142. številka. Trst v soboto 23. junija 1900. T--Tečaj XXV „EdlBoat1' rbaia enkrat nn dan. raz uri nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina zna€a : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 ta. četrt leta........ ft _ ra en mesec........ t kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uurava ce ozira. _ Po tobakarnali v Tn»tn se prodajejo posamezne številke po 6 stotink C6 nvč.>; izven Tr«ta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Mt. S70. 8dm c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je noč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. UredniStvu in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, »u sprejemanje insemtov v ulici Molin piccolo štv. U, II. nadstr. Izdajatelj is odgovorni urednik Fran G o d d i k. Lastnik konsorcij liata „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Vabilo na naročbo. S 1. julijem 11KK). odpremo DOTO lia-roeho na »Edinost«, katera stane: V Trstu (na dom |>ošiljana) in za vse Avstro-Offersko: kron za vse leto, 12 - „ pol leta, tt „ ,, Četrt leta, 2 kroni na mesec; za zmiajiie dežele: kron za vse leto. za pol, četrt leta in na mesec pa ra-zraerao. Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za IS kron: to pa vsled tega, ker nam ni treba lista franki rat i (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža. Posumi ene številke lista se prodajajo v Trsta v mnogih tobakarnah po 6 stotink \3 kr. i. v Gorici pa po 8 stotink (4 kr.) List se zamore z vsakim dnem naročiti. One naročnike pa. ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost. Uprava „Edinosti" v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Brez naslova V dunajskem »Slavisches Echo« je izšlo tekom prvega poluletja 1900 nekoliko člankov o Nemcih v Trstu. Odkrivši in pojasnivši želje Nemcev, njih težnje in nade, sredstva in orožja, taktiko in program, voljo njihovo in vztrajnost, naravno potrebo: ... je pisec člankov ojKjzarjal Primorce (Slovane in Italijane) na nevarnost, ki preti od onkraj cesarskega Dunaja. V »Edinosti« od 12. t. m. je ol>el< »danjen članek od istega pisca jK)d naslovom »Jezikovno vprašanje. (Mirna razmišljanja«), V tem članku je zatrjano in naglašeno, da v Primorju živita dva naroda, katera v zgodovinskih in faktičnih razlogih imata popolnoma jednako pravo: ali da mirno živita jeden j>oleg druzega, ali da se (pošteno in vi težki) borita med seboj za prvenstvo. Koliko je bilo resnice v člankih v »Sla-visches Echo«, dokazal je — deloma vsaj — nemški »Sommerfest unter dem Castelle«. Ne vemo, ali so oni članki odprli oči tudi avstrijski vladi, ki ni dovolila vojaški godbi, da bi sodelovala na oni nemški slavnosti. Ali pa je morda v [»redale rečene dunajske revije na skrivnem pogledal tudi tisti ma-djarski poslanec, ki je pred par meseci v parlamentu budimpeštanskem — Reki na ljubo — jtovzdignil svoj glas proti osvojenju Tr>ta |m> Nemcih ! Ali so Slovani umeli »Slavisches Echo« in Edinost« od \'>. t. m.? Citaje članke v Edinosti« iz zadnjih časov, v katerih je naglašeno večkrat, da v Primorju obstoj i ta dva naroda, menim, da misel bi mogla prodreti... Ali IhjH me srce, ljuto me boli, ko se spominjam, da je bila na nemški (ne : avstrijski) veselici pod tržaškim kaštelom, od poklicanih in nepoklicanih milih gostov, vsaj tretjina slovanska...... Da, da, to boli, to peče, to ... . Ali so krivi odnošaji, ali je kriva usoda, ali je kriva vlada, da »Laibacher Zeituug« izhaja na nemškem jeziku, -da c. kr. oblasti na Kranjskem po velikem delu jKJslujejo v nemškem jeziku, da duhovniki v tej pokrajini — z malo izjemami — nimajo ni pojma o vrednost) s ta ros! o venskega jezika za narod in za vero..... No, tudi sami smo krivi, krivi so oni, ki so nas vodili do sedaj : da slovanske gospe in gospice, tla slovanski imo-vitniki, in dc le na ulici, ampak tudi v družini govore nemški . . . Morda so v srcu pošteni Slovani in ljubijo narod svoj, ali ker so odgojeni v nemški šoli, in ker se neprestano hranijo z nemško knjigo: ljubijo Slovenijo, a mislijo in čutijo - - nemški ! Pomislimo samo to! Ni ga naroda na vsem širokem svetu, ki bi se mogel ponašati s tolikim številom in toliko divoto narodnih pesmi, kakor se more narod južnih Slovanov. Drugorodci (Italijani, seveda v kraljevini, Francozi, isti Nemci) se čudijo tem pesmam, a naše gospe in gospice, naši doktorici, naši profesorji med Gradcem in Trstom pa, kakor da ne poznajo teli pesmi ! Kakoršnji odnošaji, taka človeška družba, kakoršnja družba, taki ljudje . . . Samo veliki narodi porajajo velike ideje, samo velike države morejo vršiti slavna dela . . . Izpod Alp pa do Carigrada, kaka zemlja, kakov narod ! . . . Morda uvidjajo tudi dunajska gospoda ! Meni se hoče dozdevati, da so začeli uvidjati, kasno sicer, ali, ako Bog da, ne prekasno. (Mi pa se bojimo, da je v gosp. člankarju preveč optimista. Ured.) Avstrijska vlada ni dovolila vojaški godbi, da sodeluje na nemški (pangermanski) veselici. Kar dan danes Schonerer in Wolf želita javno, to isto žele vsi Nemci tajno. To je dejstvo, o katerem ne more več dvomiti oni, ki ima oči, da gleda in ušesa, da čuje. Ergo ? Videant consules, ne ijuid detnmenti capiat res puhlica. Vlada in dunajska gospoda menda ne bodo hoteli, da bi jih zgodovina imenovala pomočnike Wolfove . . . A Italijani, kaj so Italijani rekli o onih člankih v »Slavisches Echo«? »L' Indipen-dente« jih je omenjal tri-, štirikrat, ali jih — ni umel ! Nekoliko časa po tem je prepisal in poklonil svojim čitateljem izjavo, izišlo v nekem severonemškem listu : Bismarck da ni nikdar želel Trsta . . . Ha-ha-ha! Mar gospodi Italijanom ni poznana ona slika, na kateri Bismarck z jednim čevljem stoji na lamburgu, z drugim pa na Trstu ?! Ako jim ta slika ni poznana, ali pa ne ved<5, da v Trstu obstoji pangermansko društvo »II-lvria«, ali ne vedo, kaj pomenja to »Som-mcrfest unter dem Casteile«, ali ne vedo, koliko pomenjajo v Trstu nemški kapital, nemška trgovina, nemška oligarhija