a\os^wJno) pložono v ootovlnl. Leto LXXm., št. 38 LIvMlaaa, petek 16. febraar|a l*je Izdaja vsak dan popoldne Irvzemsi nedelje In praznike. — Inaerati do SO petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst h Din 3. večji inseratl petlt vrsta Din 4. -. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej — »Slovenski Narode velfp. --sečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljev* ul!cm štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-30 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon §t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon §t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Nova bolgarska vlada Zjnanja politika Bolgarije estane nespremenjena Po odstopu dr. Kjoseivanova je sestavil sovo vlado «T>sc Janji prosvetni minister Cr. Bogdan Filov Zun. pol tiko fco vodil cfcseccrji posla*?:*; v Beogradu d*%Ivan Fopsv, notranjo pa Peter Gabrovski 2e pcij leto vodi bolgarsko zunanjo politiko države24 M pride iz Beograda SOFIJA, 16 febr. e. Včeraj ob 11. dopoldne je bolgarski kralj Boris sprejel predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra dr. Georgija Kjoseivanova. Ob tej priliki je dr. Kjoseivanov podal ostavvo svojega sedmega kabineta. Kralj Boris je ostavko sprejel. Takoj nato je kralj sprejel v avdiencl prometnega ministra dr. Bogdana Filova in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Dr. Filov se je nato odpeljal v predsed-ništvo vlade, kjer se je razgovarjal z dr. Kjoseivanovem in z opolnomcčenim ministrom in pesanikom v Beogradu dr. Iva-nem Popovim Dr. Bogdan Filov je sprejei nato predsednika prestolniških odvetnikov dr. Ivana Goranova in ostale ministre bivše Kjoseivanove vlade. Filov se je posvetoval z njimi do 19. ure. V večernih urah se je Iz dobro informiranih krofov zvedelo, da je nova vlada *e sestavljena ln da se ne bo mnogo razlikovala od prejšnje vlade dr. Kjoseiva nova. V novi vladi ne bosta več dosedanji predsednik in zunanji minister Geor-gij Kjoseivanov in minister za notranje nadeve Nikola Nedev. Nova vlada dr. Filova bo imela samo dva nova člana in si-rer zunanjega ministra dosedanjega poslanika v Beogradu dr. Ivana Popova ter ministra za že'eznice in brzojav dr Ivane Goranova. Dosedanji minister za že^ez^Moe in brzoiav Peter Gabrovski bo prevzel resor notranjega ministrstva. Novi zunarji minister Ivan Popov, ki se je zadnje dni mudil v Sofiji, je včeraj popoldne odpotoval v Beograd, da se poslovi, preden bo objavljena sestava nove vlade. Pred odhodom v Beograd se ie Ivan Popov dvakrat razgovarjal z dr. Kjoseivano-vom. Mandator krone Bogdan Filov Jt snoči znova prosil za avd'enco pri kralju v zvezi s sestavo nove vlade. Nova vlada bo v teku današnjega dne objavljena, obenem pa tudi vladna deklaracija. SOFIJA 16. tebr. e. Ostavka vlade dr Kjoseivanova je povzročila veliko presenečenje v političnih in diplomatskih krogih 'rvotno je vladalo prepričanje, da bo vlada Kjoseivanova podala ostavko šele tik pred sestankom novega narodnega sobranja. Pred nekaj dnevi pa se je položaj popolnoma razčistil in vse je kazalo, da se bo vlada dr. Kjoseivanova pojavila v celoti pred sobranjem. Naravno je. da je ostavka vlade Kjoseivanova sprožila najrazličnejše komentarje. Komentatorji zastavljajo predvsem vprašanje, kakšni so bili razlogi za ostavko in v kakšni zvezi je ostavka z notranjo in zunanjo politiko Bolgarije. Sp'ošno vlada prepričanje, da prejšnja* vlada ni poda1 a ostavke zaradi tega. da bi nova vlada krenila v svoji notranji in zunanji poTitiki v novo smer. Dejstvo, da Je prevzel resor zunanjega ministra doseda- nji opolnomočeni minister In poslanik v Beogradu dr. Ivan Popov, ki Je vodil poetiko odstopivšega dr. Kjoseivanova. kaže na to, da sprememb v zunanji politiki kljub novi vladi ne more biti. Treba je upoštevati tudi razgovore, ki so potekali v popolnem soglasju med prejšnjim šefom zunanje politike dr. Kjose ivanovim in novim šefom Ivanom Popovom pred njegovim odhodom v Beograd. Zanimivo Je tudi. da zavzema ie peto leto resor zunanjega ministrstva v bolgarski vladi diplomat, ki je bil pred tem položajem opolnomočeni minister in bolgarski poslanik v Beogradu. Kakor Ivan Popov je bil tudi dr. Kjoseivanov bolgarski poslanik v Beogradu, oreden ie prišel na čelo bolgarske vlade. To dejstvo si v odločilnih političnih krogih razlagalo tako. da bo nova vlada v svoji zunanji politiki nadaljevala poTWko zbližan.ia med Bolgarijo In Jueos'avijo ter politiko za ohranitev miru na Balkana. Srditi boji na Finskem Vzlic velikemu ins&iemu eđpsru cesta ja pslcža] vedno bal j vzsen — Sovjetske Č2te poskušajo z obupnimi napori prebiti Mannerhelmevo črto — Fine! beda kmalu izčrpali sva je rezerve HELSINKI. 16 febr. g. CReuterV Sfnoei Je bilo z merodajne finske strani javljeno, da se je finska vojska pod strahovitim strateškim pritiskom prt Summi na Kare-lijaki zemeljski oz«n1 na več točkah umak - nTa iz svojih frontnih postojank. Na vz*-o^«em koncu Mannerheimove obrambne Iin»Je ob reki Ta.fpale se je po«re-či'o Fincem zavreti nazaj nekaj prednjih postojank in še zadržati sloviti napad, ki ga izvajata dve sovjetski diviziji. Po'ožaj finrke vojske na Kare'Hskl ze-m^Vski ožini daje povod za rf«no vme-fn;rff»nffi. ker ne razpolagajo Finci z zadostnimi rezervami. HFT.SINKI. 16 febr. A A TOeirterV «n«ci Jr bilo sporočeno, da so se Finci zaradi silnega ruskera pritiska na Kareiff^kJ ožini na v»* k'--' *JV» umaknili s prvih črt dosedanjih položajev. HELSTNKL 16. febr. A A. rHavasft. V no-kr-»**ni Summa je bil sovjetski pritisk včeraj posebno moč.in. FinH so bPi nrisfVni i"-*»kniti se iz nekaterih sprednjih položi *ev. STOCKJIOT M. 16 fehr A V fltntferV V teku večera so sovjetske črte z obupnimi nanori poskuša'e rrebitl Mannrrhei^ovo č>*o na seu*iJMHl Kare'«i*-ke ožine, kjer reka Tajpa'e Foči obe arm?di. fTT\TiSTNKI. 16. febr. A A. Odsek nri T*1-Pa'5 ie Ml včeraj popriSče najsrditejših borb med Froci in sovieti. Sovjetski napadi «:o b;,i pdb:ti. tpr se računa, da so sovjeti postiti na boV*čtl čez ?500 mrtvih. —"sr v*"M"*Tnu f!nc,-P"u odboru pa oo-St*»ja po'ožaj vc'no boM t*"&*. ker Finci nm '---—•» *0 m svrffml r**zer- V'" **. p"1 ,:'—*»1 so HTi red rj»«'*svo letniki lFr6. im fn trlo di v kr~tfc**n ne bo mo«-o^e v*o%'feazl nov*b e'-'r*,v. Po'o c-r.,.^*-u.n Pq brtJ;Sčii nri Krmu je ze'o k**"*:^^n. V tekli včOT"",;*'",*rs'Tf» rl«l**t»i| so sovjeti izgubili na tem odseku okoli 500 m~ž. H*** cnTT'» i* < (Travah «ovJet- s'-a pfni7:va na K?rc"'" H o^inl j« Hs'a v?«^, I je^ bll^l P»"n rrr> J^^>ie #^»*i. Ne^l fT-~*-; r**:^*T- rit i*h fr pf*0 nroti eni s'»•nI ec*i '•»«-trr*''-nrb to^ov'-ib str***ov. Pr»- tri-'^o-io^ «so F:nH z^^et 7^^^^ np^si s\-oi'h titr;p";h pr»e*^i«»~ic rekal d^'^'h ps» jrn prjor^M ^«t»e>t'ti. fT^jVa nr»frč!,*» O pr^'^^o^tj r>?> b^<;*čn so ze^o nret'ra^a. Tako n p T* t*?wHn «;oi ri'1*' -*">■»•—*»'' t Am— j?«ri-^ utr^h \r*Vnr ra j?v» F;nH m> t<~rn r'o'Tt f-r<--T^+p t-r^*-V( ip*>io 7,°^o o^^r- ta f4'-« p^T.;^*M-i (*#v*r?*1 P^ii se vrše tik fT"> fTp" — <-p-| b^'-'^^ll p'n^i itcne^fl od- b1 rN*-» tev>T»>«vn Včeraj je tu pad'^ 500 sovjetskih vojakov. Bzvl rtslu bombni napadi IF'FJNKI. 16. febr s. fFenter) Sovjetska letaka so izved'a včeraj nekaj bombnih napadov na mesta v južni Finski. V akciji sta bili dve skupini bombnikov, ena sesto^eča iz 57. dru^a pa iz 30 letal. Ena skupina se je pribl;ža'a tudi He1sir,kom. vendar niso bile vržene bombe na mesto. V predmestjih je bilo slišati streljanje protreta^sk'h topov v mestu samem ie bil dan letalski a'arm. ki je trajal od 15. do 16. Po r«ep«-»trier»:h vesJeh so ^eta1a bombardirala mesto Lahti Druga skupina sov- ^e^sk^h Vtal je letela v smeri zapadne fln- s> letalstvo se Je uspešno udeistvova^o v več letalskih borbah s sovraži rmi bnmbn;mi in lovskimi letali. Bombardiralo je tudi sovražne napadalne oddelke pri stražnlh ognjih ponoči, po dnevi na koncentracije sovražnih čet ln skladišča. Sovražno letalstvo se je udej- stvovalo Izredno flvah^o na fronti in v 7.aledju neposredno za fronto. Tu sta bili bombardirani zlasti mesti Lappeenranta in Viborg, slednje ponovno. Po bombardiranju so sovražna lefala še s strojnicami ob-stre'jevala požarne brambe. Izven vojne cone ie bilo bombardirano predvsem mesto Hanvna. O človeških žrtvah doslej še ni poročil. Po dosedanjih podatkih smo v teku d*"»e-va sestrelili 16 sovražnih letal. Poleg tega je bilo eno sovjetsko letalo sestreljeno v borbi med sovietsk'mi letali sanrvmi. ter je padlo za naš;mi frontnimi postojankami. Več nadalinjih primerov uničenih so vjetskih letal še ni nedvomno potrjenih. Sovjetsko poročilo MOSKVA. 16. febr. A A. (DN73). Poročite generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja pravi, da so sovietske čete v *e-ku včerajšnjih borb nadalievale napredovanje na Kareliiski ožini. Finci, ki so pretrpeli veMke izgube na moštvu in materia lu se umikalo. Sovjetske čete, se približujejo že1ezniški posta ii Kamara. V teku 15. februarja so sovietske- čete zased'e 53 finskih položajev, od katerih jih je imelo 21 betonirane pnVžaie za tnpove. Na drugih odsekih bniišča sn se ude1stvova> patrole ter so b?,e manjše borbe med posa-možnimi oddeTkf pehote. Sovie*sko letalstvo ie z uspehom bTnhard'raio sovražno čp*e in sovražne objekte. V toku zrač-r**h borb je bilo sestreljenih 6 finskih letal. AMSTERDAM. 1«. febr. A A. fHavaS\. Sno« so prispeli v Amsterdam zdravniki »n boi*-*č->Hi francoske ambiOance. ki potuje na Finsko. Jutri odputnielo v S točk-hol m. od tam pa dalje v Helsinki Zbližanje med Madžarsko in Rumtinijo je nujno Tako pravCjo ▼ Rimu, ▼ BnkareSti pa izraZafo zadovoljstvo nad nevtralnost J* Italije BUKAREŠTA. 16. febr. AA. (TTavasV Romunski listi komentirajo potovanje Sido-roviča v Italijo ter naglašajo Italijansko -rumunsko prijateljstvo, ki se je pokazale že o priliki beograjske konference. Listi naglašajo. da F it m unija zeli, da bi to m-munrko Italijansko prijateljstvo postalo 1% tesnejše, plodnejše in tra.fna. Listi IsrafaJk zadovoljstvo, da Je TtaMja ostala nevtralna, ker je s tem mnoTo pripomogla k obra nitvi mira na Balkana. RTM. 16. febr. e. V tukajšnjih dobro ob .-eščenih krogih pripisujejo obisku vodje rumunske mladine Sidorovica tudi političen pcmen. Pravi se. da teli italijanska zunanja politika v zadnjem času učvrstiti svoj vpMv na Balkanu in Podunavju. Naj -uj^ejše se je zdelo zbližati Jugoslavijo In Madžarsko in zaradi tega je Italija temu orob'emu posvetna vso porornost. r<*aj pa Je najnojnejto zMHhiBje aaod bi Itmnunijo bi posveča zdaj Italija temo problema no pozornost. RIM, 16. febr. AA. (Štefani). Tajnik fašistične stranke Mutti Jo priredil velit* banket na čast vodje rumunske mladine Sidorovica. Banketu je prisostvovalo ved članov vlade, osebje romunskega poslaništva ter številni predstavniki faJističn* stranke. Na kraju so prikazovali film o organizaciji romunske mladino. Italijanska trgovinska dclencija v Bakareftl BUKAREŠTA. 16. febr. a. (Havas). Semkaj bo v kratkem dospela italijanska trgovinska delegacija. Italija, ki je ie od leta 1929 za Anglijo ln Francijo najboljši kupee romunskega blaga, se trudi, da te razširi svoje trgovinsko odnošaje s Rumu nijo. Pričakujejo, da bodo pogajanja za novo trptvvt^sko pogodbo v kratkem '^nrtr*1 Rumunske torpeicilce LONDON. 16. febr s. (Reuter). Angleške ladjedelnice so izgotovile tri torpedovke z*, rumunsko vojno mornarico Danes iib bosta v Portsmouthu kn=tili soprogi rumun-skega pos'anika v Londonu in romunskega vojnega atašeja. Huda z'ma tudi v Ameriki NEW TORK. 16. febr A A. Snežni vj-harii. ki diviaio v vseh severnih pokraii-nah Zedinienih držav že 48 ur sn povzro čili veTfko Škodo Število smrtnih žrtev je doseeto 60 V samem Npw Vorkti le umrli 15 ljudi Število ranienih znaSa več stf> Zaradi oprrmn'h ovir ie prpkinion or^mei v rn^^b krai'b Severne Amerike, posebno v Novi A"gliji. NEVV VOPK. 16 febr s. rReuter> N»na vaden m^az ie zahteval na zanadu Zedinienih drf.av te dni 36 smrtnih žrtev. V New Yorku ie mon'n včeraj 48 ono de'av-oev odstrp~sevati snef ki ie lefal četrt metra visoko na ulicah in je oviral vsak promet kritie vo^^ih strx>?k^v SINOAPFR. 16. febr. s. (Reuter). Sultani štirih ma'ajsk'h držav so sklenili poslati an^eški vladi denarni nr;snevek 1 milijon funtov za kritje vojnih stroškov. Konec fra~fw ,»f Iz notranje politike ZA SOCIALIZACIJO POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V beograjskem tedniku »Napred« prl-občuje univ. prof. dr. Mihajlo Ulć, eden izmed strokovnjakov pri podajanjih za sporazum, članek, v katerem pravi: Po vprašanju normalizacije političnega življenja in načina, kako bi sc najbolje izvedla, je obstojalo mišljenje, da je potreben postopen prehod k normalnemu demokratskemu režimu, potem pa naj bi bile volitve. Za to stopnjevanje — čeprav Je stvar nujna — je bilo dovolj časa in ml smo pustili, da nam ta Čas mine v pripravljanju in obljubah. Opravičeno je bilo mnenje, da bi volitve v polllit no tako desorga-niziranl zajednici ne dale oni!i stvarnih rezultatov, ki Jih od njih pr'.er.kujemo in ne bi pripomogle k ozdravljenju političnih razmer. V tem ozira Je bilo zadnje leto le nekaj storjenega in Se to le deloma. Izvedla se Jo začasna organizacija banovine Ilrvatcko. Ta organizacija ima velik pomen za ozdravljenje odncSajev hrvatskega naroda do države ter bi Imela prav tako velik pomen za ozdravljenje srbsko hrvatskih odnosov, ako bi se bilo s temi načeli nadaljevalo tudi glede na nerodne posebnosti srbskega naroda. Toda tudi brez ozira na to vprašanje, ki že prinaša škodljivo strx:prnost v naše pollfčne odnose, je fQ t—ba zbra« vse Jf'oslcvcne ne glede na njih dosedanje zađr'nnje. AVDD3NCA PRI PODPREDSEDNIKU VLADE DR. MAČKU Dr. Vladko Maček je sprejel v svojem kabinetu senatorja dr. Milana Kostiča lx Zemuna, kl Je predstavil podpredsednika vlade deputacijo žen, katerih možje so Is političnih razlogov izgubili osebno svobodo. ZA REORGANIZACIJO SUZOR-JA Delavska zbornica v Zagrebu ln Hrvatski radnlškl savez sta započela akcijo za lilcvl'aclio SUZOR-Ja v Zagrebu. V tem smislu sta poslala konkretne predloge vladi v Beogradu, v katerih predlagata razpust SUZOR-ja ln imenovanje posebnega ravnateljstva, ki bi Izvršilo pcpolno reorganizacijo te ustanove na ta način, da bi se osnovale S avtonomne blagajne delavskega zavarovanja ln s?eer za področja banovine Hrvatske, Srbije In Slovenije. Predlog Delavske zbornice v Zagrebu ln hrvatskega Radn!čkega saveza je obrazložen In se sedaj pričakuje odločitev vlade. DVA NOVA NEMŠKA ČASOPISA Predsednik Zveze nemških zadružnikov dr. Josef Trischlcr Je začel Izdajati »Die Landpost« za nemške kmete. List se bavi poleg gospodarskih vprašanj tudi z notranjo bi zunanjo politiko ter Je naslednik nekdanjega »Landurlrta«. Dragi novi list Je »Schaffende Jugend«, katerega prejemajo samo člani mladinskih organizacij KoKurtranda ter se ne more kopiti nikjer. Za Izdajatelja Je podpisan dr. Adam Man-rus, lastnik znane oa rl mam trn n rlnlhllfiao logifam ¥ Novem Sada. Strma 3 »SLOV KN SRJ NAROD* potek, 16. februarja 1940. Bte*. 