115. številka. Ljubljana, v torek 21 maja 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. tshaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele aa vse leto 95 K, a poi leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. Za tuje dežele toliko veC, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi as ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga BL 12. Uprsvnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga SL 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. „Narodna TIskarna" telefon št 85. Skupoi proračun. Avstrijski delegaciji je bil včeraj pred ložen skupni preračun za leto 1902. Javno mnenje je z veliko napetostjo pričakovalo ta proračun, saj se je bilo že pred več meseci raznesla vest, da prinese ta proračun davkoplačevalcem ,veselo iznenađenje", zahtevo vojne uprave, da se napravijo novi topovi, kar bi veljalo okroglih 3000 milijonov kron. To „veselo iznenađenje" je izostalo. Proračun izkazuje le majhno zvišanje potrebščin, namreč le 780 000 K, ali to je le bolj fiktivno. Redna potrebščina vojne uprava se je zvišala za 4*7 milijonov kron, proračun se je torej zopet trajno obremenil, a to obremenjenje se je prikrilo s tem, da so se izredne potrebščine vojne uprave za letos znižale za okroglih pet milijonov kron. Skupna potrebščina znaša 364 006 643 kron in je v primeri s potrebščino, ki je bila dovoljena za letošnje leto večja za 1.152 232 kron. Dohodki znašajo 6191.677 kron tako da znaša netto potrebščina 357.814.966 K. V pokritje te nette potrebščine so kakor znano, določeni najprej dohodki iz carin. Kosmati dohodek iz carin je prera-čunjea na 115 669 870 kron, to je za 14 497.950 K manj, nego je bilo proračun-jeno za letošnje loto. Od kod ta znatni odpadek pri carinah, to se pojasni šele tekom zasedanja delegacij. Po odbitku re žije in pavšala, ki ga dobi Besna, ostane iz carin čistega prebitka 110.441.299 kron. Ako se ta dohodek iz carin odbije od Čiste potrebščine skupnega proračuna preostane svota 247 273 667 K, katero morata pokriti obe državni polovici, to se pravi, katero morajo plačati davkoplačevalci Koliko plačila pride od te svote na našo državno polovico in koliko na Ogrsko to doslej zakonito-veljavno Še ni določeno. Po kvoti, ki je bila za letošnje leto a samo do 30. junija, potem cesarske naredbe določena, pride 656% na našo dr žavno polovico in 344°;, na ogrsko državno polovico. Bržčas bo kvota tudi za prihodnje leto ista, kakor za letošnje leto in bo torej 65 6 odstotni prispevek cislitvanskih davkoplačevalcev znašal 162.211.152 K, 34.4 odstotni prispevek ogrskih davkopla čevalcev pa 85,062.141 K, tako da bo morala naša državna polovica plačati 77.149011 K veS, kakor ogrska. Prispevek iz davkov bo torej prihodnje leto znatno večji, kakor je bil letošnje leto. Naša državna polovica bo morala plačati 10022133 K več kakor letos, ogrska državna polovica pa 5.255.704 K. Ogromne potrebščine skupnega proračuna se porabijo največ za vojaštvo kajti na ministrstvo zunanjih del pride pri meroma prav neznaten del. Vsa redna in izredna potrebščina ministrstva zunanjih del znaša namreč skupaj 11075.452 K. Vsi ostali milijoni gredo za armado na kopnem in na morju. Za armado na kopnem se zahteva 301423 536 K, za vojno mornarice pa 46,910.820 K. To so ogromne svote in ni čuda da ljudstvo obubožava in že beži iz domovine