiranje potom centrale zvezano z mnogimi neprijetnostmi. Zato tudi ne drži domneva, da slovensko obrtništvo ne kaže dovolj zanimanja za to banko. Obrtništvo se zaradi tega ne nore vezati na pogoj, da prej plasira dva do tri milijone dinarjev, ker bo uspešno poslovanje podružnice mogoče le tedaj, če se takoj brez posebnih pogojev ustanovi podružnica v Ljubljani. Zakon o Obrtni banki določa, da se podružnice ustanavljajo po vrstnem redu in da se torej kot prva ustanovi v Ljubljani. Obrtništvo ne more preko te zakonske določbe, zato prosi upravni odbor, da brez predhodnega plasiranja kreditov takoj ustanovi to podružnico; glede znižanja obrestne mere pa prosi, da se obrestna mera za kredite zniža na 8 %. če bi upravni odbor iz finančno - tehničnih razlogov ne iro-gel takoj ugoditi tej želji, naj prepusti kreditiranje za Slovenijo enemu izmed tukajšnjih denarnih zavodov. Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ali pa Obrtni banki. Kreditiranje posameznikov bi v tem primeru vršil v smislu zakona svoječasno izvoljeni poslovni odbor in zato ne obstoja nikaka nevarnost, da bi bili pri tem ogroženi, odnosno oškodovani interesi banke.
Znatno povečanje našega izvoza v avgustu
Generalna direkcija carin je obiavila podatke o našem izvozu v avgustu, iz katerih je razvidno, da se je naš izvoz v tem mesecu znatno dvignil in da je letos izvozna sezija že kmalu pri3ela. V avgustu smo izvozili 445 438 ton ('napram 308 686 tonam v avsrustu 1927 in 330 340 tonam v avgustu 1926) r vrednosti 693 «01.267 Din (napram 529 614.277, odnosno 541.031.503 Din v avgustu 1927. odnosno 1926). Napram istemu mesecu preteklega leta se je torej naš izvoz povečal po količini za 136.752 ton cli 44.3 % (napram avgustu 1926 pa za 115-098 ton), po vrednosti pa ca 164.2 milijona Din ali 3l % (napram avgustu 1926 pa za 152.8 miliiona Din).
Glavni predmeti našega izvoza v avgustu so bili: pšenica (199.7 milijona Din). gradbeni les (83.6), jajca (38.1), o.jij (33.7), goveda (25.7), sirov baker (19.9), drobnica (16 3), sveže me«o (14.9). drva (14.3), sveže sadje (137), svinje (11.9), cement (11.4), kalcijev cijanamid (11.2). ovčie sirove kože (lt.l), hrastovi prasovi (9.9), izdelki iz lesa (9.7), ostale vrste žita (7.9) in kouji (7.7).
Pretekli mesec je torej pšenica stopila med izvoznimi predmeti na prvo mesto. Pšenice smo že v prvem mesecu nove izvozne serije izvozili 7958 vagonov v vrednosti skoro 200 milijonov Din, dočim smo v avgustu pret. leta izvozili le 566 vagonov pše niče v vrednosti 18 milijonov Din. Znatneje se je pretekli mesec dvignil tudi izvoz epi ja, cementa in otrobov. Na drugi strani pa opažamo napram lani močno n^a^vanje izvoza živih svinj (od 47.4 na 11.9 milijona Din), žive goveje (od 41.2 na 25.7) in jajc (od 52.1 na 38.1).
Razvoj našega izvoza v zadnjih mesecih je razviden iz naslednie tabele (v oklepajih razlike napram 1. 1927.).
v milij. Din	v 1000 tonah
I. četrtL	1372.5 (—175.1)	970.0 (— 92.0)
april	428.5 (— 39.4)	367.9 (+ 15.5)
maj	431.7 (— 876)	331.7 (— 48.3)
junij	454.4 (— 16.7)	378.3 (+ 37.7)
julij	493.8 (+ 8.8)	405.2 (+ 2S.6)
avgust	693.8 (+ 164.2).	445.4 (+ 136.8)
V prvih osmih mesecih t. 1. smo izvozili po količini 2.898.500 ton napram 2,820.200 ton, v istem razdobju preteklega leta; po vrednosti pa za 38/4.7 milijona Din napram 4020.5 milijona Din lani. Po količini je torej naš izvoz letos Se večji kakor lani (za 78.300 ton), po vrednosti pa še zaostaja za 145.8 milijona Din (v prvih sedmih mesecih je zaostajal napram is'emu razdobju pret leta za 310 milijonov Din).
= Kako skuša finančni minister priti do denarja. Vlada se trenutno v prvi vrsti bavi i vprašanjem, kako priti do denarja, da se bodo lahko krili redni državni izdatki. Zato skuša finančni minister skleniti vfaj /.a silo kako inozemsko posojilo. Ker pa fci bilo državno posojilo zvezano s težkimi po-sroji, zato skuša priti do denarja preko uprave državni^ monopolov. Postavil se je namreč na stališče, da predstavlja denar, ki ga je uprava državnih monopolov iz rednih dohodkov tekom let investirala v ogromne zaloge tobaka, ki jih nikakor ne more prodati, kakor tudi denar, ki ga je iz tednih dohodkov vzela za financiranje produkcije in prodajo soli, prav za prav posojilo države upravi monopolov, ki ga mora uprava monopolov vrniti iz posojila, ki naj si ga v ta namen najame. Po vesteh iz Beograda, gre za 1400 milijonov Din. Zato je uprava monopolov prisiljena pogajati se na eni strani s švedskim vžigaličnim trustom za posojilo od 36 miliionov dolarjev proti izročitvi monopola vžigalic v eksploatacijo, kakor tudi z neko skupino švicarskih bank za posojilo od 1 milijona angleških funtov (276 milijonov Din).
= Prodaja palače Sla venske banke v Zar grehu. V nedelio smo poročali, da se poleg italijanske banke Credito Italiano zanima za palačo Slavenske banke v Zagrebu tudi Državna hipotekama banka, ki potrebuje večjo palačo za svojo podružnico. Kakor se-naj poročajo iz Zagreba, je Državna hipotekama banka ponudila za to palačo kupno vsoto 9 milijonov Din. Upniški odbor Slavenske banke je sprejel to ponudbo, tako da je prodaja palače perfektna. Kupna vsota je seveda znatno nižja kakur so svoječasno znašali gradbeni stroški, kar je posledica dviga dinarja in splošno nižjih cen na realitetnem trgu.
= Nove dimenzije za železniške prage v naši državi. Generalna direkcija železnic opozarja (preko beograjskih listov) pridu-cente železniških pragov, da se bodo v bodoče nabavljali za državne železnice le p'a-ei naslednjih dimenzij: 270 X 16 X 26 cm, 250 X 15 X 25 cm, 230 X 14 X 22 cm in 170 X 14 X 20 cm. Glede tole/ance veljajo odslej novi predpisi.
r= Safe - depoji pri Slavenski banki. Uprava konkurzne mase Slavenske ba.ike je v službenih cNarodnih Novinah* objavila razglas, v katerem poziva najemnike safe-blagajn, da dvigneio svoje safe - depoje nsj-kasneje do 15. oktobra, ker se bodo s tem dnem vse safes - blagaine komisijsko odprle
— Dogovor evropskih tvornie rotacijskega papirja glede izvoza v balkanske države
Med avstrijskimi, češkoslovaškimi nemškimi in nordijskimi tvornieami rotacijskega papirja je bil dosežen sporazum elede izvoza v balkanske drŽave in Madžarsko. Po tem dogovoru prepušča nemška industrija balkansko izvozno tržišče avstrijski in Češkoslovaški industriji. Prav tako so nordijske tvomice prepustile tržišča v Jugoslaviji, Madžarski, Bolgariji in Romuniji avstrijski in češkoslovaSki industriji. ir
j = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-i talne licitacije: Dne 2. oktobra pri direk-j ciji državnih železnic v Subtici glede do-1 bave ščetk in metel; dne 3. oktobra L L glede dobave 18.000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo; 4. oktobra pri koman-: di mesta v Mariboru glede oddaje general-: nega popravila vojašnice Kralja Petra I. v : Mariboru; 10. oktobra pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ; glede dobave 51.000 kg žebljev. (Predmetni j oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) 27. t. m. se bo vršila pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 500.000 kg ovsa, 28. t. m. glede dobave 300.000 kg slame, 3. oktobra pa glede dobave 16.750 kg svinjske masti. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni intendan-ture.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave železne žice in železnih mrež, toporišč za sekire in kladiva ter glede dobave klobučevine; do 29. t m. glede dobave oblek iz impregnirane-ga platna; do 1. oktobra glede dobave žič-nikov, kotnega železa in zatikačev; do 2 oktobra glede dobave 3000 komadov cKnjižic o prepotovanih kilometrih*; do 3. oktobra glede dobave železnih matic, zakovic, pločevine in železnih plpšč. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4 oktobra ponudbe glede dobave 2200 izvodov vrvic za signalne rogove in piščalke, 2000 komadov slamnatih podnožnic ter glede dobave santinobra. politurnega laka. salmija-ka v kosih in hrastove lazure. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave ca. 10.000 kg jekla; do 6. oktobra pa glede dobave ca. 300.000 komadov vijakov. Dne 5. oktobra ee bo vršila pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu ofertalja licitacija glede dobave 20.000 kg fižola. (Pogoji so na
Borze
24 septembra.
Na ljubljanski borzi ie bilo danes povpraševanje po devizah živahnejše. Največji je bil promet v devizah na Curih, Trst, Berlin, Prago in Dunaj. Potrebo v devizah na Newyork, Trst in Pariz je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Med efekti so bili zaključki v Kreditnem zavodu po 175 in v Vevčah po 105.
Zagrebška borza danes zaradi židovskega praznika ni poslovala. Na beograjskem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Promptna se re trgovala po 439, za december pa po 452.5. Investicijsko je notiralo 85.5 — 76.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.84, Berlin 13.5625—13 5925 (13.5775), Bruselj 0—7.918, Budimpešta 0—9.9275, Curih 1094.1—1097.1 (1095.5), Dunaj 8 0014—8 0314 (8.0164) London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.86 do 57.06 (56.96), Pariz 221 25—223.25 (222.5), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 296.75—298.75 (297.75).