38 Pred ameriško intervencijo v Berlina zaradi nemške pooatritva pome rake vojne BERLIN, 16. febr. s, (Associated Press). Kakor poročajo, bo ameriški poslanik e Berlinu interveniral pri nemški vladi In zaprosil za pojasnilo flede novega poostrenega načina pomorske v~»jne, po katerem hočejo Nemci potopiti vsako nevtralno ladjo, ki gre v angleške kontrolne postaje. BERLIN, 16. febr. AA. (DNB). Estonski tisk je objavil vest, da je neko nemško letalo s strojnico streljalo na posadko potopljene estonske ladje Linda na Severnem morju v trenutku, ko je posadka te ladje prestopala v rešilne čolne. Z nemške stra- ni se ugotavlja, da se nemške letalske silu bore proti sovražnim letalskim silam, vojnim ladjam, patrolnim ladjam, konvojem ter obalskim in patrolnim objektom ter proti oboroženim trgovskim ladjam, ker smatrajo vse to za vojne plovne objekte, da pa po borbi nudijo nasprotniku vsako pomoč pri reševanju šivi jen j a. kar so dokazali tt številni primeri Zarodi tega se vesti estonskega tiska o streljanju na posadko ladje Linde v ničemer ne razlikujejo od angleškega tiska, ki prinaša vesti o podobnih grozodejstvih. Vojna na motjd Junaštvo angleškega radio telegrafista — Nemška ladja ee je morala vrniti v brazilsko talko — Kove žrtve LONDON. IS. febr. «. ih rezervnih oficirjih prav nasprotno. Njihova organizacija zadnje čase lepo napreduje. To se je videlo tudi na snočnjem občnem zboru, saj je bila udeležba zelo velika. Zbor Je otvoril predsednik pododbora ini LadJs!av Bevc, ki je najprej toplo pozdravil prisotnega brigadnega generala g. Kukavičiča kot zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti in ga prosil, naj bo komandantu generalu Stefanoviću tolmač globoke hvaležnosti rezervnih oficirjev dravske banovine za njegovo veliko po-icraost, ki jim jo izkazuje ob vsaki priliki. General Kukavičić se je zahvalil za pozdrave, rekoč, da bo veren tolmač že'ia, teženj in zahvale rezervnih oficirjev komandantu divizije, občnemu zboru pa je poželel plodno delo. Genera'a Kukavičiča so sprejeli aborovalci s toplim aplavzom. Predsednik je pozdravil tudi vse navzoče in se M h valil zastopnikom ljubljanskih dnevnikov za porornort. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra I. ZediniteJja m zborovala so počastili njegov sponrrn. Ni. Vel kralju Petru TI. je bila pc-s!ana z zbora vdanostna. vojnemu ministru in predsedniku Udruženja pa pozdravna brzojavka Po klenih, patrlotičnih predsednikovih besedah o visokih ciljih in nalogah organizacne rezervnih oficirjev je poročal tajnik Edvard Pnnč'ć o delovanju pododbora v preteklem poslovnem letu. ki je bilo izredno razgibano in plodno zlasti na polju propagande in strokovne izobrazbe rezervnih oficirjev Sadovi tega dela se poznajo tudi na 100°/« porastu števila članstva. Blagajnik Aleksander Kuharic je po- ročal o stanju blagajne, predsednik nadzornega odbora Jože Zupančič pa je predlaga! upravnemu odboru razre'n'co s pohvalo blagajniku in tajn;ku. Predlog ie bil so-g'asno sprejet Načelnik propagandne sekcije g dr. Vinko Vrhunec ie poročal o vsestranskem de!u in uspHnh te sekcije, potem pa je prečital resolucijo in predloge uprave pododbora Obo'e le bite §og'a«no sprejeto Proračun in članarina za L 1940 sta bila odobrena. Sledila je volitev upravnega fn nadzornega odbora ter častnega razsodišča in delegatov za koneres Udruženja Glede na resne Čase in važne naloge, ki čakafo organ;zaei-lo rezervnih oficirjev, je da'a unrava svoje mesto na razpo'ago. Kandidacijski odbor je pred občnim zborom sestavil kandidatno listo, na kateri so ostali vsi dosedanji č'ani uprave, a ker se je stevite članstva povečalo, je dobila nova uprava ie odgovarjajoče število novih članov, med nnmi tudi zastopnike tiste skupine rezervnih oficirjev, ki doslej niso bili organizirani. Take ie dano jamstvo, da bo deloval ljubljanski pododbor v bodoče Se z večjim uspehom, kar je glede na čase, ki jih preživljamo, tudi nujno potrebno. Ob zaključku je genera1 Kukavici izrazil jrl^Hoko zadovoPstvo nad disciplino, slogo In leno harmonrjo. k? jo je spoznal med občnim zborom in ki jasno pr»ča. da je or-ffanzaciia rezervnih oficirjev na pravi poti V zanosnih natriotičnih besedah je poziva' rezervne oficirje k složnemu de*u za kralja in domovino Njegove besede so bile *nr*i<»te z burnem pritrjevanjem._ Sorzna poročila ČUKIH. 16. febr. Beograd 10.—, Pariz 0 98, London 17.62. New York 446—, Bruselj 75.15. Milan 22.52. Amsterdam 236.05, Berlin 178.75, Stockholm 106.20. Oslo tri.33, Kodanj 86.125, Sofija &50, Bukarešta 3.35. i Oce šestih otrok ZtOšTZItil Brezice. 15. februarje 401etni čevljar Andrej Kmetec is Stare vasi pri Bizeljskem je slutil vsakdanji kruh zase in svojo Številno drufino s krpanjem obutve to hodil je na Bizeljskem od hiše do hiše. Kot dobrodušnega in marljivega delavca so ga imeli ljudje radi in povsod so ga poćestiii po bizeljski navadi s dobro domačo kapljico. Pa ravno ta gostoljubnost je povzročila tragedijo V soboto je odšel mož okrog poldne v Drami je k Andreju Kelharju, da bi mu pokrpal čevlje. Ko je v mraku končal dalo, mu je postavil gospodar na mizo pol litra jabolčnika, ki ga je v du&ku popil Ko &e je okoli 19. vračal proti domu. se je oglasil Še pri dveh hišah, da bi ae ves premraien pogre. Ljudje so mu dali piti žganja in vina m Kmetec se je precej opi L Tako je odšel proti Stari vasi meneč, da bo prenočil pri svojem očetu, ker je še čutil, da ne bo mogel prispeti do precej oddaljenega doma. Kakih 50 korakov pred domačo hišo pa je cesrečneš očivuino padel in ni imel toliko moči, da bi ae dvignil ali dal znake za pomoč. Morda si je hotel tudi malo oddahniti in odpočiti, ker je bil precei vinjen, zatem pa prenočiti pri očetu, kar pa mu ni bilo sojeno. Kmetec je zaspal, in ko ga je naslednje jutro oče našel ležečega v snegu, ga ni mogel več prebuditi Jasno je bilo, da je revež v dolgi noči ležeč na snegu zmrznil. Žrtev ostre sim? in alkohola objokuje neutolažljiva žena in šest nepreskrbljenih otrok. Zasedanje baltskega sveta se nadaljuje Elektrifikacija Slovenije — ta socialno politiko Ljubljana, 16 februsria Odsek tehničnega oddelka ta elektrifikacijo dravske banovine jc imel lani na razpolago prispevek banovine milijon din. Največja ovira aa hitrejši razvoj elektrifikacije Slovenije je pomanjkanje kapitala, kljub temu pa so mogle Kranjske deželne elektrarne s najetimi posojili izvesti elek- trifikacijska dela v znatno večjem obsegu kot druga leta, kar kaže posebno poraba bakra. V prejšnjih letih so banovinske elektrarne porabile letno dc 150 ton bakra, v l. 1939 pa so porabile skoraj 260 ton bakra. V tem letu so si banovinske elektrarne a zgraditvijo daljnovoda Podlog Trbovlje, s katerim je bila trboveljska elektrarna priključena omrežju Kranjskih deželnih elektrarn, končno utrdile mesto vodilnega podjetja v elektrifikaciji dravske banovine. Banovinskim elekirarnam je zagotovljena nemotena dobava pohubnih količin električne energije, s pogodbo s TPD pa je banovini zagotovljen odločilen vpliv na skoraj vsa večja javna električna podjet-la v Sloveniji. Od ostalih del je bilo največ Izvedenih iia Dolenjskem. Najvažnejša je dograditev krožnega daljnovoda Trebnje—Brežice— Novo mesto, ki bo že v nekaj tednih v obratu. Razmeroma veliko gradenj je bilo na \ctranjskem, nekaj pa tud« na Gorenjskem in Štajerskem. Vojna v Evropi močno ovira izvajanje elektrifikacije v Sloveniji zaradi težkoč v dobavljanju potrebnega materiala. V dravski banovini je bilo v 1. 1938 835 električnih central. Od teh je bilo 733 zasebnih s tokom samo za lastno porabo. 102 pa sta proizvajali tok v celoti ali deloma za druge odjemalce. Bilo je 642 vodnih, 154 kaloričnih, 39 pa na vodni in kalorični pogon Med 642 vodnimi centra'ami je okrog dve tretjini primitivnih naprav na vodni pogon z učinkom od 1 do H. 8 Vse centrale so v l. 1938 proizvedle 306.445.398 KVV ur Za lansko leto podatki še niso zbrani, a le po prvih poročilih soditi, da je proizvodnja tudi v tem letu narasla na približno 345.000.000 KVV ur. Pri KDE je v preteklem letu poraba toka zelo narasla zaradi oddaje nekaterim velikim odjemalcem. Proizvodna v I. 1939 je znesla 8.003.037 KW ur. Nakup toka od drugih elektrarn je znašal 23.082.343 KW ur. tako da so KDE razpolagale v preteklem letu z 31.085.380 KVV urami, kar predstavlja porast za 4.704.882 KVV ur v primeri z l. 1938. Poraba električnega toka se je zvijala za 4.007.430 KW ur ali za 18 6°/a. Gradnja električnih naprav je bila preteklem letu pri KDE v polnem razmahu. V celem se je v preteklem letu povečala dolžina daljnovodov KDE za 123830 m. Zgrajenih je bilo 28 novih transformatorjev, krajevna omrežja ps sc se poveča'a za 197.630 m. Na Gorenjskem je bilo zgrajenih 470 m daljnovodov, 2 transformatorski postaji ter 21.880 m krajevnega omrežja Na Notranjskem je bila najvažnej'a gradnja daljnovoda Cerknica—Stan trg v dolžini 17 km. Na Doleniskem je bil zgrajen daljnovod iz Škofljice na Ig. V brežiškem okraju je bil dograjen daljnovod Brežice— Globoko, v Savinjski do'ini zvezni daljnovod Trbovlje—Podlog Zglajena je bila že doTgo pripravljena proga Dsb- Litija. Ob koncu 1. 1939 so imele KDE v svoji upravi 990.770 m da'jnovodov visoke napetosti, kar ie več kakor polovica vseh obstoječih daljnovodov v Sloveniji. 8 zveznih transformatorskih postaj. 252 norma'nih transformatorskih postaj in 1.001.200 m krajevnega omrežja. Lani je bilo elektrificiranih 17 občin in v teh in ostalih občinah 125 krajev z nad 23.000 prebiva'ci. Zdaj sprejema 738 krajev v 127 občinah s pn-biižno 300.000 prebivalci posredno aH neposredno električni tok od Kranjskih deželnih elektrarn. Elektrifikaciji program banovfn«k?h elektrarn za tekoče leto obseja v prvi vrsti ona dela, ki še niso bila lam dovršena, z'asti pa gradnjo daljnovoda iz Sodražicc mimo 2igmaric v Loški potok s potrebnimi transformatorji m krajevnim omrežjem, gradnjo daljnovoda pri Rajhenburt?u. s katerim bo priključena na omiežje KDE centrala Trt) v Senovem. dovrSitev del od daljnovoda Dob—Litija, dopo^itev glavne transformatorske postaje v Podlogu ter zgraditev nekaterih krajevnih omrežij na Notranjskem ob daljnovodu Cerknica— Stari trg. Izmed večjih elektrifikacijskih akcij, ki čakajo na nujno re.:itev, je omeniti elektrifikacijo šmarskega sreza. Gornje Savinjske doline, elovenjgraskega in dravograjskega sreza. Ptujskega in Dravskega polja. Slovenskih goric m Slovenske Krajine. Nič manj željno pa pričakujejo elektrifikacije se, celi predeli na Dolenjskem, v Beli Krajini in v kočevskem okraju, kakor tudi mnogi kraji v južnem delu banovine. Vsa ta dela so v veliki men odvisna od razvoja gospodarskih in ćrugib prilik in od vprašanja, ali bo mogoče v bodoče dobivati potreb čine za zgradbo električnih naprav v dovoljni količin^ in znosnih pogojih od domačih in tujih podjetij in od tega, ali bodo razmere na kreditnem trgu ugodne za take investicje. r Na današnjem dopoldanskem zasedanju banakega sveta so člani razpravljali o poročilu načelnika oddelka za socialno politiko Is narodno zdravje g. Antona Kosija. V novem proračunu ima oddelek znesek 12.938.060 din. Danes ie na vrsti oddelek In narodno zdravje Vsa denarna sredstva, ki jih je imel ta oddelek na razpolago, ae služIla le za lajšanja najhujšega socialnega zla In za opravljanje karitativne službe, ki bi Jo v normalnih razmerah lahko opravljale najnižje upravne edinlce ln karitativna društva s svojimi sredstvi. Oddelek je Imel na razpolago lz rednega proračuna 2 115.000 din ln lz bednostnega fonda 2,350.000, skupaj 4.465.000 din. S temi sredstvi nI bilo mogoče ugoditi vsem potrebam. Dečji dom v Ljubljani ln Dečji dom v Mariboru ata sprejela 156 otrok ter oddala 117 otrok. Več otrok ima banska uprava v oskrbi na deželi ln pri raznih dobrodelnih društvih. V oskrbi na stroške banovine je bilo skupno 422 otrok. V zavodu šolskih sester za vzgajanje ln poboljSeva-nje pokvarjenih ln zanemarjenih deklet v Cernečah pri Dravogradu je hilo 22 gojenk Mesečne podpore je dobivalo 58 siromašnih družin. Pri rednikih na deželi Je bilo oskrbovanih 185 otrok. V počitniških kolonijah je bilo 615 otrok Stroški za oskrbe so znašali 260 000 din. Siromakom ln onemoglim je bilo izplačanih preko dobrodelnih društev aH Individualno skupaj 2 mil 808 980 din. Za brezposelne je bilo na razpolago samo 250 000 din. Znesek je bil razdeljen med posamezne občine ln sreska načelstva. Javna borza dela je dobila za podpore 50 000 din. k omejitvi brezposelnosti je pripomogla tn^i irfrnvna dotacija 1,400 000 din, ki Je bila uporabljena za Javna dela. - Izseljevanje Je nazadovalo Izselilo se je 326 oseb. V kontinentalne dežele je odpotovalo na sezonsko delo 11 100 ocen Izseljevanje v prekomorske dežele je popolnoma ustavljeno. Elementarne nezgode sc lani povzročile v Sloveniji za 50 000 000 din škode. Vsa pomoč prizadetim Iz državnih in banovinskih sredstev je znašala 1.112 250 din Radi Izvajani uredbe o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije je bil ustanovljen pri pristojnem ministr stvu poseben odbor Po uredbi so bili v vseh določenih mestih ustannvHeni v Sloveniji cdbori za pobijanje draginje. Banovinski zdravstveni zavodi razpolagajo s 1774 bolniškimi sobami. Novi paviljor prt bolnici v Mariboru ni mogel biti otvor-jen zaradi pomanjkanja denarja, čeprav Je stavba že dve leti pod streho. Banovina ima 7 bolnišnic m Zavod za raziskovanje ln zdravljenje novotvorb s 30 posteljami V ban bolnišnicah se zdravi dnevno okoli 1600 bolnikov, kai je na-jboljfti dokaz, da so naše bolnišnice prenapolnjene. Na enega bolnika odpade komaj 15 oskrbnih dni dočim bi morala povprečna oskrbna doba znašati vsaj 18 dni. Modernizacijo in razširitev bcl^išnic s posebnim Investicijskim posojilom Je morala banovina zaradi izrednih razmer odložiti. Dohodki bolnišnic stalno padajo. Lani je bilo vlo*enlh 18.000 prošenj za odpis ali znižanje oskrbnih stroškov. PrimnniVllaj bclnlsnlc v znesku 11 milijonov 181.715 din mora kriti banovina Natakarski nles LJubljana, 16. februarja. V dvoranah Kaz.ne so anoči priredili svoj Že tradicionalni pes naši natakarji, ki so tudi to pot privabili nenavadno veliko Število gostov, posebno pa plesalcev. Ples se je vršil pod pokroviteljstvom podpredsednika Zbornice za TOI in predsednika Zveze združenj gostiln! carskih obrti za dravsko banovino g. Cirila Majcna, enega aaših naj aslužnejSlh borcev za proč vit in napredek gosillnioa.akega stanu. S svojo navzočnostjo ao našim vrlim natakarjem Izkazali svojo pozornost tudi zastopniki raznih obla£tev ln ustanov kakor tudi pod-lettj, katerih proizvodnja je v zvezi z go-atlnsklm stanom. Priznati je treba, daje natakarski ples v Ljubljani prav aa prav eliten, saj ga nI boljšega človeka, ki vsaj enkrat v letu ne bi hotel obiskati naših natakarjev in se jim oddolžiti za nj hovo naporno in vzorno službo ki jo opravljajo po naših gostinsk h obratih. Natakarski ples pa tudi dokazuje, da užival d natakarji pri naši javnosti res zasluženo simpatijo in polno razumevanje njihove t**2avne ln odgovorne službe. Zaradi tega je tudi prav. da Ljubljančani vsaj enkrat v letu na dostojen način počaste te tihe delavce, ki prenašajo molče vse naše muhavosti in skrbe, da je naše gostinstvo zmeraj res na dostojni višini. Plesni red, ki so ga določili natakarji za *voj letošnji ples, je bil ne samo pester, ampak tudi v resni:i zabaven, tako da je prišlo na svoj račun staro in mlado. Za vse to se je pobrigal tudi naš plesni mojster Jenko, ki je neutrudno skrbel za dobro voljo in čim večjo plesno razgibanost. Nemalo zasluge za zidano voljo, ki je v vseh dvotanah Kazine vladala do zgodnjega jutra pa ima seveda tudi odlična godba, ki je prav tako neutrudno skrbela za živahnost in razigranost. Naposled moramo poudariti, da Je snoč-nji narakarski ples pokazal tudi prisrčen ln zdrav odnos med našimi gostinskimi pod^tnlki in natakarji, aaj ao se ga ude-letil; skoraj vsi lastniki odnosno voditelji važnejših ljubljanskih gostinskih obratov, al so s tem dali natakarjem zasluzeno priznanje za njihovo sodelovanje pri /odstvu obratov m sa njihovo skrb. da ostanejo naši gostinski obrati na tako vzorni višini, kakor so in da si ohrsnijo zasluzen sloves, ki ga z nemalo zaslugo natakarjev uživajo doma in na tujem. i (foef etntca KOLEDAR Koledari Petek, 16. februarja: Julijana DANAŠNJI: PR1KEU1TVB Kino Matica: Angeli garje v ih lic Kino Sloga: Klic s severa Klao Union: Strah f* gradu Kino Moste: Flash Gordon in Tajnosti rdečega morja Razstava slik ln kipov inž. Mitje Aviglja v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do IS. UEllKNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gospoevetska cesta 4, Bohince ded., Rimska cesta 41. taše gledališča DRAMA Začetek ob 20 url Petek, 16. februarja: ob 15. url: Hudičev učenec. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Sobota, 17. februarja: Profesor Klepec. Red A Nedelja, IS. februarja: ob 15. url: Snegoil-čica. Mladinska predstava. Znižane ce- ne. Ob 20. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 19. februarja: zaprto Torek, SO. februarja: zaprto, (generalka) OPERA Začetek ob 20 url PttaK, 16.: Lok. Plesni večer Pie in Fina Mlakar. Izven Sobota. 17. februarja: Trubadur. Premier-skl abonma Gostovanje Berlsa Ponova Nedelja. 18.: ob 15. uri Lumpacius Vaga-bundus. Izven. Ob 20. uri Kusaika. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 19. februarja: zaprto Plno In Pla Mlakar oosts kot prvič v Jugoslaviji izvajala drevl na naSem odru svojo veliko plesno pesnitev na glasbo hrvatskega skladatelja Fr. Lhotke. pod naslovom »Lok«. Celovečerno delo je razdeljeno na tri odstavke: »Mladost* »Ljubezeni in »Zorenje*. Orkester bo vodil dirigent D. ML Sijanec. pri klavirju bo sodeloval dr S vara. Jutri bo gostoval v Verdijevem »Trubadurji! a baritonist Boris Popov, ki je na svoji umetniški poti nastopal že na največjih svetovnih odrih, ter je bil dalje Časa tudi član pariške Opei a Corr.*que in milanske Scale. V partiji grofa Lune nam bo lahko pokazal vse bogastvo in polnost svojega grlasovnega materiala ln smisel za živahno razgibano igro. Sodelovali bodo se Prane!, Baslčeva, Kogejeva ln LupSa. Dirigent: dr. S var a. Iz Kranja — Razstava »lik M*r»*a Uzorinca. Opozarjamo občinstvo, da bo razstava si k akad. slikarja Mrka Uzorlnca iz Zagreba odprta te se v soboto in nedeljo, ker je razstava zbudi'a veliko zanimanje med ^seiru sloji, naj ne bo nikogar, ki bi i?pu-*til ugodno pni ko ogleda aH nakupa krasnih akvarelov Za delavstvo le znižana vstopnina 2 din. kakor za dijake, za ostale 5 dn. Razstsva le v hotelu >EvropU, CL nadstiopje tn je odprta od 9. do 20. are. _ V Straffgčii dobite »Slovenci Nar°d« ahko taKoj od 17. ure dalje v trgovini g. Omana Franca. — Kino Narodni dom predvaja v petek ob po* 21 soboto ob po! 21. in v ne i 1 jO ob 16. pol 19. in pol 21. uri filui »VeĆna karavana«. SPORT — Smuike tekme na Golovcn. V nedeljo ob 10 priredi SK Korotan tradicionalni smuk z Golovca proti »rakovniškim« Jezercam Proga je dclga nad 1 km. Nečlani tekmujejo izven konkurence, venuur prejme prvoplasirani lično diplomo. Prvo in drugoplasirana člana med juniorji in senjorjl prejmeta primerna carila. — Popoldne ob 14 bo istotam propagandni a'a-iom skakalci pa bodo imeli priliko preizkusiti novo 30 metrsko ekaknlnico. — Do-aod do terena je izredno lahak; saj je od tramvaja do tekmovalnega mesta komaj *ri minute. — Natančnejša poiasnlla lahko iooite tudi po telefonu St. 41—63. Snežne razmer j Poročilo Tujflkoprometnih zvez v Ljub-ijani in Mariboru, SPD in JZSS 16. tebruarja I ti. o. Rateče-Plan ea 870 m: —20. jasno. 70 cm snega, prič, skakalnca upOiUbna. Planica-Slatine (D°m Ilirija), ;>30 m: —19 jasno, 110 cin snega, prSič, drsališče uporabno. Planioe-Tamar, 1108 m: —10 jasno. 130 cm snega piSlč. P©c-Petelinje«, 1440 m: —19, jasao, 125 cm snega. prSić. Kranjska gora, 810 m: —22. barometer se • dviga, jasno, mirno, 80 cm snega prs-c, sankal šče in drsališče uporaona. Podkoren, 800 m: —20, jasno, mirno, 65 cm snega, pr2ič. Dovje- Mojstrana 650 m: —21, jasno, 60 cm snega, skakalnica upoiabna. Bled, 501 m: —21, baron,eter se dviga, jasno, mirno, 38 cm snega pr31C. pokljuKa, 1S00 m: —20, jasno, mirno, 140 cm snega, pršić. Radovljica. 470 m: —13, jasno, mimo, 60 cm pršiča. B<>ninj-Sv. Jancr, 5S0 m: —22, jasno, mirno, 95 snega, prs ć. BobJnj-Z'atorog, 580 m t —24, jasno, 80 cm snega, prsič. Dom na K»mni, 1520 m: —14, Jasno. 190 cm snega, prslč. Dom na Krvavcu 1700 m: —18, jasno, 160 cm snega, prSič K°ca na Veli"i planini 1558 m: —17, Jasno, 130 cm snega, prSič Dom na Kofcah 1500 m: —21, jasno, 110 cm snega, prSič Tržič 520 m: —16, Jasno, 80 cm snega, pršiČ Skofja Ix>Ka $50 m: —22. barometer se dviga, delno oblačno. 60 cm snega, pršič Polževo 620 m: —16, jasno, 66 cm snega, praič Kuresoek 833 m: —16, jasno, 68 cm snega, prsic Bloke 900 m: —8. barometer se dviga, delno oblačno, 50 cm snega. pršiČ Sod razi ca 550 m: —20, delno oblačno, 63 cm snega, prsič Peca 1654 m: —21, jasno, mirno. 110 cm snega, prfiic Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —16, jasno, mirno. 43 cm snega, DrSič Ruska koca 1249 m in Sokolski dom 1100 m: —12, mirno, 65 cm snega, pr&l6 •ter. 35 »SLO V K NS K > NAWOTV piMt, 16. ftfemrja 1040. Strma 8 ■ PREMIERA! Angeli garjevih lic KINO MATICA TEL 21-24 Predstave ob 16., 10. ln 21. uri Manumentalno socialno filmsko delo, ki bo vsakogar naravnost elektrlziralo s svojo napeto in pretresljivo vsebino. Prelep prikaz o boju dobrega in zla. Film je namenjen prav vsem slojem, mladini ln vsem odraslim, ženskemu in moškemu svetu, posebno tudi vsem ženam in materam* ker ravno one ao najmerodajnejsi faktor pri vzgoji naše mlade generacije. Režija: MIHAEL KERTEZ, tvorec filmov »Robin Hood«, »ln nastalo je novo carstvo«, »Mlada hollywoodska garda«. — J Cagnej — Pat O* Brlen — Ana Sherldan Samo 6e danes ob 16.. 19. ln 21. url! Wf w « g% ^ C IT \f ¥? U A po znanem romanu J. Oliver Cunvooda 1% LIL 9 3 H V £» 1% A in kot dopolnilo »KRVNA OSVETA«, pustolovni film ameriških gangsterjev. Danes zvečer ob 21. uri premiera velikega filma »VAŠKI DEMON«. V glavni vlojrl Stepničkova. _ KINO SLOGA — tel. 27-30 Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri STRAH NA GRADU LOME A SMEHA! Sijajna burka, Rene Clairova umetnina KINO UNION, tei. 22-21 Danea ob 20. uri senzacionalni tehnični film „FLACK GORDON" in „TAJNOST RDEČEGA MORJA" B ' Ilarrv Baur) KINO MOSTE NEVME VESTI — Smrt ogledne slovenske učiteljice. Na Dobrav) pri Podnartu je včeraj dopoldne umrla upokojena učiteljica gdč. Franjica P ačnikova v starosti 71 let. Bila je lz uredne narodne ln napredne družine Po-gačnikovih na Dobravi. Z veseljem 3e je v mlauosil odloČila za učiteljski poklic, ki ga je potem tudi vse do upokojitve opravljala z nezlomljivim Idealizmom. Bila Je učiteljica 34 let in to v Cerkljah, na Ribnem pri Bledu :n na svoji rodni Dobravi. Vzgajala je min. Ino s pravo materinsko ljubeznijo ln vedno v čistem narodnem duhu. Znala in hotela je storiti mno^o dobrega za reve:" tn je premnogemu bolnemu bila tolaž-n:ca in svetovalka. Vzgojila je vrsto poko-lent povsod jo je narod vzljubil in iskal pri njei nasvetov. Bila je res prava narodna uč toljica in bo spomin na njo Se dolgo ohrar.jen v hvaležnosti ln spoštovanja. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri, v soboto ob pol 16. na Dobravi. Uglednim sorofn*kom nase odk-itosrčno sožalje! — Zborovanji treskih učiteljskih društev JT~I\ Sresko učiteljsko društvo JUU Ptuj bo zborovalo v soboto 17. t. m. ob 8. v Sokolski dvorani v Mladiki v Ptuju. Na sporedu je predavanje sreskega šumarskega referenta iz Maribora o »Pomenu sodelovanja učiteljstva pri delu za povzdigo kmet-skega gospodarstva« Temu bo sledil obl-čaini dnevni red. G. učitelj Lovše Ivan bo podal referat o mariborskem učiteljskem domu. Istega dne bo ob 14. seja upravnega odbora In strokovnega odbora. Sresko učiteljsko društvo Laško bo zborovalo v Laškem 17. t. m. v prostorih ljudske šole. žolski nadzornik g. TETrnest Vrane bo ob 8. v okviru praktičnega nastopa v osnovni šoli pokazal poti ln sredstva za izvedbo § 44 zakona o ljudskih šolah. Nastopu sledi razgovor. Temu sledi dnevni red: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Situacljsko poročilo in dopisi. 3. Referat g. Svarca z Razbora o željah in predlogih članstva lz-nešenih v anketni poli. 4. Slučajnosti. Učitelj! se naprošajo, da prinesejo s seboj anketne pole. — Podražitev premoga državnih pre-mog-ovnikov. z veljavnostjo od včeraj se je zopet podražil premog državnih premogovnikov, in sicer za 50 din pri toni ali za 20 • •. Ta podražitev je tem občutne jša. ker sc državni premogovniki že podražili premog 1. januarja za 5 do 13 din pri toni. Prav tako namerava podražiti premog koncem »Jugoče'ik«. ki ima p-e-mogovn ka v Brezi in Zenici. Drobnejši premog bo podražsn za 15 do 45 din pri toni. debelejše vrste pa Z3 5 do 10 din. — Zavarovanje dela: cev in nameščencev v novembru 1939. Pri vseh okroinih uradih je bilo v novembru lanskega leta za-varovar.ii 734 947 de^vcev ln nameščencev, od teh 511315 mo>. in 193 632 žensk. V primeri z oktobrom lanskega leta se je po.-efalo število zavarovancev za 12 173, v prl-reri z novembrom predlanskega leta pa za 6?6>. Najvišji absolutni porast Iz-kizuje kovinska ln strojna Industrija, ln slrer za 3339. industrlia živil ln pijač za 3513. kemična industrija pa za 2478. Povprečja dnevna zavarovana mezda Je znašala din 24.73 in se je povečala v primeri z novembrom predlanskega leta za 5S par, v primeri z oktobrom lanskega leta se Je pa znižala za 7 par. Celokupna dnevna za-va-ovar.a mezda je znašala 454 36 milij. dinarjev prti 448.11 milil din v oktobru lanskega leta in 439.90 milj. din v novembru pred'^nskega leta. — Ves'i o po\i£anju irvozr»lh carin Med zagrebškimi gospodarskimi krogi krož'jo ve;*i da »A pripravlja na pristojnih mestih po- i^anie izvoznih c^rln. To le seveda go-spoiar^ke kroge zelo razburilo, saj bi bil s tem izvoz v devizne države onemogočen. — Pn-gcrnova matineja v Z^gr^be, Prosvetni oddelek društva Narodni d cen v Zagrebu priredi v nedeljo dopoldne v M"Jem gle^a^'ču m?trne1o v prebavo naSeea pesnika Prešerna. Najprej bo vseučillški profesor cr. Boris Zarnik poziravll udeležence, potem pa bo prof. Anton Slodnjak predaval o Preše nu. Sled.l bo umetnirki č?" prireditve ob sodelovanju HEnka Nu-čica. Vike Pc-dgcrskp. Marija Šimenca, Olge Koc:iančIčeve ln drugih umetnikov. — Sprejem uslužbencev nezsl v slofcbn, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih dei sta že lani naročila, naj podrejeni ura di intervenirajo za sprejem v službo vseh onih. ki se vrnejo z orožnih vaj, in to pri zasebnih delodajalcih kakor tudi pri avtonomnih ustanovah, če bi jih delodajalc* ne marali spet sprejeti najmanj z istimi pogoji, ki £o jih imeli pred orožnimi vajami. Državne in samoupravne ustanove morajo torej lakoj na prošnjo spet sprejeti z istimi pogoji vse uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožne vaje. Zsto so c:\e obveščene tudi vse državne samoupravne in avtonomne ustanove. n?j pozvanim na vaje ne izpiaznju-jejo njihovih mest. — Protiletalska zaščita v radin. Opozarja se. da se bodo dne 17. t. ra. in naslednje sobote vršila v radiu predavanja iz raznih panog protiletalske zaščite. Prva tri predavanja Imajo naslov: Organizacija protiletalske zaščite in obveznosti glede gradnje zak'.onišč; Kako se vrše letalski napadi. Obrambna in zaščitna sredstva protiletalske zaščite. Pred3von;a se bodo vršila vsakokrat med 18. in 19. uro. f — V počastitev spomina umrle učiteljice Pranice PogačniKove na Dobravi sta darovala Družbi sv. Cirila in Metoda dr. Josip ln Franlca Tičar, Ljubljana, 200 din. — Namesto venca na grob šumakovega očeta iz Krapja pri Ljutomeru Je caroval CM-družbi Vilar Veno, trgovec v Ljutomeru, 100 din. Vsem darovalcem iskrena hva'a! — Zveza sobo-črkOsilKarjev, pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino sporoča, da Je na svoji skupščini v Mariboru dne 11. II. 1940 z ozirom na velik povišek cen materialu sklenila povišati tud: cene svojim izdelkem in sicer: Za soboslikarske in črkoslikarske iz.elke za 20; za pleskarske Izdelke pa 30» 0. 108- n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno, spremenljivo in občutno mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Eeogra-c"u in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 9, v Dubrovniku 7. na Visu 6, v Spitu 0.0, na Rabu —4, v Ljubljani — 11, v Mariboru —22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.8 temperatura je znašala —19.4, na aerod'omu —25.6. v Zagrebu —31 C. — Nesreče. Posestnikov sin Jože Ste-novec iz Mavčič je doma iztaknil flober-tovko. ki pa se mu je v rokah sprožila. Krogla mu je udarila v desno nogo in mu jo občutno poškodovala. — Čudno nesrečo je doživel posestnik Valentin Sušnik iz Medvol. Imel je opra\ke na nadhlevju. kjer je padel na odp"to rezi'o pri slamo-reznici. na katerem si je na hrbtu prere-zal suknjo, a se mu je rezilo zadrlo tudi globoko v meso. — Posestnikov sin Janez Brojan iz šmarce je padel pri smučanju in si zlomil desno nogo. — 22!etnega zidarja Jožeta Cakša iz Naigorice je na Jezici podrl neznan avtomobilist in ga poškodoval na glavi. — V Radovljici je padel na cesti 21 letni pismonoša Mat Ha Matej in si zlomil desno nogo. — Delavec Anton Loboda iz Ljubljane je včeraj skladal deske, pa mu je padla ena nc levo roko in mu zlomila kest. — V bo^'co so davi prepeljali tudi lGletno dijaklnio Olgo Končrikovo iz Ljub'jane, ki je padla na cesti in si zlomi'a desno nogo. — Pobegli dekleti. Ljubljanska policija je prejela iz Zagreba obvestilo, da sta pobegnili od svojih staršov krojaški va,1enki Ivanka Pueelj in Mar'ja VolčanSek. Dekleti sfa se najbrž zatekli nekam v Slovenijo, ni pa tudi izk1 ju^er.o. da sta prišli v pest trgovcu z belim blagom, ki ju je odvedel na jug države. — Zastrupljeno kavo Je p?I ln umrl. Veliko senzacijo je vzbudila v Sisku vest o nenadni smrti 351etnega kurjača v neki tvornici Svetozarja EgiČa, ki je umrl včeraj dopoldne v bolnici. Eaje ga je zasJ ru-pila njegova žena E>rp«r'ca, s katero se nista dobro ranimela. V torek zvečer je popil Egič doma črno kavo in legel spat. Ponoči pa mu je postalo tako s^bo da so ga morali prepeljati v bolnico, kjor je dežurna zdravnica dr. Blanka Pintar takoj ugotovPa znake zastrupi jenja. — Pred kinematografom ustreljen. V sredo zvečer je bil v Zagrebu pred k'ne-mntografom na Trnju ustreljen vlonrlec MIlan Cerjak. Pokojni je bil izgnan iz Zagreba, ker je imel na vesti vlom, ki mu ga pa niso mogli dekanati. Kdo ga je ustrelil ni znano. Policija čomneva, da gre za obračun med vlomilci samimi. — Starček pri peči umrl od mraza in lakote. 