na vse strani na svetu, saj tacih ogromnih bremen za militarizem ne more zmagovati, zlasti ko nima skoro prav ni-kacega zaslužka. V pero nam silijo trpke besede, ali zadušiti jih hočemo. Pač pa svetujemo svojim čitateljem naj premišljajo, je-li umetno, da država, ki absolutno nima no benega poklica za ekspanzivno politiko, na drugi strani pa se jej ni ničesar bati, ako se omeji na ohranitev tega, kar ima, žrtvuje nenasitnemu molohu militarizma tako kolocalne svote, v tem ko prebivalstvo hira in so najširši kregi na potu v goli pavperizem, ako mu niso že zapadli. V Ljubljani, 21 maja. Državni zbor. V včerajšnji seji poslan _ke zbornice je finančni minister predložil s ikonski načrt, ki obeta novo znatno brem Finančni minister je iztaknil nov davek, in sicer davek LISTEK. Potovanje okrog sveta. Na Ciril - Metodovem večeru predaval profesor Urh Kozlevčar. (Konec.) Odpluli smo potem proti Ameriki ter se srečno v Mehiki izkrcali v zalivu Tehu-antepeškem. Med vožnjo smo srečali morsko kačo, okrog nje pa so plavale časnikarske race. Morska kača ima ob gobcu grozne ščetine in posrečilo se mi je, ji jedno izdreti. Vjel sem tudi krasen morski klobuk, kateri je pa ravno sedaj pri Krej-čem v popravi. Dalje smo nalovili različne morske polipe; ne vem pa, zakaj da se te nedolžne živalice tako imenujejo. Nekega dne se zbudimo, ter vsi prestrašeni zapazimo, da se okrog parnika sučejo velike morske hlače! Cim bolj hitro smo vozili, bolj so šle za nami. Nismo že vedeli, kaj bo iz tega. Kar naš krojač zapazi, da jim spredaj manjka knof. Razumljivo je torej, da hlače niso hotele naprej, kajti jeden dan za nami vozila se je ladija, na kateri je potovala angleška višja dekliška šola! Krojač je torej zlezel na jambor, ter popravil nedostatek, uporabljajoč zelen cvirn, ki je barvi morja še najbolj podoben. Ko-zuaj je bil gotov, so začele hlače vrtohla- čiti in se čez par minut izgubile na horizontu ! Dasi smo bili v Tihem oceanu, je bilo vendar po n oči prav glasno, kajti celo noč so okrog ladije tulili morski volkovi. Včasih sem jih z okna polil z vodo, da bi bili tiho. Pa ni nič pomagalo. Vozili smo se tudi mimo otoka, katerega se korale pred par dnevi nazidale ravno do morske gladine. Zato je gledal iz morja mlaj z zastavami. Poleg mlaja pa je bil že nek Anglež nataknil angleško zastavo. V noči 12 oktobra smo se spodtak-nili nad 95. meridijanom ter tako vedeli, da smo v Tehuantepeškem zalivu. Drugi dan smo že bili v Mehiki. Mehika, to Vam je cela Meksika. Vsi ljudje so Meksikajnarji ali pa Indijanci. Rad bi bil doživel kako .indijanarco", zato sem kupil lasso, tomahavk in konja, ter z 2 Indijancema odrinil severno na Rio grande, kjer so včasih živeli ,WaId!auferji*. V samotnem gozdu sta mi drugi dan Indijanca obrnila žepe ter se dolgo prepirala, kateri me bo škalpiral. Naposled sta spoznala, da je moj Skalp za Indijanca iz dobre hiše tako ali tako „prešebik"*) ter sta me samo malo povaljala po tamkaj rastočih kaktusih. Gledal sem, da pridem do kakega mesta, kajti obleka mi je bila tako raztrgana, da se je tu in tam videla kar cela Meksika. *) Gosp. prof. Kozlevčar je popolnoma plešast. Op. uredn. na železniške vožoje listke. Ta novi davek bo znašal pri vožnjih listkih na normalnih železnicah 12 odstotkov, na lokalnih železnicah 6 odstotkov in na malih železnicah 3 odstotke. Finančni