na c. kr. oblastih, nemška inteligencija in nemška brez-obraznost ? !! Meni se zdi, da so Italijani jako sposobni za j>oezijo, za glasbo, za slikanje, ali da niso rojeni ni za narodno go-s|>odarstvo, ni za vojno, ni za politiko. Z Nemfi se rokujejo in bratijo: mej tem pišejo proti našim šolam, proti našemu jeziku, proti beli zastavi . . . pišejo članke polne lepih fraz, izbranih izrazov in dražestnih — la-žij! Pa da niso vrli komedijanti ?! So, Boga mi, ne samo na odru, ampak tudi v — redakciji ! Najbolj se jim moram smejati, kadar groze škofu in papežu, da hočejo prestopiti v drugo vero ... V katero?!... Morda v pravoslavno, morda v protestantsko ?! Ha-ha-ha! Da bi le ne igrali take komedije!! I. Za Mliteto - Mianiteto! V mestnem svčtu tržaškem smo doživeli že toliko zanimivih stvari, da se nam zdi skoro nemogoče, da bi se v tej slavni korporaciji moglo zgoditi še kaj takega novega, ki bi [se nam zdelo nenavadno, in ki bi delovalo na nas kakor nepričakovan dogodek! V tem zmislu sta tržaška zbornica in nje galerija zgubili svojo »zanimivost«. Kompozicija je vedno ista ; le tempo je včasih hitreji, včasih počasneji, in nijansiranje včasih manje, včasih bolj — huronsko ! Najlepša pesem zgublja na svoji krasoti, ako jo čuješ prepogosto, zlasti pa, ee jo vedno poj o bolj ali manje hresčeča grla. In tako poje tudi naš mestni zbor vedno eno pesem, svojo pesem, jako bru- talno pesem ..... ki nima na sebi nič onega kar je karakteristikon dobre pesmi : one pe^m'j ki blaži srca, ki vzravnava nasprotstva, ki blaži čutstva!! To pesem brutalitete so peli gospoda iz večine tudi v predvčerajšnji seji. Nič novega ni bilo torej. Stari zvoki, znani zvoki, odurni zvoki. No, ta predvčerajšnja seja je bila vendar jako 'zanimiva in se je povzdignila na višino splošnega zanimanja. V okvirju tržaškega življenja so dogodki v tej seji |M>menjali senzacijo. Razgovori pojavnih lokalih, v tem in onem taboru, so se razvijali pod utisom te seje. Veliki efekt pa ni prihajal od stare pesmi, ki sojo peli gospoda, ampak od plemenitega odgovora, ki so ga dobili na svojo odurno pesem. Na izbruh brutalitete jim je bil v odgovor pojav humanitete! Od todi veliki veliki efekt, ki je nepremagljivo deloval na gospodo v zbornici in na p. n. slavno občinstvo izven zbornice. V predvčerajšnji seji je bil takorekoČ ; oficijelni začetek delovanja naše slovenske delegacije v mestni zbornici tržaški. In mi pozdravljamo z zadoščenjem, da je bil ta začetek tako lep, da mora pridobiti srce vsakogar, ako ni kamenito. Gospoda iz večine so začeli z afero sv. Jakoba, ki pomenja krivico, ki pomenja negiranje tiste pravice, ki se ne odreka niti divjim narodom v deželah, kamor ni še pobijal žarek kulture in človeške civilizacije : pravice, da smeš svobodno po svoje moliti Boga ! Komur odrekajo to pravico, temu odrekajo najnaravneje in največe pravo: pravo do obstanka!! Afera pri sv. Jakobu pomenja tako negiranje in zato ni druzega nego poskus nasilja, naga brutaliteta. In gospoda iz večine so se zavzeli za tako nasilje, in so zahtevali, naj se nasilje nadaljuje. Ta provokacija je zahtevala odgovora in gospoda so dobili odgovor v imenu človeškega in božjega prava in v imenu pisanih zakonov. A dobili so tudi nadaljen odgovor v imenu humanitete, odgovor v zmislu slovenskega programa, v zmislu blage nravi slovenske. Oni so pustili, da so njihov fanatizem, njihov narodni šovinizem in njihovo sovražtvo praznovali svoje odurne orgije, a Slovan jim je odgovoril s činom one ljubezni do svojega bližnjega, ki ne pozna razlike narodnosti, ki vidi v trpečem človeku — in naj govori isti ta ali oni jezik — le sočloveka. Tega niso pričakovali gospoda. Seveda : kdor vedno misli na uničevanje, temu nekam čudno zveni na uho glas usmiljenja. V prvi hip, kakor da so obnemeli. In pehali so se, pehali jeden druzega in so v zmešnjavi oporekali jeden drugemu, sumničili in grdo insinuirali, ali konečno so vendar morali storiti, kar je zahteval govornik slovenske delegacije, gospod dr. Ryb£r! Res ne moremo drugače, nego da temu gospodu čestitamo iz srca, da se je že o prvem nastopu svojem v zbornici pokazal tako spretnega parlamentarca in okretnega taktika. To se je priznavalo v zbornici in o tem govori vse mesto: Zato je to velik moralni triumf, da je g. dr. Rybđr na tako plemenit in baš zato tako drastičen način pokazal kričeči kontrast med programom, načeli in cilji naših nasprotnikov na eni, in med našimi stremljenji na drugi strani: med njihovo bruta-liteto in našo humaniteto. Že nekaj časa sem kažejo znamenja, da se je jel v nižem ljudstvu tržaškem vršiti preobrat v mišljenju, da se isto začenja emancipirati v svojih nazorih in da je začelo blažje soditi o svojih sodeželanih slovenske narodnosti. Dejstvo je, da ni več tako pristopno infernalnim hujskanjem njega dosedanjih zavajevalcev. In če predvčerajšnji dogodki v mestni zbornici, oziroma plemeniti človekoljubni nastop slovenske delegacije povspeši ta proces, ki naj dovede ljudstvo do spoznanja, da smo vsi ljudje in da vsaki človek ima pravico živeti po svoje in čuvati svojo indi-viduvalnost, potem smemo blagoslovljati dan predvčerajšnje seje. Spoznanje v ravnokar označeni smčri bo pomenjalo triumf h u -manitete nad brutaliteto. Po tej zmagi pa pride tudi sama po sebi, če tudi ne zmaga absolutne narodne in politične pravičnosti, pa vsaj tolerance, da bomo mogli vsaj po človeški živeti edeu poleg druzega. Da zaključimo: v odgovoru s humaniteto na brutaliteto so naši zastopniki na plemeniti način manifestirali resnični naš program, kakor ga zahteva naša nrav : ne eden nad drugim, ampak drug poleg druzega naj žive narodi ! Politični pregled. TRST, 23. junija 1900. K položaju. Iz Prage javljajo, da je izvrševalni odbor mladočeške stranke pooblastil parlamentarno komisijo in predsedstvo stranke, da se moreta udeležiti eventuvelnih pogajanj z Nemci, ali pod pogojem, da se ta korak ne tolmači tako, kakor da so se Cehi odpovedali zadoščenju za dan 17. oktobra. To