Beograd. Pariz 221.47 — 223.47. London 275.85 — 276.65. NewVork 53.84 — 57.04, Milan 296 92 — 298.92, ' Dunai 8.0014 do 8.0314, Budimpešta 9.9125 — 9-9425, Berlin 13 5525 — 13.5925, Curih 1094.1 — 1097.1.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.90, tfew-vork 519.80. London 25.20625, Pariz 20.305, Milan 27.185, Praga 15.40, Budimpešta 90.595, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.20.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.04 v Berlinu 7.S65.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0. Ljubljanska kred. 128—0. Kreditni zavod 175—175 (175), Vevče 105—105 (105), Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Sešir 105—0.
Beograd. Investicijsko 85.5 — 86.5, agrarne 54.5 — 55 5, Vojna škoda 439 — 439.5, za december 452 — 453.
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žateškem hmeljskem tržišču se je pretekli teden kupovalo predvsem na račun švicarskih, nemških in švedskih pivovarn. Nakupljenih je bilo več tisoč starih stotov. Plačevalo se je med 2300—2400 Kč, koncem tedna pa po 2100—2350 Kč. V soboto je bilo nakupovanje zopet nekoliko živahnejše. Razpoloženje je v splošnem mimo. Dosedaj so produoenti prodali približno eno četriino letošnjega pridelka. Koncem tedna je notiral prvovrstni letošnji hmelj 2300—2400 Kč za 50 kg (77.60 —80.90 Din za kg), srednji pa 2200—2300 Kč (7420—77.60 Din). Jugoslovenski hmelj (baški in savinjski) se je tranzitno trgoval po 1250—1500 Kč za 50 kg (42.20—50.60 Pin ia kg.) — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal iovoz 1800 bal, prodanih pa je bilo 1100 bal. Razpoloženje je mirno. Cene se niso bistveno spremenile, le cene gorskemu in tržnemu hmelju so čvrstejše. Za 50 kg notira: gorski hmelj 185—220 mark, hallertauski (Siesrel) prvovrstni 265—280 mark, srednji 225—260, wurtemberski 210—250.
Hmeljski trg. V preteklem tednu je na savinjskem hmeljskem trgu vladala stagnacija. Povpraševanje je bilo slabo. Zadaje dni je bilo dodeljenih dovolj za iivoz potrebnih vagonov.
Ljubljanska blagovna borza. (24. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov bukovih drv. — Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Cene pšenici, moki in argentinski turščici so se nekoliko dvignile. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 ini): baška 78/80 kg promptna po 290—292.50, za oktober po 295—297.5, za november po 302.5—205; turščica: baška. slov post., plač. 30 dni po 347.5—350, argentinska >La Plata«, promptna, zacarinjerta, fco Ljubljana po 310—315.50; ječmen: baški. 70/71 kg, zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 305—307-5; rž:'baški, 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. post. po 295—297-50: moka: »0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 - 435.
Svinjski sejem v Olju (22. t m ) Dovoz 140 prašičev, večinoma v starosti od pel do enega leta. Cene prašičkov; 10 ted.iov stari 250 Din, 8 mesece 300 Din, 6 mese*ev 600 — 700 Din. eno leto 1100 — 1200 Din. Kupčija zelo živahna.
Novosadska blagovna borza (24. t m.) Zaradi židovskega praznika blagovna borza danes ni poslovala. Na žitnem tržišču ie tendenca v splošnem nespremenjena.
Iz življenja in sveta
Drugi Zeppeiinov polet nad Nemčijo
in Švico
Devet ur v zraku. — Gladek start. — L. Z. 127 fe tehnično dovršen in nima tekmeca na svetu
V četrtek so imeli v Friedrichshaf* nu ob Bodenskem jezeru velik praznik. L. Z. 127 se je drugič dvignil v zrak,
da bi preizkusil svojo stabiliteto in odpornost. V primeri s prvim poletom je bil ta polet dolg. Trajal je dobrih devet ur in se je izvrstno obnesel.
Iz Friedrichshafna je vzel zrakoplov
ni, da se vozi. Pasažirji zatrjujejo, da noben brzovlak ne vozi tako gladko in mirno kakor ta Zeppelin, na kate« rem ni čutiti nobene vibracije.
Cez Baden*Baden je zrakoplov letel počasneje. Potem je zavil čez Karls-ruhe proti Mannheimu, kjer se je spu* stil zelo nizko in kjer so ga pozdrav*
»Groi Zeppelin«,
nai novejši nemški zrakoplov, se odpravlja na prvi poskusni polet
ob 8. uri zjutraj smer proti Curihu in Baslu in je manevriral v višini 700 do 900 m. Potem se je pojavil nad Curi* hom, opisal krog ii. se obrnil proti se* veru in zapadu. Vrgel je dogovorjene vreče s pošto. Nad Švico je plul pol* drugo uro, potem se je obrnil proti
Freiburgu.	T, .
Ko je dospel nad nemška tla, se je pojavil med pasažirji vodja poleta dr. Eckener. V njegovem spremstvu sta bila dva, zdravnica dr. Opitzeva in inženjer Lehmann, ki ima za seboj že nad 2000 voženj z Zeppelini. Druž* ba se je razvrstila okrog miz k zajtr* ku. Na razpolago so bile zelo okusne in izbrane jedi: torte in keksi, kruh z maslom in zrezki. Žejnim so servirali
liker, vino in sekt.
L. Z. 127 je tako udoben zrakoplov, da človek v njem pozabi, da leti in me«
Letalo Španca La Cierva,
£5 omogoča radi svojega na vrhu nameščenega vijaka navpično pristajanje. S tem letalom je La Cierva v 20 minutah preletel Rokavski preliv na poletu iz Pariza v London.
Ijale velike ljudske množice. Mimo \Vormsa je prišel nad Mainz, kjer se je zopet spustil nizko. Najlepša par* tija vožnje pa je bila od Frankfurta do Wiirttemberga. Nad Stuttgartom, rojstnim krajem grofa Zeppelina, se je zrakoplov povesil v znak žalosti nad grobom izumitelja. Ob 17.28 je L. Z. 127 priletel zopet nad Bodensko jeze* ro in kmalu nato se je spustil na tla ter so ga spravili v lopo. Vožnja je trajala od 8. zjutraj do pol 18. ure zve« čer. Dr. Eckener in vsi so bili s pole* tom jako zadovoljni Ta teden bodo Zeppelina še nekoliko izboljšali po iz* kustvih, ki jih je vodstvo dobilo na prvem in drugem poletu, potem odrine L. Z. 127 proti Berlinu in Dunaju, v prvi tretjini oktobra pa odleti čez
Ocean v Ameriko^ ., .
Dve generalski uniformi cesarja Franca Jožefa
V dunajskem «Doroteju» bi bili prošli teden na javni dražbi skoro pro* dali dve generalski uniformi cesarja Franca Jožefa. Neki bivši cesarjev ko* morni sluga je hotel prodati maršalsko uniformo Franca Jožefa, suknjo, hlače in še nekaj drobnarij starega monarha za 30 šilingov, v našem denarju za 240 Din.
Vodstvo «Doroteja» je natisnilo pro* dajo teh predmetov v svoji listi. Lah* ko si mislimo, kako je završalo med starimi Dunajčani, ko so čitali, kaj se pripravlja. Zato so se zbrali v ogrom* nem številu, da bi z navijanjem pro* dajne cene onemogočili kupčijo. Ko pa so prišli v izklicni prostor, jim je bilo sporočeno, da je prodaja cesarje* vih uniform odstavljena z dnevnega reda, ker se je bati škandalov in iz* gredov...
Ena izmed obeh uniform je imela rdeče hlače z zlatimi okraski, druga obleka pa je bila temnoplava. Obleka je bila podložena s težko svilo in v jo* pičih je bil žepek za cesarjeva očala. Oba sta bila tudi opremljena z vrvico za odličja.
K'akor rečeno, je bilo vse skupaj naprodaj za borih 30 šilingov. Meše* tarji so se začeli prerivati in malo je manjkalo, da se niso stepli. Praterski panoptik je napel vse moči, da bi pri* šel v posest teh predmetov, a licita*
torji so uniforme umaknili, preden se je začela dražba. Tudi dunajska ce* sarju vdana zveza gažistov bi bila ras da kupila uniformi, da bi ju shranila kot relikviji. Kdor ju bo hotel imeti, pa se bo zdaj moral pogajati direktno z bivšim cesarjevim komornim služabnikom. In ta je vsekakor dosegel svoj namen. Prodal bo uniformi lahko za tako visoko ceno kakor se mu pač ni sanjalo letos pred desetimi leti.
Kako je brat maščeval sestrino čast
V Schwerinu na Nemškem je bil prošli torek zjutraj napaden ministe* rijalni ravnatelj dr. Briickner. bivši dvakratni minister v meklenburški vla* di in šlezviški župan. Zjutraj ob 8. uri 20 minut, ko je hotel v pisarno, je sto* pil predenj mož z volovsko žilo in ga je udaril večkrat v obraz.
Napadenec se je zgrudil na tla in so ga morali polivati z vodo, da je pri* šel k zavesti. Napadalec pa je medtem izginil in se je javil policiji potom svojega odvetnika. Napad ima zani* mivo zgodovino:
Dr. Briickner, ki je oženjen, je lani v marcu napravil s svojo nečakinjo izlet v planine. Bil je dekletov oskrb* nik in je mislil, da si v tem svojstvu lahko dovoli vse. Na turi je nečakinjo posilil. Posledice niso izostale. Dekle se je čutilo mater in v strahu pred sramoto je štiri mesece pozneje izpi* la posodo akumulatorske tekočine. Umrla je v strašnih bolečinah.
Brat, ki je po velikih ovinkih doznal za vzrok samomora, je sklenil, da obra* čuna z zapeljivcem kakor s psom Storil je to na ulici, pred občinstvom ki se je seveda zgražalo nad škandalom, ker mu ni vedelo povoda Bruck* ner je še sedaj vodja jurističnega mir nistrstva v meklenburški vladi, a ta dogodek bo gotovo imel zanj tudi službene posledice.