minister pravi v svojem poročilu, da bo to obremenjenje mnogo lajše, kakor v drugih državah navadno. V Italiji pobira država od vožnjih listkov 13° /„ v Rusiji 15°,, in na Španskem 20%. Vozne cene se bodo sicer zvišale, in sicer dosti znatno, toda finančni minister nas tolaži, da bodo cene tudi po tem zvišanja še vedno nižje, kakor so na praških državnih železnicah. Oproščeni bodo tega davka cesarski dvor, osebe, ki se vozijo po vojaškem tarifu in tisti delavci, ki plačajo znižano voz-nino. Minister je ta novi davek opravičeval 8 tem, da se je sklenilo odpraviti erarične mitnice, in da je bila sklenjena prememba pristojbinskega zakona. Ta odpadek, ki znaša bliza 2 milijona kron, hoče pokriti s tem novim davkom, vrh tega pa misli, da bo z dohodki iz tega davka mogoče tudi kaj storiti za državne dijurniste in tudi za razne socialno politične namene. — V tej seji se je tudi začelo drugo branje investicijske predloge. Debata bo trajala več dni, vendar se dela na to, da bi se ta predloga še v tekočem tednu rešila. — V tej seji je bil stavljen dodatno k zakona o tistih lokalnih železnicah, katerih zgradba naj se letos zagotovi, predlog, naj se proga Celje Velenje zveze s kamniško železnico in z Gornjim građom. Delegaciji. Včeraj sta imeli avstrijska in ogrska delegacija svoji prvi seji, v katerih sta se tako konstituirali, kakor je bilo že v naprej naznanjeno. Živahnejših razprav v letošnjem zasedanju ni pričakovati, Goluchow-ski dobi povsem zanesljivo obligatno svojo zaupnico, četudi se njegova politika ne bo vseskoz hvalila. Letos so v delegaciji zastopani prvič tudi nemški radikalci. Ti bodo morda poskusili, obrniti pozornost nase, saj je delegacija jedini kraj, od koder jih more slišati vsa Evropa. Začeli so že boj v prvi seji. Podali so namreč interpe- Prišel sem do neke koče, kjer me je 70 letna Iadijanka pogostila, ter mi podarila obleko svojega rajneega moža Obleka je bila polna košeniljk in druge golazni. Ko sem vprašal, kako naj se zahvalim, mi je stara baba rekla, da bi me prav rada vzela za moža. Misijonar je blizu.' Tedaj sem postal „Waldlaufer8 ter tekel notri do Vera Cruza, ker tako si svoje „Indijanarce" nisem bil predstavljal. Zapustil sem Mehiko ter se podal v Gaatemalo. Tam so imeli vojsko s Hondurasom Zato sem šel dalje v Nikaraguo. Ti zopet so se vojskovali s Kostariko. Torej naprej v južno Ameriko! Koj v Kolumbiji slišim streljanje! Revolucija! Ravno tako v Ekaadorju in v Peru. In v Vene zaeli, Boliviji, Čile in v Argentini baje ni bilo nič bDljše. To je tam narodni običaj! Pobegnil sem torej v brazilski pragozd, na reko Amazona s. Preje pa sem še kupil marelo in galoše, ker se je ravno začel deževni čas. Tedaj je šla velika lađija doli po reki, na tej sem si vzel kabine. Bilo je precej dolgočasno. Lovili smo krokodile na trnik, med tem ko je šel ves dan dež. Vjel sem enkrat enega, pa je tako jokal, da sem ga takoj zopet izpustil ter mu še podaril dvanajst starih šnajeti-helnov, katere so si v vodi takoj mad seboj razdelili Nekoč sem zahteval papirja, kar sam hotel pisati pismo. Regu- lacijo, v kateri trde, da je Avstrija kršila gleda vojne v Južni Afriki zavzeto nevtralnost, in pa interpelacijo, s katero zahtevajo, naj Avstrija posreduje mej Angleži in Buri. V tej seji je bila tudi podana interpelacija zaradi inkorporiranja Bosne in Hercegovine. Srbija. Srbski