zavarovanje se mora izrecno povdariti. Udeležniki eventuvalnih konferenc se bodo morali o vsakem koraku sporazumljati z iz-vrševalnim odborom. Staročeška »Politik« se roga nemškim strankam in dokazuje na podlagi vsakdanjih pojavov, da vsa nemška gemeinburgschaft ni druzega nego strankarska pod rti na. V ni-jednem vprašanju — bodi važno ali nevažno — niso jedini med seboj. Vsaka stranka in vsaka skupinica in vsaki voditelj ima že sedaj o vsakem vprašanju svoje posebno rae-nenje, ki je često dijamentralno nasprotno menenju drugih gemcinburgerjev. Kar se jednemu vidi rešitev, se drugemu vidi v pogubo. A sedaj se govori večinoma le o vprašanjih-taktiške nravi. Kako bi bilo še le, ako se vsi ti heterogenni elementi imeli združiti za pozitivne cilje, za praktične korake, za delaven program in za jasen vladni zistem ?! Praški list vsklika po vsej pravici : ■»In na teh podrtinah naj bi se zgradila solidna državna zgradba in trdna večina ? ! Gospodje graditelji v poljskem klubu in v nemški katoliški ljudski stranki naj si odgovore na to v prašanje. Ćehi in minister Rezek. Povodom zadnjega potovanja ministra dra. Rezeka v Prago so se širile razne govorice o razmerju med njim in sedanjimi vodilnimi politiki češkimi. Govorilo se je zlasti o napetosti, na-vstali vsled tega, ker so Cehi prišli do spoznanja, da rečeni minister v kritičnih trenotkih ni varoval interesov narodov, marveč da je še opozarjal vlado na šibke strani češke politike. V zvezi s tem se je govorilo tudi o predstojećem odstopu tega ministra. Neki zaupnik dunajske »Information« pa je izvedel — kakor trdi — iz zanesljivega vira, da je do onega potovanja došlo po želji ministra, da se na licu mesta obvesti o razpoloženju v češkem taboru, zlasti pa spozna nazore onih krogov, ki sedaj niso zastopani v državnem zboru. Vtis, ki ga je prejel minister, da ni bil neugoden v toliko, v kolikoV se na mnogih straneh kaže tudi prizadevanje, da bi dr. Engel zopet stopil na čelo mladočeškemu klubu. To da je vsakako simptomatičuo, da nočejo prepustiti vodstva brezobzirnemu dru. Stranskemu. Drugi viri zatrjajo, da na odstop ministra Rezeka za sedaj ni misliti, ker isti v poln meri uživa zaupanje krone. Gospodu Jaworskemu v album. Poljaki «Glas Narodu« obsoja vnovič poli- tik«« -lauor.^ke^a na nastopen način : Politika Javrorskeg« je kratkovidna , malenkostno-kramarska, skrajno servilna, zmožna za vse; on bi se iznebil vsacega pomisleka (glede državnega jezika), ako bi bila le Galicija izvzeta. To ne bi bila le najnedostojneja in najnerazumljiveja politika pod solncem, ampak v svojih posledicah s poljskega stališča tudi samoubijalna politika. Taka politika z užigom izdajstva na so-krvnih bratih bi nas ne zasula le z zaničevanje pred Of'mi vsega sveta, ampak bi tudi vse Slovanstvo napolnila s sovražtvom do nas, bi naše slovanske prijatelje spremenila v sovražnike in bi v vsakem j>ogledu najškodlji-veje u plivala na faktične razmere, ki nas z zgodovinsko potrebo vežej»» s slovanskim svetom. Tega ne sme nikdo prezreti. Ako kratkovidnost .Ja\vorskega in njegove okolice ne vidi tega, potem je sveta dolžnost |H>ljski družbi, da mu |M>ve to v najostreji obliki. Plitvi argumenti in opisovanje verolomstva kakor čednost, naj nikogar ne varajo. Roko v roki proti »signorii«, ki našemu narodu ne prinaša le sramote, ampak mu žuga tudi z največo nevarnostjo!! To je menda tako jasno in krepko povedano, da bi moral umeti tudi g. Ja\vorski. Tržaške vesti. Poirreb pok.sospe Frančiške Nabersoj. Ako je sploh možno, da kaj utolaži človeka, ko ga je zadel najhuji udarec, ko je zgubil svoje narboljše. ko je kruta smrt neusmiljeno porezala prisrčne vezi, ki so leta in leta spajale srce s srcem in ustvarjale zvezo z vsebino sreče in zadovoljnosti : ako je možno tolažiti v takih urah, potem smemo reči, da so pojavi sožalja, in v z last i včerajšnji pogreb gospe Nabergojeve, morali vsej rodbini uli-vati obilo tolažbe v bolna srca. Sožaljk, ki so došle do včeraj pojmludne, je že cel kup: ljudij. ki so prihajali izražat sožalje, je bilo oba dni nepretržna procesija, a pogreb sam ni bil druzega nego ganljiv pojav vseobčega, iskrenega, resničnega sočutja. Iz mesta in od vseh. strani okolice, od onkraj tržaškega ozeml ja — vzlasti iz Nabrežine in Sežane —je prihitelo mnogo ljudi skazat pokojnici zadnjo čast in ugledni družini izr. zit svoje sočutje. Bilo je odličnjakov in priprostih ljudij in zastopani so bili vsi stanovi. V imenu političnega društva c Edinost« so bili na pogrebu : predsednik Mandič, podpredsednika in dež. poslanca dr. Gregorin in dr. Rvbar, tajnik dr. Slavi k in odbornik CotiČ. Nadalje smo videli med žalovalci deželna poslanca Ivana Gori upa in Frana 1 >ollenza. Jako častno sta bila zastopana duhovniški iu uradniški stan in pa učiteljstvo. Še le, ko se je razvil sprevod, smo videli, koliko nas je. Vrsta je bila nepregledna. Kon-dukt je vodil gos]Hxl župnik Martelanc ob azistenoiji gospoda župe-upravitelja Stržinarja. Poklonjene venee so žene nosile v sprevodu. Pevsko društvo «Hajdnh> je pelo žalost i nke v cerkvi in na grobu t:iko milo in ganljivo, da je segalo do srca. Kes izborno so rešili pevci svojo nalogo: je pač tudi njim prihajalo — iz srca. Pod utisom te veli čast no-žalne sl^vnosti smo ostavili pokopališče, spominjaje se blage pokojnice, a tudi s prisrčno željo, da bi družina Nabergojeva in nje čestitljivi glavar skoro in srečno prebila ta udarec, ki ju je zadel. Kojanskemu pree. s:, župniku J.Jurel! Dovolite, preč. g. župnik, da spregovorim odkrito i>esedo do Vas! Vaš župljan si dovoljuje (»pozoriti Vas, da ste jK»vodom prvega sv. obhajila otrok, pohajajočih laško šolo, nastopili krivo pot. \ nagovoru ste opominjali nedolžno deco v beli obleki, naj moli za Vas, mnogo moli, da premagate Svoje obi le sovražnike! To je strašna zmota, prečastiti! Ako niste mislili na »sovražnike*, ki Vam na-vstanejo—bodite uverjeni, gosf>od župnik — prej ali slej med sedanjimi krivonosimi mestnimi prijatelji