Ostanki vojne na Spitz-bergih
Na obali Spritzbergov so našli več kosov aluminija, katerim dolgo niso mogli dognati izvora. Naposled so veščaki dognali, da izvira aluminij od zračnih ladij Zeppelinovega tipa. Nem* čija je poslala dve taki ladji med voj* no na polet v področje Severnega mor* ja. Dne 15. februarja 1915. sta odrini* la balona L. III. in L. IV. Kmalu po startu je nastalo zelo slabo vreme. L. III. je prišel do danskega otoka Farnoja in se je po težkem manevri* ranju spustil na zemljo. Drugo zračno ladjo pa je zaneslo naprej in je niso našli nikoli več. Posadka štirih mož, ki je bila na krovu Zeppelipa, se ni nikdar več javila. Kakor sedai z veliko verjetnostjo domnevajo, je vihar zane* sel ladjo na Spitzberge. kjer se je raz* bila. Posadka je verjetno poginila v mrazu in od lakote.
Modernizirani čudeži
Neki madžarski župnik, dr. Tibor Re-vay, je bil te dni na obiskih pri konners-reuthski Reziki in poroča, da je dobila čudodelka od profesorja na eichstadski teologični fakulteti dr. Wutza cel avto v dar, tako da ji ni treba peš v cerkev —- drugih poti kot vzgledna svetnica itak nima. No. čudeži in najbolj komplicirana prevozna sredstva niso nič novega. 2e v starem zakonu beremo, da se je prerok Elija ob svojem vnebohodu poslužil vozila, ki ga moremo po vseh okoliščinah smatrati za navaden avto, če ne celo za manj navaden raketni avto Oplovega tipa. Vendar daje stvar navzlic takšnim predhodnim vzgledom dosti snovi za premišljanje. To je gotovo. da se srednjeveški ^značaj čudežev ne zlaga s praktično treznimi pridobitvami sodobne tehnike. Kako neki bi se zlagalo pobožno tiho prelivanje svete krvi s prešernim ropotanjem takšnega-le «Buika» ali «Forda» najnovejšega tipa? Mi vsaj menimo, da bi bi! efekt veliko popolnejši, če bi Neumannova. ko je že itak izvežbana v čudežni stroki, frčala v cerkev kar prosto po zraku, brez motorjev, brez bencina in drugih
Point-a-Pitre,
mesto na otoku Guadeloupe (Antile), ki ie zelo trpelo zaradi zadnjega tornada. Guadeloupe le
francoska kolonija.
Roseau,
glavno mesto otoka Dominique (Male Antile), ki ga je strahoviti ciklon delno uničiL
Dominique je francoska kolonija.
Zvonimir Kosem:
Samoten večer
Okno moje sobe reže valovita črta v daljavo zamaknjenega ho>ma, ped katerim šumi morje. Blizu in vendar daleč kakor mladost izmučenemu sr* cu. Vrhu holma petero dreves, zjutraj v solncu bleščečih, opoldne dremajo* čih, popoldne v maestralu drhtečih, zvečer v mrak povitih pokoja in sanj pričakujočih. Pod drevesi, pod belo, holm ovijajočo potjo pašniki z ovca* mi in pastiricami, podnevi polni življenja, ponoči zleknjeni v spanje.
Tja na holm hite moje misli — —■
Ob nedeljah popoldne se zberejo pod drevesi dekleta iz ribiškega sela ob morju in zapojejo. To so tisti sre* brni, čisti glasovi, ki ni v njih še niti kaplje strupa, glasovi, da vztrepečejo hortenzije na mojem oknu. Pridejo fantje, mladi mornarji, med petjem in ukanjem zahrešči vesela harmonika, dekleta zavriskajo in po zeleni trati se zavrtijo poskočne noge. Večerna zarja se nasmehne zardelim obrazom deklet in vročim pogledom fantov, mrak jih zaloti sprehajajoče se po po* ti, noč jih strne v poljube m objeme.
Vsako nedeljo isto: dekleta na hol* mu, fantje, harmonika, petje, ukanje,
vriskanje in smeh — solnce nad hol* mom in okrog holma, solnce v srcih deklet, solnce v srcih fantov.
Moje misli — cesta široka in s cvet* jem posuta, od hortenzij na oknu do dreves na holmu, iztegnjena — cesta mrzla, brez solncal
Tam je gruča deklet — venec zlato* lasih pevk. Petje je lepo in ubrano, toda tistega glasu, ki je nekoč tako srebrno in jasno zvenel med drugimi glasovi, ni več. In sladka reka smeha
— reka suha --
Cesta moja z mrtvimi cvetovi posu* ta — cesta moja brez solncal
V mraku je zablestela bela roka, ovita okrog vratu fanta. O, noči svet* le, kadar gori ljubezen! Belejša roka se je oviiala nekoč mojega vratu — Palmira!
Solnce vriskajoče, srce, vroče srebrni zvončki, pod drevesi mrak, zvezd sijočih skozi mrak stotero, kresov pla* menečih skozi noč tisočero — mla» dost. mladost!
Drevesa na holmu — zakaj molčite? Brinje dremotno — zdrami se, užgi se do nebes! —
Tam se je razprostiral nekoč svet posebne vrste. Planet, ki se prikaže in izgine, ugasne. Na tistem svetu kra. ljestvo tako lepo. da si sa lepšega
ni mogoče misliti. Kraljič in kraljičica. | «Za roke se vodita, po beli cesti ho* dita.» Kraljestvo polno solnca, polno zvezd, polno luči. Razpela bova jadra in se vozila skupaj, kraljičica moja! In gledala bova v solnce, ki tako lepo sije na naju, kraljič moj!
Palmira!
Kdaj je ugasnil planet, kdaj se je zrušilo kraljestvo, kdaj je treščilo v razpeta bela jadra, naravnost v ponosni, visoki jambor?
Hortenzije na mojem oknu so se nagnile —*—
Zlata nedelja — v selu ob morju žegnanje. Iskri se morje, obala je svet« la, selo kipi od veselja. Kakor zvrhana peneča se čaša. Z bleščečimi trakovi je popisalo solnce gruče fantov in de* klet. Ki se gnetijo ob široki beli krčmi sredi sela. Vrata in okna so odprta na stežaj. Skozi vrata, skozi okna harmo* nika, ukanje, petje, vriskanje plesal* cev in plesalk Kako se ti dvigajo gru* di, Palmira, kako ie tvoia objemajoča roka vroča! Igraj, Marko, igraj mla* dim nogam, kipečim srcem — tu vino zate, vino, zlat cekin!
Noč.
Med vinogradi in pašniki, med go* lim skalovjem se spenja iz sela proti holmu steza. Stisnila si se k meni, Pal*
kurilnih pripomočkov, samo z gonilno močjo svoje krvi. En čudež več ali manj — to vendar ni takšna stvar. A efekt bi bil, ponavljamo še enkrat, vsekakor večji. Za efekt pa gre.
Zgodnja zima
se obeta. Preskrbeti se Je treba S površnild, raglani, toplarno oblekami. Poskusite pri tvTdki
A. Presker na Sv. Petra cesti.
Z veseljem Vam bo dobro in ceroo postregla.
Višinski rekordi
Španski major Mola se je dvignil v Madridu z balonom, da bi prekosil sedanji višinski rekord. Cez nekaj dni so našli balon v pokrajini Murciji. a v njegovi ladjici majorjevo truplo. Domnevajo, da se je letalec v veliki višini zadušil, ker se ni bil zadostno opremil za nevarni polet.
Venizelos, grški ministrski predsednik
K njegovemu diplomatskemu potovanju v Rim,, Pariz in Madrid.
Nov železniškoprometni zakon v Avstriji
Na avstrijskih železnicah stopi s f. oktobrom v veljavo nov zakon, čigar poedine določbe so vredne posnemanja tudi drugod. Tako bodo imeli potniki v bodoče pravico zasesti prostor v višjem razredu, če ne bi dobili v razredu, za katerega so plačali voznino, nobenega sedeža. V tem slučaju jim ne bo treba doplačati razlike med obema razredoma. Dalje bodo prejeli vso ali delno voznino nazaj, če ne bodo nastopili vožnje ali pa le deloma. Potne prtljage vzamejo lahko toliko s seboj, kolikor bodo hoteli, samo da bo pravilno zavita. Železniška uprava jim bo v bodoče jamčila za polno vrednost prtljage in ne samo za kvečjemu 25 šilingov na kilogram, kakor je bilo doslej. Te in nadaljnje reforme je sklenila avstrijska vlada v sporazumu z nemško vlado. Sploh sta se domenili, da bodo veliale v obeh državah ^ede železniškega prometa iste določbe.
7,—21. OKTOBRA
RAZSTAVA
.. ,.	.....j ■
mira. Mirne, v noč zapletene veje murv ob stezi sanjajo in rišejo pred nama iz svojih sanj vijoličaste cveto* ve. Kaj me je zapeklo na ustnicah, na licih, na vratu? Ti goriš, Palmira — vinogradi in pašniki z murvami okrog naju plamene, morje pod nama spre* letava žar, holm je en sam ogromen kres do neba --
Cesta moja z mrtvimi cvetovi, brez solnca — cesta zevajoča, z visokimi temnimi cipresami obdana!
Palmira!
Solnce, petje vriskanje, smeti, ljube« zen, mladost! Oglasili so se zvonovi potopljenega mesta iz dna morja, za« zvonili, utihnili.--
Prlilloje, maščobo*
kakor tudi izpadanje las obustavi že po 2—3kratni vporabi
GAMMA
sredstvo za lase.
Pri nadaljni vporabi porasteio na plešasti glavi ponovno lasje. Zdravniško v 600 slučajih uspešno preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 136
Mož in žena na poti okoli sveta
Francoz vicomte de Sibour ln njegova žena sta se odločila za polet okoli sveta z majhnim biplanom. Fotografija ju kaže kratko pred od letom iz Stag - Laneja na Angleškem proti Parizu. Polet bosta izvršila ^ mnogih etapah z daljšimi ia krajšimi ^ pristanki.