2a!ostne smrti je umrl oni dan v vasi Perhardovcu na H'-vatskom 601etni kmet šimun Hajster. Več dni so ga sosedje pogrešal!, včeraj so ga pa šli iskat. Našli so ga v hiši naslonjenega na mrzlo peč. Bil je mrtev. Umrl je od lakote in mraza. Podgane so ga po vsem telesu tako ogriz-le. da so prišle tudi v trebušno in p"sno votlino, kjer so mu oglodale pljiiča ln čre-va, na levi nogi pa meso do kosti. Haister ima tri otroke, ki so pa vsi v službi in zanj niso skrbeli. Jesti so mu daiali za silo sosedje. Zadnje dni so pa v hudem 6ilo soedje. Zadnje dni so pa v hučem Iz Lifiblfene —lj Ribji trg s*abo z»W.en. Mraz Je precej prizadel tudi ribiče, kajti ribolov je zdaj posebno težaven. Zato je tudi zelo malo rib naprodaj. Malo je bilo danes na trgu morskih rib, še manj pa rečnih. Sardele so prodajali po 20 din, girice po 18, clplji po 36 in tuna po 32 din kilogram. Med rečnimi ribami Je bilo naprodaj nekaj več le postrvi. Dve prodajalki sta prinesli na trg nekaj kilogramov tabiih krakov. Kupčija Je bila slaba, ker zadnje dni mno. ge gospodinje zaradi mra^a na hodijo na trg Zato vlnda tudi skoraj popolno mrtvilo na zelenjadnem trgu. —lj Prerivanje Hugha R^i^tleflera o Mount Everestn pod okriljem An-erleSkega društva v Ljubljani v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v Frančiškanski dvo~ani. bo tem bolj senimivo. ker bo predaval vodja britanskih ekspedic^j na Everest v letih 1933 in 1936 in bo torej govoril lz lastne izkušnje. Dasi bo predavanje v angleškem jeziku, bo zanimivo za vsakogar, ker ga bodo spremljale zanimive sk'opti-čne slike. G. Ruttled e predava sedaj v domovini alpinizma v Baslu, Bernu in Zu-richu ter se pripelje nato k nam ln odpo-tule od nas še v druge kraje Jugoslavije nato pa še v Grčito, Bo'gsrljo. Rumun'jo j in Italijo. Kot alpski narod počastimo ve- likega h ribo laz ca a dobrim obiskom pri njegovem predavanju. Vstop je pcost. —lj Za mestne reveže je apet podarila 200 din ga. Ivanka vodnikova iz Kolodvorske ulice; Združenje zidarskih, mojstrov je pa poslalo 100 din v počaščenje spomina svojega člana g. Edvarda Cerni-ča; učiteljica gdč. Rada Jovanovic, Mar-montova 35. je podarila 100 din, a brata g. Emil in Evgen FreLh, Hrenova ul. 10. sta v počaščen je spomina svoje umrle mamice poslala 200 din; neimenovana !• F. je poslala 150 din, g. Hinko Kislinger, lastnik t.vrčke Drago Schwab, je pa poslal 100 din namesto venca pok. Francu Gor-jupu, očetu krojaškega mojstra tvrdke Schvvab, a mestna vrtnarija je v znamenje te ockupnine od razkošja pri pogrebih položila na krsto preprost venec. Tvrdka Jeločnik C SlmonČ4č, trgovina s manufakturnim blagom Pred Škofijo 18, je podarila raznega m a nuf akt urnega blaga v vrednosti 400 din. g. Evgen Eger, Metelkova ul. 15. je pa nakazal 500 din. Mastno ži?roanstvo Izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podplranlh. —lj Mestna saklonUca proti napadom lz zraka v Ljubljani si ogleda Udruženje jugoslovenskih Inžanjerjev ln arhitektov — sekcija Ljubljana v ponedeljek 19- Januarja t. I. popoldne. Sestanek udeležencev ob pol 16. uri na dvorišču Kresi Je (Nabrežje 20 septembra št. 2). Vabljeni društveni člani. —lj »TJJe*Puchc Vinku Snoju. —lj Dotični, ki je v sredo po operni predstavi našel na poti do nebotičnika moško usnjeno rokavico, se vlju-no naproša, da jo odda v banki Sla vi ji pri vratarju. —lj Godbo (jarz) sprejme gostilna Martine, Zg. Šiška. 109 —n Iz Celja —c Morilca Josipa Haecta bo videli v sredo popoldne v Grajski vasi pri Gomil-skem. potem pa je izginil. Kale, da Je krenil proti Gomilskemu in dalje proti Polzeli. Orožništvo kljub hudemu mrazu z vso vnemo in požrtvovalnost jo nadaljuje zasledovanje, pri čemer mu pomaga tudi domače prebivalstvo. Hace.ovi pajiaši Josip Obreza, Franc Rebsrnak in Franc Hriberflek, ki so v preiskovalnem sapom okrožnega sodišča v Celju, nisa kroanjarjl, kakor je bilo včeraj objavljeno zaradi pomote pri telefonskem prenosu, številni kroanjarjl, ki so bili po umoru aretirani v Celju ln okolici, so Bcsanci. Izmed dalmatinskih kroš-njarjev ni bil nihče aretiran. —c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilšču v Celju bo predaval v ponedeljek 19. t. m. ob 20. univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o »Bistvu, pogojih in težavah resnične demokracije«. Občinstvo Je vabljeno, da se udeleži tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu. ■—c Na občnem zboru Jadranske straže v Celju je bil v sredo Izvoljen z majhno spremembo dosedanji odbor, ki mu že od ustanovitve krajevnega odbora JS v Celju predseduje odvetnik dr. Alojz Goričan. —c Sibirski mraz je piitisnil tudi v celjski kotlini V četrtek zjutraj so kazali toplomeri v Celju 25. v okolici pa 26 do 28 in ponekod celo 30 stopinj pod ničlo. Tako hudega mraza v letešnj' zdml se ni bilo. —c Smulkl Izlet za članstvo In naraščaj bo priredilo Sokolsko društvo Celje matica v nedeljo 18. t. m. v celjsko okolico. Odhod izpred celjskega kolodvora ob 13.15. —c Tečaj za rezervne oficirje. Celjski pododbor UROIR obvešča vse rezervne oficirje, da bo prvo predavanje v soboto 17. t. m. ob 18.15 v Oficirskem domu. —o Nesreča. V Micolnlcah ori GrisAh s« je 41etna delavčeva hčerka Nežica Strna-dova polila v torek s vročo kavo ln st močno poparila po rokah in desni nogi. Otrcks so obdali v cei'sko bolnico. —e V celjski bolnici 1e umrla v s-e-lo 301etna delavčeva žena Marija Podgorškova lz 2epine pri Škof ji vasi, v četrtek pa 421etna služkinja Terezija Tavzeaova ■ Ostrožnoga pri Celju. SLABO PRIPOROČILO — Rad bi si ogledal psa čuvaja, ki g« imate naprodaj. — Ah. ob*a'ujem. prav včeraj ponoči mi ga je nekdo ukradcL Nova revija »Jadranska straža« Ljubljana, 16. februarja Da bi se jadranska ideja še bolj razširila In ukoreninila med narodom ln da bi se slehernemu članu JS in prijateljem našega pokreta omogočil neposredni stik z edino pomorsko obrambno vsedržavno organizacijo, namerava izvršni odbor JS v Splitu s letošnjim letom izdajati posebno ceneno ilustrirano revijo, ki bo dostopna vsakomur. Nova revija bo Imela obliko po državi in daleč izven njenih mela razširjenega ln priznanega mesečnika »Jadranska strazac, ki ga organizacija izdaja kot svoje glasilo že 18. leto in ki ga podporni člani (po* magači) prejemajo brezplačno, sicer pa stane din 120.— Nova revija bo Izhajala vsake tri mesece, torej štirikrat na leto. Vsaka številka bo obsegala okoli 40 strani in bo vsebovala izbrane članke lz predhodnih treh številk »Jadranske straže c ter bo tudi ilustrirana. Posebna pozornost se bo posvečala izbiri člankov ln slik. da bo celotni letnik v vsakem oziru odlično zrcalo naših pomorskih vrednot, potreb ln hotenj ter važen pripomoček vsakomur, ki ga vprašanja pomorske Jugoslaviie zanimajo. Članki v novi reviji bodo v slovenskem ln srbohrvatskem jeziku. Nova revija bo stala za celo leto din 12. Bo torej najcenejša revija v državi: na okoli 150 strr.neh velikega formata Izbrano čtivo in slike kot tudi društvene vesti i. si! List lahko naroči vsak član ln vsak prijatelj našesra pokreta. Ako se prijavi dovoljno število naročnikov, Je lzhajanj6 Usta zasierurano. Kralevni odbor Jadranske straže v LJubljani. TvrSeva c. laTV. sprejema nnrečila na to revllo ln prosi članstvo ln vse prijatelje JadransVe straže, da mu naročila čim prej dostavlja »Angeli gsrjevlh lic« v kinu Matici LJubljana, 16 februarja Ni dolgo tega, ko Je ljubljanski dnevnik prinašal kot podlistek roman »Angeli garjevih lic«. Prav gotovo Je vsebina tega romana ugaja'a vsem. ki so čitali to izredno lepo p'etrestiivo socia'no delo današnjs dobe. Ali si torej morete zrmisliti, kolike vrednost! ima šele to delo filmano po vodeči ameriški filmski družbi Warner Bros. ln režirano po najboljšem tvorcu filmskih del Mihaelu Kertezu. Najvažnejši in najmočnejši problemi v filmskem svetu se rešujejo v rezili tega prvega umetnika Kerteza. Tudi Robin Hood ln >In nastalo je novo carstvo« ata filma iz niesrovih rok Toda s filmom »Antrell garlevih lic« 1e dosegel Kertez vt*ek svoiegra dela k čemur mu 1e v prvi vrati pripomogla bo^nta vsebina in snov Film »Anketi eanevlh Me« ni samo dramatična napeta storila tem-voč ""'Vrt prikaz o bo+i: do^r^s in v pekl*»n«*kem gan*at*rskem okoHu v klerom mlad — lz tega okoH* zrs»ei duhov-nI*". t**ra nOa^i«© srTabe videli v fl'mu. Tudi m i krajevi cfvor ae le znnlmal za t* »Tedni f*'m in Je po tfog-ledu is*e«ra predela tvrdka Wa*mer B-os lz dvorske p'eame posebno zahvr»lo za to de*o. s oparko. da lepšega socialnega filma Se niso gledali. V«-* večla mf^a k**r se re1 p-nrmite: Prem'era fVma * Angeli garjevih lic« je danes v kino Matici. 577 Mraz je že nekoliko popustil Ali ljudje res ne fmmtii]* hui™<*a mraza kakor ga imamo te dni? LkiMjans lo febniaria Včerai le Trmr^kiijia takv zeblo da *e n* več spomnil na *e bolj mrze dn> v sadnim desetletjih. V resntci ie bi' včerat relr hud mraz, vendar ne najhuii^ po vcim Pa«? ps ni bilo tako mrzlo kalfor včerai niti v iz redno hudt zimi 1. 1924 v Mariboru V do bi od 1919 do 19*8 je bil na o-r/fei^ dan 3 februsr 1 1^J9 v večini k^a'e^ v Slove niji Tedaj }e znašala nainžia temo-rafura v Marbnru ^amo —24° tn+e\ ?e hilo 4" mani mraza kakoT včerai Tud dane? ie bilo v Mariboru h'adnt **e ka<»r tedaj saj je zna'*'a temperatura *c vedno —250. V Ljubhani $e pa ne smerno bahati da je bi' včeraj najhujši mraz v zadnrh de setletjih. L. 1929 je znaSal ahsolutni minimum v Ljubljani —25 6«. vče-a* pa —21.2° Seveda so nekateri namerili s svojim' toplomeri nižje temperature včerai n tudi pred 11 leti. Toda upoštevati je treha da niso vii termometri zanesljivi ier da sme mo zaupati povsem le podatkom vremenskih postaj V zvezi s hudim mm^m nastajajo med ljudmi rame legende /ato tu-d« vlada prepričanje da ic biir I 1^23 po vsod —300 V večjih krajih % S'oven ji je bil tedaj (3 februarja 1929) naihui$i mraz v Celju. —31°. Doa'ei najhujši mraz v Sloveniji pa je bil na Babnem po'ju (na Notranjskem) 13. februarja 1932. ko §o tam namerili —32.8°. To so uiadne ugotovitve o nejhujFem mrazu v Sloveniji v zadnjih desetletjih. (Glej ^Geografski vestnik« leta 1939, razprava dr. O. Reye »Najnižje in najvišje temperature v S'ovenlji«!). Danea je bilo v Ljubljani it nekoliko toplejše. Ljudstvo govori, da mraz grize sam sebe. ko te toplota nekoliko zviU po naj-ostrejšem mrazu. Barometer te je od včeraj le celo nekoliko dvignil, vendar se mraz proti pričakovanju ni več stopnjeval nikjer v nali banovini. Ker je pa pritisnil izredno oster mraz v juinovzJiodnih pokrajinah države ter ao dosegli davi v Zagrebu rekord —31°, smemo soditi, da se val mraza po- miVa od nas prot* vzhoHu teT da bo m^az kmalu popustil Seveda, če nas ne bo za-el ocv val Ne smemo se tolažiti, da bo mraz zelo naglo popustil, dok'er je zračni pr't'sk $e tako visok in je jasno Snega je zdaj *e novsod dovolj da lahke mraz »produciramo* doma ter se »osamosvojimo od tujine« Morda ie hdo da\i neko'iko to-p'ej;e tudi zato ker je bilo ponoči nekoliko ob'afno tei je zemlja 1/žareva'a manj toplote Davi je zna'a'a temperatura ▼ Liuhliani na Kongresnem trgu —19.4° na letališču —25 6° in na Rariu —24'' Včeraj ie znaša'a najnižja temperatura pri barjanski šoli —26° Ozirati pa se moramo tudi na maksima'no temperaturo dn**\n. ne le na minimalno Tako je zna'aU v?e-aj najviSja temperatura v Liubjani —!lr. v sredo —9 in v torek —6. Včerai popoldne je že prijetno grelo solnce, vendar se jc temperatura dvigni'a mnog) manj. kaKor se je marsikomu rdelo. Razum'jivo je da mraz Jre vedno precej ovira žc'cznik* p-omet T da na'i že'ezni-čarji zas'užMo Se posebna pnznanje. ker se jim it posrcči'o v loka nem prcm?tut na področju liub'janske žc>zniške direkcije zmanj'ati zamude v'akcv na miivmum. Lokani promet se je danes v primeri z razmerami včeraj zelo zboljŠal Tudi vlaki na progi Maribor—Rakek vozijo danes le s zmanjšanimi zamudami, medtem ko so včeraj z večjimi zamudami. Pač pa prihajajo z izredno velikimi zamudami vlaki a področja drugih direkcij in mednarodni vlaki. Orient-ekspres je imel 128 minut zamude. Beograjski brzovlak st. 8 pa jc imsl ob času. ko bi moral že prispeti v Ljubljano, 3 ure zamude. Pozneje se zamude tega v'a-ka navadno Se povečajo, zato dopo'dne. ko to pi'emo, ne moremo niti napovedati, kdaj bo brzovlak prispe! v Ljubljano. POMAGAJMO C RADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEN SE VBsI 0D 10.-16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELE8EJEM DO 17* MARCA Poljedelski stroji, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnično ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski pol« fabrikati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd. Vse Informacije ae dobijo pri počavatnem castopnikn za banovino Hrvatsko in dravsko banovino: J. Kulhanek. ZAGREB. Ilica 9. tel. 24307 lil pri generalnem zastopniku sa kraljevino Jugoslavijo: H. PfaimenstUl, BEOGRAD n., Brankova 8, tel. 30SS1 Obiskovalci Dunajskega veleeejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije ln na nemških državnih železnicah. Stran 4 »STX)VENSKI NAROD* petek. 1«. februarja 1&I0. 38 Izredno plodno delo za naše letalstvo zmetal Z-b0r oblastneSa odbora Aero kluba -čencz Istali, se pa —— ponašati Ljubljana, 16. februarja V pičlih dveh ui ah je snoJi polož i obračun svojega čela ljubljanski oblastni oJ bor krajevnega jugosicvenskega aero-kluba »Naša krila«; slišali smo samo stva.na poreč J a brez ob čajnih fraz na občnih zborih, zato smo pa tudi tem več zvedeJ o delu te naše najpoti eL-nej^e organ .zaci je med propagandami in nacionalnimi. Zakaj je potrebna, pzč ni treba -iopovedovat: zlasti v teh čarJh. Nedvomno se njenega pomena zavedajo tuai na pristojnih me-st-h. Na oceni zbor so poslali svoje zastopnike: div zicnar peč polkovnika Aha-čiča, ban banskega svetnika Pokljukarja. mestna obeina pa mestnega svetnika inž. R. škofa. Pre-lsedji k dr. F. Orel, načelnik bcnLke uprave, jih je pr.srčno pozdrav L Občni zbor je bil v društvenem prostoru Avtomobilskega kluta. Pred prehodom na dnevni red je predsednik prečita! brzojavke, o. poslane z občnega i:bora knezu namestniku Favlu, komandantu vojnega letalsLva M. Jankoviću in namestniku pred sečn L;a glavnega odbora Aero klubi inž. T. Soncteimajeru. Zborcvalci so tudi nazdravili pokrovitelju kluba Nj. Vel. Kralju F etru IL VELIKI STROŠKI, MALO PODPORE Verifikacijski cdbor je ugotcvM, da so na občni zbor poslali svoje delegate kraje v-nl ciltc-ri: ljubljanski, kolevski, novomeški in Uboveljski; n so iih pa poslz.i odbori v Kranju, Litij: in na Jesenicah. Poročila o delu upravnega odbora so poda'i: predsednik dr. F. Orel, tajnik Svetrzar Hribar m blagajnik insp. Miroslav Osa a: o delu sekcij so pa po.o:al : o moto.ni dr. S Rape, jacralrd Ladisav Majael m modelarski Cenčič. Oblastni odbor j s opravil toliko dela, da se z njim ne more kesati nobeden drugi v državi. Zel m o le, da bi to delo tudi znali pravilno oceniti na piisoj-nih mestih ter mu izkazali priznrnje, ne le z moramo podporo, temveč tudi s pravičnem deležem gmotne podpDre. T>z\o posameznih sekcij zahteva velike strefke m sama požrtvovalnost ne more de'ati več jih čudežev kakor jih je zlesti letes, kar nam bodo pokazale števi ke. Da se je o*-boru pri vsem tem posrečilo tudi lkvidi-rati stare dolgove ter da ima 315 335 fin čistega premeženja je tudi dovolj znrčitno za njegovo delavnost. Proračun za novo leto izkazuje nad 1.703.000 izlatkov; od tega odpade le 30 000 čin na up:avne stroške, ostali znesek se rrzdeli na posamezne sekc je na bloško šolo. Samo po se-bi je razumljivo, da k ub n more delovati brez primerne subvencije. Prečsednik je v svojem poročilu dejal, da se naši letalci lahko kosajo s tujimi, če se že ne moremo z drug'mi državami z letali. ORGANIZACIJSKA MREŽA Oblcstni odbor ni nikdar stremel po čim vetjem številu svojih podružnic, zato pa Ei je prizadeval ustanoviti krajevne ednee tam, kjer so b'li ustvarjeni pogoji za njihovo