Vašimi, kakor hitro jim ne l>oste več vsega delali po volji — in takega preobrata pričakujemo od Vas, saj Ste vendar pastir krščanskih ovčie! — ako niste torej mislili na te bodoče sovražnike, potem pa Vam moram reči, da niste govorili resnice! Osebni sovražniki Vam Vaši župljani niso — nikakor ne! S svojo politiko, naperjeno proti tistim, v katerih taboru bi morali biti, kakor dušni pastir, tudi Vi, postali ste nasprotnik svojim župljanom! Ergo: oni so le Vaši |x»litični nasprotniki, nikakor pa osebni sovražniki. Ako pa je Vaše srce tako, da čuti sovraštvo do župljanov, je to sicer žalostno, a ne me-rodajno za čutila naših src. Nam je v takem slučaju pravilo, napisano sv. ap. Pavlom : Sovražite slabo dejanje, a ne sovražite oseb! — To bi bil prvi opomin ! Ta-le pa je drugi : Kak vzgojeslovni vspeh imajo neki Vaši pozivi nežni mladini ? Obilo sovražnikov imate in vendar — delate vse tako brez skrbij, svojeglavno in neobzirno. Vse stare lepe običaje hočete zatreti in uvesti v cerkev razne novotarije. O, deca čuti, da bi to ne bilo mogoče, ako bi Vi imeli resnih sovražnikov. Torej — deca zna, da ni vse po besedi tako, kakor ' Ste dejali Vi. Nežna deca, največ poitalijančena sicer, a nedolžna deca, ki naj bi v trenotku pred prvim sv. obhajilom slišala le beaede o ljubezni do Boga in bližnjega ter pozabila vse, vse, kar je nepopolnega na svetu : v tisti sveti trenotek naj misli na sovražtvo in na sovražnike - Vaše! Dovolite, pedagogično to Vaše dejanje ni, pa ni! In deca si zapomni Vaše besede, govorjene v tak trenotek. Nekateri bodo iskali, kje bi bili tisti sovražniki Vaši ter bodo preklinjali vsakogar, kedar ne bo z Varni jednih mislij v — politiki Ker pa je večina teh malih le poitalijančena, kleli bodo tudi svoje slovenske roditelje ter na vse zadnje tudi roditelje — Vaše, prečastiti! Kam Vas dovede tako ravnanje ! ? Stojte na strani Svojih župljanov, osvobodite se ob-jetja mestnih krivonosih častilcev — in — imeli l>oste v vsej župniji le in prave prijatelje ! — In potem se Vam ne bo treba bati sovražnikov v mestu! Jeden Vaših župljanov. Ne pojde! Pišejo nam : Ti besedi, stoječi na čelu te notice, si morajo naši nasprotniki dobro zapomniti! Ne pojde! Tako jim kličemo vsem skupaj, začenši pri novopeče-nem lahonskem Demostenu Zanettiju, in doli do židovskega governa! Zastonj je vaše upitje, zastonj interpelacije in zastonj umazano pisarenje vaših listov — smetišč! Vse ne bo imelo drugega vspeha, nego tega, da se probude še oni naši sorojaki, ki danes še spijo! Ne vlade, ne oblastnije sploh, vam ne pomorejo v vašem drznem namenu, v namerni: uničiti Slovanstvo teh zemlja! Vse to namišljene tradicije, vsi grbi in vsa 2000-1. kultura ne more uničiti, kar je narava rodila v teku vekov. Mi smo tu in tu ostanemo, v kljub vašim grožnjam, s katerimi ne dosežete drugega, nego ojačenje zavesti našega obmejnega elementa ! »Mi ustajamo in vas je strah » ! Tako vam kliče naš pesnik-prorok! Strah vas je, ne pred nami, ampak, pred lastno umazano vestjo, česar pa nismo krivi mi ! Le delajte, le žalite, le napadajte naš slovanski narod ; vedite pa, da — ne p o j d e ! Kdo pojde na Kitajsko ? Te dni smo čitali v »Slovenskem Narodu« brzojavno vest iz Trsta, da ima iti en bataljon tuk. pešpolka št. 97. na Kitajsko \ boj proti bokserjem. Ta brzojavka se je naglo razširila mej peš-polkom in so se toli častniki, a še bolj slovenski fantje že veselili, da jim bo čast iti na Kitajsko. Ker pa je te dni 2. bataljon že prejel potrebno obleko, računalo se je z gotovostjo, da pojde res na Kitajsko. Toda stvar je drugačna: da je 2. bataljon prejel že zato obleko, ni res, ampak prejel je le prvo jHilovico tega, kar mu vsako leto pristoja, ne pa za vojno. Da bi pa šel res en bataljon na Kitajsko, se čisto nič ne ve, dasi ravno bi šli vsi radi. Kakor je videti, se naši vrli slovenski fantje ne strašijo niti pušk in topov kitajskih bokserjev. A n t i b o k s e r. Z naših sodišč. Včeraj sta bili na tuk. deželnem todišču obsojeni: 21-letna služkinja Marija Z. iz Trsta radi tatvine na škodo gospodinje v 3 mesece ječe; zaradi istega čina 35-le'na dekla Marija F. iz Izole v 4 mesece ječe. Žalostno. 40-letnemu Antonu Russianu iz ulice Madonnina št. 12 je spiritizem zme-del možgane. Včeraj so ga sprejeli v oddelek za umobolne v tuk. bolnišnici. Nasrle smrti je umrla včeraj 62-letna Karolina Jernovič iz ulice Risorta štev. 7. Zdravnik, katerega so nemudoma poklicali, je zamogel le še konstatirati smrt. Zavod Ziinolo je spravil truplo |»okojniee v mrtvašnico pri sv. Justu. Samomor ali zločin? Predvčeraj zvečer so našli pri Katinari krvavo mrtvo truplo Josipa Permoserja, čuvaja tuk. konjederca. Ni še znano, ali imamo opraviti s samomorom ali s kakim drugim zločiuom. Truplo so spravili na pokopališče pri sv. Ani. Oblast je pričela preiskavo. Aretiranje. Policijski nadzornik Schubert je včeraj aretiral 24-letnega Fmila Morpurga, katerega dolže, da je izvršil razne goljufije na škodo več tuk. tvrdk. Škoda, ki so jo trpele poslednje, znaša 4000 kron. Ranjena t prepiru. Krošnjarica s sadjem Frančiška Cella se je včeraj sprla v neki prodajalnici v ulici S. Spiridione ter o tej priliki dobila rano ttbodnino na roki. Spravili so jo v bolnišnico, o dogodku pa obvestili redarstvo. Dražbe premičnin. V poned., dne 25. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Rossetti št. 9, pohištvo ; pri sv. Ani nasproti pokopališča nagrobni kamen. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 24.6, ob 2. uri j>opoludne 31.