ZH. ItSf IM. m m^^km^m^K^ V ^M^^MI^Mf 19* m Wm Ivff. nm. m .Slovenski Narod" velja v LinUfaMl na dom dostavljen: ce!o leto naprej . * . • • K 24*— pol leta m •£.• •}• • *^"— četrt leta „ • • •*• * 6*— na mesec „ ■ • • • ■ 2*— I v upravništvu prejeman: celo leto naprej • » • • K 22*— po! leta „ • • • ■ • 11 — četrt leta „ • . • • . 550 na mesec „ • • • • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. fhedaitfTO s Snaflova ulica it. 9 (v pritličju levo,) ttletea it 34. lifcate vsak šam a»tlsr linama! mmielji la premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., z* dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin« Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. —— Fiiinim Atavtika val|a M vimarlev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „NamtMi Hakana" Mala« it ••. .Slovenski Narod* telil po BOitlt za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ . • . 13'— četrt leta „ „ ... 6*50 na mesec m u • • . 2*30 za Nemčijo! celo leto naprej ... K 30*«* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej • . • . K 35.yp Vprašanjem glede inseraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upr&vuiiiv© (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica it 5, tolafan it iS. Svet® vna volna. Krvava bitka med rusko in našo armado se je na celi črti razvila. — Več ruskih napadov krvavo zavrnjenih. — Naše čete so dosegle več važnih uspehov ter zajele 15.000 Rusov. — Pred Varšavo se bijejo Nemci in Rusi. — Pred ljuto bitko pri Diinkirchenu. — Angleška križarka „Hawke" uničena. — Štiri nemške torpedovke potopljene. DITKA NA ĆRTI STARI SAM-BOR - MEDVKA - SAN PROTI DNJESTRU SE RAZVIJA ZA NAS USPEŠNO. — DOSLEJ VJETIH I5.GG9 RUSOV.— NEMCI SO ODBILI RUSKI NAPAD PRI IVAN-GORODU - KOZIENICAH. Dunaj, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročajo dne 17. oktobra opoldne: Na črti Stary Sambor-Me-dika in ob Sanu se je vnela bitka in tudi naše operacije proti Dnjestru so uspešne. Severno od Wyszkowa smo Ruse iznova napadli ?n vrgli na-73},. Pri Synowucku so forsirale naše čete reko Stry. zasedle vrhove severno od tega krija *er začela sovražnika zasledovati. Ravnotako so prišli vrhovi severno od Podbuza in Južnovzhodno od Starega Sambora po hudih bojih v našo posest. Tudi severno od reke Strw?az napreduje naš naskok. Severno od Przemvsia smo začeli tudi mi že na vzhodnjem bregu reke Sana pridobivati na ozemlju. Števila msd našimi operacijami vjatih, se seveda ne da še približno pregledati. Po dosedanjih poročilih itfi je že več kakor 15.000. Na ruskem Poljskem so naši zavezniki zopet odbili napad na Ivan-gorod - Kozienice z zelo velikimi izgubam] za Ruse. Namestnik šefa generalnega štaba pl. H 6 f e r, general major. BITKA V GALICIJI SE JE RAZVILA na celi Crti. — naša armada JE V VČERAJŠNJI NOCl ODBILA VEC RUSKIH NAPADOV. — NAŠE ČETE SO IZ KARPATOV PRODRLE DO LUBIENC, ORO-WA IN UROZA. — PRED PRZE-MYSLOM SO IMELI RUSI 40.000 MRTVIH IN RANJENIH. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo ne 18. oktobra opoldne: Včeraj smo nadaljevati z napadi v bitki na obeh straneh reke Strwiaz in smo mestoma že dospeli docela blizu sovražne bojne vrste. Na po-samnih točkah napredujejo sedaj naše če*e kakor v trdnjavski vojni s pomočjo okopov. V pretekli noči smo krvavo odbili več mskih napadalnih poskusov. V boj je posegla naša težka artiljerija. Nadaljujemo zasledovanje sovražnika, ki smo ga potisnili severno od Wiszkowa. Druge naše čete, ki so udarile preko Karpatov, so prodrle do Lubienc na višine severno ocf Orowa in v okolici Uroza* Ruske izgube ob napadu na Prze-mys! se cenijo na 40.000 mrtvih in ranjenih. Namestnik šefa generalnega Sta-fca pl. H o f e r, generalni major. m m * *+ * NEMŠKI PLEN V BRUG6L IN I OSTENDU. — NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. — V GUBERNIJI SU- VVALKI. — BOJI JUŽNO OD VARŠAVE. Berolin, 17. oktobra. .Daily Chronicle« priporoča, da nai ostanejo belgijski begunci, katerih je več kakor 100.000 zbežalo na Nizozemsko, tam in da naj Anglija odško-duje Nizozemsko za njih preskrbo. Begunci, ki so pribežali na Angleško, naj se spravijo na Irsko. Na vsak način naj se skrbi, da ne bodo begunci delali angleškemu delavstvu konkurence. Preživlja se jih naj, ne da bi se jih uporabljalo za delo. . » Protinemškl izgredi na Angleškem. London, 18. oktobra. (Kor. ur.) V Depordu pri Londonu so izbruhnili preteklo noč protinemški izgredi. Trgovine, ki so v nemških rokah, so razdejali. Eno trgovino so zažgali. Čete. da potlačijo te nemire, so odposlali. POTOPLJENA ANGLEŠKA % OKLOPNA KRIŽARKA, London, 16. oktobra. (Kor. urad.) Komunike angleške admiralitete razglasa, da so sovražne torpedovke včeraj popoldne v Severnem morju napadle oklopno križarko »Hawke« in jo potopile. Rešili smo 49 mož posadke, 350 mož pa jih pogrešamo. Oklopna križarka »Hawke« je bila dolga 110 metrov, široka pa 18 metrov; obsega 7350 ton s 12.520 konjskimi silami. Vozila je 20 vozlov na uro ter bila zgrajena leta 1890. Na krovu je imela posadko 544 mož. Kodanj, 17. oktobra. (Kor. urad.) »Politiken« poroča iz Londona k potopu križarke »Ha\vke«: Križarki >*Hawke« in »Theseus« sta se nahajali na straži v Severnem morju, ko sta zapazili dva nemška podmorska čolna »Theseus« se je rešila prvega napada le s hitrim manevrom ter hitro odplula. »ria\vke« je bila zadeta v sredini. En nemški podmorski čoln je bil močno poškodovan. Raz^ položenje v Londonu je silno potrto. • • Rešeno moštvo angleške križarke »Hawke« na krovu pamika »Mo« desta«. Siavanger, 18. oktobra. Včeraj je prispel v pristanišče parnik »Mode-sta« z 48 rešenimi mornarji posadke križarke »Hawke«. Parnik ni videl uničenja križarke, naletel je le kakih 6X) milj od Peterheada na čoln, v katerem so se nahajali rešeni mornarji. Zaman je iskal še drugih ponesrečencev. Ravno, ko je vkrcaval rešene angleške mornarje, se je pred njim pojavil podmorski čoln. »Modesta« je odpeljala proti angleški obali ter izročila rešene mornarje neki angleški ribiški ladji. London, 18. oktobra. (Kor. uradj »Evening Standard« prijavlja iz Aberdeena brzojavko, ki pravi: 48 oseb, ki so se rešile z ladje »Hawke«, }e prišlo danes na ribiškem parnlku sem. Angleško križarko je zadela včeraj torpedovka; križarka se je potopila v petih minutah. Kapitan ribiškega parnika pravi, da je prevzel kapitana in preživelo moštvo prejšnjo noč od nekega norveškega par- Stran 2. -SLOVENSKI NAROD«, dne 19. oktobra 1914. 