živo delovanje Z~aj deujejo podružnice; Jesenice, Kranj, Trbovl/e, R bn ca, Kočevje. Ncvo mesto in Ljubljana, pripravljalni odbori so pa ustanovljeni v Litiji. Stični m Brežicah. Razen tega pa delujejo v posameznih krajih še štetima zelo delavne jadralne sekcije. V Ljubimi jih je 6, na Jesenicah so pa c?lo 4. Ja 'rajni skupini se tudi uc'ejstvujeta v Litiji in v Lanišču pri SkofijicL 6876 POLETOV MOTORNE SEKCIJE Glavno delo kluba, ki koristi povsem neposredno ter praktieno razvoju n~š:ga letalstva, odpade na posomezne sekcije. Izredno aelavna je vsr.ko leto motoma sek-c:ia in lani je dela"a prave čudeže, če upoštevamo da je Irr.e'a v začelku sezone samo eno šolsko letalo in ma'o športno eno-sedežno letaJo, ki ga je kupil osrednji odbor ter ga dal našemu o boru za trenažno letenje. Zaraili nesreče, ki je doletela tu-llstičnega pi'cta in klubskega mrhmka A. Podobnika, je klub prav za prav začel svoje delo v pretekli sezoni satno z ensm letalom. Sez^ra je trajala od 15. aprila do 2. decembra in v tem času je bilo opravljen h 6.876 peletov v 896 urah. L'ub'jan-sk' oblastni cčtor je prlrefil lani 12 letalskih prireditev. Pri tem je motorna sekcija opravila 1652 zračnih krstov, piireditve so pa privabile 67.000 gle^cev. Izre'no velikega pomena je bila plotska šola, ki jo je obiskovalo 19 gojencev in us~e~no končalo 19. Trije so za adi prekrat' ega časa za šolanie mora'! od'ožiti podgan e izpita na pomlad. Opravljenih je biTo 4394 poletov v 453 urah in 21 m nutah. Vse šolanje je bilo opremljeno po pre-gramu brez najmanjše nesreče in škode na mat2i1a?u. Krasen ur^ch šole se kaže v tom. da je 10 gojencev polož'lo izpit z odličnim uspehom. Trenažnih poletov pa je oi!o 694. Le- tenje je opravilo 16 pilotov v 93 urah in 30 m nulah. Razen tega je pa bil pr.e_ea še tečaj za letenje jadralnih letal v aero-p anski zapregi. Udeležilo se ga je 10 gojencev, ki so leteli v 140 poletih skupno 56 ur in 7 minut. LETALSKE PRIREDITVE V PODEŽELSKIH KRAJ. H Veliko skrb je posvečal klub propagandi za letalstvo med ljučsUom. Lan. so skrbno porabiL ves prosti čas, tako ca zlasti delavci motorne sekcije ai3o uneh nikdar zase časa in ne počitka. M rnogre-de naj omenimo le. ča k ub nima plaia-ne^a uč telja za pilotsko šolo. Da bi zbudili zanimanje ter razumevanje za leeal-stvo med najširšimi plastmi prebivalstva, so prirejali letaleke prireditve v posameznih ekraj h v Sloveniji. Na teh prireditvah so s^elovali z motom mi in brezmo-toniimi letali. Organizirali so pa tudi p.e-clavanja za šolsko mladino n odrasle in predavanja so bila rečno zaključena z z.a-črumi krsti, tako da je vsaj po en učenec vsakega razreda lahko spoznal 'cp^to letenja. Tak£nih poetov je bi o 15 i2 v skupnem času 223 ur in 7 minut. Med posebno pomembno p-r,p:gan iic prireditev Jani meramo zlasti pr števati prvi krožni let po Jugcs'av'ji z velikim letalskim miLn-gom v Ljubijo ni. 5572 JADRALNIH POLETOV Zelo razveseljivo se pri nas razv }a jadralno leta sivo kar je pač predvsem zasluga jadralne sekcije Aero kluba. V ja-draJnem letalstvu se udejstvuje IS jadral-n.h skupin. Opi avl jenih je bilo skupno 5572 poletov, ki so trajali 294 ur 41 m n 53 s. Največ tega dela o "pade na jad al-no Solo na Blokah. To:!a ne smemo prezreti, da so oignnizirali začetniško šolanje jadralcev tudi krajevni olborl. Lani je bilo položen h 67 »A«, 42 >Bc, 35 »C« in 31 szvaničnih C« izp tov. Razen tega je bilo izpomjenih še 8 pogojev za sreb:ne »C«, a 11 gojencev je konlalo tečaj v letenju z jadralnim letalom v aeropi-'nskl zrpregi. Skupno je blo izdanih 190 d p cm Največja pieletena razdalja, desežona z jadralnim letakom je znašala nad 27 km. Najd2ljši let je pa trrjal 7 ur 35 minut. Največja absolutna v'ši~a. dosežena z jadralnim letalom, je znaša a lani 1.950 m, največja relativna v šina pa 1.250 ni. Kljub je začel svoje de'o z 11 drsalnimi in 7 selškimi jadralnimi letali, a na koncu leta mu je ostalo nepokvarjenih za novo sezono še 7 jadra nih in 6 šolsk h jedrilic. še bolj nazorno kakor ti poda*ki, nam pokažejo delavnost ljubljanskega kluba in pomen njegovega dela naslednje številke: PODPORE EN DET O PRI OBLASTNiH ODB jltlfi Lj-ibljana je dob^a za modelarstvo, za svojo model i^ko sekcijo 4.93% po p re, Beograd pa 73.31%, Zagreb 15.81«v0 hi Maribor 5.939c. Vedeti pa morate, da obstoja pod okiiljem našega oblastnega odbora S odboiov pomajka Aero kluba na razn h Šolah, kjer je klub lani priredil 30 tečajev za sestavljanje Icta^kh modelov; tečaje se je udeležilo 283 dij kov, ki so zgladili 715 molelov in jih razstavili na treh rajst. vah ter se učeleži'i treh moie-larsk h tekem, ene celo v Londonu. Fo-tem takem velja v Ljublj?n' en tečaj za mo.'elarje 500 din, moče'ar 53 din In model 21 dn; v modelar 302 in mc< ei Z40 om; v zirgre bu: tečaj 1.2C0 din, izučen moi^lar 60 in Iz'elan model 80 dn; v MnrLboru: tečaj 1.500, moelar 750 in model 180 din. Za jadrrlno letalstvo je pa dobPa Ljubljana 13.79° o di^a\ne sub\en2ije, Beograd 43.15%, Za«f.eb 32.47«/0 in Mari':or 10.54 odstotka. Ljubljana vzeržu.V) Bloke, dr-ž-mio šolo za ja Tralno letalstvo. Olede na pcdpo:e velja državo izvežban jadra'ec na poiix>čju ljubljanskega cblartnega cdtora 742 cin. v Beogradu 824, v Za.grebu pa 14.728. (Zagreb je vložil lani denar za jadralno letaistvo v dem in de avn co). V Mariboru velja Lzvcžban alec tud: zna- tno več kakor v Ljubljani, in sicer 1.207 d narjev. Nič boje se ne gc^i naSi motorni sek-ciji, Ljubljana je dc-bla za pilotsko šolo 6,1 cc skupne državne subvencije. Becg;ad 76.3<>/o In Zagreb 17.9»'«. Potemtakem velja državo izvežban pilot v Ljubljan5 7 tisoč 500 din, v Eeograe'u 10.700 in v Zagrebu 10.937 din. Tudi za prcipag-'ndo je cobila Ljubljana v primeri z opravi en;m delom najmanj: 5 8VĆ. Beograd pa 55 5°/o, Zagreb 35.5°H m Mar bor 3 odstotke. Ljubljana je dala za to malenkostno podporo 12 piireditev s 1652 zrrčnmi krsti, pri-re itve je pa ob skalo 67.000 ljudi. Beograd je pa ojgrniziial sicer 25 leta-skih prireditev, a zračnih lustov je bilo samo 495 in gledalcev le 9.300. Pri 10 zagrebških prireditvah je bJo 963 zračnih krstov in 27 tisoč ljudi. Maribor je prired*l eno prire-d.tev, ki jo je ob skaJo 3 800 ljudi. Te Stevi ke so same na sebi dovolj zgo-vo.ne. Fotiebno bi bilo le, da bi j h pre-čitali tudi tisU, ki se j.h najbolj Učejo. Propričari amo da nas oblastni odbor ne bo p:/poa.il v svojem delu, kar je pokazalo cuai raapoloženje na občnem zboru. Nobenih nepoucLn h uebat ni bilo m vsa poročila so bi.a gladko sprejeta, V imenu načx:mega odbora je upravni očbor pohvalil piimaiij dr. Kunst. Pri nadomestnih volitvah so bili soglasno izvoljeni T. Tori, M. Lobe, J. Co nar in poclpolkovn k V. Favlcevič kot odborniki. Sicer pa ni v odberu nobene bstvene spremembe. Predsednik je končal zborovanje z besedami: »Na delo!« Za ncsteifZkacIjd zunanjih pesnil Nekaj potrebnih pojasnil laslmi ;om obveznic nenastri- ficirasiili posojil Ljubljana, 16. februarja Za pripravo nostruikacije zunanjih posojil je došlo precej pijav, vendar je gotovo še mnego lastnikov, ki so prez.ll notice, ali pa odlašajo, češ da jim bo ugodnost nos t lif i kaci je itak prišla v prid. O tem je treba nekaj pojasnil. Razločevati imamo dve vrsti obveznic nenostrificiranih posojil: ene kupljene za časa devizne prostosti (1930 in 1931), druge kupljene po tem Času. Ker se ne more iti p.eko deviznih predpisov, bi bila, naravno, nostri-f.kaciia brez ozira na čas nakupa, pogrešna. Kdor je kupil ta posojila ped 1. 1930 in 1931, temu se mora odobriti nostrifikacija, in se mu mora istotako na okna-diti škoda, ki jo je ut:pel. ker se mu je po kzdvici in brez razloga odreka a nostrifikacija. Tem huje bije v obraz vsakemu pravemu čutu dejstvo, da se je z amandmajem v zadnjem fin. zakonu onemogočilo lastnikom teh obveznic uveljavljenje pravnega postopka pred rednimi sodišči Ta krivica mora biti predvsem popravljena in pravna pot omogočena, ali naj se pa z uredbo naravnost predplfe način overitve glede časa nakupa in nato Izvede nostrifikacija in zate'ežba v borznih spiskih Tolko g7ede obveznic prve kategorije. Gle:'e postopka za nostrifikacijo obveznic kupljenih po l. 1931., je nedvomno naj- važnejše in prvo to. da se jih ne obravnava slahle kot inozemske. To vprašanje je komplicii ano, vendar pa pridemo tudi do rešitve, če se postavimo na stališče, kaj je ugodnejše za državo? Istotako moramo ugotoviti, v čem so se pregrešili ti kupci zunanjih posojil? Zadnje je hitro odgovorjeno. g:e za devizne prestopke ki so že zastarani gotovo po večini, pa o njih ni več mogoče voditi postopkov. Torej to odpade, prav tako kot ško a, ki so jo utrpeli ti lastniki zunanjih posojil, ko so prejemali od 1. 1932 naprej samo nekako polovico ■ tol ko obresti, kakor oni nostr.fi-ciranfh posojil. Kaj je torej boljše za državo? Da se s temi obveznicami ravna kot z lastnino inozemcev t-,gnizz,na govor s Francijo ozna-uje naravnost francoske lastnike naših posojil, za katere velja sklen.eni dogovor. Ce torej izpadejo naši ljudje iz tega dogovora, jim preostane samo še da prodajo svoje obveznice in že itak nizke tečaje še bolj potisnejo navzdol ali pa da čakajo Se naprej, kar pa pomeni konf:skacijo nuhoveira v teh papirjih naloženega imetka. Kje je korist države? Da dela iz teb Mudi propagatorje proti naložbam v drž paoirjih ca rusi v njih vero v sebe. In da proti lastnim dr-žavii»r»oi. postopa s'ariše ko! p^oti tujcem? Zakaj n^ bi država zaključila en- krat z lastnimi ljudmi aranžma, kot ga je a tujci že večkiat? Potreba je, da se zdiužijo vsi lastniki takih obveznic v posebno organizacijo in bo le-ta temeljem svojega poob.astila upravičena zaključ.ti aranžma, ki bo končno spravil to neugodno vprašanje s sveta. Da se pripravljajo tla za tako organizacijo, je tre~a zbrali prijave in statistično ugotoviti stanje naložb, nato pa spDiaejam-no določiti smernice za aranžma. Da ne bo pomote, za katere papirje gre. je treba, da se prijavijo — v kolikor se še niso — vsi lastn ki (tudi pravne os3~c) nenostriflciranih obveznic posojil: obeh Blalrov. Seligmana, mednarodne ja stabi-i-zacljskega in srpskih na zlate fianke gla-seth se p.ed/ojnih (1895). Radi statistike zbiram p. 1 jave iz cele države brez obveze za vsakega in prosim za nujno prijavo, ki naj obsega: ime in nazlav lis.ai-ka. nominalni znesek in vrsto posoji.a. ćoa nakupa. Po poteku 10 dni od dneva objave tega č'.anka. bom zaključil zbiranje in vsem. ki so se prijavili naznanil uspeh in daljnja navod la, za javnost pa Istotako izdal poročilo. Ptos-m čimprej p.ijave na naslov: Dr. Cerne Ivan. gospodarski kon-zulent, Gajeva 3, Ljubljana, Iz Krškega — V vsem spodnjem Po avju zopet hud mraz. Za od jugo, ki je vladala minuli teden, je pritisnil v nedejo po vsem spodnjem Posavju hud mraz. V ponedeljek pa je načelo zopet močno snežiti in snežilo je včeraj ves dan. Preko noči je zapadlo že okrog 2C cm snega na novo. Z novim snegom bodo letos prišli posebno na račun naši smučarji, ki že leta in leta niso imeli dovoli snega. — Cestni odbor odstopil. Te dni bi moral Imeti srerki cestni cdbor v Krškem s*-o1o proračunsko sejo, do katere pa ni p.tS'.o, ker Je ves odbor odstopil, razen nače nika g. Vodop!vca Franca. Vzrok odstopa vsi odborniki drže v največ 1 taj-esti Je moral biti pič zelo tehten, če so tnko enotno podali estavko pred tako važno sejo, knk^r ^e ravno proračunska, ter se je g. načelnik takoj naslednjega dne potrudil osebno v Ljubljano. MALI OGLASI eJeseda SO par, davek p«-»«*«»r»ei Hrekitoi izjave oeseoa Dtn l.— davek pose Dej. £a pismene odgovore gie*ie 'n«'ih og'aso* le tren« priložit zuaiuKO. — fupuslov £a maie ogia«** oe priznamo. iT A2no Beseda $0 par laven pomene) Naimamftt /n«»s»-n i Din Male oglasz za »SI3v. NaraC« •prejema uprava do s. are dopoldne VELETRGOVINA s spirituozami, združena s pro-| izvodnjo likerjev, tudi detajlna j trgovina, desertna vina, ocetna ___ kislina, malino vec in gori.ni Beogradu pa tečaj 6 357, j im s prvovrstnimi odjemalci, rc ! 246 cln: v Zrsre- I aobro vpeljana, v polnem obratu, zaradi starosti in opustitve naprodaj. Sigurna eksistenca. Eventuelno naprodaj tudi štirinadstropna hiša. Ponudbe pod »Najboljša bodočnost 567c. PRODAM Beseda 5C pat 3aveH posehej Najmanjši sne*ek S.— Dtn FIZOI. ZA lil'HO dobite poceni pri SEVER & KO M P. Gosposvetska cesta 5 13 L Pri Levu", Gosposvetska 16 morske ribe Danes v veliki izbiri Kraške In dalmatinske specialitete. Prvovrstna domača in dalmatinska vina, dingač, plavac, krnski teran In izredna vinska posebnost CKNOGOKSKO CRALNICKO VINO ! — Se priporoča Ls3 Garzari lli tK ErW - OREHOVA JEDUCA sortiran cvetlični med in medico dooite najceneje v M EDA IS M Ljubljana. Židovska ul. 6. 501 gnusna Beseda 50 par davek posehej Najmanisi znesek 8. — Din NATAKARICO mlajšo, ki govori tudi nemško •šče prvovrstna restavracija. — Dobi fiksum In procente Kara-kaševič, restaviater — Ruma (Srem). 568 Brez posebnega obvestila in$A z gostHno in trgovino ter posestvom v Savinjski dolini, v prometnem industrijskem kraju, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod PREMknifiE B.oe-a 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LEPE STAVBNE PARCELE v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri Fa-šifro »Gigurna eksistenca* 574 I ninger, Glavni trg 8, Celje. 569 Prenehalo je utripati plemenito srce naše iskreno ljubljene sestre, svakinje, sestričine, tete in stare tete, gospodične FRANJiCE POGAČNIK UČITELJICE V POKOJU ki je dne 15. t. m. zjutraj po dolgi, mučni bolezni. Bogu vdano za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 17. t. m. ob pol 4. popoldne Iz hiše žalosti na Dobravi pri Podnartu na domače pokopališče. Sv. maša zalinnVa se bo brala na Dobravi pri Podnartu in v Ljubljani. Dobrava pri Podnartu, 15. februarja 1940. 