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7617 — Danes plima ob 7.48 predp. in ob 6.36 pop.; oseka ob 1.16 predpoludne in ob 0.50 popoludne. Vsi k SV. JakobuSlovenci ! Najlepša zabava za vaše družine bo veselica, katero priredi «Zveza tržaške slovenske mladine* jutri ob 5. uri pop. na šolskem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda! Podpirajmo mlado društvo, ki je eminentne važnosti za tržaške Slovence! Pevsko društvo «Zarja* v Rojami, priredi svojo veselico dne 8. julija z jako zanimivim vsporedom, na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo. Ta veselica se je imela vršiti že prvega julija ali odložila se je, ker je bilo javljeno, da isti dan bratsko društvo «Kolo» s pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda prirede veselico v blag namen. V včerajšnji objavi darov za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda se je vrinila neljuba pomota. Glasiti bi se namreč moralo: Gospa Vekoslava Rebek pošilja možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda 50 K in zavodu sv. Nikolaja 50 K, da počasti spomin svoje nepozabne matere gospe Marije Covacich. belniku vsakemu po 80 kron denarne podpore. * Osebne vesti. Gimnazijski profe-sorji gg. dr. Jos. Sorn, dr. Ivan Matevž Klimesch, in Martin Petelin v Ljubljani ter gg. Fran Jeraj in dr. Gašper Pammer v Novem mestu so pomaknjeni v osmi činovni razred. * Slovenka — zdravnica. Prva i n pač tud' edina Slovenka, ki študira medicino, je gdč. Eleonora Jenkova, hči požrtvovalnega rodoljuba dra. Jenka v Ljubljani, po čegar trudu in delovanju se je v Ljubljani ustanovil »Ruskij kružok« in čegar velika zasluga je tudi, da isti tako odiično napreduje. Imenovana gospica je absolvirala višjo dekliško šolo na Cetinju, a medicino študira v Petro-gradu. Minoli četrtek je prišia iz Petrograda na počitnice v Ljubljano. Prve skušnje za zdravnico je napravila z odliko. * Na Bled pride meseca julija šef generalnega štaba FCM. baron Beck in ostane tam mesec dni. Vesti iz Štajerske. — Kdo n i m a č a s t i in nima značaja? Ona nemška in nemškutarska klika, ki hoče štajerske Slovence odtrgati od naroda in jih dovesti v narodno izdajstvo. Ta klika namreč, ki propagira »nemško» protestanstvo in prestopa vanje, ta klika hoče izdajati slovenski list «Stajarec». Ta list, ki je namenjen v to, da slovensko skozi in skozi verno ljudstvo slepi in zavaja v odpadništvo, prinese v prvi številki in na prvi strani — podobo sv. očeta! To je pač že lopovstvo najnižje vrste. Vesti iz ostale Primorske. X P e v s k o d r u s t v o »N a b r e ž i n a» priredi dne 1. julija 1900 javno tombolo na javnem trgu. Cinkvina 100 kron, tombola 200 kro.i. Kartele se bodo dobivale po pro-dalnicah in na dan tombole na različnih krajih na trgu po 4 stot. komad. Začetek tombole bo ob 5. uri popoludne. Pred, med in po tomboli bo igrala Nabrežinska veteranska godba. Pred in po tomboli bo javni ples na lepo odičenem dvorišču gosp. Silvestra Caha-rije. Plesni komad po 20 vin, V slučaju slabega vremena se tombola odnese na prihodnjo nedeljo 8. julija. Med občinstvom, ki je naklonjen pevskemu društvu, sprožila se je misel, da bo se naše pevsko društvo »Nabrežina« omislilo tudi primerno društveno zastavo in sicer še letos. Odbor pevskega društva je torej v svoji seji dne 19. t. m. sklenil, da skliče za dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne v društveno sobo izredni občni zbor, se sledečim dnevnim redom : 1. Sklepanje glede nabave društvene zastave in prenaredbi društvenih pravil. 2. Razni nasveti in predlogi. Precej ko se je raznesla vest o zastavi, je dobilo društvo dosedaj že kacih 280 kron. Ker se je precej ob začetku pokazalo tako zanimanje za zastavo, smemo upati, da bodo tudi drugi kmalu prihiteli z poljubnimi doneski in omogočijo tako, da se zastava že meseca julija naroči iu meseca septembra t. 1. blagoslovi. Imena darovalcev in znesek prijavimo po občnem zboru. Odbor. Vesti iz Kranjske. * Mestni po s r e <1 o va 1 n ic i zadelo in službe v L j ubijani je dovolilo trgovinsko ministerstvo 300 kron podpore. * Škodo v okolici Ilirske Bistrice, ki sta jo povzročila toča in silni naliv, cenijo na več nego 100.000 K. Prizadetih j® 1600 prebivalcev. * Cesarjev dar. Cesar je podelil pogorelcera v Vrh polju, šentjernejske občine, Jos. Potočarju, Jos. Košmanu in Mat. Glo- Razne vesti, Kakšno mnenje ima kitajski »bokser< o naši krščanski kulturi. Vse evropsko časopisje je prineslo zadnje dui res znamenito izpoved nekega Kitajca, bivajočega v Londonu, ki se baje prišteva bratovščini »bokse r-j e v«. Angležka »Dailv Express« je prva prinesla to vest, kakor jo je pripovedoval Kitajec korispondentu istega lista. Ker se je ravnokar odprlo »kitajsko vprašanje«, na katero bodo skoro gotovo odgovarjali topovi »zjedinjenih evropskih držav«, postane naslednje izpovedanje tem interesatneje: Kitajec pravi: »Zahodna civilizacija (hotel je reči evropska, ker mi živimo Kitajcem za hrbtom, oziroma na zahodu) je v naših očeh kakor gobica, zrastla včeraj. Kitajska kultura je že stara neprešteta tisočletja ; mi • smo — trdi Kitajec — vsaj 2000 let pred vami Evropejci. — Bili so časi tudi pri nas, ko srno se bojevali »za obstanek«, ko smo iskali »bogatstva«, ko smo hrepeneli po oblasti ; tudi pri nas je vse drvelo in podilo se, in v tem je bilo naše trpljenje. — Tudi mi smo imeli umetnih iznajdb, poznali smo strelni prah, tisk in mnogo drugega ; ali predolgo je naš naro:l živel, da ne bi bil spoznal, kako malo je vse to vredno in človeštvu koristno. — Tudi mi smo preživeli dobo dvoma, fanatizma in verskih prepirov; imeli smo svoje verske mučenike, svoje reformatorje, svojo intolenracijo ali nestrpnost in slednjič tolerancijo ali strpnost — in vse to pred tisoč in tisoč stoletij. Ali mi Kitajci smo odrasli vsem tem rečem. Iz skušenj minolih stoletij smo si pridobili modrosti; na pogreškah in nezgodah naših pradedov smo se naučili, da nobena stvar, po kateri smo stremili, ni bila stremljenja vredna. — Tako so se naše strasti in naša slavo-hlepnost polagoma ohladile v mirno željo po zemeljski sreči na tem svetu, naša vera nam je postala življenska modrost, ki se je jk» 2000-letnih poskušnjah kaj dobro sponesla. Mi verujemo, da najbolje, kar je možno doseči na tem svetu, je posvetna ali poze-meljska blaženost aii sreča, in mi učimo svoje otroke, da se ta blaženost doseza le z izpolnjevanjem predpisov morale in zadružuost življenja