Sinclair Gluck:
Zlati panter
8
»Ne vem,t je rekel šef. »A mogoče je vendarle. In baš to ste prezrli Zdaj menda razumete, v katerem pogledu vam lahko pomagamo pri vaših poizvedbah?«
»Ali gospa Furneaujeva — ne, tega ne verjamem! Ona je vendar dobra znanka Morrisonovih, ki nihče ne dvomi o njihovem poštenju.«
Šef se je tiho nasmehnil. »Z vami diletanti je križ. S predsodki se lotite stvari, kakršna je tale; zato najdete povsod samo take ključe, ki se ujemajo z vašimi idejami. Mi pa sumničimo vsakogar, dokler ni njegova nedolžnost neoporečno ugotovljena. Ali zdaj' vidite razliko?«	*
Pokimal sem: »V tem vam moram pritrditi.«
»Še nekaj bi pripomnil,« je nadaljeval. »Prišli smo do zaključka, da bi bila ugrabljenja skoro nemogoča, ako se ne bi bilo že preje zvedelo za namene teh deklet Nadalje sklepamo, da bi bil tak ne-stanek brez pomoči osebnih znancev zelo težka, če ne kar nemogoča stvar. To kaže, da mora biti tolpa — zakaj o tem, da gre za celo tolpo, sem uverjen — sestavljena iz oseb v visokih družabnih položajih. Obenem s tem, da izginjajo dekleta, smo zvedeli tudi o mnogih primerih grehotnega uživanja omamnih strupov; posebno ženske so se udajale tej prismojeni modi. Vsi primeri, ki sem jih opazoval, zadevajo ljudi, ki so se lahko upirali na svoj ugledni javni položaj ali svoje bogastvo.«
»Kako naj bi bili ti primeri v zvezi z ugeabljenji?« sem vprašal.
»Tega ni moči pojasniti kar tako. Dejstvo, da ne ujamemo niti tistih, ki dobavljajo strupe, niti ne onih, k.i ugrabljajo devojke, kaže na to, da gre za neobičajno močno organizacijo s spretnim vodstvom, ki stoji za obema tolpama. Vzlic vsem zaključkom pa se
naan doslej ni posrečilo spraviti obeh skupin v kako nadaljno medsebojno zvezo.«
Moore, ki je sedel »raven mene na postelji, se je nemirno premaknil, rekoč: »Še nekaj drugega bi bilo treba uvaževati. Jaz sem se ukvarjal samo z ugrabljeni!, a priznati moram, da so me s prekleto spretnostjo poizkušali spraviti s poti. Clarke je zasledoval samo tihotapce strupov — in —«
Šef je pokimal. »Nobena izmed obeh tolp, če sta v resnici dve, se ne plaši umora,« je dejal.
»Za Boga, al res mislite, da se dandanašnji —« »človeška priroda je zmerom enaka,« je rekel šef. »Novih ln nezaslišanih kriminalnih senzacij se je bilo itak nadejati po tej vojni S temi nalogami so se ukvarjali naši najboljši tajni agentje — dva s tihotapstvom strupov — in Moore, ki ga vidite tukaj, z zagonetnimi ugrabljenji. Moora so poizkusili umoriti v vašem stanovanju. Izmed ostalih dveh policijskih uradnikov živi samo še eden, ki se mu vzlic njegovi izredni sposobnosti še ni posrečilo, da bi bil spravil kaj bistvenega na beli dan. Drugi — Clarke, ki ga je Moore pravkar omenil — je izginil!«
»Mar niste odkrili ničesar, kar bi kazalo na njegovo sled?« »Prav ničesar! Človek bi mislil, da se je razblinil v zrak. In verjemite mi, težko se zgodi, da bi kdo izmed naših ljudi izginil, ne da bi pustil kako sled za seboj. Priznati moram, da imamo posla z vražje prekanjenimi cucki.«
»Res,« sem dejal, »položaj, ki ga imate pred seboj, je videti zelo težaven. Ali ste res uverjeni, da vam morem pri tem kaj pomagati?«
»Prav gotovo da. Izprevideli boste, da potrebujemo za ta posel in zoper to vrsto ljiudi zaveznikov, ki lahko zahajajo v najvišje družabne kroge, ne da bi si kdo kaj mislil. Moore je čisto pripraven dečko, a vsemu temu sam ni kos. Mimo tega ne bi ostal dolgo živ, če bi se moral zanesti samo nase. Ako nam hočete pomagati pri tem delu, vam bomo tudi mi z vsemi svojimi močmi pomagali pri iskanju vaše sestre. Pripravni ste za to delo in ste osebno za-
Tovariši abiturijenti!
Ob priliki inskripcije na zagrebški unl« rerzi stopate prvič na svobodna akadem« »ka tla in akademska društva vas vabijo, da okrepite njihove vrsten
Na čelu vseh naprednih akademskih or« ganizacij je jugosl. akademsko društvo •Triglav*. V teku polstoletja se je «TrigIav» vedno razvijal in prilagajal stremljenjem novih razmer. Iz literarnega in družabnega društva se je razvil napredni «Triglav», ki je zaključil z jugoslovenskim nacijonaiiz« mom svoie predvojno delovanje. Po pre* vratu je stopilo društvo v novo razvojno fazo in pomlajeno se bliža drugim obletni« cam svojega plodonosnega dela.
V vseh panogah našega javnega življe* nja se hočemo udejstvovati z delom in kri» tiko; o vseh vprašanjih hočemo izreči od* krito in pogumno besedo. Naša pot vodi nazaj k našemu narodu, k njegovi zemlji in kulturi; svoje skromne moči hočemo po* svetiti socijalnemu, gospodarskemu in kul» turnemu napredku naroda. Hočemo vzdra« miti napredno omladino iz mrtvila in apa» tije in vzbuditi krepko, nacijonalno in svo» bodomiselno gibanje, smisel za socijalno delo, treznost in vzdržnost. Stremimo za krepko, vseh strankarskih primesi prosto s' lovsko organizacijo. Posvetiti hočemo svoje sile narodno«obrambnemu delu; saj je potrebno globoko ukoreniniti ideje na» cijonalne svobode in samozavesti. Gojiti hočemo družabnost, da se v prijateljskem ožjem stiku najdejo vse zmožne sile in se združijo k realizaciji svojih idealov in na« črtov.
Akademiki, novinci! Jugoslov. akad. dru» 8tvo «Triglav» vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno misel na za» grebštci univerzi. Informacije o univerzitet« nem študiju, akademskem življenju sploh ter vstopu v društvu se dobijo v tajništvu I. A D. « Triglav® v Zagrebu, Radnički dol št 38. — Odbor.
Sokol
Rezultati lahkoatletične tekme GSŽ v Kranju
V nedeljo so se vršile v Kranju tekm« društev Gorenjske sokolske žuj>e v lahki atletiki, k.i so s« jih udeležila društva Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Koroška Bela - Javoraiik in Stražišče. V celem ie tekmovalo 33 članov, 13 članic, 29 moškega ter 12 ženskega naraščaja.
Otoni in članice so tekmovala v peteroboju in sicer v prostih vajah, v skoku v višino z zale« tom brez deske, v skoku v dalijino z zaletom brez deske, v suvanju krogle in v teku na 100 metrov. Članice so tekmovale v prostih vajah, v skoku v višino z zaletom brez deske, v skoku v daljino brez deske, v metanju žoge s pentljo ter v teku na 100 jardov. Moški in ženska naraščaj sta tekmovala v posebeu predpisanimi tekmovalnih panogah, v vrstah m posameznikov v vrstah Dan za tekme ni bil srečno izbran, kajti zadnjih 14 dni je oviral temeljite priprave za tekme dež in tudi vedno krajšo dnevi, na dan tekme same pa je bilo izredno slabo vreme in mraiz. Telovadci, ki so bili oblečeni v majice in dokoiienice. so drgetali. Rezultati v nekaterih panogah zatorej niso taki, kaikor bi bili sicer, zlasti pa je tnpela tekma v štafe-tnem teku, ker Je vodila proga po cestnem blatu ter J« pri tem tekmovalcem zlasti na ovinkih zelo polzelo. Kljub temu pa Je vladalo med tekmovalci izredno dobro razpoloženje in popolna disciplina. Prisostvovalo je izredno veliko število občinstva, ki se je zelo zanimalo za posamszne discipline, zlasti za skok v višino in daljino. Rezultati so naslednji:
PeteroboJ: I. Kavčič Peter, Škofja Loka, 56 točk, II. Schifrer 2ivko, Kranj, 49 lA točke, III. Kavčič Pavel, Škofja Loka, 48 točk. — Proste vaie: I Bahovec Tone, Škofja Loka, 10 točk, II. Valemčič Boris, Kranj, 9*U točke, III. Kavčič Peter. Škofja Loka, 9Vs točke. — Skok v višino z zaletom brez deske: I. Schifrer Zivko, Kran;, Zaletel Tine, Škofja Loka in Kavčič Peter, Škofja Loka, vsi 150 cm. II. Kobi Mirko, Kranj, Kavčič Pavel, škofja Loka in Jane Adri-Jan, Kran) vsi 145 cm. III. Valenčč Boris, Va-lenčič Ivo, Valemčič Demeter, vsi Kranj, ter Vran čar Savo, Škofja Loka, vsi po 140 cm. —-Skok v daljino z zaletom brez deske: I. Schifrer Živ ko. Kramj, 5 m 82 cm, II. Kavčič Pavel, Škofja Loka 5 m 40 om. III Kavčič Peter, škofja Loka, 5 m 37 om — Suvanje krogle: I. Kavčič Peter, Škof ja Loka, 9 m 50 cm, II Schifrer Zivko 9 m 25 om, III Vaienčič Boris, Kranj, 8 m 70 cm. — Tek na 100 ra: I. Kavčič Pavel 12 sek., II. Kavčič Peter 12 sek.. III. Zaletel Tine I2*/s sek., vsi h škofje Loke.
Med članicami je dosegla prvo mesto v pe+e-tttboju sestra Pavla KostLova, Kranj, 84.75,

vzeti ra njegov uspeh — po tem takem lahko koristimo drug drui gemu. Potlej vas bomo spet odpustili, ako —« Šef ni dovršil svo> jega stavka.	^
»— ako bom vobče še živ,« sem suho dodal.	i
»Tako bi utegnilo biti,« je priznal s srditim nasmeškom.