2alujcči bratje in sestre ter ostalo sorodstvo liaScrlriLjta v »S2cy. Naroda«! Daniel Lesueur EIrIi%j£SL 12 ljubezni S o m a n _ Vprav te vrstice so nedvomno obrnile nase Lau-rencino pozornost. Ostati bi bile morale malone povsem zakrite s trakom, ki so se njegovi bledi sledovi še videli in ki je bil večkrat ovit okrog orumenelega papirja. Gospa de Valcor je odvezala ta trak, ki ga je bila prinesla Michelina k sreči nedotaknjen ga. Mlademu dekletu so bile gotovo ostale neznane te strašne besede, ki so ranile njeno mater kakor ostro bodalo: Jaz, Renaud YVes AIcxis, merkiz de Valcor, v trenutku, ko zapuščam svojo domovino, da iztr gam iz svojega srca ljubezen, ki bo edina v mo jem življenju, odhajam na izrecno feljo tiste, ki jo obožujem, in ki jo strašna usoda loči od mene. jaz spravljam tu ta pisma, ki se nisem mogel odločiti, da bi jih uničil, pisma, obsegajoča tajno najine vzvišene in srce trgajoče pustolovščine. O, dete moje — dete moje plemenite Gaetane, otrok najinega telesa in najine duše! Ali te bodo '-daj videle moje oči! Bodi ji v uteho! Blagoslavljam te! ?0. februarja 1878 Renaud. Markiz je polglasno prečital ta datum. Nekaj časa je razmišljal, potem je pa zašepetai: — Herve je star zdaj štiriindvajset let. Zdaj imamo leto 1901. Njegov rojstni dan je 12. maja. Rojen je bil torej tri mesece potem, ko so bile napisane te besede. Laurence je to lahko izračunala. Ona si je ustvarila svojo sodbo, še preden je prečilala te vrstice. Valcorova roka je počivala na teh orumenelih papirjih, na katerih se je še dobro poznala pisava tuje roke. Pisana so bila z zelo nežno, izrazito žensko pisavo, toda z izredno trdo roko. Bodisi da se je Renaudu v njegovem razmišljanju zdelo, da iz teh vrstic ne bo zvedel nič novega, ali pa je čutil potrebo slediti niti zarote, zapleteni tako, da ga je spravilo to iz ravnotežja. Skratka, ni se mu mudilo citati pisem, v katerih je bila pokopana njegova preteklost. Samo zamislil se je. Naslonil je komolce na mizo, sklenil roke in si podprl glavo. Kdor bi ga bil videl v tej samotni in tihi sobi, kako je sedel z uprtim in odkritim pogledom, stisnjenih usten ob nekakšni notranji, v potezah njegovega obraza odražajoči se vročici, bi bil čutil, kako se mora človeška volja upreti usodi. Njegov lepi obraz bi bil navdal opazovalca z grozo. Naenkrat se je njegov uporni izraz ublažil. Okrog njegovih ust in v njegovih očeh se je zalesketala strašna bolest. Zakril si je obraz z rokami. Potem se je pa zacličnl zamolkel jok. — Gaetana, Gaetana! ... UX KAJ JE SLIŠALO MORJE Dan po plesu je bil za Michelino de Valcor naj-žalostnejši dan v njenem življenju, dan, s katerim se je pričela njena bolest. Dotlej ji je tekla mladost brezskrbno in prijetno. Ne bila bi zvedela, da so na svetu solze, če bi se ne bila odločila za dobra dela krščanske ljubezni. Podobna je bila nekoliko tistemu orientalskemu princu, ki so mu prikrili njegovi dvorjani vse, kar je bilo grdega, in sicer tako skrbno, da bi ne bil nikoli zvedel za bolezni, starost in smrt. Če bi ne bil zanustil svoje palače. Potem je pa šlo vse njegovo prizadevanje za tem, da bi olaišal človeštvu gorje, in princ je postal pod imenom Budna — bog, ki ima na i več privržencev na svetu. Michelina je želela razveseliti eno samo bilje na svetu, bitje, ki ga je liubila in o katerem ie čutila, da je prav tako nesrečno kakor ona. Roditelja, ki sta se bila po obhodu s plesa zaklenila in katerima se ni mof?la kHub vsei svoji ljubezni približati, se ji nista smilila. Njuna bole3t. če ?*ta io sploh občvtila, se je kazala na tako nerazumljiv in krut način, da je zadostovalo že to, da ju ni obsojala zaradi nju- nega postopka. Sicer pa bi me ne smela kar tako izključiti iz svojih skrbi, je pomislila. Če mislita, da morata ravnati z mojim ženinom in njegovo materjo tako kruto, bi mi morala povedati tudi, zakaj. Tako pa trgata moja čustva in ne pomislita, da gre za mojo srečo. Michelina ni vede1 a ničesar, razen nekaterih besed, ki jih je bila ujela iz pogovora med očetom in materjo. Pa še teh besed ni slišala jasno. Toda nenadni odhod gespe de Ferneuse in njenega sina je zadostoval intuiciji njenega mladega, ljubečega srca, da je vzbudil v njem najhujši strah. Ne da bi po plesu legla k počitku, je nestrpno čakala na obed, ki so ga imeli navadno ob eni. Upala je, da bo lahko med obedom govorila s svojima roditeljema. Toda k obedu ni bilo niti očeta niti matere, pa tudi nihče izmed v gradu mudečih se gostov se ni pojavil. Vsi so še počivali po plesni noči. Tedaj je ros^H gospodična de Va'cor po sluI lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ste*. 38 »SLOVENSKI NAROD- petek, 16. februarja 1040. Btrts S Najmočnejša sokolska trdnjava ob meji Matični Sokol šteje 1305 članov in članic — Vsestransko vzorno sokolsko delo razdobje je orisal br. Zlatko Zel, drugo pa br. J u rman. Iz prvega poročila povzemamo, da je bilo v preteklem letu 11 telovadnih oddelkov, to je 6 moških in 5 ženskih, ki beležijo skupno 20.820 telovadnih ur. Br. Zel se je pri svojem poročilu dotaknil tudi socialne plati telovadečega članstva in apeliral na nase delodajalce. da sprejemajo v službe prvenstveno nase telova-ece članstvo. Iz drugega poročila br. Jurmana pa je razbrati globoko skrb za naso mladino, ki jo moramo vzgajati v pravem sokolskem duhu, ter potrebo tesnega sodelovanja te'esnovzgojnega in prosvetnega dela v sokolskem okviru. Prosvetar br. Mihajlo Dojćinović nas je seznanil z vsemi odtenki piosvetnega dela v matičnem društvu. Predavanja, nagovori, idejna ftola, sve'-ane proslave vseh narodnih in državnih praznikov, obdaritev dece, samostojne akademije, predvsem na-raščajska. nadalje lutkovni o:er ln knj'.ž-nica, katere se z vese'jem poslužuje naša nadebudna sokolska deca. to so pozitivne postavke letosntega obračuna prosvetnsga prizadevanja matične uprave. Narasčajski I odsek kaže tudi v prosvetnem de u sokcl-skega udejstvovanja znatno razgibanost in voljo do dela. Knjižnica in lutkovno gledališče sta pa torišči zanimanja nase dece. Lutkovni oder praznuje letos lOlet-nlco svojega obstoja in bi rad to proslavo slavil »e pod lastno sokolsko streho v Sokolskem domu. Prosvetno delo pa ovira pomanjkanje prosvetn'h čelavcev. ki jih društvo vabi v svoj krog, da zastavijo tu vse svoje moči. Nujno potrebno je. da bo nasa mladina ne samo v telesncvzgojnem, temveč tudi idejnem pogledu na višku. Referent za čete br Vošner je poročal o delu novoustanovljene sokolske ćete v Kamn'-cl. ki deluje izredno agilno, saj ima že danes 42 tclovadeCih odnosne skupno 97 članov. Svoje poročilo je br. Vošner zaključil z željo, da bi se tudi v Sv Martinu pri Vurbergu ustanovila sokolska četa, ki ima tam vse predpogoje nadaljnjega obstanka. Blagainl^k! registri br Bizjaka izkazujejo din 96.783.25 pasive ter lstoto-liko aktive. Celokupni denarni promet izkazuje din 712.279.25 prejemkov ter <^in 334.291.S5 Izdatkov, dočim predstavlja društvena imovina vrednost 1,465 218 50 din. Gospodarjevo poročilo br. Kristijana Tertota kaže porast soko'ske Imovine v skupni vrednosti na novo nakupljenih predmetov z dosedanjim inventarjem v iznosu din 100.000. Matrikarlca s. Koemur Stuhčeva je prikazala gibanje članstva, ki beleži konec poslovnega leta 619 članov, 244 članic. 99 moškega in 69 ženskega naraščaja ter 110 moške ln 193 ženske dece. skupno 1305 sokolsklh pripadnikov. Zanimivo in aktualno je bilo poročilo na-rodnoobrambnega referenta br. dr Igorja Rosine, ki je zajel v svoja izvajanja vse važnejše dogodke v preteklem letu poudarjajoč pri tem. da je sokolska priprav- ljenost v trenutku povzročila preokret mišljenja mase in pokazala veliko premoč, zlasti ob priliki mobilizacije vseh narodnih sil ob meji. Socialno dalo v društvu Ja oprtal br. Bratož kot društveni aoc. referent z izjavo, Ca je bila leto« socialna akcija razširjena tudi na ostalo elromaJno članstvo, ki je bilo v okviru možnosti deležno podpor. Za gradbeni odsek sta poročala predsednik br. Rado Lenard in blagajnik br. Leon Erhatič. Njuni poročili sta bili sprejeti z zanimanjem, saj posveča društvo odnosno njegov gradbeni odsek prvenstveno skrb temu. kako bi prišlo v najkrajšem času do lastne prepotrebne sokolske telovadnice. Stanje gradbenega fonda znaša sedaj 1,368.368 din. Sledilo je poročilo zdravstvenega referenta br. dr. Pavlica ter poročilo revizorjev, ki ga je podal br. dr. Boštjančič. Predlagal je blagajnikoma ter celotni upravi razrešnico, sprejeto soglasno od strani navzočega članstva. Pri volitvah je bila izvoljena nas'.ednja nova uprava: starosta br. dr Fornazarič Slavko. I. pedst. dr. Mihalič. n. po:st br. dr. Mačrs načelnik Jurman Maks, I. pod-načelnik Primec. n. podnač. Brunlko. načelnica s. Makučeva Stana, I. podnač. Vi-Čičeva Tončka, H. podnač. Koemur Danica, tajnik Kralj Dušan, I. blagajnik Bez-jak Fianjo, n. blag. Skerl Stanko, prosvetar Dojčinovič Mihajlo, člani prosvetnega odseka: Erhatič, Skerl. Vari, Sax, Slava. Kralj Ivan, šofitarič Franjo. Vidmar Nace, Nič Srečko, Sumljak Gizela. in Pertot Kristijan. Gradbeni odsek načelnik Rado Lenard. podnač. Majar Franjo, tajnik Skerl; člani Paš Anton, dr. Fornazarič, dr. Mihalič, inž. Slaimer. Končnik, Rozina Drago, inž. Pipan. Kranjc Ljud., inž. Dev, geom. Pertot Kristijan tn Erhatič; zdravstveni referent dr. Pavlic, arhivar Nič Srečko, narodnoobrambni referent dr. Rcslna Igor; lutkovni odsek Eojislav Ipavic, načelnik prireditvenega odseka Kralj Dušan, četni referent Vošner Pav7e. socialni referent Bratož. odborniki Erhatič prof. Gruntar, Kramar, Pertot K., Prelog Ferdo, Podleseik MIlan. Rems Franjo. Rot Mirko, Inž. Sax. SoSta-rič Franjo, Vari Valentin, Vičič Janez. Vidmar Nace. Kralj Ivan, Zei Zlatko. Nadzorni odbor: dr Boštjančič. Kovar. namestnika Koemur Drago ln Cotič Lojze CIani razsodlžca: Stukelj Leo, Bureš Franjo. Skaza Franio, Mastnak Martin, Ilich Emanuel in Kvalenc Jože. Pri slučajnostih se je razvila živahna eonta. v katero so posegli Številni navzoči z raznimi umestnimi predlogi tako glede vzgoje mladine, gradnje telovadnice v Sokolskem domu. stika članstva ln drugih perečih zadev, nakar je po izročenih pozdravih župnega delegata br. prof. Deg-na društveni starosta br. dr. Fornazarič zaključil lepo uspeli občni zbor. Pred novim — obnova starega gledališča Povezanost kulturnega in socialnega vpraSanja Maribor, 15. februarja Sokolsko društvo Maribor-matica, ki je danes najmočnejša sokolska in nacionalna trdnjava na naši severni meji, je polagalo snoči obračun svojega plodonosnega dela v preteklem poslovnem letu, o čemer smo za kratko te poročali. V gornji dvorani So-ko:skega v-ma se je polnoč tevilno zbralo članstvo, aa sliSi porodila društvene uprave ter da razmotriva o načrtih za bo-oče delo. Sokolski zbor je otvorll ln vodil matični sta:osta br. dr. Slavko Fornazarič. ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil prvega sokolskega staroste NJ. Vel. *ralja Petra II., ki mu je zbrano sokolstvo spontano vzklikajo. Z zbora Je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H., pozdravni brzojavki pa ministru telesne vzgoje ter ministru vojske ln mornarice. Na izredno topel način se je br. starosta spomnil v preteklem letu umrlih članov br. Vršiča, dr. Hojnika in PIŠka ter ss. Rojčeve in Burnikove. V svojem obširnem ter izčrpnem poročilu je br. starosta analiziral veliko delo, ki ga je opravila društvena uprava v preteklem letu poudarjajoč pri tem, da se je delo kljub težkim prilikam razvijalo v določenem pravcu, saj je naloga sokolstva. da ustvari predvsem ob meji nacionalno močno ln samozavestno celoto. Orisal je vse važne drgodke v preteklem letu ter vse prireditve vključno dneve pripravljenosti, ki so pokazali, da je soko'stvo važen nacionalni fak*or, brez katerega ni mogoče izvesti prav nobene večje narodnoobrambne akcije. Važna in neprecenljive vrednosti sta bila dva dogodka v društvenem razvoju: Otvoritev sokolskega planinskega doma na Pohorju kakor tudi ustanovitev ^amostoine sokolske čete v Kamilici. Razveseljiv pojav je tudi zopetno oživljenje telovadnega o'delka obrtniških oddelkov. dDč'.m telesno vzgojno delo v svojem raz-maiiu znatno trpi zaradi pomanjkanja odgovarjajočih primernih telovadnih prostorov pod svojo lastno streho. Kakor vse ostao delo, tako tudi telesnovzgojne kljub težkim razmeram nI mirovalo, temveč beleži tudi v tem letu znatne uspehe. Po letošnji župni oceni je matično društvo tako po obsegu, kakor tudi vsebini izvršenega cela p:vo društvo v mariborski sokolski župi. Sledilo je poročilo tajnika br. Metoda Bureša. ki se je v svojih izvajanjih ćotak-n:l vseh važnejSih dogodkov ln ki je v cbrisu administrativnega dela očrtal vse drlo. ki je bilo opravljeno na administrativnem po'ju. Zaključil je z ugotovitvijo, da so bile vse prireditve moralno na višku. Načelni-£ko pcročilo, ki prikazuje vse dogodke, delo in uspehe na telesnovzgojnem polju sokolskega udejstvovanja in ki je prav za prav t^žsče vsega sokolskega dela v telovadnici, je bilo deljeno v dva dela. Prvo Maribor, 15. februarja. Naše opozorilo, katero pot naj akcijski cdbor za gradnjo Narodnega gledališča krene, da beseda že v doglednem času postane meso, je našlo razveseljiv odmev in odobravanje. ^Jaleteli smo seveda tudi na ugovore, predvsem na tiste, ki kažejo na še žalostnejšo sliko v socialnih in zdravstvenih vprašanjih Maribora, predvsem na našo javno sramoto z javno bolnico. Pa tudi za te ugovore smo zelo hvaležni. Nu- i dijo nam namreč ugodno priliko, da ko ' pride čas. pojasnimo, kako je to nedvomno še oolj pereče socialno vpraSanje, ozko povezano vprav s kulturnim vprašanjem — j torej z načr.om novega gledališča v Mari- i boru. že sedaj pa bodi v tolažbo vsem ugo- : voro-.n. da naj bi se prej. ko se misli na j gradnjo gledališča, mislilo na dovršitev j novo razširjene javne bolnice, povedano, da če bi tejra že do neba kričečega vprašanja z našo javno bolnico ne bilo več, moramo že iz zgolj praktičnih ozirov naj-prej misliti na obnovo starega gle-d a 1 i š č a. Zavedamo se namreč, da če bi i bilo za gradnjo novega gledališča že zdaj ! vse pripravljeno ln bi se že to pomlad ' lahko pričelo z delom, bi morali na otvo- ! ritev čakati najmanj še dve leti. V teh dveh letih pa prav Maribor doživlja več zgodo- i vinska tako važnih spominov, da bi bila prevelika s-amota za ves Maribor, Če bi prav gledališko poslopje ostalo še nadalje j v takem stanju, kakor je danes. Naj se na pristojnih mestih vendar že enkrat res- 1 no unoštevg. da je bilo to staro gledališče ; postavljeno pred 90 leti za stari, ponem- i — Trt ki. Pri krojaškem mojstru Mirku Kosiju v Cankarjevi ulici se je oglasil elegantno oblečen moSki. ki se je predstavil kot zastopnik neke tvrdke v Zagrebu. Ponujal je g. Kosiju v nakup »pristno angleško Kago« in je g. Kosija pregovoril, da je naročil blago za 5700 din. Naposled je potnik zahteval 300 din na račun naročenega blaga. G. Kosi Je čakal tedne m tedne. Ko pa blaga od nikoder ni bilo, js poš ljko urgiral Toda izvedel je, da tvrdke. ki jo je zastopal dozdevni potnik, sploh ni. Zadevo je Kosi prijavil polciji. ki sedal poizveduje za sleparjem. — Razne vesti. Čevljarskemu pomočniku Jcs pu Staretu iz Vojašniške ulice 5 je izginilo izpred neke gcstilne v Franko-panovi ulici 800 din vredno kolo znamke »Dtlrkop«. ki ima evidenčno štev. 2-139609 Na c-graji Uč teljskega doma je bila najdena zimska suknja, ki jo dobi lastnik pri policiji. Delavk: Angeli F. še r iz Mejne ul je neznan zl l:ovec oJnesel iz čakalnice OUZD v Martini ulici 80 din vredno aktovko, v kateri so bile razne knjige. Neki Rudolf G. je v Jurčičevi ulici prevrgel reklamno cevno žarn co. ki se je razbila. Električar Rudolf Greif ima 300 din škode Natakar Srečko Kropf je pred tečni izrečil nekemu krojaškemu mojstru blago za jzdelavo obleke Toda kljub vsem ur-gencam dotični krojaški mojster obleke še ni napravil in tudi blaga ni hotel izročiti. Zaradi tega je Kropf krojača prijav*! po- čeni Maribor z nekaj tisoč prebivalci ln od teh komaj sto, ki so prišli resno v poštev za obisk gledališča. Toda že deset let pozneje so tudi tedaj uvideli, da gledališko poslopje ne ustreza več (zaradi žsieznlce) povečanemu Mariboru. Zato so leta 1864 prizidali še reprezentativno poslopje. Kazino, ki je zlasti spočetka v celoti služIlo tudi gledališču. Po tem zgledu si predstavimo našo veliko pogrešilo pri prevzemu poslopja. Drugim na ljube smo kmalu po ustanovitvi stalnega gledališča prepustili malone vse prostore ter se omejili znpet na stari prostor, zgrajen pied skoro 100 leti. Obetalo se je sicer ponovno, da bo gledališče na drug način odškodovano (z razširjenjem upravmških prostorov itd.), toda ostalo je vse pri — obljubah. Nujno potrebo obnove starega gledališča Je med drugimi uvldel tudi ravnatelj mariborske opere, pok. A. Mitrovič. Ker smo svoj čas že objavili njegov načrt, kako bi to delo brez posebnih žrtev lahko izvršila mestna občina kot lastnica poslopja, na tem mestu samo opozorimo na Mitrovičev načrt, ki je danes zaradi študijske knjižnice v celoti neizvedljiv, pa bi zadostovalo, če se Izvede