ter v krogu srečnih prijateljev iri sorodnikov. — Ako ima kateri Kitajec pri svojem gospodarstvu ali trgovini večo srečo, nego njegovi sorodniki, išče si on največo zadovoljuost v tem, da svoje imetje deli se svojimi. — Mi v Kitaju smo vedno na delu ; pri nas se nikdo ne odteguje delu, ker smatramo delo kakor del veselja, ker je isto del naše dolžnosti. — Mi smo uverjeni, da tako delamo najbolje, ker to je edino, o čemer vemo nek:ij gotovega — itamieč ži-ljenja. To je zadnji konec kitajske modrosti. Tako dobite po vsem Kitaju isto vero in enakomeren duh zado-voljnosti. — Vam se dozdeva, da mi živimo v nevednosti, mnazanosti in lenobi, jaz vam pa zagotovljam, da to ni res. — balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag- nerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas! Kwizde Korneubnrški redilni prašek za Živino. — To staroznamemto dijetično sredstvo |*ovspešuje pri konjih, goveji živini in nri drugih domačih živalih, pređo Mi se naj 1 »olje počutimo, kakor si sploh bavljanje, menjavo snovi in veselje d jedi, a pri kravah pomnožuje in pol>oljštlje mleko. UjMjrablja se nadalje z velikim zadovoljstvom od jezdecev in trajnerjev pri konjih rajše nego drage karlovarške soli, kajti redilni prašek obsega vse one snovi, ka.cor karlovarške soli. Redilni prašek je potrositi * . i • i-___ - i „ (par žlic) konjem v namočen oves, goveji naganjate, na naj rw »sta vi farno zelez- " ' J . * n j . , - j 'živini pa v seno in je priporočati, da se ga nrce, po katerih bi zletah od enega kraja do ^ ^ ^^ ^ druzega in s tako naglostjo, ki nam želimo, in nihče nam ne more prinesti boljšega. In zdaj prihajate vi iz svojega zapad-nega sveta k nam ter nam |w>nujate to, kar vi imenujete j no ve ideje«. Vi nam prinašate svojo vero — devetnajststoletno dete ; vi na cijami se nahaja tudi razširjanje tržaškega pristanišča. Tudi razna vodna dela mislijo izvršiti ter to deloma uporabiti v to deželne zaklade. Knga na Portugalskem. LIZBONA 25. (K. B.) V Oportu se je pripetil slučaj kuge. Izdane so potrebne naredbe proti razširjenju bolezni. Ustaja na Kitajskem. DUNAJ 22. (K. B.) Ladija »Cesarica in kraljica Elizabeta« je dobila ukaz, da kakor hitro mogoče odpluje v vzhodno Azijo. PARIZ 22. (K. B.) Ministerstvo za vna-nje stvari ni prijelo poslednjo noč nobene brzojavke s Kitajskega. LONDON 22. (K. B.) Večerni listi prinašajo vest iz Shanghaia, da so glasom japonskih poročil ustaši v Tientsinu posekali 1500 inozemcev. LONDON 22. (K. B.) »Daily Mail« zdravi živini, da se zdravje iste ne bolj utrdi in se jo obvaruje pred katari, slabi potrebna, ne prijetna. Vi hočete, da zidamo menjavi snovi itd. tovarne, da bi s tem odstranili naše lej»e - umetnosti: hočete izdelovati bliščeč blesk ma m me«to lepili tvorb in barv, ki smo jih i Knnzevnost m umetnost. preskusili v prejšnjih stoletjih. — Mi prigo- »Slorenke« VI. številka je izšla. Več javlja včeraj iz Yokohame, da je japonska varjamo vsemu temu. Mi hočemo, da 0 tjem zanimivem pojavu izpregovorimo pri-1 vlada najela 15 prevoznih ladij. Štiri vojne nas pustite na miru, mi hočemo svobodno }10 Reuter« mest. Vsled tega smo mi udje bratovščine ter 0j3ii0 književnih vesti in krajših notic, javlja: 22 ladij stalnega brodovja je zbrano »bokserjev« po zdrelom premisleku prišli do prihodnji številki bo priložena slika. v Sašoi. Bržkone odpošljejo še več vojnih spoznanja, da ostaja le še ena edina zmož- »Viničarjev Kažipote. Spisal Ivan Bele ladij na Kitajsko. nost, da se vas znebimo, v tem, d a vas po- potovalni učitelj na vinorejski šoli v Mari- ĆIFU 22. (K. B.) Semkaj je prispela! b»j a m o. boru. Cena: 60 h, s pošto 10 h več. Kdor vest, da že 4 dni obstreljajo Tientsin. Zgube j Kitajee ne hlepi po krvi, ali ako vsi jjj, vzaroe \-> komadov, dobi jeden komad po znašajo baje 100 mož. Glasom nepotrjene prigovori, prepričevanja in vas razum in pra- vrfau \z >uvoda« posnemamo : vičnost ostanejo mrtvi, potem smo res p risi- »Vinogradi so večinoma slabi, dohodki ljeni — ker ni druzega izhoda — da vam njjj, ^ uajveč radi tega, ker ne znajo vesti so ustaši prisilili Sevmoura, da se je vrnil v Tientsin. Iz Pekinga že 14 dni ni nobene vesti. BRUSELJ 22. (K. B.) Glasom vesti vi »Petit Bleu« je neka tuk. velika tvrdka včeraj dopoludne prejela s Kitajskega brzojavko, »ve ene ugasnemo življenje. — vinogradniki izkoriščati prav vsa sredstva, Vzemite za izgled samo vaše misijouaije! katera iim ponujajo dosedanje skušnje, na-Oni prihajajo k nam z novo vero, ali sami pravljene v vesoljnem vinogradstvu, ki so med seboj so needini v glavni verski temeljni utemeljene na napredku znanosti. Vinogradar • glasom katere sta se neka mednarodna četa resnici: vsi pravijo nam, da bodemo trpeli mora svoje postopanje z njega pridelovalnim i jn posebna ruska kolona polastili Pekinga, j Poslanstva da so nepoškodovana. Belgijskim podanikom se godi dobro. HONGKONG 23. (K. B.) Angležki križar »Pique« in lovec na torpedovke1 »Otter« sta prispela semkaj ter nakladata v vsej naglici premog. LONDON 23. (K. B.) »Dailv Express« kazni«, če ne sprejmemo njih sredstvom z vinogradom prikrojiti razmeram, naukov. Tako strašijo mladino in stare ljudi kajti razmere se ne ravnajo po njem. Pri ob- ter provzročajo prepire v družinah in med delovanji starih vinogradov najdemo že sila posamičnimi osebami. Po tem takem je razum- nedostatkov, koliko bolj pri vinogradih, ki so ljivo, zakaj jih ne maramo. na ameriški podlagi napravljeni. Tu se ponuja Ko bi hoteli vaše železnice in stroje, saj vinogradniku-empiriku toliko novih vprašanj, jih lahko nakupimo: ali mi jih nočemo, one katerih rešitev ne najde nikakor v svojih do- nam niso koristne, ker smo se mi navadili sedanjih skušnjah. Potrebuje torej od zunaj |javija \z Shanghaia včerajšnjega dne, da so • izhajati brez njih. A vsejedno pravite vi, da naSvet, katerega (v Čast bodi našim vino- i Japonci sprejeli s Kitajskega vesti, ki segajo i na? hočete prisiliti k nakupu, naj hočemo ali gradnikom rečeno) tudi