Nisem se dolgo pomišljal. Zavest, da bom nadaljeval svoje poizvedbe s podporo mogočne organizacije, mi je prijala bolj od misli, da naj bi delal na svojo pest
»Želimo,« je rekel šef, »da se vrnete v New York in tam za« živite običajno življenje bogatega brezdelnika. Vi in Moore bosta delala skupaj, to bo za oba najbolje in najbolj varno. Ali pristanete?«
»Pristanem.«
Šef je vstal ter ml ponudil svojo krepko roko. »Prav,« je dejal. »Upam, da se ne boste kesali tega sklepa. Posla boste imeli poslej obilo. Moore, ki je dobil od mene vsa navodila, se odpelje drevi z vami vred. Vse ostalo zveste od njega. Počakajte tukaj še deset minut Ostanite zdravi in obilo sreče!« S temi besedami je stopil k vratom. Tam se je obrnil: »Še nekaj, Clayton!«
»Prosim?« sem vprašal z nasmeškom.
»Ne zinite nikomur o tem razgovoru niti besedice. Živi duši ne I Raziumete?«
»Seveda,« sem mu zatrdil.
»Morda boste srečali kdaj pa kdaj koga Izmed naših ljudi; to Je celo dokaj gotovo. A če se ti ljudje v tej zadevi ne bi mogli zadostno izkazati — kako, to vam bo Moore še povedal — tedaj jim ne zaupajte ničesar. Tehtne razloge imam za to.«
»Gospod šef, ali ne bi bilo bolje, da takoj poveva Claytonu kakai in kaj?« ga je prekinil Moore.
Šef je mrko pogledal, zgrbančil čelo in odvrnil: »Prav, naj bo po vašem. Priznati vam moram, Clayton, da smo imeli ogabno smolo — ali pa, da v naši tajni službi nekaj ni v redu. Menda me razumete?«
Brez nadaljnih besed je odšel iz sobe.
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje
Mravlje, i. t. d.
II.	VrtaSnik Justina, škofja Loka, 33.25, III. Bra-tima Mil vam a, Kranj, 30.75.
Pri tekmi posameznikov moškega naraščaja v višjem oddelku je dosegel prvo mesto Vrani čar Drago, Škofja Loka s 54 točkami, II. Jesenovec Stanko, Škofja Loka, 52.50, III. Pezdič Joče, Radovljica, 48.75 od 60 dosegljivih točk. V nižjem oddelku je dosegla vrsta moškega naraščaja z Jesenic z 99 točkami prvo mesto, II. mesto Kranj I 28.5 točke, III. mesto Kranj II 284 točk. Kot posameznik si je priborili prvo mesto Eržen Valter, Kranj, 56.50 točk, II. Jakše Anton, Kranj, 56 točk in III. Razinger Jaromir, Radovljica, 54 točk od 60 dosegljivih.
Pri tekmah posameznic ženskega naraščaja v višjem oddelku Je dosegla prvo mesto Nučič Sonja, Kranj, z 41 točkami, II. Ftoritjančič Anica, Kranj, 31 točk, in Jakše Štefka, Kranj, ravno toliko, III. Ažman Zdenka, Kranj, 27 točk. — V nižjem oddelku: Stanrič Slavka, Kranj, s 27 točkami prvo mesto, II. Jožica šmajdek 23 ter
III.	Ažman Kušamila, Kranj, 18.
Tekme društvenih vrst v štafetnem teku 4X100 m so se udeležila društva Jesenice, Kor. Bela-Javornik, Kranj s trema vrstami, dalje Stražišče in Škofja Loka. I. mesto Je dosegla Škofja Loka v času 59 2/b, II. Jesenice 61 Vb, III. dve vrsti iz Kranja s 61 Vb. Pri tekmi mo-šikega naraščaja Je dosegel I. mesto Sokol Jesenice s 66 '/s, II. Stražišče 66 '/s, III. Kranj 67 */b.
Popoldanski javmi nastop je zelo dobro uspel ter se ga je udeležilo številno občinstvo. Nastopilo je več vrst z raznimi panogami lahke atletike in z raznoterostmi moške dece kranjskega Sokola. Zelo dobro so izvajali ob sprem-ljevaniju klavirja 4 Slami domačega društva borilna vaje, stotako so lepo uspele vaje z obroči članic in naraščajmic Jeseniškega Sokola.
K projektu uradnega poslopja v Trebnjem
Prejeli smo:
V interesu Javne razprave tn strokovne kritike vseh javnih del, torej stvari, ki je pri nas na žailost do sedaj bito zanemarjena, kot odgovor g Ivanu Zupanu na njegovo poročilo pod zgornjim naslovom v »Jutru« od 18. t. m., smatramo za potrebno, objaviti ves karaikteristični slučaj natečaja sa uradno poslopje v Trebnjem, ker dobro ilustrira razmere, ki pri nekaterih Javnib delih vladajo, kii pa se v interesu izboljšanja prilik absolutno ne smejo več toleriraiti.
Meseca septembra 1927 je občima Trebnje razpisala natečaj za uradno poslopje v Trebnjem. Natečaja se Je udeležite 19 konkurentov. Proti odredbam pravil Udiruženja Jugosl. in-žemjerjev in arhitektov, ki predpisujejo, kako naj bodo sestavi1 jene ocenjevalne komisije, j-e bila v Trebnjem sestavljena komisija takole: g. Josip Žafran, župan, g. inž. Josip Otabal, inšpektor, g. .inž. Ahlfeld, šef gradbene dlirekcije v Novem mestu, g. dr. Pavel Skaberne. višji sodni svetnik, g. Josip Plantarič, dekan v Trebnjem, g. Ivam Grosek, trgovec v Trebnjem, g. Josip Pust, občinski svetovalec v Trebnjem.
Ta komisija Je nagradila tri projekte:
I. nagrada g. Ivan Zuipam pod geslom »I. D. E. F.«
II nagrada g. stavbenik BatteKno pod geslom »Napredek«.
III. nagrada g. inž. airh. S. Rohrman In inž. arh. M. Kos pod geslom »Integral*.
Po objavi nagrajenih načrtov Je inž. Rohrman komstaitiraJ nepravilnosti, ki se tičejo nagrajenih načrtov, posebno glede II. nagrade g. stavbenika Battelima. kolega načrt Je oenačil ko.t siploh nemogoč projekt, ta zaključil, da so bil« nagrade nepravilno podeljene.
Vse to Je inž. Rohrman priobčil v vlogi od 3. X. 1927 na U druženje imženjeriev in arhitektov m zahteval, da se izvrši revizija natečaja
Na članskem sestanku je inšpektor g. inž Otahai kot strokovni član komisije obljubil, da
Iz prvih hiš pariške haute couture smo najelegantnejše
MODELE
za sestavo naše kolekcije dobili.
V največji izbiri prinašamo
kožuhe, plašče, obleke, klobuke, pletenine
in predmete za nakit,
Interesanten kroj, aparten materijal in nova barva odlikujejo kakor vedno naše izdelke. Zadnje novosti iz francoske svile, angleškega sukna in lipskih kožuhov so pripravljene za Vas ca izdelavo v naših znanih kr jnih delavnicah
MODELNA TRGOVINA SCHWARZ
GRAZ. HERRENGASSE 3 in 7
ln.79l
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o o
¥
G
R
A
M
O
F
O
N
*
G R A
H O F O
0
o ■
o ■
o ■
o ■
o u
o	m
2 Preselil sem svojo staro speciialno trgovino iz dose- 0 0 danjih prostorov, Tavčarjeva ulica štev. 5 v	g
o palaio pokointn. zavoda o
s Miklošičeva cesta 34i
0 (neposredna bliž;na glavnega kolodvora)	S
o Prostori so samo za gramofonijo urejeni in opremljeni	■
■ z najmodernejšimi, najnovejšimi aparati. Velikanska	0
0 zaloga samo prvovrstnih	■
ji gramofonskih plošč I;
0 odgovarja v^em zahtevam.	■
5 Priporočam se svojim cenj. starim odjemalcem 2 £ kakor tudi novim in eresentom za blagohoten obisk., g
2 uo'7 A. RASBERGER. Ljubljana S
Q Dal ne Objave o ra?»ta»'jenih modelih in najnovejših posietkih slede, m IOIOIOIOIO"---------------
Lepo stanovanje
10109
obsto;eče iz 8 sob in obilnih pntiklin, z lepim vrtom
primerno
za zdravnika ali podjetnika,
ki rabi skupno s stanovanjem ordinacijske sobe, odnosno pi-arniške prostore, se s 1. novembrom event. pozneje rdda. — Reflektanti naj pošljejo p smene ponudbe pod „Centralna lega" na ogl. odd- Jutra.
bo nagrajene načrte razstavil, da se ]avno<st sama uveri in oceni objektivnost sodbe komisije. Tega od storil, pač pa je naknadno sestavil komisijo treh priznanih strokovnjakov, avtoritet In kapacitet, katerih objektivnost in vsestranska korektnost je izven vsakega dvoma.
Ta komisija je nagrajene načrte res pregledala ia o njiih 24. jarnuarija t. 1. izdala naslednje mišljenje:
»Predloženi so nam bili tn#e projekti z gesli I. D. E. F. (I. na/grada). Napredek (II. nagrada) tn Integral (111. nagrada), tičoči se zgradbe novega uradnega poslopja v Trebnjem, da ocenimo njiti kvaliteto. Projekta I. D. E. F. in Integral le treba ipo našem mnenjn enako oceniti; prvega z ozirom na praktično, četudii običajno poraizvrstitev prostorov, drugega »bog njegovih umetniških kvalitet, ki se kažejo talko pri celotni dispozicija stavbe ko* pri fasadii. Tretja pto-fekt (Napredek) ne kaže takih kvalitet, ki bi ga usposabljale za dodelitev nagrade. H koncu pripominjamo, da bi se prva nagrada ne mogla prisoditi nikomur, ker bi za njo prišel v poštev lahko le osnutek, ki bi predstavljal neka.] skoral absolutno zadovoljivega.«
Vse to J« moralo biti Jako dobro znano tiudi g. Ivanu Zupanu. Radi tega nas Je iznenadiito, ko smo videli, da g. Zupan z zvočnim reklamnim naslovom potom dnevnika iznosii ponovno v Javnost sitvar, katero smo imeli že za pozabljeno. Ker smo v vseh teh strva.reh informirani smatramo njegovo publikacijo za {izzivanje, kakor tudi zmalk afronta proti meritorni razsodbi edinilh in najkomipetentnejših nepristranskih strokovnjakov komisije, katero smo priznali, čeprav ni bite sestavljena na našo inlcijativo.
UpoStevaiJoč vse to Je Klub arhitektov v Udru-Žemjn tnžemjerjev in arhitektov sekoiija Ljubljana odobril stvarno kritiko g. inž. Rohrmana, priiobčeno v »Jutrn« 9. t m. in s tem ce.lo stvair predal v Javnost.	Klub arhitektov.
Mizarski delovodja
se išče za takoj ali za 1. novembra pri lesni industriji za mizarski oddelek. V poštev pridejo le oni z dobrimi izpričevali in večletno prakso pri večjih mizarskih podjetjih. — Pismene ponudbe se sprejemajo na oglesnem oddelku »Jutro« pod št 10828.
Gradbeni inženfer
sa vse gradbe, z 221etno prakso, strokovnjak za železobeton, tudi vajen v tehničnih bilancah	j
Išče udeležbo aH mesto s I. oktobrom pri stavbeniku. Prevzame event. tudi vsako prehodno zas poslenje v stroki. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gradbeni inženir«. 11021
Izjava.
Obvestilo Alojosija Malgaja v »Jutru« in »Slovencu« od 23. IX. 1928 ne odgovarja resnici. — Radi samolastnega po-stopania in žaljivega obvestila sem uvedel proti Z' Malgaju sodne korake.
1104?	Jože Horvat.
Prostovoljno gasilno draitvo Braslovče
javlja težKo vest, da je nemila smrt ugiabila v najlepši moški dobi njegovega tovariša načelnika, gospoda
Ferdo Graha
posestnika la trgovca i nsnjom ¥ Braslovčah
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne.	11039
Ohranimo ga v najlepšem spominu.
Braslovče, dne 24. septembra 1928.
Likarica
grs likat perilo n» dom Naalov v Ojflaenem oddelku »Jutra*.	33184
Zastopnike (ce) in potnika
proti visoki proviziji — ka-sneje tudi fiksno pučo iščemo ta najnovejše pred mete Odjemalci so: Trgo vrne. trafika, hoteli, zdrav niki itd — Ponudb« na oilasni oddelek «Jutra» poii iiiro »Inozemske novosti« 3315C
Zastopniki (ce)
B proiiajo prmrKu&enib *reo »tev ta ookouftavauie *»» kuvrstnil' mrčw as pnval n- itraoke tamorrte tre notno [■» vt»Ku «riije ra.i v re*ntei do a* Uui in »-< dnevno tasluiiti tja mu reso reflektanti ti imaju »olj-ta vstrajnt delo ID rafpo Ugajo t malo kavcijo oa te javijo oa naslov * Kovat Sv P-rtra naill I?
14'<
Dober retušer
sprejema delo na Joni proti nizkemu honorarju ludi vsako drugo fotograf delo sprejema in ga izvršuje do bro in hitro Sprejme pa tudi proti majhni plači službo pri fotografu ali v kakem drugem graličneni ateljeju Ponudbe pod Šifro »Retušer in fotograf« na ogia.-ni oddelek »Jutra* "	33254

'JiL
Pletiljo ln vaienko
»prejme Strojna pletarna v Mariboru, Vojaauiška št i 33181
Učenca
močnega iD s primerno šol ti;o izobrazbo išče trgovina Oaič, Ribnica. Dolenjsko •294H1
Vajenca
za boljšo obrt	sprejmem
Pismene ponudbe	na oglas,
oddelek »Jut'a«	pod šifro
c Boljša obrt«	33217
Pletiljo za nogavice
sprejmem v službo N-islov v o"las.nem od.lelku »Jutra« 33226
Dobro kuharico
z os. točil, pravico
išče restavracija na deželi Ponudbe na og'a» oddelek »Jutra« pod značko »Restavracija«	33216
Učenko
z dobrimi šol spričevali, staro 15-16 let. ki bi bila vešča tudi nekoliko kuhanja sprejme v podružnično trgovino mešaneera hla-ca Jos. Osoliu. Laško
33190
Služkinjo
ki zna kuhati tn samostojno gospodinjiti sprejmem Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojno gospodinjstvo«.	33177
Tapet, vajenca
z lastno oskrbo, proti takojšnji tedenski nagradi enrejme Rud. Sever. Marijin trg 2.	33197
Lakirarja
za lakiranje v peči eprej-mpm Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33237
Vajenca
la klftparstvo in kotlarstvo proti plačilu sprejme Jos 0".orepec. Za Gradom št 9 29458
Mehanika
dobro izurjenega, zanesljivega. vestnega in vojaščine prostesra. iščem Reflektanti urarske stroke imaio prednost »Gramofon«. Miklošičeva cesta 34. 33228
Dva čevljarska pomočnika
ia fina eksjnirjna dela. s h'ano in stanovanjem v sprejme Alojzij Negro. Liubno pošta Podnart — Gorenjsko	33234
Slaščičar, vajenca
pridnega in dobro vzsoie-n^era. sprejmem s hrano in sfanovHPiem v h;5i Ni«Iov T oglasnem oddelku .Tites 33564
K trem )trnVo~*
»rvejmem takoi izobraženo in pošteno srospodično z lenim vedenjem Ponudbe ni o?la«ni oddelek »Jutra pod »Trije otroci« 33145
Traf»kant'nio
»♦»rejSo. dobro in zanes-!'ivo, g kav: iio (kur pq ni pn"of>. snreime večja tr-v mestu v Slove. l>i" Ponudbe na Offlasn' lelek ».Tntra« nod &'1rn .»talna «lp*b» 156«. 29769
! nV^fne r"Bfi>"n*ko
pii<o»no *»	mesta
fTncopM" pmti fiksni me-»*J<ni P'"11! f'i proviziji 'PO inp pv«r>l> P'odnnet imaio y; »o ver7:r3n» v rw>
»'oT-nnji, •
t*n>i. ' Vn»»Vtre?"* n»ator>:i j.. r, ^ "c rmn^ni Zn ^kaKp*	iT pri
^Ran-ni oddeU-n »Jutra* w *>jsmbne pnpitdbe Šifra n* oglasni <v'''e-tok ».Tut-»»	5074?
K.vMJar. nntrnoniVfl
r^Mt^. »»mostnine«1*. *e jp-TA-^rs^-e?)!. «r.re«niem bre7
i" .»-»novinia Pn-
Ka.il/H-P K cuMevVnm plače to o«'»»ni	».Tutra«
m.« Wfrr> »Medičarski po-»,•*«»> 8»»	83266
Slaščičar, pmočnika
sprejmem takoj ali pozneje Pismene ponudbe nu ogla® oddelek »Jutra« pod Silro .Marljiv 2U(J».	33262
Zastopnika
spretnega, za mesne izdelke, sprejmem protj fiksni plači. — Nekaj garancije zmožni in avtumobili.-ti imajo prednost Oferte na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro <Jugo*alama«.	33247
Brivskega
pomočnika
lobrega bubi Slucerja sprejme takoj ali pozneje v stalno službo Ilko Petko-vič brivski in damski salon. Domžale 62. Hrana in stanovanje v h,Si. plača po iogovoru	83252
Pletilja
dobi delo na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra
33238
Brivskega
pomočnika
spretnega in dobro izurjenega bubi štucerja sprejme Zaje mL, Pražakova ulica št 15.	33281
Izurjeno pletiljo
-prejmem takoj v Ljubljan-Maslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33273
Metoda Berlitz
Pouk francoščine. angleščine. italijanščine itd po profesorjih dotičnih dežel — Vsak prolesor poučuje edinole v svoji materinščini Prijave samo v višji drž realki (Vegova ulica) pritličje, I A razred. 2(11
Kateri študent
iz III drž realne, ali iz II drž gimnazije bi botel |>oučevatj neko učenko iz j II meščanskega razreda francoščino in nemščino — Prednost imajo dijaki od 4 razreda naprej Ponudb« na og'asni oddelek »Jutra« pod »St 64»	33249
Nemščino in
francoščino
poučujem po najboljši metodi. Star; trg 8/II. desno 332»'
rfpfcrMODB
Mesarski pomočnik
priden in posten, vajen vsakega dela. želi dobiti talno službo. Naslov pove ogiaj.ni oudelek »Jutra«
33180
Pek. pomočnik
za vsa dela, išče za takoj službo na deželi. Ponudbe na ogia»ni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv 20«. 332(12
Mesto gospodinje
k boljšemu samostojnemu gospodu išče gospodična Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 218«	33218
Perfektna kuharica
išče mesta v kako večjo kuhinjo, kjer je tudi pomožna moč Zmožna je slovenskega in nemškega je zika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83210
Večjo kavcik)
dam podjetju, ki mi nudi kakršnokoli stalno službo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Takoj denar« 33221
Sedlarski in jerme-narski pomočnik
išče službo za takoj ali pozneje Pismene Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober delavec« 33235
Absolvent
mizarske delovodske Sole na tehniški srednji Soli, z večletno prakso, vešč knjigovodstva, išče primern> službe pri kakem lesnem podjetju Ponudbe na og! oddelek »Jutra« pod Šifro »Mizar tehnik«.	83232
Mesto skladiščnika
poduradnika ali slično — išče bivši finančni zvanič-nik. vojaščine propt. zmožen vseh pisarniških poslov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in marljiv« 83244
Gospodična
trg. naohražena. išče mesta. Gre tudi za blagajni-čarko na deželo in bi ob prostem času pomagala pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe n» oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Začetnica 15« 33245
Prodajalka
špecerijske in delikatesne stroke, želi službe Vešča slovenskega in nemSkega jezika Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena 40«.	29710
Pekovski oomočnik
mlad. dobro izvežban. iSče službo Gre ts skupno de-'O in za raznašsnje kruha Ma-lov » oglasnem oddelku »Jutra«	89R17
«Črtač»
umetno-obrtni išče službo. Gre tudi k 6rko«Iik*rski stroki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «ifro »Crtač«	89522
Boljše dekle
ki zna dobrn Šivati, želi mesto natakarice v kaki boljši gostilni, najraje na deželi. Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra». 83261
NarvcJLa uv u/a-ILco^Asj* tujlLlK. crglcus-c ^. f*jAabu tujuOgLururod' d&UJt Su/rt*' hubfcuui, ^%/i^unM.f T*L rt	MaUeglasi		Vit. prtslojbcn*. J* upasLa, L ooih+jh < tuMroahm^, CJA A uylastr «« arvohcuo čtlurmu■ (TLČun, pofLcs-uJJU/CS (jublfajui.st n/jx
JLaJL <^louri. bi, jLlzj^o u posredovalne. «/*. toa^ol a*, obcuurlva. uroka jo par- -Naj mjunjh UL+rol D** Pn^tojbvu* *a> /t/nt? Uutj^		(Lf>f>L*<nrcvifa. ot^Lourt* al** r-nJcLaJHAA^a ULCLČaja,: ur<dux b*j*das Dut, -nanjjri tlUJtk Vut to^ Vrutojbuuv ta, ri/rrr Via,	
Sobarica
z večletnim spričevali — išče mesto v Ljubljani ali okolici Naslov pove oglas oddelek »Jutra« 33255
Poročena gospa
v zakonu prevarana, v trg. 'Ztičena. želi mesta, najraje v trafiki sli špecerijski trgovini — tudi na periferiji Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 55«.	83256
Iščem službo
potnika. skladiščnika ali kaj »ličnega Govorim slovensko. hrvatsko, nemško in italijansko Položim Din 10.000 kavcije — Cenjene ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod »10.000«
33278
Novih sodov
manjših in večjih prodam večjo množino Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 33180
Smrekovih storžev
prod* več Vagonov Zima Gorje 1. Bled.	83243
Umetno svilo
in Se drugo robo poceni prodam, ozir. zamenjam — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Zamenjava 1111«	33222
Moški obleki
lepi. ena črna, druga modrikasta. za srednjo po.-tavo in rujav površnik, dalje garnituio iz 2 posteljnih pregrinjal in namiznega prta iz zelenesa volnenega blaga, proda Rojnik. Pred škofijo 21/11.	33225
Esselborn
Elektrotechnik. Autenrieth-Technische Mechanik Kie-l>ert-Differential nnd Inte-rralre'( h min? [ in 11 del. po ugodni ceni proda flin ko Sever Antiqnariat — Ljubljana. Stari trg 34
29659
Cehano perje
aipuSilJaai po poMMJi na i manj 6 kg po Din 8P kg izkoristite priliko dokler raja zaloga L Brotovit '.agreh llifa 82. kenvčni, Istilnira perja	, 183
Drva
ukove in hrastove od|«dke >d parketov dostavlja !>o nizki ceni o * dom parni, žaga V Scagnetti v Liuh jani — M gorenjskim ko ledvorom.	36
Vinski trgovci!
Aparat za merjenje tekočin ki	pritrdi na »esalko
najboljšem stanju, po ugodn> ceni proda «Alko» Ljubljana	29552
Rožni podstavek
posoda za 50 kg masti, pu-pa za šiviljo in 2 tičnici poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 332.V
Med
v satju in trčen. čist. kupim in prosim za ponudbe z oznako cene in količine Em Ehenspangera nas!j — Bjelovar.	33191
Namiznih jabolk
vei vagonov prod« Žur-man ! drug Frain 33178
F. N. motor, kolesa
350 ccm sv Din 13.200. 500 ccm oh v Din 19.200 na obroku, po dogovoru Zastopstvo R K e n d a -Ljubljana. Mestni trg 17 2902t-
Uhane z briljanti
prodam Priložnostna kup čija Povprašati pri juve lir jn Fuchs, Selenburgova ulica.	83208
Vsakovrstno zlato
Kopu]* po najvišjih cena!
čeme — juvelir
Llubljana. VVolfova ulica )
n
Pisalnih miz
kupimo več komadov Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna cena«.	83213
Zložljivo mizo
za jedilnico
(140 X 120). belo lakirano in belo pieskano. s pločevino obito za kuhinjo — proda Zavod za zaščito de-v Lipičevi ulici Informacije istotam med 9 m t2. uro	33231
Otomauo
(»(»olnoma nanovo predelano — radi pomanjkania prostora prodam za 350 Din Naslov pove ogla.sni oddelek »Jutra«. 29805
Žimo
morsko travo posteljni vzmeti tn vložke nudi nai •ene je Fr Stilptr* tele« ntna Ljubljana Gostio-vet 'k» ee«t» l	80064

Za 14Ietnega fanta
več kompletnih oMek zim-sko suknjo in žaket obleko. kakor tudi nov Šivalni stroj prodam v Tavčarjevi ulici št 5. vrata 8 — samo med 16 in 17. uro. Stari-uarji izključeni	33205
Stare moške obleke
in druge kujmjem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom — A Drame. Ljnbljana. Gallusovo nabrežje St
29775
Ženska plašča
temnozelen in ilovnatorjaV, iz velurja. poceni naprodaj Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra*.

Telefonski aparat
modern. namizni, kupi dr Jemec, Tržaška cesta št 8 83211
Trieder
»Zetss« ali »Goerz« kupim Naslov v oglasnem odrMVn »Jutra«	33193
Vinske sode
3—4 zdrave po 700—800 I kupimo NukIov Ko'odvor ka restavracija Novo me-to	33171
Izredna prilika!
Sprejmem še nekoliko za-tepnikov za pro<iajo ratne štete Zaslužek je izredno velik Ponudbe na tvrdko M S Serdarušič. Beograd.
33183
Za posojilo
:)—5(KKi Din dam brezplačno najboljšo hrano — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Visoke obresti*	33269
Nekaj starih vrat
tn oken. lesenih okvirov ter Visoke težke podboje z Ivokrilnimi steklenimi vrati (»Windfang«), pripravne za telefonsko celico, proda Zadružna banka v Ljubljani. Miklošičeva cesta 13
83203
Štedilnik
majhen in vzidan, lončeno peč vse dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni naprodaj na Stolbi St S — med 12 in 14 uro.	33229
Hišo
z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam za 18.000 Din Studenec-Ie št 159.	33204
Mlin na vodo
z nekaj zemlje, v večjem trgu v Sloveniji, zelo blizu žel postaje, zelo ugodno prodam. Informacije daje M Oplotnik, trg iRogatec.
33192
Stavbišče v Kočevju
s hlevom in gospodarskim poslopjem ter vrtom ob deželni cesti, na jako prometnem kraju v Kočevju takoj prodam Naslov v odvetniški pisarni dr Sa-jovica v Kočevju 29725
Stavbno parcelo
suho in v lepi solnčni legi. prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra«	29781
Lokal v I. nadstr.
obstoječ iz 8 sob ki se oddajo tudi posamezno primeren za pisarne delavni ce. manufakturno trgovino itd ugodno oddam — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lokal Selenburgova«.	29317
Lokal
nasproti KriževniSke cerkve oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 33250
Prodajni lokal
prostoren in lep, z enim postranskim prostorom — uporabljiv za pisarno ev kot majhno stanovanjsko sobo za eno osebo takoj oddam Lokal bi bil pripra ven za Specerijo. trsrovino i mešan blagom, vinotoč itd — Nadalje se istotam odda lepo in suho skla liščr teT hlev za več konj Vse v neposredni bližini glav-nega kolodvora. Odda ce le tistemu, ki plača najemnino za pol leta naprej — Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33265
V
Trgovino
s klobuki in drugim modnim blagom, dobro vpelja no staro, na prometnem kraju oddam Poleg tudi prostor za delavnico in stanovanje v hiši Ponudbe na oglasni oddelek «Jutr3» pod »Trgovina«	29749
UJ^L&JOIJJ 2 sobi s kuhinjo
in pritikline, v centru mesta, poceni, zamenjam z enakim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33196
Gospodična
šče majhno sobo m Kuhi •ijo Kdorkoli ima tako majhno stanovanje m od Isti nai pošlje »voj na lov oa Otrlasni oddel-t ■ •Jutra, pod značko »Sta novanie za mirno stranko*
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Zeleni jami 214. 33200
Stanovanje
2 sob s pritiklinami in kopalnico oddam s 1. oktobrom. Povprašati dne 25 in 26 t. m med in 3. uro na Gosposvetski cesti št 4/1, desno	33282
Stanovanje
velike, parketirane sobe in kuhinje takoj oddam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »500«.
33260
Prehrana
Več abonentov
tudi akademikov sprejmem na prav dobro domačo hra no po zmerni ceni Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33270
Tri dijake
sprejmem takoj ali s 1 oktobrom na stanovanje na Rimski cesti 24. pritličje, druga vrata, desno 33220
2 gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje, na žtljo tudi s hrano Naslov pove oglasnj oddelek »Jutra«	33195
Dijaka
-prejmem ni stanovanje na Starem tr^u Naslov povt^ oglasni oddelek »Jutra«
83239
Dijaka
sprejmem ns hrano in sta novanje Naslo-v pove ogl oddelek »Jutra*	33153
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnišča in električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33223
Gospodično
sprejmem na stanovanje in dve gospodični na hrano.
Naslov pove oglas oddelek
»Jutra«
83207
(i Th Rotman:
Prigode porednega Bobija
vesela opičia zgodba.
Damske plašče
kožuhovinast. dobro ohranjen jn moški povrSnik poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Posestvo
v izmeri ca 4 ha. e hišo. gospodarskimi poslopji, njivami. travniki in lepim ?ozdom: oddaljeno tr četrt are od postaj Laško in Rimskih toplic. naprodaj Leži na levem bregu Savinje 20 minut nad n;o Cena 40 (W> Din Ponudbe na Dr RoS. odvetnil- v Lalkem	29598
Zelo ugodna prilika
Že nad 25 let obstoječo trgovino z gostilno ter malim posestvom, v ■»redini lepe okolice tik c«*te eno ifrč od po«taje na Dol en i skem radi selitve tieodno prodam Želo pripravno zs lesne trgovce ker ie v kra ju V»likn lesa ter lesna trgoviu* i* lo razcvita — Oziralo »r bo le na resne knpce Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Ugodna prilika*. 29479
23.
»Takale torta bi ga gotovo spravila v dobro voljo,« je pomislil Bobi. Jadrno je »plezal na plot, ob katerem je stal pomočnik. ter izmaknil eno izmed škatel. S svojim plenom je skočil k nesrečnemu Ribni-i-anu. ki je še vedno ves omamljen sedel na cesti, in mu položil škatlo na kolena. Nato jo je urno popihal.
24.
Toda slaščičar je kmalu pogrešil torto. Ko je nato zagledal Ribničana s škatlo na kolenih, je za vpil, kakor bi ga drli na meh: »Tat! Tat! Torto mi je ukral!« Z vseh »tra-ni so prihiteli ljudje in ubogi Vrban jih je iznova dobil po grbi. Potlej so ga i združenimi močmi prenesli na policijsko stražnico.
Na stanovanje
sprejme 2 gospodični ali 2 gospoda Miiavec, Stari trg št. 19.	332U!
Opremljeno sobo
oddam takoj ali r 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33185
Prazno sobo
s štedilnikom
v sredini mesta, išče gospodična Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna soba 15«. 33206
Opremljeno sobo
lepo, v bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Naslov v ogla8 oddelku »Jutra*. 33215
Gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje — Poizve se pri hišniku na Mestnem triru št 24	83214
Elegantno sobo
opremljeno, parketirano. z električno razsvetljavo oddam s 1 oktobrom v Sn Šiški. Maurerjeva 18 33209
Sobo
s prostim vhodom, v bližini Tabora oddam takoj ali s 1 oktobrom 2 sosipodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	33219
Stanovanje in hrano
za Šestnajstletno gospodično iščem pri ugledni nem-;ki ljubljanski družini — 1'ismeiie ponudbe na oglas iddelek »Jutra* pod šifro «16 let*	83227
Eno ali več sob
opremljenih ali praznih iSče &a 10 učenk Zavod za zaščito dece kje v neposred-nji bližini Informacije daje zavod med 9. in 12 uro
83230
Sobo
iSčeta 2 mlada gospoda v bližini glavne pošte Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	33241
Sobo
s hrano 'n v«o o"krbo. v pritličju, ne v sredini mesta išče gospod Pismene ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod »Ne v sredini« 33240
Sobo
z električno razsvetljavo oddam pod Rožnikom (pri bajerinl Naslov v osla* oddelku »Jutra* 33246
Svetlo, zračno sobo
z elektr razs-vetljavo r ali hre7 oskrbe oddam »nI. event. dvema osebama po nizki ceni Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 33236
Svetlo sobo
parketirano. z električno razsvetljavo oddam dvema boljSinu gosj>odoma Naslov pove oglasni oddelel »Jutra*.	33136
Za pisarno
oddam takoj lepo sobo Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra*.	29767
l opremlieni so >i
lepil tak«! oddam civilne mu eospodn Ogledati idh 10 ln 16 nro pr( gospe Ktrbisch Ol-daliSkd »tolba št 8 (nasproti kino Maticei 29340
Prazno sobico
iščem za takoj alj pozneje v šentpetrakem predmestju Ponndb« na osrla* oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna soba 10*.	33275
Opremljeno sobo
s po«ebnim vhodom oddam 2 gospodoma, v eentrn m«, »ta « 1 oktobrom Nuslov v oglasnem oddelku Jutra 83259
Veliko, leoo sobo
z 1 ali 2 posteljama, elektriko in posebnim vhodem v sredini mesta oddam — Naslov v oglasnem oddnl'-» »Jutra*	33257
Sobo
lepo urejeno, parketirano. elektr razsvetljava, s posebnim vhodom in blizu costne železnice oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33267
Opremljeno sobo
lepo. v sredini me,sta oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33251
Opremljeno sobo
oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29332
Katera dama
bi po^oilila akadem čno izobraženemu, simpančuemu, izkušenemu trgovcu proti dobrim obrestim 25.000 Din Pri obojestranski konveni-jenej poznejša ženitev zaže-ljena Direktne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«
33199
tZSSsSM
Mlad zakonski par
išče za takoj ali pozneje prazno sobo v sredini mesta. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad- zakonski par« 33276
Zračno sobo
lepo opremljeno, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom iz stopnic oddam boljšemu solidnemu gospodu. — Naslov v og!a=nem oddelku »Jutra«. 33271
Oseba
kateri je zuan naslov Karla Bergima bivšega uradnika tvrdke »Orient« v Mariboru. naj blagovoli istega javiti dr Stanjku. odvetniku v Mariboru. 331e9
Mlad gostilničar
v lepem kraju želi znanja z boljšo gospodično, ki ima isto veselje do gostilničar-stva Biti mora blagega značaja in dobrosrčna Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »1. januar 1929*.	33176
Gospodična
ki želi dobrega prijatelja, naj p i S f m tudi določi sestanek — Pismo na oglasni odd"lek »Jutra« pod »Le takoj 17*	33187
Zvezda
Pošlji prosim domov — če ne. pod »Jasna« na oglas, oddelek »Jutra*	33188
Klavirje
za plesne šole posojuje Zima, Stari trg štev 34/11 33242
Čello
zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj na Re-ljevi c štev. 13 — pritličje, levo 29621
Kitaro
skoraj novo. poceni proda Božič (pri Pavčiču), \VoIfo-va ulica 1/1« Ogled med 5. in 7. uro zvečer 33272
3 psice in psa
izborne gonjače, bele resav-ce proda Iv Modic. Bloška polica št. 14 pn Rakeku 29424
5 konj in vozove
prodam. Ponudbe na oglas, oddelek fjutra« pod šifro »Konji 33«.	33233
Pletilni stroj
v dobrem staniu. poceni naprodaj v Mariboru. Vo-jašniška' ulica 2. 33182
Pletilne stroje
v dobrem stanju, St 8/50 a.b 8*60 kupi takoj več j« pletalno podjetje v Sloveniji. Ponudbe na ogla.-ai uiidelek »Jutra* pod Silro »Dober in zanesljiv stroj 156*	29770
Snežne čevlje
in galoše sprejema v po-pravilo tvTdka M Trebar, Sv Petra cečta 6. 29706
Damske plašče
in kostume izdeluje točno od 150 Din naprej modni atelje v Ljubljani, Mestni trg 25/1.	33274
Kolon, steklarsko obrt v Beogradu
(center) prodam pod ugodnimi poboji. Samo resni reflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ozbiljan«. 33201
Georneter
Franjo Šmid
se je preselil iz Zavodtie v mesto: Slomškov trg 4, Celje.	33179
SELITVE
v mestn a> a* deteh
-irokovuo m OaieeDejS-oot<ii
S I o v e n i a Transport
Ljubljana
H iKlošlfevi! Iiest» 8b ■ ~M„r « *71£ Si
Velika inozemska zavarovalna družba išče
«Upan.ie»
Na kolenih pred Tabo prosim. pomagaj — Zaupam Tebi Ljubček.	33263
podružni
za Ljubljano. Izurjen mora biti v stroki stvarne škode ter spreten akviziter in organizator. Natančne ponudbe na
Jugoslavensko Kt DOLF MO«>E d. d. Zasrcb. Zrinjevac 2(1
nry! »n«-*'*1	,>••.«<• "7*
KDOR OGLAŠUJE,
MAPR^UJE!
TA
r
L.
Zdenka FComae Žik:a., S. Jarkovič
poručnik A'2 pogranične čete
poročena Zalog, dne 23. septembra
1 lt3 ■>
Radi preselitve v Zagreb prodajamo
parfumerijo Driay
pod ugodnimi pogoji. — Izredno ugodno za osebo, ki bi se sama hotela baviti z fabrika-cijo. — Nujne informacije Vrtača 14. 11043
Šola za jezike po Berlitzovi metnrfi
Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani
Samo piraivi, rojeni Francozi pouSujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo prav L, rojeni švicarski Italijani poučujejo italijanščino itd., za nemščino, španščino ... Vsak profesor poučuje izključno samo
©MF* svoj materni jezik
Takcj od prve ure naprej sliši m govori gojenec edinole jezik, ki se ga uči. Poulk za začetnike — Konverzaciija. — Slovnica. — Literatura. — Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj. Informacije in prijave dnevno od 3. popoldne do 8. zvečer z a č a s n o (t. j. dokler se ne nastani v lasmih prostorih):
V višji drž. realki (Vegova ul.), priti., I. A raz.
" i
m
ft
ČEHOSTAKLO"
Podružnica v Ljrbljani.	Centrala v Beogradu.
TOVARNIŠKA ZALOGA STEKLA.
Generafno zastopstvo za Jugoslavijo tovarne Akc. spol. Prvni češka
sklarna, Kyjov, C. S. R.
Pisarna in skladišče: Ljubljana, Komenskega ulica 20.
Brzoiavke: Čehostaklo Ljubljana. - Tel. 31-40.
Dobavljamo:
Vse vrste medicinskih srtefofen.ic Lončke rz stekla in porcetlana Pairfennsk« steklenice Steklenice za prah z zamaškom Steklenice za olje v vseh oblikah Sr-eklenice za likerje vseh vrst Steklenice za konjak in runi Sifonske steklenice
Steklenice za pokalioe in limonado (Sinalco)
Steklenice za vkuhavanje spec. Patent »Duplez« Steklenice za deco »Patent« in »Soxhlet» Steklenice za med in marmelado Steklenice za lak in apreturo Steklene strešnike vseh oblik Steklene plošče za tlakovanje Sievert skodelice za foto Akvaria in akumulatorsko steklo Demižonii in ba<!o>nii. Cevi L t. d.
Urejuje Da*ont tUvijen. Uriaj* z« fcutusorcii «Jutra» A doli Rihiukai. Z« Narodno tiskamo d
JJraoc JezertcJL Z«
tm dot je od govorec	t« >. . ?