vsaj v pritMčju z uporabo vseh prostorov za gledslifiče, pri čemer bi bil odstranjen tisti strašni vmesni zid. ki s svojim preozkim hodnikom jemlje veselje obiskovalcem gledališča. Veselilo nas bo. če nalde to v interesu voee-a Maribora dobrohotno mišljeno opozorila zaželen odmev predvsem pri In^+nici gledališkega poslopja. F. P. liclji, ker domneva, da je krojač njegovo blago prodal ali zastavil. Zadevo bo sedaj razčistila policija. Na Tržaški cest J je bilo najdeno žensko kolo znamke >Cho-bert« br*« evidenčne številke. Kolo dobi lastniK pri policiji. V Dupleku je padel s podstrešja 50letni posestnk Josip Turčin, ki je obležal z zlomljeno nogo. Turčna so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 311etna posestniška hči Ana Lubi iz gt. Eja, ki je tako nesrečno padla na stopnicah, da si je zlonrla desnico. V mariborsko bolnico 90 prepeljali tudi 411etnega delavca Franca sepa iz Ti- . nja pri Slovenskih goricah, ki si je zlo- \ mil pri padcu na poledenelih tleh ievo no- j go. ter 411etnega posestnika Karla škrže- J ta iz Device Marije, ki si je tudi na pole- j diicl zlomil levo nogo Na Aleksandrovi lvrnil je neki kolesar podrl Tletnega učen- j ca Ivana VenguŠta. ki je obležal s poškod- ! banu na rokah in nogah. — Elektriko v vsako bajto, iz Selnice j ob Dravi pišejo: >Kako je z električno j razsvetljavo pri nas? Falska elektrarna J zalaga skoraj pol Slovenije z elektriko. Na { stotine zelezn'h in lesenih drogov, ki nosijo vod visoke napetosti, je postavljenih po njivah ln travnikih Fale in Selnce. Kljub temu. da smo prispevali toliko zemljišča v dobro celokupnosti, to je vse deže- I le, pa smo v naši vasi skoro zadnji dob 11 električno razsvetljavo m ie jih je mnogo, ki je še danes niso deležni. O tem bi 4 morali enkrat resno rarmfs^jati. Sedanji časi, ko je zaradi pomanjkanja petroleja toliko bajt v temi. bi bili kot nalašč za tako premišljevanje. Mogoče bi 3e ljudem v temi posvetio v možgane, da bi se dalo vsemu temu odpemoči z zadružništvom. Konzumenti naj bi ustanovili zadrugo, ki bi izvedla napeljavo in prevzela jamstvo napram Fali ter skrbela za to, da bi prišel tok v vsako bajto. Malo manj egoizma in malo več smisla za skupnost, pa bi nam svetila ne samo elektrika, ampak tudi boljši časi bi nam pokukali zza. Pohorja preko Drave (Delavska politika). — Iz, obrtniških \rst. Na posebnem sestanku vseh predstavnikov in zastopnikov mariborsk'h obrtniških združenj so se posamezni govorniki odločno zavzeli proti ukinitvi obrtnifikih strokovnih združenj. Mariborsko in obmejno obrtništvo pričakuje, da se zadevna odredba umakne. — Športne novico. V nedeljo 18. t. m. bo imela mariborska kolesarska podzveza svoj redni občni zbor s pri četkom ob 9. v prostorih Kino-kavarne. V Narodnem domu bodo v nedeljo 25. t. m. zborovali »Pe-runaši«. Grafiki bodo v nedeljo 18. t. m. priredili tekmo v smuku s startom ob 10. pri Razglednem stolpu, cilj pa bo pri gostilni Hoste. Proga bo tekla po novi smu-ški poti. Za tekmovanje Je razpisan prehodni Gutenbergov pokal, ki ga Je poklonilo Združenje grafikov. — Glasbena vest. V ponedeljek 19. tm. ob 20. uri bo izvajaj ljubljanski godalni radijski kvartet med drugim tudi skladbo ^Mrtvaški ples« iz kiTartetne sulte, najnovejšega de1 a nafiega mariborskega skladatelja prof. Karla Pahorja. — V Ljudski univerzi predava d revi univ prof. dr Mi ko Dean ovi č iz Zagreba o znamenitem pesniku in humanistu Petrarcl. — Zamudo so imeli tudi včeraj vlaki. Nemški dopoldanski potniški vlak je imel 90 minut zamude, potniški vlak iz Ljubljane pa uro in pol, kar je v zvezi s čakanjem na zvezo v Zidanem mostu. Včerajšnji popoldanski brzovlak iz Nemčije Je Imel 45 minut zamude. — SIcvenjegOTlgKe n*vfc«. Na več krajih Slovenskih goric smo opazili škorce. Ti sgodnji znan 1 čl spomladi so našli pri naa še visok sneg in sib'rako zimo. Slov en je-goriški kmetovalci so takoj ob pojavu škorcev obesili na dreveaa akorčnike. da bodo lahko z nami vred pr čakali veselo in zeleno pcm'ad. Lani so bili. Škorci v Slovenskih goricah že 10. februarja. Upajmo, da smo spričo njihovega pojava bliže teplejšim dnevom. — O "prta noč >n dan so groba vrata. V Gosposvetskl ul'ci 13 je umrla vdova po pod \ar#alu Ana Lazarar, stara 78 let. V splo&ni bolnici je preminila delavka Marija Krojs, stara 19 let. V Ulici kneza Koclja je umrla zasebnica Ana Lederer, stara 68 let. Nadalje so umrli: preužitkar Ivan Detiček v Zrkovski ulici 12 na Pobrežju. star 68 let, zasebnica Terezija Aubič v Slo venski ulici 40. stara 86 let ter vdova po mizarju Marija Breznik, stara 70 let. Žalujočim naše globoko sožalje. — Nočno lekarniško službo imata le danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel 28 12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Vreme. Mraz nekoliko popušča. Davi smo imeli minimalno jutranjo temperaturo —22.8, včerajšnja maksimalna temperatura je bila —7.7, sneg je 41 cm visok. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska vremenska postaja deloma oblačno, mrzlo in stanovitno vreme. — pobre**e novice. Orožniki to aretirali 191etnefa Stanka 2. ki ima kljub svoji mladosti aa seboj celo vrsto tatvin. Pred dnevi je ukradel občinskemu uslužbencu Petru Herzogu 200 din , ki j h je ž. snel zašite v suknji. Razen tega ima aretirani 2. na vesti še več drugih tatvin. Ki so se v zadnjem času vršile na P obrez''u. Mladega, nepoboljšljivega, tatu so orežn ?ri oddali v zapora mariborskega okrožnega sodišča, — Veliko zanimanje vlada za tekmovanje za državno prvenstvo v smuikl štafeti. Ki Jo bo priredil ISSK Maribor v neče^jo 18. t. m. dopoldne v Rad vanju pri Mar boru. Start bo ob 10. uri pred gošti'no Pri Upi, kjer bo tudi cilj. Tekmovanja ie bodo udeležili najbolja! do^geprogaši v na^i državi. Razdelitev krasnih nagrad bo v nedeljo 18. t. m. v hotelu »Orelc. Zunanji udeleženci bodo dobili na podlagi obrazca K-1S, ki ga naj kupijo poleg cee vozovnice na odhodni postaji, brezplačen povra-tek. Na startu v Radvanju bo poseben funkcionar dajal interesen tem potrdila o udeležbi na državnem prvenstvu. V^a občinstvo je pri startu in cilju v Radvanju določen poseben prostor za občinstvo, kjer Maribor, 15. februarja Maribor si bo zapomnil 15. februar leta 1940. Ni sicer (sredi mesta) dosegel višine mraza 11. februarja 1. 1929, — prišli smo le do 22, zato pa zunaj do 29 C — toda presegal Je 15. februar 1. 1929 za 10 stopinj mraza. In peleg te razlike od takrat smo doživeli letos tudi to da je bii letošnji 15. februar že od zgodaj zjutraj sicer nepričakovano sončen, dočlm je bil 15. februar 1. 1929 v znamenju že tridnevnega sneženja flele oroti večeru se je sumljivo pooblačilo — sumljivo, ker diši zopet po novem snegu vsaj zunaj naše meje na kar kaze zanimiv večerni pojav nad Pohorjem ob zatonu sonca Zopet velikanski obroč in le posebej čudnobojn-kolobar — ob sončnem zatonu sicer redka prikazen. Da se pripravljajo posebne vremensk-prilike, na to lahko sklepamo tudi iz polnočnega prizora nad Dravo Prihajali so Iz nje sunkoma veliki stožci vodne pare. ki so se vezali s k tlom pMtiskaiočim di- Msr'bor. 16 februarja V hiši posestnice Ane Sraudtngerieve v Kopitarjevi ulic: 6 je imtl v naiernu stanovanje m delavnico *lle*ni m ?arsk: mojster Karel Unterlechner Pred tehlirjo v orne* meno hi»<> je da> Untenechner stanovanje temeljito renovirati Investirat ie okoli 12 tihoč din Zgodilo ps *e je de mu ie Stsu dingerjevs stanovanje in delavneo odpovedala ter ga daia dne 15. nuja 1939 deiož; rat i. Toda Kare! Unterlechner je. predno je izpraznil *tano\anje uničil v stanovanju električno napehavo. razbil sredMmk de molira' stranišče pomaza! $tan'>vani*ke so bc in zamašil dimnik z opekami Razen te za pa je odnesel s seboj žciczue de>e src Iz Gornje Radgone — Bud družinski prepir tn pretep. Zoper četrto božjo zapoved sta se pregrešila posestnikov sin Rigler Ivan ln hčerka Roza-lija v Zbigovcin, ki se za upravičeno karanje bvOjega očeta Petra ni*šta zmenila, temveč sta se očetovi zapovedi zopersta-vila, ga na skrajno nedostojen način ozmerjala, nato pa še dejansko napadla Do prepira je prišlo sprva med očetem m hčerjo Rozo. Med prepirom je skočila tiči očetu v lase. Očetu je pritekla na pomoč druga hči Ivana, ki jo je bojevita Roza tudi napadla, ja vgriznila v prsi in ji prizadejala hudo poškodbo Med ruvanjem je ob strani sestre Roze pristop*! še sin Ivan. ki je segel po žepnem nožu ter zamahnil z njim proti očetu ter ga ranil v trebuh ln desno nogo. Za zadevo, ki se je odigrala v ožjem rodbinskem krogu, se je začelo zanimati tudi orožništvo, ki je oba grešnika prijavilo sodišču. — Izsleden divji lovec. Blizu Krollovega mlina v Segovcih pri Apačah je lovski čuvaj tako imenovanih Meinlovih lovišč naletel na sedem zank in veliko past, kar vse je bilo nastavljeno divjačini. Zanke so bile kratki leseni količki, zabiti v zemljo, na njih pa spletena medeninasta žica, poleg teh pa večja past. Na eni teh zank je leal mrtev fazan. Nedovoljeni lov je bil prijavljen orožništvu v Apačah, ki je ugo- bo poseben napovedovalec občinstvo rpro-ti obveščal o poteku tekmovanja. Po vseh pripravah in prijavah sodeč bo nedeljsfto smuško tekmovanje za državno prvenstvo ena največjih zin^^esp^rtnih prireditev, kar smo jih doslej imeli na področju mariborske zimskooportne zveze. Mariborsko gledališče Petek, 16. februarja. Zaprto. Sobota. 17. februarja ob 20.: Cigan baron. Red B. Neda.ja, 18. februarja ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 17. t. m. bo na mariborskem odru druga ponovitev Straussove slovite operete >C*gan baron«, ki je prt prvih d v oh predstavah prav prodorno uspela. — V nedeljo popoldne se ponovi priljubljena ln zabavna Rasbergerjeva opereta »Zaroka na Jadranu«, zvečer pa vesela troejanka o ljubezni in drugih nemodernih stvareh »Konto X«. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane cene. mem, tako da je bilo videti kakor ob prizoru tik pred Izbruhom velikega ognja. Kadila se le Drava tudi še danes zjutraj, toda ne več s tisto silo kakor ponoči. Na Kalvariji so mali krilate! po treh dneh zopet pokazali, da ie malo živita. Prišli so zopet na znana jim krmišča, toda niti g'asu tudi đaues ni bilo čuti od nj'h, ki se sicer tako radodarno oglašajo, če se jim kaj prinest,. Sumljivo je tudi to,' da so bile danes vrane zelo redka prikazen. Cez dan. zlasti v prvih urah por>oMne se je temperatura zelo zvISala — na soncu le še 5 pod ničlo, a proti večeru vidoma narašča in imamo ob 18. uri 2e —-10. v sredi mesta Će vella po^ee; zakona isteđorneg* povratka tudi zakon doslednosti, rkl je ta-rekoe v enem zapooaden), potem s=» smemo to!až:ti. da smo že prei preob~atom, žal pa še ne stslnfm. k^r čakalo na* «e velika - prrsenečenia. katerih DOln je hil tudi rebrna? L 1925, ki pa je bil nam zelo — »milostiv«. dilotka ter medeninaste kljuke od nebnih vrat. tako da ie bilo stanovanje ob izpraznitvi dobesedno demolirano. Staudmsierieva je Unrenechnerja zaradi tega pr1. is vila polrciji ki je Unttrlechnerja ovadil* državnemu rotllltvn Unterlechner je bil obtožen da ie uničil tuje stvari Xai,a krila«; slišali sino samo stva.na poročila brez ob čajnih fraz na občnih ldo-rih, zato smo pa tudi lem več svedeJ o deiu te naSe najpotie,:nej_e organ_zacije me.i pfopagan alxni in nacionalnimi. Zakaj je potrebna, pač ni tieba ..opovedovat Zlasti v tfh čafih. Neci\omno se njenega pesnena zave a jo tudi na piistojnih me-stJi. Na občni zbor so poslali svoje za-stc>^nike: eLv zicnar p.-, polkovnika Ahi-ciča, ban banskega svetnika Pokljuka rja mestna oblina pa mestnega svetnika inž. R. škcfa. Preasedn k dr. F. O.el, načelnik banske uprave, jih je prisrčno pozdrav 1. Občni zeor je bil v društvenem prosto-ru Avtomobilskega kluLa. Fred prehodom na dnevni led je predsednik pre-ital brzojavke, o.pC3];.ne z občnega zbora knaLu namestniku Fav u, komancirntu vojnega letalstva M. Jankoviču in namestniku pr^d se.n-.:a g!a\mega odbora Aero kluoa nž. T. Sendei majcr,u. 7borovalci so tu-i nazdravili pokrovitelju kluba Nj. Vel. Kralju F etru U. VELIKI STRO^Iil, MALO PODPORE Ver:f:kac:_ski c::tor je ugctcv'1. da so na občni zbor pcs.ali svoje delegate ki a jezni oofcorl: ljubi, anski, kolevski, novomeški in titoveljski; n so iih pa pozi:.t odbori v Kranju. Litij, in na Jeceaicah. Poročila o de.u upravnega o. bora so poelai: predsecjirk dr. F. Orel. tajnik Svet:zar Er bar in blagajnik inap. Miroslav Osa a; o delu sekcij so pa po.cal : o moto.ni dr. S Rape. jadralni Lad:s av Maj.'el m modela: ski Cenčič. Oblastni odbor je op. a vil ; >-liko dela, da se z njim ne more krsati no-beaen drugi v čržavL 2ei roo le, da bi to delo tuci znah prav. Ino oceniti na p. is oj-nih mestih ter mu izkazali priznrn e. ne le z moralno podporo, temveč tudi s pravi čn m deležem gmotne podpore. Delo posameznih sekcij zahteva velike sticfke m sama požrtvovalnost ne more ie'ati več jih čucežev kekor jih je zlesti Ietcs, kar nam bodo pokazale števi ke. Da se je c*-boru pri vsem tem ptsrečllo tud: lkvidi-rati stare dolgove ter da ima 315335 fitn čistega premoženja je tudi dovolj znrčilno ten je je opravilo 16 pilotov v 93 urah in 30 m nutah. Razen tega je pa bil pr .e en se tečaj za letenje jadralnih letal v aero-p anski zap.egi. Udeležilo se ga je 10 gojencev, ki so leteli v 140 poletih skupno 56 ur in 7 minut. LETALSKE PRIREDITVE v PODEŽELSKIH K it A J. II Ve'iko skrb je posvečal klub propagandi za letalstvo med ljudstvom. Lan so skrbno porabil, ves piccti čas, tako ca zlasti delavci molo.ne sekcije niso im:li nikdar zase časa in ne počitka. Al mogre-de naj cmenimo le, ca k ub aima p a janeža uč lelja za pilotsko šlo. Da bi zbudili zanim-nje ter razume v on je za le^l-stvo med najsi.širni plastmi prebivalstva so piirejali ietaJcke prireditve v posameznih okraj h v Sloveniji. Na teh p.iieiit-vah so sodelovali z motornmi m brezno-lom mi letali. Organizirali so pa tudi p e-davenja za Šo'oko mladino n obrasle in pieva.anja so bila redno zr kl jurena z z a-čnim. kisti, tako da je vsaj po en učenec vsakega razi eda lahko spoznal 'ep: to letenja. Tak:nih poetov je bi o 1542 v skupnem čaru 223 ur in 7 minut. Aled posebno pomembno prr.pegan iic piirc itev Irni mciamo zlasti pr Stevati rrvi krožni let po Juscs'av'ji z velikim letalskim mit n-g"om v LjubljonL 5572 JADRALNIH POLETOVr Zelo razveseljivo se pri nas lazv ji ja-dialno leta s.vo kar je j.ač predvsem zasluga jedro Ine sekcije Aero kluoa. V jadralnem letalstvu se udejstvuje 13 iodial-nh skupin. Op. avljenih je bilo skupno 5572 poletov, ki so tra.aii 294 ur ti m n 53 s Največ tega dela o pade na jed al-no šoio na Blckah. To "a ne smemo prezreti, da so o.g~nizirali zač:tmško šo1".-nje jailralcev tu 1: krajevni o^hori. Lani je biio pc-'ož:nh 67 3A«, 42 *>Bld lahko kosajo s tujimi, če se že ne moie-mo z dioig mi državami z letali. ORGANIZACIJSKA MREŽA Oblastni odbor ni nikdar stromel po čim vetjem števiJu srvojih pedružnic, zato pa ej je prizadeval ustanoviti krajevne elncs tam, kjer so bli ustvarjeni poboji za njihovo živo delovanje Z :a j de t: je jo pedruž-nicp; Jcsen:ce. Kranj. Trbovl'e, Rtnca. Kočevje, Ncvo mesto ln Ljubi a.na. p:i-pravl-alni odbori so pa ustanovljeni v Litiji, Stični m Brežicah. Rr.zcn tega pa delujejo v p^cameznih krajih še Steviln-* re-lo dejavne ja^rame sekcije. V Lju":l rnl jih je 6. na Jesenicah so pa colo 4. Ja "rajni skupin: se tudi ucejstvujeta v L ti ji in v Lanišču pri Škofljici. 