z veseljem sprejme in ej-:vo. da -m., do-peli do sedanje vi- sliši ali opazuje, ohranil. Gotovo mu torej ,z Perima v Colombo. šine civilizacije, je dokaz tudi o tem, da smo pride prav pisano ali tiskano navodilo, ki mu Vojna ▼ južni Afriki, se namnožil; l>olj nego katerisibodi človeško podpira spomin, ki ga v kratkih potezah LONDON (K. B.) »Reuter« javija dne pleme na zemlji. Vzlic vsej naši umrljivosti | opozarja na najvažnejša sredstva in dela, s 19 t m lz Hamonije: Precej močan boerski , — ob katero se vi tudi spodtikate, o čemer kojimi si lahko zboljša svoje vinograde. Tak oddelek je po noči zasedel neki hrib na sa- ; pa mislimo mi modro, da je previdnost —, namen ima ta knjižiea. Nje okvir je tesen, ne mem, da bi prestrigel patrolje Yeomanrv. namnožilo seje kitajsko pleme hitreje, nego spušča se " obširnejše razprave, temveč v Rundlejevo topništvo pa je Boerce presenetilo katero drugo ljudstvo na svetu. Ako bi prav kratkih potezah opisuje oziroma predpisuje _ ter jj^ obstreljalo tako vspešno, da so se hoteli, bi zamogli premagati ostalo človeštvo; kaj je v tem ali onem slučaji storiti. Baš m0rali umakniti. LONDON 22. (K. B.) Brzojavka lorda da tega ne storimo, je edini vzrok v naši radi tega je pa upati, da se bodo vinogra- popolm civilizaciji, naši filozofiji in naših na- darji, ki se zanimajo za napredek v njej ta- Robertsa iz Pretorije pravi, daje kolona Ha- vadah. korekoč kmalu udomačili, kajti čitanje obšir- milton v$eraj dosegla Springs; danes da se Mi štejemo 400 milijonov ljudi, in kedo nejih razprav {»osebno o času dela, ko treba ' jgta najiaja na potu v Heilbronn, da se združi bi se nam mogel ustaviti, ako bi hoteli po- tudi mnogokrat v knjigo pogledati, ni vedno g £etaini Bullerjevimi, ki so prispele včeraj rabiti svojo moč. — Ali mislite, da si nismo mogoče in umestno. Nekatere reči, ki so za v paardekop. Jutri pride kolona v Stander- i tega sve-ti ? Nasprotno, mi dobro vemo to, splošnoet manj važne, so celo le bolj mimo- ton_ (ja napravi zvezo med Pretorijo in Na-' zdaj stoji stvar na plemenu z belo poltjo, na grede omenjene ; oni, ki se za njo zanima, se talom ter prepreči združenje transvaalskih in Evropejcih, da spoznajo, da smo mi in ne hode natančneje že drugod bolje poučil. oranjskih Boercev. Baden - Po\vell javlja iz oni gosjKxlarji. Ta knjižica se pa tudi ne bavi s pride- Kitaj je prestal že dvajset srečnih inva- lovanjem cepljenih sadik, temveč ukvarja se zij ali navalov. Ali kaj se je zgodilo? Ali so le z ravnanjem z vinogradom pri sajenji in Stevn in dva vojna korneta da so ujeli, oni, ici navalili, res (»odjarmili Kitajce? od tega naprej. Taje torej takorekoč nada-j Upravitelju okraja Austenburg so izročili 300 Rustenburga, da je o povratku iz Pretorije j našel Boerce razpoložene za mir. Poveljnik j Ne, premagani so absorbirali zmagovalce in Ijevanje kujige istega pisatelja, ki se dobi pod tiso posta'i Kitajei. Cel<5 židje, prišli k nam, naslovom: »Trtna uš in trtoreja« v zalogi so bili od našega plemena absorbirani — slu- gospoda Dragotina Hribarja v Celji. Prikro- čaj, ki nima nikjer para. Dovolite, «la | m/na vi jam, da vse, ki na vašem zahodu — ljudi razdružuje, nima v Kitaju vzroka obstanka. Politika, vera, osebna častili le p nost, sila po razširjenju ali pohlepnost po zemlji — po zlatu — vsega tega v Kitaju ne priznamo. Vi menite, da Kitajec je otrok, ker je ]>očasen, brezskr-j ben in priprost. To je velika zmota. Kitajec i se je naučil skrivnosti, kako se postaje srečen ; njegovo življenje je mirno, in nič ga ne moti, dokler ima mirno vest. Slika našega značaja bi se dala opisati v reku: »Pustite nas na miru, in mi bomo vas puščali t u <1 i na miru! Brezkite. Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporaho domačega s-edstva »dra. Koze jena je pa i>olj neposrednim našim razmeram. Kateri vinogradnik pa bode tvari no, katero najde v tej knjižici, dobro predelal in se držal načel, ki so v nji zastopana, zamore biti pripričan, da bf»de dobro vozil, da bode svoj trud dobil od vinograda tudi zasluženo plačilo«. Brzojavna poročila. Volitve t Podffradu. PODGRAD 23. (Priv.)Današnje volitve so končale z enoglasno zmago naših v vseh tren razredih. 8 pomočjo § 14. DUNAJ 22. (K. B.) Iz povsem gotovega vira se glasi, da bo vlada koncem tega meseca izdala proračunski provizorij za drugo |>olovico t. 1. na podlagi § 14. ; istodobno izide ]>oobiaščenje za najetje posojila v znesku 40 milijonov kron. Med namerjanimi investi- pušek. LONDON 23. (K. B.) Glasom vesti v »Dailv Chronicle« včerajšnjega dne iz Paar-dekopa so odpozvali brigado z vojne "ladije »Forte«. boljšajo, vsled cesar je pričakovati, da poskočijo cene. — Na našem trgu je bil promet omejen, cene stalne. — S trga so vzeli 1000 vreč kave Santos od navadne do fine po 4tj do 55 K za 50 kg. — Na skladiščih je 13.848 t[ kave. Poper: Položaj še vedno nespremenjen. Špekulanti so še vedno hladni nasproti temu predmetu. Cene: poper Singapore K. 73.— „ Tellicherrv ,, 72.— „ Batavia „ 69.50 Penang C „ 6<>.— „ Penang D „ 68.— Piment: Položaj še vedno isti, tukaj in na izvornih trgih. Za daljne roke so prodajali blago po 40 K. Cassia lignea: Položaj trden. Neposredne ponudbe za poskusnjo so se zvišale za do 1 shillinga. Na našem trgu se cene niso spremenile. Izbrano blago je notiralo 51 K, novi Standard pa 48 K. KlinČki: Nespremenjen položaj, nobene kupčije. Sladkor: Na vseh inozemskih trgih je bil položaj trden o malo zvišanih cenah. Naš trg je bil in je nespremenjen glede cen, a miren, ker ni bilo naročeb. Današnje cene so sledeče: Za gotovo blago v tranzitu, vozni ne prosto v Trstu z 2% skontom: Centrifugalni pile ... 28. —29.— Iv Melis-pilč......28.^-29.7, „ Concassč....... 29.--29.s/t „ V klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— „ V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31.V,— 32.7, Za naročbe junij-avgust: Centrifugalni pile . . . 28 7S— 29.7, K Melispilč......29--29.7S y, Za naročbe oktober-decembcr in novem-ber-marc : Centrifugalni pilč . . . 