248. štev. nfka, ki tih je bil rešil s prenapolnje- % nega Solna. Za tiste, ki so pluli po morju, se ni moglo ničesar storiti. NEMŠKE TORPEDOVKE OB HO- LANDSKI OBALI. NAPADLE AN- GLE2E. — ŠTIRI NEMŠKE TOR- PEDOVKE POTOPLJENE. Beroiin, 18. oktobra. (Kor. urad.) Dne 17. oktobra popoldne so se zapletle naše torpedovke S 115, S 117, S 118 hi S 119 nedaleč od holandske obali v bo] z angleško križarko Lndaunted < in štirimi angleškimi rušilci. Glasom uradnih angleških poročil so bile nemške torpedovke potopljene in je bilo od njih posadk 31 mož na Angleškem izkrcanih. Nadomestujoči šef admiralskega štaba B e h n e k e. »Undaunted« je lahka angleška križarka 125 m dolga. 11*9 m široka z globino pod vodo 31 m. Prostora ima za 3500 ton in 30.000 konjskih sil ter hitrost 30 morskih milj. Potopljene nemške torpedovke S 115, Š 118. S 118 in S 119 so starejšega tipa. zgraiene so bile v letih 1902 in 1903 ter so imele hitrost 27 morskih milj. Dolge so bile po 61 m, široke 7 metrov in globoke 23 m pod vodo. Prostora so imele po 420 ton in stroji so bili močni 6000 konjskih sil. Vsaka torpedovka je imela posadko 56 mož. * Angleška admiraiiteta razpisuje nagrade. Berlin. 18. oktobra. (Kor. urad.) >Voss. Ztg.« poroča iz Haaga: Angleška admiraiiteta je razpisala nagrade po 1000 funtov za informacije na katerih podlagi bi bilo mogoče zajeti ali uničiti sovražne ladje ter nagrade po 200 funtov za informacije, ki omogočijo preganjanje sovražnih ladij. BOJI NA MORJU. Kakor poročajo rotterdamski listi, sta obe križarki »Scharnhorst- in vGneisenau obstreljevali in zažgali Papete na Tahitiju ter sta nato pripluli pred Apijo, pristanišče na otočju Samoa. Novczelandci. ki imajo Apijo zasedeno, so se pripravili na boj, križarki pa sta čez eno uro zopet od-pluli. Le težko je ušel nemški križarki >Geier«. ki križari v Južnem morju, angleški parnik Southport<. Norveški trgovski list piše: Mala križarka dela angleški plovbi velike preglavice. Vjela je parnik Southport* in ga pripeljala v Kusa i. Pa otežkoči angleškemu parniku beg, mu je vzela nekaj delov stroja. Nato je ladja »Geier« zopet odplula. Med odsotnostjo nemške ladje si ;e posadka preskrbela nadomestne dele in ne-opažena odplula na morje. Dne 30. septembra je dospela angleška ladja V Brisbane. Iz Carigrada poročajo: Pet. z žitom natovorjenih parnikov nemške levantske proge Kerkvra«, »Chios«, *Retymno«, »Erisos in Leros<. ki* so ostali od začetka volne iz strahu, da jih vzamejo, v Burgasu in Sulini, je dospelo sedaj v Bosporus. »Lokalanzeiger prinaša iz Londona to - le cenzurirano poročilo: Mornariški krogi se boje, da so bili parniki /Jndrani-. Maplebraneh«, »Higlandhope'% - Cormishcity« in »Southatlantic« žrtve nemških kri-žark. V Južnem morju delajo nemške križarke »Scharnhorst", »Gneise-nau«, »Leipziga, »Niirnberg* in *Geier«; v Indijskem oceanu -Em-den« in »Konigsberg«; v Atlantskem oceanu »Karlsruhe« in »Dresden« z velikim uspehom. * Nemške mine ob ruski obali. Petrograd, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročilo pravi: Ker se je dognalo, da se nahaja neki nemški podmorski čoln ob vhodu v Finski zaliv in je tudi znano, da so Nemci ob ruski obali položili mine, naznanja ruska vlada javnosti, da so sedaj tudi ruske mornariške oblasti prisiljene storiti enako v večjem obsegu. Vsled tega mora veljati plovba severno od 58° 50* severne širine in vzhodno od 21° vzhodne dolžine cd Grenwicha in vhod v zaliv pred Rigo ter v obrežnih vodah Alandskih otokov za nevarno. Da ne bodo oni, ki se sovražnosti ne udeležujejo. Izpostavljeni vojnim nevarnostim, je plovba v vodah Finskega zaliva in Riškega zaliva od dneva razglasitve tega naznanila smatrati za ustavljeno. • NAPETOST MED GRŠKO IN TURČIJO. Glasom poročil carigradskih listov, je pozvala turška vlada grškega patrijarha v Carigradu, da mesto v najkrajšem času zapusti, sicer bi bila turška vlada prisiljena, ga iz Carigrada izgnati. i Vstala Barov ▼ Jatai AMM, Prvi spopad med polkovnikom Maritzom in južnoafriškimi vladnimi Četami se je izvršil, kakor poročajo iz Berolina pri Ratedraju. Maritz je vjel 70 angleških vladnih vojakov. Zdi se, da se vstaja liri. Angleška vlada je odredila mnogo aretacij. Med aretiranimi je baje tudi mnogo Burov, ki so hoteli baje posredovati med Maritzom in Nemci. London, 1. oktobra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Capetow-na z dne 15. t. m.: Oberst Brits poroča, da so imele njegove patrulje pri Ratraaiu bol z oddelkom čet obersta Maritza, v katerem so viele 70 mož. To ie prvi spopad vladnih čet z vsia-škimi Buri. * Proti Rusom v Perziji in v Kavkazu. Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Urmije, da turški Kurdi vedno bolj odločno nastopajo. Nad tisoč Kurdov je prekoračilo mejo in zasedlo zahodne pokrajine. V Bara-dostu je opažati močno protirusko gibanje. Strankarsko gibanje v Perziji je popolnoma ponehalo. Tudi v Kavkazu se množe nemiri. V Kutaisu in okolici Tiflisa se pojavljajo dobro oborožene čete, s katerimi prebivalstvo simpatizira, dasi-ravno označujejo oblasti te četaše kot roparje in svare prebivalstvo pred njimi. Ustanovil se je tam tudi neki tajni komite, kateremu oblasti kljub številnim hišnim preiskavam ne morejo priti na sled. Ta komite poživlja prebivalstvo, da se naj skupno s Turčijo in Perzijo oproste ruskega iarma. * Proti Francozom v Tunisu. Preko Berolina poročajo, da v Tunisu prav nevarno vre proti Francozom. V Djebulu, v bližini Tunisa, se je razletela s*modnišnica, pri čemer je bilo ubitih več sto francoskih vojakov in 2\ civilnih uradnikov. Smatrajo, da so razstrelili smodniš-nico fanatizirani mohamedanci. f Radi Dardanel. Carigrad, 18. oktobra. (Kor. ur.) Razkritja lista *Norddeutsche Allge-meine Zeitung* o tajni angleško-ru-ski pogodbi glede cventuvalnega skupnega napada na Dardanele in na Bospor so napotila »Iskanv, da je priobčil uvodnik, v katerem naglasa, da so tajni dokumenti, razkriti po izbruhu evropske vojne poučili Turčijo o tajnih načrtih trojnega sporazuma proti Turčiji. >Ikdam< podaja zgodovinski razvoj dardanelskega vprašanja tekom zadnjih dvesto let in izraža svoje začudenje, da je mogla Anglija, ki se ie preje protivila težnji Rusije, da se Dardanele odpro, zapustiti to politiko. List si ne more tolmačiti, kako je mogla Anglija vzpri-čo obstoja take pogodbe dati Turčiji neposredno po izbruhu evropske vojne zagotovilo, da se ne bo kršila integriteta Turčije. Časopis končno rripomlnja, da dokazujejo razkrita dejstva, kako pravilno je bilo stališče Turčije in ob izbruhu vojne odrejene naredbe. General Auifenberg. General infanterije Mor vitez Auffenberg je sprejel, kakor poročajo iz Budimpešte v štajerski ¥1 i Mit-terdorf na gradu barona Leona VVernburga nekega sotrudnika »Pesti Ujszaga« ter se njemu nasproti izrazil tako-le: Prišel sem domov in ostanem doma, dokler cesar ne odloči drugače. Zaradi moje bolezni je bilo moje mesto na bojišču zasedeno od druge osebe in ne vem, kdaj bo prišel zopet slučaj, da me rabijo. Kadar me bodo poklicali, bom šel rade volje. Sedaj nisem mogel delj ostati, ker sem močno prehlajen in ker sem imel lahen napad griže. Z velikim veseljem posnemam iz časopisov, da nam gre sedaj na severnem bojišču dobro in upam, da bo naša pravična stvar končno zmagala. * * * Učinek avstrijskih možnarjev. Iz Rosendaala poročajo o učinku težkih avstrijskih baterij in o eksploziji v fortu Waelhem tako-le: Posadka tega forta je štela 500 mož. ki so se bili prej udeležili bojev pri Me-chelnu. Umaknili so se in zasedli fort Waelhem od koder so sovražnika 'silno obstreljevali. Najprej vporablje-ni nemški topovi niso nesli dosti daleč, kmalu pa je dospela težka avstrijska baterija. V ponedeljek je bila zadeta ena kupola in deloma uničena. Celo noč so udarjale v fort krogle in šrapneli. Niti trenutka ni bilo več miru. Pač smo odgovarjali na silni ogenj, nismo pa dosegli sovražnikove črte. V torek zjutraj je bil položaj zelo epasen. Strašen hrup je bil okrog nas in rai smo bili brez moči. Opokme je zopet ena krogla ladela neko kupolo in fo razdejala. Dvajset minut nato so projekti razdejali vojašnico. Skrili smo se v neki podzemeljski hodnik ter čakali na svo] konec. Takrat se je pripetila ka-tastrofa.Cn sovražni strel je zadostoval, da je razstrelil skladišče smodnika in razdejal dinamo. Tristo mož je bilo ubitih. Mnogo jih je popadlo brez zavesti ter so jih bežeči pohodili, ker je vladala v hodniku nepredirna tema. Ranjeni imajo strašne rane. * • * Pomen Heigoianda. »Echo de Pariš« spominja v svojem članku na odstop Heigoianda Nemčiji in na besede, ki jih je govoril takrat cesar Viljem, da je ta morska trdnjava opirališče nemškega brodovja in varstvo za nemško morje proti vsakem sovražniku, ki bi se hotel tam pokazati. Takrat je francoska javnost te besede prav malo vpoštevala ter se mrdala tej novi pridobitvi Nemcev. Danes se dviga tam, 60 km od Holsteina, strategično izhodišče prvega reda, močno utrjena pozicija, ki obvladuje izliv Labe, VVeserski zaliv in vhod v ^esarja Viljema prekop ter uspešno ščiti Hamburg, Bremen in Wilhelmshaven. Če bi v sedanji vojni Anglija še imela Helgoland, bi bilo nemško brodovje v zelo kritičnem položaju. * * i BOJI PROTI RUSIJI. Zdi se, da odločitev v Galiciji ni več daleč. Napadanje in prodiranje naših čet se nadaljuje. Boji se vrše na črti, ki je skoro 250 km dolga. Na južnem delu te fronte so dosegle naše čete že več uspehov in je ravno tu pričakovati odločitve. Ruska fronta je segala začetkom tega tedna od Medvke preko Starasola na vrhovih zahodno od Sambora. Naše čete so prodrle preko Przemvsla proti Starem Sambo-ru. V sredo so naše čete zavzele vrhove pri Starasolu, dne 16. oktobra so zavzele vrhove južnovzhodno od Starega Sambora. Južno rusko krilo se torej že umika. Naše čete, ki so prodrle preko Karpatov, stoje samo še en dan, oziroma dva dneva od Dnjestra, torej že Rusom v hrbtu. Kako se bo bitka razvijala, kake sile si bodo stale nasproti, o tem ie po poročilih, ki jih imamo, nemogoče govoriti. Do sedaj so bile vse operacije naše in nemške armade uspešne. Severno od Przemvsla so zasedle naše čete mnogo važnih ruskih pozicij onstran reke San, tako pri Za-v.ichostu in Sieniawi. Ob Visli poskušajo Rusi še vedno ofenzivo. Zbrali so tam morda cel milijon vojakov. Do sedaj pa tudi tu niso imeli uspeha. Vojni poročevalec >Leipziger Neueste Nachrichten < na vzhodnjem bojišču, poroča, da se zdi. da so se na ruski strani udeležili zadnjih bojev tudi japonski topovi pod poveljni-štvom japonskih častnikov. »Kolnische Zeitung poroča z Dunaja: Vsled najnovejših poročil smatrajo tu za mogoče, da bodo avstrijske in nemške čete obkolile Varšavo in obšle rusko južno krilo. Tz Chotina poročajo uradno, da je zadnji ruski ministrski svet v Pe-trogradu sklenil, izvršiti nabor v zasedenih pokrajinah. Uvrste naj se 18 do 30-Ietni v linijo in 30 do 421etni v rezervo. K temu pripominja »No-voie Vremja«: Te čete naj se porabijo za potlačitev spora Afganov. • m m RUSI V KOMITATU MARMAROS. V dopolnilo uradnega poročila o pregnanju Rusov iz komitata Mar-maros«. piše »Pester Llovd : Ostanki ruskih čet. ki so ostali še potem, ko so bili Rusi iz Marmarosa pregnani, so se dne 15. oktobra na begu proti gališki meji ustavili pred Ra-hom, da se zbero in si odpočijejo od strašnih naporov zadnjih bojev. Včeraj opoldne so dosegle naše čete, zasledujoče sovražnika, te njegove pozicije in jih takoj napadle. Rusi, katerih odporna sila je očividno popolnoma zlomljena, so kmalu prenehali v boju in zbežali v severo - vzhodnji smeri. Naše čete so Rano zasedle, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Rusi so na svojem begu prišli že mimo Boskuta ter skušajo v obupnih pohodih uiti v smeri na Korosmezo. Naše čete zasledujejo sovražnika. To rusko kolono, ki je skopnela na 4000 mož, bodo naše čete najbrže še danes dosegle, jo zopet porazile in potisnile prav blizu do meje. Ta sovražni oddelek, ki beži proti Korosmezoju, je zadnji, ki se Še nahaja na ogrskih tleh. V gozdovih se morejo k večjemu tu ali tam še skrivati majhni oddelki, ki jih pa bodo naši poiskali. Kjerkoli se naše patrulje z Rusi spopadejo, se vdajo, ne da bi bile poskusile odpor. Iz Marmaros - Szigcta poročajo preko Budimpešte, da so Rusi kmalu nato, ko so prišli v mesto, napravili pravi lov na državnega pravdnika dr. Andreja Mesa. ki je znan izza ve- I leizdajniškega procesa. Poveljnik ruskih čet je razpisal za njegovo glavo nagrado 50.000 rubljev. Kljub temu se je dr. Illesu posrečilo, zbežati v Szatmar. » BOJI NA SEVERNO - FRANCOSKIH IN BELGIJSKIH TLEH. Iz Amsterdama poročajo: Nemci prodirajo hitro proti obali in njih prve Čete so po zmagovitih bojih pri Urfelu že zasedle Brtigge. V bližini Sluisa v bližini obali so Nemci pognali zopet več belgijskih vojakov čez holandsko mejo. Zdi se, da skušajo belgijske čete v hitrih pohodih ob obali, dospeti na Francosko, ali pa se vkrcati na angleške ladje. Oddelki fancos. in angleških mornarjev, ki so se ustavili pri Ypernu, naj bi očividno služili v to, da obdrže belgijski vojski to pot prosto. Medtem pa prodirajo tudi Nemci z juga preko Courtraja, K bojem za Antv/erpen, poročajo iz Berolina še to - le: Od prebivalstva v Antvverpnu je bilo samo 12 oseb usmrćenih. Izgube belgijskih in angleških čet pa so prav velike. V strelskih jarkih je bilo naravnost strašno. Granate, ki so se razpočile, so ubile pogosto 40 do 50 mož naenkrat. V angleška pristanišča, zlasti v Dael in VValmer, je dospelo v ponedeljek več kakor 5000 mož angleške mornariške brigade iz Antwerpna. Kakor poroča »Journal de Oene-ve<% pričakujejo v Parizu brez razburjenja potek dogodkov na francoskem bojišču. Netočnost poročil odgovarja neodločnosti bojev. Francoska poročila pa pravijo, da so Francozi in Angleži napredovali med Arra-som in Albertom ter pridobili na celi fronti od Novona do reke Mosel na terenu. Uradno poročajo v Parizu: Na našem (francoskem) levem krilu traja ljut boj. V Ypernu se zavezniške čete drže. Na gotovih krajih so francoske in angleške čete napredovale in zasedle, zlasti Laventie, vzhodno od Estairesa v smeri proti Lillu. Iz drugih krajev ob fronti ni poročati ničesar bistvenega, razen o brezuspešnem napadu Nemcev pri Ma-lancourtu, severozahodno od Ver-duna. O zaseden ju Yperna, ki leži 15 kilometrov od francoske meje na belgijskih tleh, pravijo francoska poročila, da pomeni to ofenzivni sunek zaveznikov, da stopijo v stik z majhno belgijsko vojsko. S tem se velikanska bojna črta še bolj raztegne. O nemških konjeniških oddelkih, ki so se prikazali pri Lillu. domnevajo, da so morali zakriti prihod armad-nega zbora, ki je Lille zasedel. Vojaški kritiki obžalujejo, da je mesto Lille padlo, tolažijo se pa s tem. da je ostalo mesto neutrjeno, da bi se torej ne smelo obstreljevati. Iz Berlina poročajo: Železniška proga Briigge - Ostende - NieuDort je v nemških rokah. » » * Beseda o milijonarjih. Milijon — to je pojem, ki ga pozna Slovenec pravzaprav samo po imenu. Zapisati ga zna še s številkami, več pa težko da ve povprečen človek o njem. Milijon se rabi v navadnem jeziku kot izraz nekaj neskončnega, nekaj brezštevilnega. Milijon denarja je toliko, kakor tema, in priprosti ljudje so prepričani, da milijonarji svojega denarja sploh ne morejo prešteti, nego ga merijo na mernike in ga premetavajo z lopatami. Smo pač reveži Slovenci. Milijonarji se dobe na Dunaju in v Budimpešti, pa še na Češkem in na Morav-skem, a drugod so redko posejani. Samo dva slovenska milijonarja sta obče znana in zaradi svojih, narodu izkazanih dobrot, v dobrem spominu. To sta Kalister in Gorup, oba že mrtva, a obeh se mnogo ljudi spominja z resnično hvaležnostjo. Sedaj v vojnem času se pogo-stoma sliši vprašanje: Kje pa so milijonarji? To vprašanje je naravno. Država je poklicala nešteto moških pod zastave in je prisiljena, neprestano apelirati na dobro srce in na požrtvovalnost prebivalstva. Podpirajte ranjence, podpirajte Rdeči križ, pošiljajte gorko obleko za vojake, dajte srajce za bolnišnice, ne pozabite rodbin pod zastave poklicanih vojakovr, usmilite se beguncev iz Galicije — tako čitamo dan na danjn dasi so se vsi zaslužki skrčili in žanje le par ljudi, dasi se je skoro vse podražilo, dasi je polno ljudi brez dela, vendar dajejo ljudje, dajejo, kar morejo, žrtvujejo iz dobrega srca. Srednji, mali in prav majhni ljudje žrtvujejo mnogo. Kaj ni to gin-ljivo, Če uboga kmečka ženica, ki komaj sama izhaja, nakupi mesa in ga speče in speče lepega belega kruha ter nese vse skupaj ranjencem? Ali ni to požrtvovalnost, če seže majhen uradnik, obrtnik in delavec v žep m daruje za dobri namen? Vse to je od ust odtrgano! Nič čuda torej, če vprašujejo ljudje: Kje so pa milijonarji2 Ljubi rojaki, milijonarji so povsod, kjer ni ljudi, ki trpe in stradajo, ki trdo delajo in molče umirajo. Gospodje milijonarji žive v velikih in bogato opremljenih palačah in v zračnih in lepih prostorih, kjer se veliko Iaglje prenašajo težave sedanje vojne, kakor v zaduhlih sobicah, koder časih stanuje po pet in šest ljudi. O. da, imena milijonarjev je tudi čitati med velikodušnimi darovalci za ta in oni namen. Ta je nekaj dal za vdove padlih vojakov, ta celo za brezposelne delavce. Še veliko več je pa takih milijonarjev, katerih imen ni nikjer Citati. »Osterreichishce Volkszeitung« je zadnjič okrtačila dunajske milijonarje, da jih je povsod dobiti, samo ne tam, kjer je treba kaj žrtvovati. Po informacijah tega lista je na Dunaju 1100 milijonarjev, a izmed teh se jih je z darili za ranjence itd. oglasilo samo nekaj nad sto, vsi drugi so ostali skromno v zatišju in niso v sebi čutili poklica, pokazati nekaj kavalirstva. Da, nekateri dunajski milijonarji so se tudi oglasili z darili. Ne govorimo o takih velemilijonarjih, kakor so Rotschildi in drugi Nabobi, ampak o »malih milijonarjih«, o ljudeh, ki imajo po 10, 15 ali 20, ali 30 milijonč-kov. Izmed vseh se jih je oglasilo z darili kakih sto, a večinoma so darovali v — papirjih, ki jih sedaj sploh ni mogoče prodati. Darovali so po 1000 do 10.000 kron in njihova imena so blestela v vseh borzijanskih časopisih. »Osterreichische Volkszeitung« se je postavila na stališče, da bi vsak dunajski milijonar lahko daroval 100.000 kron, kar bi pri 1100 milijonarjih dalo 110 milijonov. To bi bila vsota, s katero bi se dalo res kaj izdatnega napraviti. Toda dunajski milijonarji se niso zmenili za apel »Osterr. Volkszeitung-, nego so raje obdržali svoj denar. Še slabše kakor dunajski milijonarji, so se obnesli budimpeštanski in sploh provincijalni. Darovali so kar mogoče malo, ali pa celo nič. Noblese ni nobeden pokazal. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Komanderski križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo sta dobila lml. Ivan baron Kirchbach, zapovednik 2. kora in Josip R o t h, zapovednik 3. infanterijske divizije. Red železne krone 2. razreda z vojno dekoracijo je dobil fml. Štetan Bogat pl. Kostanjec, zapovednik I. infanterijske divizije. Vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo so dobili generalni majori Rihard Mayr, zapovednik 96. infanterijske brigade, Jos. Schor, zapovednik 57. infanterijske brigade, Jos. Oleschanskv, zapovednik 58. infanterijske brigade in Alojzij Podhajsky, zapovednik 42. domobranske brigade. — Z južnega bojišča je sluga ljubljanske »Mestne hranilnice«. Rak, pisal svoji soprogi, da je živ in zdrav, da je pa te dni padel rezervni častnik, odvetnik v Ptuju, gosp. dr. Tone G o s a k. Pokojnik, simpatičen, mlad mož, ki je šele pred kakim letom otvoril svojo odvetniško pisarno in se poročil s hčerko ugledne narodne rodbine Mohorič v Ptuju, je bil mož, ki je ljubil narodno delo, mož, poln idealnega navdušenja za slovensko stvar, od katerega je mogel slovenski narod Še mnogo pričakovati. Bodi mu ohranjen blag spomin. Njegovi vdovi in celi rodbini naše iskreno so-žaljel — Major Julij Tambornino, peš-polka št. 16. je vsled težkih ran, prizadetih mu na južnem bojišču dne 14. t. m. v garnizijski bolnišnici v Budimpešti umrl. — Pogrešani vojaki. Janez Zalo k ar (Karlovški Janez) nadom. res. pp. št. 17. 4. komp. se pogreša od II. sept. v bitki pri Grodeku. — Skrbeča mati prosi za kako poročilo o njenem edincu na naslov: Ivana Za« lokar, pos. Vrh, pošta Št. Jernej, Dol. — Franc Vide, nad. res. gor. top. p. št. 3, 5. bater. se je zadnjikrat oglasi. 24. avgusta. Oče mu je umrl 14. oku, Event. poročila prosi se na naslov: Terez. Vide, pos. Žvabovo 1, p. St Jernej. — Pogreša se. Od 18. avgusta naprej ni pisal Alojzij Plešič, deset« nik 17. pehotnega polka 15 stotnija. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči Ani Suva Zg. Šiška št. 48. — Pogreša se Jernej Škof i c. c. kr. bos. herc. p. p. št. 2 1. stotnija od 18. avgusta t. 1., katerega dne je zadnjič pisal. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi sporočiti njegovi sestri Heleni Vrhovnik roj. Škofic v Ljubljani, Jenkova ulica 5. — Pogreša se okrajnosodni predstojnik dr. Leopold J e r o v • še k, poročnik v rezervi 27. domobranskega pešpolka 4. bataljon, 17 kompanija, kateri je bil 30. avgusta pri Premvslanih od strela zadet. Cc 1 je mrtev ali samo ranjen, se ne vfi 248. šter. »ILOVU**! NAROD*, —t It. oktobra It 14. Strmo 8. pojasnila prosi njegov svak dr. Kla- dva. sodni nadsvetnik v pokoju v Kamniku. Gorenjsko. — »Rdeči križ«. Feliks Funtek, Mengeš. 10 K; društvo urarjev in optikov, mesto venca na krsto umrlega člana Ivana Somnitza. 28 K 80 vin., od tega polovico za *RdeČi križ«, polovico pa za družine vpoklicanih; uprava »Slovenskega Naroda« 8 K 160 vin. (in sicer: Matija 2idonik v Brioni. 3 K 60 vin.; c. kr. notar Demšar v Ložu, 5 K. kot sodna poravnava Anžlohar - Šega); stotnik Mobius ;n K; Marija Dacar, v spomin na njeno umrlo sestro gdč. Pavlo Desch-mann, 100 K; Anton Schuster, c. in kr. poročnik v rezervi in trgovec, 50 kron; kino »Ideal« od predstave 15 kron. — Za »Rdeči križ«. Tukajšnji lekarnar in dvorni založnik, gospod Oabrijel Piccoli. je daroval avstrijskemu »Rdečemu križu« 1000 steklenic po pol litra njegovega železnate-ga vina za rekonvalescente. Od teh steklenic dobi Ljubljana 300, Dunaj 500 in Pulj 200 steklenic. — Ta ponoven velikodušen dar za bolne vojake, je nov dokaz pravega patrijo-tizma in človekoljubja našega vele-cislanega someščana, gospoda Gabrijela Piccolija. — »Rdeči križ«. Zadnjo nabiralno polo gdč. Anguste Mattanovich, je v toliko popraviti, oziroma izpopolniti, da ni gospa Kenda 19 parov nogavic, ampak 3 tucate in 7 parov no* ga vic, nadlaje tvrdka Schwendtner (v nabiralni poli kot ^neimenovana« označena) 80 razglednic in tvrdka Ranth 6 parov nogavic darovala. — Mestnemu magistratu došli darovi za rodbine v vojsko vpoklicanih vojakov: Furlan Marija, kuharica, 3 K; krožek mestnih uradnikov 50 K: Subernik Josip, krovec, 2 K; čevliarsko bolniško podporno društvo 10 K; dr. Gr. Pečiak 20 K; Fiirst Mavro, tovarnar. 10 K. — Za milosrčna darila, katera so bila podarjena za na bojnem polju se nahajajoče vojake c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 od kranjskega deželnega predsedstva, dalje društva -Presveta« v £iški. od gospe Olge Rudesch v Zgornji Šiški in od eospe Marije Widmar v Ljubljani, izreka podpisani v svojem, kakor v enu vseh obdarovanih hrabrih vojakov, najprisrcnejšo zahvalo. — pL S o c h e r Rudolf s. r., major, poveljnik nadomestnega bataliona c. kr. domobranskega pešpolka št. 27. — Pipčarski klub v gostilni Dra-šček je daroval po gospej Jaki bolnikom in ranjencem v II. državni gimnaziji 14 pip in 15 zavitkov tobaka. Da bi dobili mnogo posnemalcev. — Iz politične službe na Kranjskem. Deželnovladni tajnik Leon vitez Irasselli je iz Litije premeščen v -anj, okrajni komisar Josip Friedl :a iz Kranja v Radovljico. — Promovira I je v soboto gosp. Emil Schlandcr, starejšina akad. tehn. čr. „Triglav* v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva. — Pogreb. V soboto popoldne ^e je vršil pogreb umrlega Sergeja, ^ina deželnega zdravstvenega nrd-zornika gosp. vit. BIeiweisa - Trste-niškega. Sprevoda se je udeležilo veliko število najodličneisega občinstva. Med drugimi smo opazili dvornega svetnika grofa Chorinske-g a. dvornega svetnika dr. Zupan-c a. župana dr. Tavčarjaz večjim številom občinskih svetnikov, dvornega svetnika v p. H u b a d a. državnega poslanca dr. Ravnih ar j a, rajnega glavarja K r e s s e t a, -avnatelja dež. uradov Z a m i d o, magistratnega ravnatelja dr. Z a r -n i k a. ravnatelja I. državne gimnazije dr. P o ž a r j a i profesorji te gimnazije, katere gojenec je bil poko;nik. ~ tvnatelja viteza Grassellija, ^topnika mornariškega društva o s 1 e r j a in mnogo drugih. Pogreba so se udeležili tudi pokojnikovi součenci in oddelek gojencev iz i.ichtenthurnovega zavoda. Krsto so ali v novem gala - vozu. ki ga je mestni pogrebni zavod pravkar dobil z Dunaja. — Vojaške dobave. Glasom naznanila c. kr. ministrstva za deželno brambo je potreba domobranske uprave slede vojaških dobavnih predmetov sedaj skoro popolnoma pokrita. Za eventualno posebno večjo potrebo pa je pri domobranski upravi dovolj že znanih in dobave zmožnih firm pre-notiranih. Bilo bi zategadelj odveč, potegovati se za nove dobave ter stavljati pismena in brzojavna vprašanja. Ker manjka za to potrebnega osobja, ministrstvo niti ne bi moglo odgovarjati na vprašanja in ponudbe. — Predpisi o klanju telet. Vlada je izdala odredbo, ki meri na to, da Rdeči križ Celjske okolice je izročil gosp. dr. A. Božič, odvetnik v Celju, znesek 25 K, kot prostovoljno plačano globo iz zadeve Oset - Knchler. Priporočamo drugim gg. odvetnikom v posnemanje. Razpisano je na šestrazredni dekliški šoli v Trbovljah - Vode mesto nadučiteljice. Drugi plačilni razred, prošnje do 10. novembra. Kolera na Koroškem. V Wolfs-bergu je umrl za kolero gališki begunec Nvkota Vosivniak. Kolera na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da Je v Zemunu ena oseba civilnega prebivalstva zbolela za kolero. Potres — a kdo ve kje! Seismo-graf vojaške kontrolne opazovalnice v Pulju je 17. t. m. ob 7. uri 25 minut zjutraj zabeležil potres, ki se je zgodil kakih 1000 kilometrov od Pulja, najbrž na Siciliji aH na Balkanu. Tržaški seismograf kaže, da se je zgodil ta potres kakih 1300 kilometrov cd Trsta. — Dne 11. t. m. so fcili na Grškem močni potresi. V Tebenu se je podrlo več sto hiš in je mnogo ljudi ranjenih. Prebivalstvo je zbežalo na polja. Tudi v Chaikisu je potres napravil mnogo škode, v Pireiu pa je podrl več hiš. Vas Kappareli pri Tebenu je popolnoma uničena. Najhujše je trpela provinca Beocija. Tudi na gorskih otokih je potres napravil mno škede. Nezgodi. Ko je minuli teden 20-letna delavka Neža Kragelj v pivovarni »Union« opremljala steklenice s pasteriziranimi kapicami, ji je eno steklenico razneslo in levo roko tako poškodovale, da je morala iskati zdravniške pomoči. — 35ietni delavec Ivan Ju van se je na Mirju pri ! narezovanju zeljnatih giav na desni roki tako poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. Oba sta ost.ila v domači oskrbi. Rabuka. Minoli teden se je v neki žganjariji na Dunajski cesti neki Fran Žagar, ki je že precej znan nasilnež, spri s cuniarjem Ivanom Okornom z Gline. Ker je pa Žagar uvidel. da njegova beseda na cuniar-ia ne učinkuje dovoli, je potegnil iz žepa nož in ga na desni roki z njim sicer ne opasno, pač pa občutno ob-klal. Žagarja je stražnik aretiral. Tatvina. V noči od petka na soboto je bilo prodajalki čevljev. Mariji Kogojevi, iz stanovanja v Flori-ianski ulici št. 12 ukradenih 47 kron. Tatvine je sumljiv neki neznani moški, ki je imel zelen klobuk in črn suktič 7, baržunastim ovratnikom. Tatu oblast dosedaj še ni dohitela. Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pri najditelju na Trnovskem pristanu št. 24. Ovco so našli na Poljanah. Lastnik jo dobi pri tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. Cenjenim naročnikom na zna-nfe. Jutri 20, t. m, ustavimo pošiljanje »Slov. Naroda« vsem onim, ki niso poslali naročnine ob pravem času. Razne stvori. * Bojkot angleškim brkam. Na Dunaju se izvaja bojkot proti angleški modi z veliko doslednostjo. Proskribirane so tudi angleško zastriže-ne brke. Kot času primerna moda se propagira za starejše gospode takozvana cesarska brada, za mlajše gospode pa »cesarja Viljema brke« znan* nhlfra a£a iet frrifbtr Katar hoče hoditi tudi ie nadalje pod nosom obrit si mora pustiti vsaj takozvane »kotelete«. Lasje se moralo česati »na prečo«. Brzojaina poročila. Zahvala prestolonaslednika za čestitke. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) Današnje dnevno povelje vojaškega poveljstva se glasi: V imenu vseh častnikov v obsegu vojaškega poveljstva, sem izrazil gospodu polkovniku nadvojvodi Karlu Francu Jožefu najvdanejše čestitke k imenovanju za polkovnega imejitelja, nakar je dospel ta - le odgovor: »Njegova c. in kr. Visokost, gospod nadvojvoda Karel, se Vaši ekscelenci presrčno zahvaljuje za dobrohotno čestitko. — Po najvišjem naročilu: Lobko-w i t z.« Brezvestni spekulanti. Brno, 16. oktobra. »Moravska Orlice« poroča, da so uradi zaplenili v nekaterih okrajih Moravske mnogo žita in drugih živil, ki so jih nekateri spekulanti nagrmadili. To se je zgodilo, da se prepreči nadaljnje zviša-vanje cen. Begunci iz Belgije. Rotterdam, 18. oktobra. (Kor. urad.) »Nieu\ve Rotterdam Courant« poroča iz Sluisa: Število beguncev iz severnozapadne Belgije cenijo na 60.000. Njihovo stanje je nepopisno. Nimajo nobenih stanovališč, za to mnogo izmed njih prenočuje na cestah. Primanjkuje živil. Pekovske prodajalne so prazne. Oblasti so rekvirirale vse kmetske vozove, da prepeljejo begunce v Breskens. Pa tudi tam je že vse prenapolnjeno. Begunci so se nastanili v 20 velikih čolnih, ki se sicer vporabljaio za prevoz sladkorne repe. Poldruga milijarda kredita na Pruskem. Berolin, 18. oktobra. (Kor. urad.) »Vossische Zeatamg« poroča: Kredit, ki ga bo zahtevala pruska vlada od deželnega zbora, znaša poldrugo milijardo mark. Uporabil se bo za pomožno akcijo v vzhodnji Prusiji, za preskrbo uradnistva in za nabavo živil. Francoske sodbe. Chalons sur Marne, 17. oktobra. (Kor. urad.) Okrožno sodišče depar-tementa Marne je obsodilo nekega tamošnjega nemškega kmetovalca in njegovo sestro na smrt, ker so bili pri umikanju nemške armade skrili v svoji hiši saške vojake. Brat kmetovalca in hlapec sta bila obsojena, ker sta priznala, vsak na pet let prisilnega dela. Vstaja proti Angležem v Afriki in Indiji. Carigrad, 18. oktobra. (Kor. ur.) Tukajšnji listi so izvedeli iz zanesljivega vira, da so se uprli mohame-danci pokrajine Somali in napadli pod poveljstvom dveh šejhov Ber-bero, glavno mesto te naselbine. Vje-li so vse angleške častnike te posadke in zasedli mesto. Isti listi javljajo, da je neka nemška križarka bombardirala železniško progo Džibati-Addis - Abeba, ki jo grade Francozi. Proga je bila razdejana. Poškodovana so bila tudi poslopja francoske naselbine. Kakor je izvedel »Tasvir i efkiar«. so Angleži v zadnjih dneh odstavili 120 egiptskih uradnikov in odpustili iz armade 200 egiptskih častnikov. Domneva se. da so Angleži vse to ukrenili, da rešijo situvaci-jo v Egiptu. Listi priobčujejo iz ofi-cijoznega afganskega organa »Sara Djulahbar« povzeto vest, da so se vsled aretacije mohamedanskega indijskega Častnika Mehmeda tiafiza, brata kneginje Begum iz Bhopala, uprla plemena, katerih glavar je bil Mehmed Hafiz. Angleški generalni guverner je obljubil, da bo Hafiza izpustil na svobodo. Uporna plemena v Djibburu silijo, da bi se Indijci uprli proti Angležem. Mornariška brigada Iz Antwerpna. Berolin. 19. oktobra. (Kor. ur.) »Vossische Zeitung« javlja iz Londona: V poslanici na mornariško brigado je izrazil prvi lord admiralitete Churchill povodom njene vrnitve iz Antvverpna vsem njenim Činom svojo čestitko ter jim potrdil, da so na občudovanja vreden način zadostili svoji dolžnosti in da so v polnem obsegu upravičili zaupanje, ki se je stavko v nje. Brigada se je junaško borila v artiljerijskem ognju. Obžalovati je, da ni imela prilika, da bi stopila v stik s sovražno pehoto. Brigada je bila odločena, da gre v Antwerpeiu ker je bilo to nujno po-trebno in ker ni bik> na razpolago mobilnih čet za trdnjavske namene. Izvežbanost te brigade je bila enakovredna izobrazbi večine sovražnih čet Brigada Je bila odpoklicana z arima a* apMU rtateette* »k> žaj in ne vsled napada ali pritiska, sovražnika. Dejstvo, da je ta armada prispela, je omogočilo, da se le obramba proti 60.000 Nemcev po* daljšala za 5 ali 6 dni. »Vossische Zeitung« pripominja: Minister Churchill ima popolnoma prav. Angleška brigada se ni umaknila vsled nemškega napada temveč je pobegnila še predno so jo mogle nemške čete napasti. Tudi v tem je Curchill pravo zadel, ako obžaluje, da brigada ni imela priložnosti se spopasti z nemško infanterijo. Mi sami to pač najbolj obžalujemo, kajti potem bi ta brigada pač ne bila imela priložnosti zmagovati nazaj do samega Londona. Literarni zgodovinarji se vedno menili, da si je Shakespeare figuro sira Johna Falsiaifa izmislil. Churchill nam je dokaz, da so Falstaffi pristen angleški zarod, s O potopljeni krlžarki »Hawke«. London, 18. oktobra. (Kor. ur.) V Aberdecu prispeli mornarji s kri-žarke »Hawke« pripovedujejo, da je ladja bila zadeta na sredi tik ob stroju, na kar je nastala grozna eksplozija. Ladja, ki je imela veliko luknjo, se je nagnila na stran in se potopila tekom 5 minut. Moštvo je moglo spustiti v morje samo en splav in par čolnov. Splav je plaval na morju kakih 5 ur, predno ga je našel norveški parnik »Mdešta«. Zajet mizozemski parnik. Marzilija. 18. oktobra. (Kor. ur.) Neka francoska torpedovka je pripeljala v pristanišče zapeti nizozemski parnik »Kraljica Ema«, ki je vozil tovor iz Batavije v Hamburg. Pogreb di San GiuHana. Rim, 18. oktobra. (Kor. urad.) Navzlic deževnemu vremenu je bil pogreb ministra di San Giuliana naravnost impozanten. Sprevod je pričel ob pol 11. uri. Na čelu so korakali meščanska garda, eskadrona uian-cev. vojaške godbe, oddelki vojaštva z zastavami in duhovščina. V mrtvaški voz je bilo vpreženih 6 konj. Na krsti je ležal prekrasen venec italijanskega kralja. Na desni strani voza so korakali, državni podtajnik zunanjega ministrstva Borsarelli, ministrski predsednik Salandra, podpredsednik senata Blaserna in francoski veleposlanik Barrere, kot do-ven diplomatičnega zbora; na levi-župan knez Colonna, minister Matti-oli kot zastopnik kraljevske hiše, podpredsednik zbornice poslancev Capelli in admiral Cattolica kot zastopnik vitezov sv. Annunciate. Mrtvaškemu vozu so sledili: rodbina umrlega, najvišji dvorni dignitarji, ministri, državni podtajniki, diploma-tični zbor. mnogo senatorjev, poslancev, in zastopnikov notabilitete. Sprevod se je pomikal po via Nazio-nale v cerkev Santa Maria degli Angeli, kjer je bilo truplo blagoslovljeno. Po ulicah je tvorilo vojaštvo špa-lir. Zbrala se je bila nepregledna množica. Iz cerkve je krenil sprevod na kolodvor, kjer se je razŠel. Mrtvaški vlak se je popoldne odpeljal v Catanijo. Nemški listi o pokojnem di San Giulianu. Berolin, 16. oktobra. (Kor. urad.) Listi posvečajo pokojnemu ministru zunanjih del tople nekrologe. Slikajo pokojnika kot močno oporo trozvez-ne politike. Njegovo geslo je bilo v vse slučajih interes Italije. Zlasti opozarjajo listi na posebne pokojnikove zasluge glede avstro - ogrsko - italijanskega sporazuma v skupnem postopanju v posebno kočljivem albanskem vprašanju. Končno izražajo listi trdno zaupanje, da se politika Italije vsled smrti di San Giuliana ne bo spremenila. Zopetno odgodenje angleškega parlamenta. London, 18. oktobra. (Kor. urad.) Parlament je vnovič odgođen, in sicer do 17. novembra. j - ■ ' i ■ i ■ Današnji list nfaena 4 stran?« ----------- Bgg Izdajatelj In odgovorni urednik: t Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«, MeteorologKno porofllo. VliUa nad mtjem Mf»2 Srenji mtei tl«k 7U a« Vetiovl Nebo 17. M Xpop.| 7352 9. 2V.17362 190 120 sr. jug brezvetr. jasno oblačno 18. 7. z\. \ 736-0 71 w deloblač. m m Zpop. 9.zv. 7349 7360 190 m si. jug • jasno pol oblač 1% 7. «J. 737-0 100 • oblačno Si 10* ti redoja • ntoc tempa Ij« 1* »o« atura aabote 12 av 10-1*. 7% norm. Padavina . Stran 4. JtOVPUKT NAROD-, ćm 10. oktobre 1914. 74d. štev. Zahvala. Za iskrene dokaze sočutja povodom težke Izgube našega pttljuo-Ijenega očeta oziroma starega očeta, soproga in tasta Matije Švlgelfa ptatUaiki V Serevalel M. M. izrekamo vsem in vsakomur najtoplejšo zahvalo. ' Ta veljaj sosebno onim, ki so mnogoštevilno od blizu in daleč prišli spremit predragega rajnika na zadnji poti k večnemu počitku. V BOROVNICI, dne 17. oktobra 1914. 3567 Žaluj©*! •stali. Zahvala. Globoko ganjena po mnogih dokazih sočutja iu po lepih cvetkah, ki so bile naklonjene najinemu nepozabnemu ljubljencu, izrekava vsem, ki so nama v teh težkih dnevih stali ob strani, najiskrenejšo zahvalo. Posebno toplo se zahvaljujeva visokocenjenemu ravnateljstvu I. c. kr. državne gimnazije, gospodom profesorjem in sošolcem našega ubogega Sergeja j ki so mu Se t smrti izkazali svojo ljubezen in zvestobo. V LJUBLJANI, 17 oktobra 1914. j Rosy in 3r. Demeter vitez $leiweis-£rstem$ld. 3.570 davka prost, nezadacan, se dobi prt tvrdkl 3539 i Jfiihad Kastner, £jnbljana. V gostita! „Leon" Florijanska ulica štev. 6 %msh dan raznovrstna divjačina. p-imaso fina fcMeja. — Ma fios. BorovfličoveL Proda se pristen bcroTničovec v | večfi množici. Za kakovost so jamči. IVAN K ABAK S, posestnik Zg« Ložcica pošta Žalec. 3500 Žolni klobuki vedno v zalogi. ^^^^= //[odru saion ^^^^ $tuchly - JY(aschlqe Eidovshfl ulica št- 3 Dvorski trg t. priporoča svojo velijo zalogo okusnih najnovejših damskih m otroških klobukov, športnih čepic in vs& v ! mcdistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. f Žalni klobuki vedno v zalogi. Aajniija cene/ /tajnišje cene / ff LaJUBLUANA • KOrVSNBKEGA ULICA- h K f a^aiei»atHnW»D*FR DERGANC \1 Imad psiček rjav, aauatl se je včeraj dopoldne v Spodnji Šiški 3664 Kdor ga je dobil, naj ga odda v *>edn|l Miki, goledvorabs ulita m* It pri krivo« »ovaoovii. Izurjena steDografinfa strojepiska zmožna obeh deželnih jezikov, ao ta* tel sprejme. Ponudbe pod „Stene-gralJnJa" na upr. »Slov. Nar.« 3565 Učiteljica Hariija prevzame še nekaj ur. Gre tudi na dom. Poučuje se po moderni metodi« — Naslov pove uprava. »Slov Naroda«. 3566 Već dobro isarjenik Marci pomočnikov se takoj sprejme na stalno delo in sicer za boljša, težka in mešana dela pri Ivama Kos, čevljarskem mojstru, Zagorje ok Savi 119. 3473 liitiriflii vešča slovenske in nemške korespondence, tesnopisja in dobra računarica, 80 Sprejme takoj- — Ponudbe pri prostem stanovanju, kurjavi in luči na Železarno ie elektrarno IL Pogašnlk, Baše pri Maribora. ____3534 Odda se xa novembrov termin v Spod. Slsbl, Celovška Gesta št- 76: velik lokal za prodajalno, velik lokal za skladišče, velika vinska klet z 18 uporabnimi vinskimi sodi od 18 do 50 hkt. Oddajo se vsi prostori skupaj ali posamezno. 3506 Več se izve v pisarni g. Ivana Kneza v Ljubljani. ______ JUDI« je znamka za smem čaji Dr. pl. Trnk6czyia Sladni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravje. Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varan otrok. Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtrk, iu2ina zauživan, je Sladin izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstva 50° o na denarju, 2 3 na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. l 4 kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne zaloge so v lekarnah Trnkoczv: na Mm, JoahtMlirsfmn 25. Mriikvtfrt *• $d**rowr- strasK 19?, ? Gn&v, Ssrkstnm *. » Trsta, droriit J. Camanii. St. Gin. di t".mil» 703. t Gorki. Imoti L trpi«, t Wji. Psimr. tffm. t CcJc?cn. Rhmt. Itkeraar, v Ririam, JRlSrrig. Iikamr. t JjiMjni. Mtiraa Tnikcof mm rotatii. — Zen» lastnika te lekarne je ragojtla svojih w zdravih otrok a Slaetra cesta št SS priporoča veliko izbero izgotovljenih dunajskih damskih in dekliških klobukov pncs=ccc=c: praznih oblik in nakita. ::r-r:::—ssfeg ŽahU klobuki vedno v nalogi. Žalni klobuki vedno v zalogi. C. kr. tobačna tofiru v LJubljani razpisuje denavn mehkih riesk,flbrnlevin pragnv na čas od 1. Januarja 1915 do 30. Junija 1916. na dan 2. novembra 1914 konknreačno razpravo. Ponndbo za to dobavo morajo so najkasneje do 12. aro dopoldne omenjenega dno o. kr. tobačni tovarni vposlatl. Popolna vsebina razglasa, kateri so tauradno lahko vpogleda, se nabaja v nradn! „Lal-bacher Zeltang". 3562 G. kr. tobačna tovarna ¥ Ljubljani, dne 15. oktobra 1914. Št. 19.246. ~~~ ~ — 3568 Ra^las. V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za leto 1313 in sicer: 1. mostnega zaklada; 2. nboinega zaklada; 3. zaklada meščanske imovine: 4. ustanovnega zaklada; 5. mestnega loterijskega posojila; 6. mestnega vodovoda; 7. mostne klavnice In 8. mestno elektrarne dogotovljeni, ter bodo 14 dni. to je od 19. oktobra do 2. novembra letos v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. oktobra 1914. ! VOJNO ZAVAROVANJE! C- kr. priv. zavarovalnica na življenje Avstrijski Feniks Polu vplačani delniški Kapital K 6,080.000. Stanje zavarovalo«! svot K 240,900.000. nudi vsem, ki so poklieani v vojake, tudi osebam, ki se ie nahajajo na bojnem polja, posebno vojno zavarovanje, za dobo 1 leta. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako Je nmrl vsled dobljenih ran ali vslod kako Iioloznl In končno, abo so ga pogreša. Pa tudi v vsaki polici Avstrijskega Feniksa, ki se je ugotovila po kaki predlagani regularni zavarovalni kombinaciji, je vojno zavarovanje za vojake po poklicu kakor v rezervi in za Črnovojnika do K 20.000 zavarovane vsote brezplačno všteto. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZASTOP V LJubljani, Sodna allca št. 1. In SLAVNI ZASTOP v LJubljani, Gradišće št 8. Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe! Različni ostanki, nenavadno ceno. J. GROBELNIK. Največja zaloga blaga iz volne, svile, barzuna, plisa, barhenta. s Blago za površne Jopice v vseh barvah. Velika Izbora preprog, zaves In ode]. ZIMSKE HOfOSTL SUKNO: najboljSi nakupni vir za moške obleke ; in površne suknje. •