6876 POLETOV MOTORNE SEKCLJE Glavno delo kluba, ki kcr'.stl posem n^-pesrecno ter praktično razvoju n~š~ga 13-ta^sU-a, o.ipade na posomezne sekcije. Izredno eelavna je vsr.ko leto metoma sek-c:ja in lan: je dcla'a prave čudeže, ć? upoštevamo da je iir.e^ v začelku rezone samo eno šolsko letalo in ma'o roo. tno eno-sedežno letalo, ki ga je kupil osrednji odbor ter ga dal našemu o: boru za tren žao letenje. Zaradi nesreče ki je dol?*:ela turističnega pfeta in klubskega mehonlta A. Podobnika, je klub prav za prav začel svoje deio v pretekli sezoni somo z en"m letalom. Sezona je trajala od 15. aprila do 2. decembra in v tem času je bilo opravljeni! 6.876 peletov v 896 urah. L*ub jon-sk' oblastni cetor je prlreJU lani 12 letalskih pr.reiitev. Pri tem je motorna sekcija opravila 1652 zračnih krstov, p: ire "itve so pa privabi'e 67.000 gle 'a'cev. Iz^e'no velikega pcmena je bila plotska š^la. kl jo je obiskovalo 19 gojencev in us~e'no končalo 19. Trije so za adi prekrat' ega časa za šolanje mora'i od'ožiti pe1rtga*-«. e izoita na pomlad. Opravljenih je bPo 4394 poletov v 453 uiah in 21 inr.utah. Vse šolanje je bilo opremljeno po programu brrz najmanjše nesreče in škode na materialu. Krasen urpeh šole se kaže v tem. da je 10 gojeneev polož-lo izpit z odličnim nsps-hom. Trenažnih poetov pa je c\lo -5S4. Le- največja re'ativna v žina pa 1 250 m. Klub je začel svoje deo z 11 tirsaln;mi in 7 šolskimi jadralnimi letali, a na konou leta mu je oetalo nepekva:jrnih za rovo sezono še 7 jadra nih in 6 šoTsk h jedrilic. Še bolj nazorno k~.kr>r ti pola'ki, n"m pokažejo delavmest ljubljanskega kluba Ln pomen njegovega dela našle, nje številke: rODPORE IN DE* O PRI OBLASTNiH orni j-uum Lj-'Vijana je dr^?1a za mc^lel i r^tvo za Svojo model j .ko sekcijo 4.93% po p re, B2Cg.ad pa 73 31no. Zagreb 15.81" u in Maribor 5.d'67c. Veduti pa moi-ate. da cbaoja pod otk.iljem nršega ob'nstnega odi.ora S odbo. cv pom r *ka Aero kluba na razn h Šolah. k„ei je klub lani priredii AO t čajev za scsia\ljan;e lct°"sk h mcdoloi/; te-faje se je udeležilo 283 dij kov. Id so zgladili 715 njc^eiov in jih razstavil na treh rarst vah ter se u' dež i treh m~> \e-laisk h tekem, ene celo v LondoatL Fo-tom takem velja v Ljubi j m' en te'aj ?a mc'cl^rje 500 dm, mo.'e'ar 53 c in Ln model 21 dn; v Bccgia^u pa tečaj 6 357, mode'ar 302 in mcc'cl 246 din; v Zagrebu: tečaj 1.2C0 din, izucen mol,dar 30 in iz elan model 80 d'n; v Mariboru: tečoj 1.500. rr.c "elar 750 "n m:cTel 180 čin. Za jac'rrlno le^stvo je pa dcbi7a Ljubljana 13 70'\ o dižo\ne suL\en?:je. Be g.ad 43.159J-. Zrg eb 32.47o/0 :n Mari'or 10.54 oc'stctka. Ljubjana vzc^ržnje Eloke. dr-živno šolo za jadralno leto?:tvo. Glede na pedpo;e velja državo isvež'ra jadrae^ na področju ljub?jonskcr_a obla "tnega >dvora 742 (in v Beo^ra'u 824, v Zr/?:ebu pa 14.728. (Zagreb je vlolil Ioni denar za jadralno leta'stvo v čem in e'eavnco) V Mariboru velja izviž'-rn o " rlec tri znatno več kakor v Ljubljani, in sicer 1207 d nai jev. N'.č bo'ie se ne grrM n^^i moto'Tii cek-c'jl. Ljubljana je debda za pilotrko tolo 6,lr> skupne državne subverc'je. Bccg.rd 76.3«/o in Zagreb 17.9'n. Pctemtrkom \e-lja državo izvež'on pilot v r.iu lj in 7 tisoč 500 din. v Feogrr 'u 10.700 in v Zagrebu 10.937 din. Tudi za pr:p"g n "o je ("obila Liubliana v pr'r^eri z opravi 'm delem najmanj: 5 8f,r. Bccjrai pa 53 j^v. Za^rreb 35.5".- in l>Ta:-i:or 3 oeatotke. Lj ib ^jona je dala za to maTe:ik:stno pciyo:o 12 p.lreditev s 1G52 zrtnmi k sti. pri-re itve je pa cb skalo 67.000 ljudi. Dco rad je pa o:grni7iifil sicer 25 letačkih p ire'i-tev, a zračnih ki s Lov je bilo sa.no 1£5 in Ljubljana. 16. februarja Za pripravo nostriiikacije zunanjih posojil je dešlo precej p-ijav, vendar je gotovo še mne^o lastnikov, ki so prez.li notice, ali pa od.ašajo, češ da jim bo ugodnost nost: ifikacije itak prišla v p:id. O iem je treba nekaj pojasnil. Razločevati imamo dve vrsti obveznic nenostrificiranlh pasejil: ene kup jene za časa devizne prošlosti (1930 in 1031). druge kupljene po tem času. Ker se ne more iti p.eko deviznih predpisov, bi bila, naravno, nostri-fkaciia biez ozira na čas nakupa, pogrošna. Kcior je kupil ta posojila p.ed 1. 1930 in 1931, temu se mora cdobriti nostrifikacija in se mu mora istotako na okna-diti ško^a, ki jo je utrpel ker se mu je po kiivici in brez razloga odreka a nostrifikacija. Tem huje bije v obraz vsakemu pravemu čutu dejstvo, da se je z amandmajem v zadnjem fin. zakonu onemogočilo lastnikom teh obveznic uveljavljenje p.avnega postopka pred rednimi sodišči Ta krivica mora biti predvsem popravljena in pravna pot omogo'ena, ali naj se pa z uredbo naravnest predpise način overitve fide^e časa nakupa in nato izvede no-stri'ikaci'a in zareežba v borznih spiskh Tol;ko g'ede obveznic prve katego.ije. Gle e postopka Z3 nostiifikac'jo obveznic kup'jcnih po 1. 1931-, je nedvomno naj- važnejše in prvo to. da se jih ne obravnava slabše kot inozemske. To vprašanje je kompliciiano, vendar pa pridemo tudi do rešitve, če se postavimo na stalUče, kaj je ugodnejše za državo? Istotako moramo ugotoviti, v čem so se pregreši .i ti kupci zunanjih posojil? Zadnje je hitro odgovorjeno g. e za devizne prestopke Ki so že zaotarani gotovo po večini, pa o njih ni več mo3oče voditi postopkov. To:ej to odpade, prav tako kot ško a. ki so jo utrpeli ti lastniki zunanjih posojil, ko so prejemali od 1. 1932 naprej samo nekako polovico tolko obresti, kakor oni nost. fi-ciranih posojil. Kaj je torej boljše za državo? Da se s temi obveznicami iavna kot z lastnino inozemcev t-.gnizz,ria govor s Francijo oznaiuje naravnost fran-ceske las nike naJah posojil, za katere velja sklcn eni dogovor. Ce torej izpadejo naši ljudje iz tega dogovora, jim pieosta-ne samo še da prodajo svoje obveznice ir že itak nizke tečaje še bolj potisnejo navzdol a'i pa da čakajo še nap-ej. kar pa pomeni konf skacijo nuhove^a v teb pa pirjih naloženega imetka Kje je korist države? Da dela iz teh liueli p^opogotorje proti naložbam v drž papirjih ca ruši v njih vero sebe in da proti lastnim dr-žavh^nn postopa s'nbše kot pvoti tujcem? Zakaj n- bi država zaključila en- krat z lastnimi ljudmi aranžma, kot ga je s tujci že večkiat? Fotreba je, da se zdiužijo vsi lastniki takih obveznic v posebno organizacijo in bo le-ta temeljem svojega poob-astila upravičena zaključ.U aranžma, ki bo končno spravil to neugodno vprašanje s sveta. Da se pripravlja,jo tla za tako organizacijo, je tre.a zbia-i prgave in stat stično ugotoviti stanje naložb, nato pa spoiazam-no določiti smernice za aranžma. Da ne bo pomote, za katere papirje g:e. je treba, da se prijavijo — v kolikor se še niso — vsi lastnki (tudi pravne oso e) nenostrificiianih obveznic posojil: o':oh Blairov, Se igmana, mednarodne-a štabiJ-zacijskega in srpskih na zlate franke gla-sečih se p.ed/ojnih (1895). Reidi siatisti-ke zbiram p.ijave iz cele države brez obveze za vsakega in prosim za nuj.io prijavo, ki naj obsega: ime in naslov lo.St.nl-ka. nominalni znesek in vi sto pasojiia. čaa nakupa. Po poteku 10 dni od dnova objave tega čianka. bom zaključil zbiranje in vsem. ki so se piiiavill naznanil uspeh in daljnja navod la, za javnost pa istotako izdal poročilo. Pros m čimprej prijave na nas.ov: Dr. Cerne Ivan. gospodarski kon-zulent, Gajeva 3, Ljubijana. Iz Krškega — V vsem spodnjem Po ,avju zopet hud mraz. Za od jugo, ki je vladala m inu.i teden, je pritisnil v neJejo po vsem spodnjem Posavju hud mraz. V ponedeljek pa je račelo zopet močna snežiti in snežilo je včeraj ves dan. Preko noči je zapadlo že okros 20 cm snega na novo. Z nevim snegom bodo letos prišli posebno na lačun naši smučarji, ki že leta in leta niso imeli dovoi snega. — Cestni odbor odstopil. Te dni bi moral Imeti srek cestni cdbor v Krškem s-m o proračunsko sejo. do katere pa ni p io'o, ker je ves cdbor rd^topil. ra:en načvnika g Vodop'vca Franca. Vzrok odstopa vsi odborrikl drže v največ i tajesti Je moral biti pač zelo tehten, če so tako enotno podal, cs'avko pred tako \ažno sejo, kok^r ^e rabilo proračunska, ter se je g. načelnik tfkoi naslednjega dne potrudil osebno v Ljubljano. MALI OGLAS! cSescda 50 pai daven pns^nei ktpkiih izjdve oeseeiH um L— davek posipfiej. Ca pismene odgjAore si^de tvm'it >k rj»p\ )f rren« priložit ziiatuKo - fupusituv ca IMIM jgiaat- ue pti/.iutiuo. ciesriia "X» pat l«veH postne t Naiinan'S' ^n->» M ■» PNI Male 03I-S2 »Slov. Nars^« tprt*jt*ms uprava do * art Jopuhlue \TELETRGOVINA s sph ituozami, združena s proizvodnjo likerjev, tudi detajlna trgovina, desertna vina, ocetna kislina, malinovec in gori ni špirit, s prvovrstnimi odjc.na.ci, dobro vpeljana, v polnem obratu, zaradi starosti in opustitve naprodaj. Sigurna eksistenca. Eventuelno naprodaj tudi štirinadstropna niša Poiu^be pod »NajboljSa bodočnost 5G7«. NHjtiiantš' '.ne^h •>. L>m FlZ<;l ZA KIIIO dooite ptK.eni pri SL\ ES J6 KOMP. Go^po^velska cesta 5 13 L OKKliOV A JLOuCA sortiran cvetlični med in medico dooste najceneje v MEHAK.NI Ljubljana. Židovska ui 6 501 Fri Levil", Gosjosvctska IS Danes merske ribe v veliki izbiri Krnske in dalmatinske specinlltete Prvovrstna domača in dalmatinska vina. dingač, plavac. krnSkl teran ln izredna vinska (»oaeuuost CRrsoGOitsiiO t km.n k k() vlno 1 — Se priporoča Besprla >0 par T.avel* oosene*. NajiiiariiS1 «r.e>eK •> Din NATM« V^ICJ mTajšo ki govori tudi nen ško •šče prvovistna restavracija. -Dobi fiksum m procente Kara kaš vič. resLaviater — Ruma tSrem). 5 Brez posebnega obvestila z goi-t'1*^ I 1 trgovino ter *~o s:i:Lvo.ii v 3avinjaki d/i i, v proi.ictnero i:i luotrijskc 1 kraju, agotfacio naprodaj. Po*.u lbo na podružnico Jutro v Coij'i p^d šifro < Ji^rurna eksistenca < 571 o*.Ci -•. od par. a.civ pccccej. r: j.-.ian^Si Lnccck 8 Din l : stavb: PAKETE v . [ni : nI 1 .esta C^ja naprodaj Vprašati pri F"a-ni iger Glavni trg 3. Celje Z»Gj — rl - mm « 0 Prenehalo je utripati plemenito srce na^e -kre 11 o ljubljene sestre, svakinje, aestričine. tete in stare tete, gospodične FRANJI CE FdGAČNIK UCITEI^JICE v POKOJU kl ie ine 15. t. m. zjutraj po dolgi, mučni oole/ni. Bogu vdano za vedno zatisnila svoje ^ajje oči. Pogreb neporabne pokojnice bo v soboto 17. t. m. ob pol 4. popoldne Iz hiše žalosti na Dobravi pri Podnartu na domače pokopališče. Sv. ma?i zaluln'ca se bo brala na Dobravi pri Podnartu in v Ljubljani. Dobrava pri Podnartu, 15. februarja 1940. Znlujcči bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Banlel Lesueur Krinka Eiss&ssni 12 B o m a n Vprav te vrstice so nedvomno obrnile nase Lau-rencino pozornost. Ostati bi bile morale malone povsem zakrite s trakom, ki so se njegovi bledi sledovi še videli in ki je bil večkrat ovit okrog orumenelega papirja. Gospa de Valcor je odvezala ta trak, ki ga je bila prinesla Michelina k sreči nedotaknjen ga. Mlademu dekletu so bile gotovo ostale neznane te strašne besede, ki so ranile njeno mater kakor ostro bodalo: Jaz, Renaud V ves Alcxis, markiz de Valcor, v trenutku, ko zapuščam svojo domovino, da iztr gam iz svojega srca ljubezen, ki bo edina v mo jem življenju, odhajam na izrecno zeljo tiste, ki jo obožujem, in ki jo strašna usoda loči od mene. jaz spravljam tu ta pisma, ki se nisem mogel odločiti, da bi jih uničil, pisma, obsegajoča tajno najine vzvišene in srce trgajoče pustolovščine. O, dete moje — dete moje p'ernenite Gn?tane. jtrok najinega telesa in najine duše! Ah te bodo ' đaj videle moje odi Bodi ji v uteho! Blagoslavljam te! 20. februarja 1S78 RenauJ. Markiz je polglasno prečital ta datum. Nekaj Časa je razmišljal, potem je pa zašopetal: — Herve je star zdaj štiriindvajset let. Zdaj imamo leto 1901. Njegov rojstni dan je 12. maja. Rojen je bil torej tri mesece potem, ko so bile napisane te besede. Laurence je to lahko izračunala. Ona si je ustvarila svojo sodbo, še preden je preči L^ila te vrslice. Valcorova rolra je počivala na teh orumenelih papirjih, na katerih se je še dobro poznala pisava tuje roke. Pisana so bila z zelo nežno, izrazito žensko pisavo, toda z izredno trdo roko. Bodisi da se je Renaudu v njegovem razmišljanju zdelo, da iz teh vrstic ne bo zvedel nič novega, ali pa je čutil potrebo slediti niti zarote, zapleteni tako, da ga je spravilo to iz ravnotežja. Skiatka, ni se mu mudilo čitati pisem, v katerih je bila pokopana njegova preteklost. Samo zamislil se je. Naslonil je komolce na mizo, sklenil roke in si podprl glavo. Kdor bi ga bil videl v tej samotni in tihi sobi, kako je sedel z uprtim in odkritim pogledom, stisnjenih usten ob nekakšni notranji, v potezah njegovega obraza odražajoči se vročici, bi bil čutil, kako se mora človeška volja upreti usodi. Njegov lepi obraz b: bil navJal opazovalca t grozo. Naenkrat se je njegov uporni i raz ublažil. O':rog rre^avih U£t in v np^cvih cčeh se je zalesketala stia":na bolest. Zakril d jc cbraz z rokami. Potem se je pa zacličcrl zamc:Ixl jok. — Gaetana, Gnetana! ... ijx Mi':l: * isam) *;of?je Dan :su je Lil za Michciino de Valcor naj- f^ilostnc-Si dan v njenem življenju, dan, s katerim se je PiičcTa njena bc'cct. DoLlcj ji je tekla mlaJost brezskrbno in prijetno. Ne bila bi zvedela, da so na svetu solze, če bi se ne bila odločila za dobra dela krščanske ljubezni. Podobna je bila nekoliko tistemu orientalskemu piincu, ki so mu prikrili njegovi dvorjani vse, kar je bilo grdega, in sicer tako skrbno, da bi ne bil nikoli zvedel za bolezni, starost in smrt, če bi ne bil zapustil svoje palače. Potem je na ?!o vse njegovo r»rira"Icvanje ra tem, da bi ola^r1 Človeštvu gorje, in princ je postal pod imenom Budha — bog, ki ima naiveč nrivržencev na svetu. Michelina je želela raTve3el'ti eno samo bitje na svetu, bitje, ki ga je Hubila in o katerem ie čutila, da je rrav tako ne~rečno kaT'or ona. Roditelja, ki sta se bila no obhodu s plesa zaklenila in katerima se ni mo*rH kl^ub vsei svon lj'ubezni približati, se ji nista smilila. Niima bolcit. če io snloh občutila, se ie ka-^aia na ta"*o nerazumliiv in krut način, da je zadostovalo že to, da ju ni obsojala zaradi nju- | ne~a postopka. Sicer pa bi me ne smela kar tako izključiti iz svojih skrbi, je pomislila- Če mislita, da morata ravnati z mojim ženinom in njegovo materjo tako kruto, bi mi morala povedati tudi, zakaj. Tako pa trgata moja čustva in ne pomislita, da gre za mojo srečo. Michelina ni vedela ničesar, razen nekaterih besed, ki jih je bila ujela iz pogovora med očetom in materjo. Pa še teh besed ni slišala jasno. Toda nenadni odhod gespe de Ferncuse in njenega sina je zadostoval intuiciji njenega mladega, ljubečega srca, da je vzbudil v njem najhujši strah. Ne da bi po plesu legla k počitku, je nestrpno čakala na obed, ki so ga imeli navadno ob eni. Upala je, da bo lahko med obedom govorila s svojima roditeljema. Toda k obedu ni bilo niti očeta niti matere, pa tudi nihče izmed v gradu mudečih se gostov se ni pojavil. Vsi so še počivali po plesni noči. Tedaj je nosla'a gospodična de Valcor po slu?ri očetu zapečateno pismo s prošnjo, naj ji dovoli priti k njemu. Sluga se je vrnil in prinesel odgovor tudi v zapečatenem pismu, »Drago dete, — je pisal markiz, — imam zelo važne opravke, a tvoje matere, ki je obolela, ne smeva nadlegovati. Zanesi se name. Mar ne veš, Michelina, da živim samo zate in da je sreča zame brez pomena, če je nisi deležna tudi ti. Lahko ti nreskrbim srečo, po kateri hrepeniš, pa naj se zgodi karkoli Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof II Vsi v Ljubljani