27. l/t—27.3/4 K Z notranjosti so od 14. do 21. junija pripeljali po železnici 18.100 q (proti 18.000 q v isti dobi lanskega leta). Zaloga je znašala dne 20. junija t. 1. 155.30'> q, in sicer 150.525 q na skladiščih (proti 103.900 in 101.506 4 v isti dobi lanskega leta). Žito: Trg miren: cene se niso spremenile. Prodalo se je 1000 vreč turščice levan-tinske po 11 K, 300 q amerikanske po 10.80 K in 300 q bosenskega ovsa po 12.50 K. Zaloga znaša: 532 q pšenice (382 q na skladiščih), 13.400 q turščice (13.100 q na skladiščih) iu 300 q ovsa. Bombaž: Nobene kupčije : trg stalen. Moka: Nobenega prometa ; cene nespremenjene. Južno sadje: Trg slab. Prodalo se je 5000 zabojev limono v sicilskih po 4 tlo 15 K, 1500 zabojev pomaranč iz Puglije po < b H J sežnjev sveta z hišo s (i prostori. Ponudbe na upravo »Edinosti«. M. AITE Trgovina maiiifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. I.azzaro št. 8. tast mi je javiti tđavn. občinstvu in cenj. odje Bilcem. da »eni prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : crne in barvane usovij. za moške obleke ; velik izbor snorij za ženske kakor saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki m ovratnice najnovejše mode. namizni l»eli in barvani prti: t»ele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blasa za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih conah. "^E Nade jaje se tudi v prihodnje podpore cen « djemalcev in A občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. Pohištvo in meblji. -v Tržaška posojilnica in hranilnic ieeisti07ana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Fr&ncesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5,I1,II|I na menjico po 60o na zastave po 51,0'.. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludue. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po-poludne. Poštno hrani I nični račun 816.004. Razglas. Na znanje ? Podpisano županstvo naznanja, tla bode starodavni in znameniti koiljski trs; v nedeljo, dne 24. t. lil. Toliko se daje na znanje slavnemu občinstvu. \ Županstvo v Devinu, dne 20. jun. igoo. Za župana: J. LEGIŠA. @@@@@@@@ Podpisani tržaški odvetniki javljajo svojim p. n. klijentom, da ostanejo njih pisarne ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu ves dan zaprte, Dr. losip Abram, dr. Gustav Gregorin, dr. Matej Pretner, dr. Otokar Rybai\ dr. Mihael Truden. Carl Greinitz jtfeffen Novoporočenci pozor! Velik a zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledali stolić za jeuilne sol>e. blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne »obe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko upadajočih del. Anion Kresen k. 4.«riea. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Trpi-obrti rsostrorana zato z neomejenim jamstvom. I V GORICI, semenišku ul. št. 1., I. nadstr. Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Maican*on št. 1 — TRST Zalosra poliistia za jedilnice, spalnice in spre-jemniee. iimnie in peresnic, »gledal in železnih blagajn. p« t-eiiali. da se ni bati konkurenee. Mn Malna teKofe žaluje 8 zlatih. 19 srebrnih kolanj. 30 Q častnih in zahvalnih diplom. O m M c Rabi že skoro -10 let v dvornih konjenicah v večjih vojaških in eivflnili hlevih -/.a krepčanje pred z velikimi in po istih. kanj noto izpahne, • »trpnjcnosii kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna jc le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima c. kr. avstr. ogerski. kraJj. romunski in knežje tool-. * gar&ki dvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Dunaj ti. Varsneia imh: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI C0MP iz Rioliterjeve lekarne v Prasci pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh leka.rna.h- Zahteva oaj ste to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah e na&o varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Rttlieneva letina pri zlatem \m t Prari. Elizabetue aliee 5. Obrestuje hranilne vlojre, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne |K> 41/2°/0 in vloge na Conto - corrent jk> 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgubo obresti ter izdaja v zameno lastne. Kontni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih | obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadrnžnike, ki vplačujejo delež po 300 kron ]><> 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo j k) 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od H—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr ▼ lastni hiši. -- Hranilne v I ose sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/i0/o, ne da bi se odbijal rentni davek. j Posojila dajejo se samo članom in sieei* na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po o1^0^. ! C radnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1899. otroglo K. 1,400.000. Poštno-tm. račnn str. 837.315. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehki* kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnih mrčesov in a sij. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljicah. Navodil«) za rabo ..A^ricola44 pošilja franko Torama mila F. Mrl & C,o TRST. - Via Limitanea št 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Friderik« Primas v Gorici. Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cuir.ar. X K K X H *l X X predmetov za stavbarstvo traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjslo, namizno in hišno opravo, železne metle m prej ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X B IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja gratis In franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrst ali aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidno zastopnike se išče. VAN SCHINDLER ces. kralj. privilegiran lastnik Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12. Praško domače zdravilo Fraper-ja ? Pragi je že več kakor 30 let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno