Nekaj o našem narodnem gospodarstvu. Stanje setev v naših žitnih pokrajinah. Glede prehrane naše agrarne države s prehrano pridejo v poštev naše žitnice v Slavoniji, Bački, Banatu in Sremu. Vcsti o stanju žetev v naših žitnih pokrajinah niso letos nič kaj zadovoljive. Razlogov za nepovoljno stanje letošnjih setev je dovolj in se hočemo tokrat dotakniti le glavnih vzrokov. Eden od poglavitnih vzrokov bolj slabih izgledov na letošnjo žetev je nepovoljna jesen leta 1921. Lansko jesen je prevladovala suša do sredine oktobra. Posestniki naših žitnic niso mogli orati, da bi pripravili zemljo za setev pšenice. Pisec teh vrst je rabil 12 dni, da je prvič zoral štiri orale zemlje, kar je sicer opravil v štirih dneh. Vse je čakalo na dež, katerega pa ni dolgo bilo; a ko je začelo deževati, že smo dobili tudi takoj sneg, Prvi lanski sneg nam ni škodoval, ker je hitro skopnel radi razgrete zemlje. A, ko je zapal drugi s eg, je zemlja zmrznila in baš ta mraz je bil za posestnike žitnih poljan težek udarec, ker je bila doba med prvim in drugim snegom zelo kratka in je bilo nemogoče opraviti vse setvene posle. Razven tega ni moglo posejano zrno hitro vzkliti in se ne razviti radi preranega nastopa zime. Marsikateri posestnik iz žitorodnih krajev mi bo potrdil, da je bila za poljedelea malokatera jesen tako neugodna, kot na primer lanska. Kakor hitro je zemlja zmrznila, je prenehalo vsako delo na poljih. Prejšnja leta je navadno zima po naših žitorodnih krajih od časa do časa nekoliko popuščala, da so nastopili med ledenimi tudi toplejši dnevi v januarju in februarju. Gospodarji so čakali z veliko nestrpnostjo: ali bodo tudi v zimi od 1921 na 22 posinili v januarju in februarju malo toplejši dnevi, da bi bilo mogoče orati, vlačiti in sejati. Pa vsi upi na toplejše dneve so se izkazali kot ničevi, zima je trajala neprestano in se je v januarju in februarju celo poostrila. Poljsko delo je bilo onemogočeno za dobo 120 dni, kar je povzročilo gospodarjem nepregledno škodo in izgubo časa. Ko je skopnel sneg, pa so izgledale naše njive dokaj žalostno. Po večini se ni dalo niti razločiti, kje je bila posejana pšenica, rž ali ječmen. K sreči je bila prva polovica marca precej mila in je povoljno vplivala na ozimihe, kjer niso bile uničene vsled preostrega mraza, vlage in od suše. Žalibog je začelo kmalu na to deževati in je lilo malodane neprestano do Velike noči — toraj celih šest tednov. Preobilna vlaga je škodovala žitnim poljanam v nizkih legah, kjer so bilke porumenele. Hladni dnevi, a še bolj hladne noči so naravnost onemogočile razvoj setev. Radi tega pa vidimo, da je letos pšenica mnogo nižja, kot je bila lani v istem času. Setve pa si bodo opomogle, ako bosta druga polovica maja in junij topla. Ako pa ne bodo prenehali hladno deževni dnevi, potem pa nam je pričakovati letos slabšo letino kot je bila lanska in se bo žetev zakasnila najmanj za dva tedna. Večina poljedelcev se tudi pritožuje, da so letošnje setve preveč redke, česar pa hvala Bogu ne smemo beležiti povsod. V virovitički, bjelovarski in križevački županiji, ki tvorijo žitnice za Hrvatsko, so ozimine v dobrem stanju — mestoma, na primer v Djakovštini naravnost v izvrstnem. V ravnokar omenjenih pokrajinah bo dovolj pšenice ter rži, ljudje se pritožujejo Ie radi ozimnega ječmena, ki je letos povsod redek, raedlem, ko je lansko lclo obrodil zelo dobro. Na nekaj pa nikakor ne smemo pozabiti, kar se opaža po Slavoniji, Bački in Banatu — namreč na stotisoče oralov izvrstne zemlje, ki je bila svojčas kot last veleposestnikov izborno obdelana, a letos je pusta, neposejana in neobdelana. Vzrok teh neobdelanih stotisočev oralov naše najbolj rodovitne zemlje leži v pogrešeni agrarni reformi, ki je razdelila to zemljo med dobrovoljce, katerim je poljedelstvo — španska vas in deveta briga. Položaj na zagrebškem živinskem trgu. Cene živini na naših trgih in sejmih se dnev io menjujejo in znatno skačejo, kar vznemirja naše živinske trgovce in konsumente. Prvovrstne svinje (živa vaga) stanejo danes na postaji Bačka več nego 86 K 1 kg, kar znači, da se mast ne more prodajati pod 106 ali 110 K 1 kg. To podraženje živega blaga v naši skoz in skoz agrarni državi ni nikakor zdrav pojav. Razlog neprestanega podraženja živega blaga je iskati v dveletnem nekako nasilnim potom pospeševanem izvozu živine. Razumljivo je, da se mora dati našim kmetom in živinorejcern, ki tvorijo 85 odstot. vsega prebivalstva naše agrarne države, prilika, da svojeblago drago prodajo, a to se ne sme zgoditi na občno škodo celotnega prebivalstva. Z nekakim nasilnim povspeševanjem izvoza živine se vedno znatno zmanjšujejo naše sicer obilne zaloge živega blaga, radi tega je ska- kanje živinskih cen dane nepregledno in se nikakor ne more napovedati: kedaj in kako se bo zajezilo. Italijanski živinokupci, katerim nosi kupčija na&e živine pri nizkem stanju naše valute ogromne dobičke, so preplavili naša sejmišča. Italijanska vlada je, vid*6 dobro stanje za svoje narodno gospodarstvo, ponovne dovolila uvoz živega blaga po suhem (ker do pred krau kem se je smela naša živina uvažati v Italijo samo po morju). Pri vsem tem pa je pri nas opaziti, da nimamo dovoljnih množin pilanih svinj, ker je začela Italija, da se osigura s pitanimi svinjami, dobavljati to blago z Danske. V interesu našega narodnega gospodarstvij bi bilo, ako bi se preveč povspeševan izvoz živega blaga iz naše države nekoliko omejil, kakor je to storila Madžarska, ki je pravočasno uvidela škodo, ki jej je pretila od pretiranega izvoza živine. Opomba. Ravnokar omenjena začasna omejiten izvoza živine je osebno mnenje pisca teh vrst in bi bilo dobro, ako bi se o tein predmetu oglasili tudi dru-i gi in objavili svoja mnenja.