listi so doslej o škandalozni aferi kraljice Drage popolnoma molčali, šele sedaj so zabeležili, da poroda ni pričakovati, sicer pa molče kakor grob. Tudi po ovinkih se nič pozitivnega ne da izvedeti. Oficijozno se zatrjuje, da vlada mej kraljem in kraljico tudi sedaj še najlepše soglasje in da je kralj najvnetejši zagovornik svoje soproge, ter da iz Petrograda še ni nobenega znamenja, iz katerega bi se moglo sklepati, da je ruski car nejevoljen. Vuicevo ministrstvo stoji trdno. O kaki krizi še govora ni. To kaže zlasti pomi-loščenje radikalnega kmetskega tribuna Ranka Tajšiča. Ta od kmetov obožavani agitator, najhujši osebni sovražnik umrlega Milana, ki je bil zapleten v razne ustaje in še v vse procese radi veleizdajstva, ki je bil svoj čas obsojen na 20 let ječe in in v procesu radi zadnjega atentata na Milana celo na smrt, je živel zdaj več let v Črni gori. Prav v tem trenotku, ko je dinastija Obrenovičev v največji nevarnosti, je kralj pomilostil Tajsida in mu omogočil, da se more vrniti v domovino. To je dokaz, da se je kralj prav posebno približal radikal-cem, kakor bi hotel iskati pri nj h, ki vži vajo zaupanje naroda, zaslombe zoper nnanje uplive in nevarnosti. Volitve v španski parlament. Včeraj so se na Španskem vršile volitve v poslansko zbornico. Bile so, kakor je na Španskem običajno, silno viharne. V raznih mestih, zlasti v Kataloniji so se primerili tudi krvavi izgredi, in je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Zlasti klerikalci, republičani in katalonski separatisti so se trudili, da bi dosegli kar mogoče mnogo mandatov. Izid volitev je baje ta, da je bilo izvoljenih 230 liberalcev, 70 klerikalcev, meli so me pa napačno ter mi prinesl1 t a pirja. Nekega dne sem zapazil na bregu jaguarja, zagrabim poleno ter zaženem vanj. Poleno mi je pa priletelo nazaj v čeljust*, Zadel sem namreč v kavčukovo drevo. Porabil sem ta neprijetni slučaj vsaj v toliko, da sem si potem iz drevesa izrezal nove galoše in eno radirko. Nekoč me je za vratom p.,žgečkalo; odprl sem srajco ter našel kolibrijevo gnezdo. Tam kjer se v Amazonas izliva reka Trompetas, smo si morali zamašiti ušesa. V Cavenne sem videl tiste, katere so Francozi poslali tja, kjer raste poper. Po noči so ceste razsvetljene z zapadno indijskimi svetlini, ki jih privezujejo na nitko, kakor pri nas otroci majkebre. Visavis od Gavane je majhen otok, kjer je sedel Drevfus Na Jamajki mi je bil angleški guverner zelo hvaležen, ko sem mu podaril nekaj Jamajka ruma iz kavarne Pua. Kajti eksport je tako velik, da pravega ruma doma v Knig8tonn že več let niso pili. Ko smo se bližali Kubi in Portoriki, je že od daleč tako dišalo, kakor če gredo cigararce domu. V Havani sem kupoval na trgu po pet havan za en krajcar. Tudi sam sem jib včasih trgal s tobakovaga grmovja. Pa nekatere so bile de zelene, in od takih se> lahko dobi grižo. S Kube sem šel naravnost k Edisona v Chicago. Edison je kadil smodko, 15 klerikalnih đisiđentov, 18 liberalnih di-siđentov, 10 pristašev Romerovlh, 15 repu-bličanoev, 6 karlistov, 10 narodnih unijoni-stov, 4 Katalonski separatisti, 21 neodvisnih poslancev različnih barv in 1 sooialni demokrat. Dopisi. Iz dobravske fare, 20. maja 1901. Ali ste videli kedaj, gospod urednik, ležati v cestnem jarku kapelana s 16 devicami? Pretresljiv in ganljiv prizor, vreden, da bi se ga nvekovečilo. In ta neprijetno prijetna nezgoda se je pripetila našemu kapelanu Janezu MerŠolu, ko je šel pred dvema letoma kmalu potem, ko je osnoval tukajšno „Marijino društvo" z deputacijo 16 devic v Horjul, da obišče in si ogleda tamošnje device. Toda nesreča nikoli ne počiva, ali pa to tudi Bogu ni bilo dopadljivo, skratka kočijaž, konji in voz, vse se je preobrnilo v cestni jarek. To je bilo stokanja in vzdihovanja in Bog ve, kako se je počutil naš gospod kapelan pod tem sladkim bremenom ! Polomile so se tudi ročice pri vozu, toda mrtev ni ostal nobeden na bojišči. Ta kapelan je že tretje leto pri nas, in dasi vsa fara želi, da bi se ga iznebila, se ga ni mogoče iznebiti. Trudil se je tudi pri nas, da bi osnoval svoj konsum, pa je vsled zavednosti naših Ijudij prav sijajno pogorel. Oi tistega časa pa ga prav vedno zapušča božja milost. Za svoje grehe pa je bil očitno kaznovan dan Vnebohoda. Za popoludne pred litanijami je bilo oznanjeno branje š m a r n i c. Pa kaj njega briga tako oznanilo! Šel je na prižnico in si privoščil par jako uglednih mož naše fare, ki ne dovolijo svojim hčeram, da bi se vpisale v kapelanovo društvo. Saj bi jih pa imel kapelan potem tudi v popolni svoji oblasti! Klical bi jih k sebi, kadar bi se mu zljubilo! Sicer pa imajo baš sedaj dekleta na polji dosti opravkov, katere bi se vsled neprestane molitve zanemarili. Boje se pa ti očetje tudi pohujšanja, saj v tacih društvih je zato prilike dovolj, ker se teh „pobožnosti" vdeležujejo tudi fantje. Kapelan je na prižnici nad temi čisto pametno mislečimi očeti tako divje rohnel, da se je to zdelo tudi našemu gospodu župniku dovelj ter da je kapelanu v sredi njegovega govora prestrigel besedo v največjo radost in zadoščenje faranov. Tako gre seme, ki ga sejeta Missia in Jeglič v vedno bujnejše cvetje in radovedni smo, kakov konec bo vse to imelo Iz premiške fare na Notranjskem, 20. maja. G župnik Križaj je odšel z Mino s Prema na dan sv. Jurija, in sicer ponoči, boječ se menda, da bi podnevi ne imel preveč častnega spremstva. Uboge premske ovčice, vaš pastir Miklavž vas je zapustil. Ostal vam je pa za pastirja ,ta lepi" France 1 j Zega. Ta je mož: Kako tolmačijo brumne duše njegove nauke, se je pokazalo dne 11. maja pri deželnem sodišču v Ljubljani, kjer držal noge na mizi, ter mi na vsa vpraša nja skozi zobe odgovarjal: „yes". Cez kakih deset minut pa je pritisnil genijalni mož na gumb in naenkrat sem sedel v neki veži, kjer je bilo zapisano: ,Ce se mi ne poberete takoj iz hiše, Vas dam gal vanoplastično pretepsti!" To je njegova najnovejša iznajdba, ki mi je tako imponirala, da sem šel v New Yorku-u v redakcijo „New-York Heralda", da bi stvar priobčili. Ker me pa niso ra zumeli, so me vrgli iz 27. nadstropja na cesto. K sreči sem pravočasno razpel svojo marelo in se tako čisto počasi doli pripeljal. Ko sem pa sedel spodaj na asfaltu, je zraven mene že stal ilustrator dunajskega „Extrablatta". Obenem so pa iz hiše na mene planili trije uredniki ter me vlekli zopet gori. Tam so mi plačali 500 dolarjev, da sem jim povedal, kako da je bilo po poti in kaj da sem ta čas mislil. Rekli so mi tudi, da hočejo vzeti celo cesto v najem in postaviti tribune, če se pustim Se enkrat doli zagnati. Obetali so mi polovico čistega dobička. V svoji znani skromnosti sem pa odklonil ponudbo. Na to sem se vkrcal na ladijo .Gon-delwilli", da se popeljem v Hamburg. Pri Novi Fundjandiji nas je čakalo vse polno neufundlanderjev, ki so ladjo aportirali. Ko smo bili zopet v vodi, smo tudi kmali dospeli v Hamburg in nekoliko dni pozneje sem bil zopet v Guatamali — pardon — v Avstriji. so bili njegovi podrepniki kaznovani Kakor je .Slovenski Narod" poročal, so dne 12. decembra 1900, po državnozboraki vo-litvi, napadli tukajšnji klerikalci mirne svoje sožupljane naprednjake, ulomili pri tisti priliki vrata nake gostilne in sploh uganjali surovosti, katerih bi se moral sramovati vsak človek. Za to junaštvo bilo je dne 11 t. m. pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojenih 9 kaplanovib pristašev in so dobili po tri in po dva meseca, odnosno po 6 tednov zapora. G. kaplan Zega položite roko na srce, pokličite Šusteršičevega .sv. duha" in zahvalite zagovornika Vaših .pri-mojdašovoev", dr. Brejca, da jih je tako „fajn ven izrezal". Mislili ste g. Zega, da bodo Vaši pristaši oproščeni, a sedaj vidite, da je tudi za ljudi Vaše baze še .roka pravice" na tem pregrešnem svetu. No, pa kdo bi rekel g. kaplan — pardon župni upravitelj, da ste Vi pregrešni?! Jedini greh, ki Vam ga odkrito očitamo, je ta, da kakor obiskujete poštno upraviteljico radi, pošpe-gate v liberalne časopise in pozabavljate čez liberalce. Pri Vas menda nekdo ni dobil odveze, ker se ni hotel odpovedati „Rodoljubu", kateri po zaslužen j u križa vse žlindrovce. Zakaj ste dne 4 maja t. I. v Čeljah podili mater z jokajočim detetom, katero je prinesla k upeljevanju, iz cerkve ? Kristus je rekel: .Pustite male k meni". Ali ste Vi njegov namestnik? Ste namestnik župnikov, ali fajmošter Se niste, akopram ste nagnali nekatere, da so šli prosit k škofa za Vas. Mogoče je, da avanzirate, vsaj nekaj zaslug že imate. Pridobite si jih pa tudi še lahko, vsaj ste Se mlad in .fejst fant". Agitirati znate vrlo dobro, ljudi .farbate" izvrstno, jeziček imate namazan in ni Vam do tega, da trdite kaj tacega, kar bije resnici v obraz. Kaj ni to izborna kvalifikacija. Kaj ne, na tem svetu je .luštno", zato ste slekli rodovniško obleko in prišli delat zgago na Prem. Pravijo, da se Zega rad krega. Mi pa ne verujemo, da bi bili Vi tak človek. Imajo Vas vsi terci-jalci in vse tercijalke rade, kajti imate na prižnici dobro .štimo" in radi zahajate v hiše Brkinov. Napravili ste konsum, kateremu načeluje oproda Šmaj, ali kakor se je sam imenoval .soseskin Janez". Sedaj silite ljudstvo v zadrgo. Nekateri pravijo, da bodete vozili kmalu blago v Trnovo nazaj, ker je za Brkine .prefajn" in se preveč proda. Mi Vam tega ne želimo, kajti bilo bi Vaše slave prekmalu konec. Kaj bi tudi začela Mumčevka, katero ste srečno ujeli v klerikalno mrežo. Kdo bi Vam potem kuhal južino — kaj, prijatelj Francelj? Konsum ima toraj že ob porodu jetiko. O je-rum, jerum! Srečna fara, da ima tako skrbnega pastirja! Dosegli ste, da je nastalo sovraštvo med župljani. Pripoveduje se, da so v Vaši stranki ljudje, ki so v Reki prodajali kamenje mesto sena, in doma z voza jemali ptuje seno in ga nosili na svoj oder. Mi ne verjamemo (ghm ...!), da bi imeli take .poštenjak i čea v svoji sredi. Živo .pratiko" imate, naj Vam ista kaj pove. Kaj pa č'te še, srce zlato, al' C te suho al' rajš1 frišno „prato"?! Mi Vam vse privoščimo. Najbolje za Vas bi pa bilo, da greste zopet v samostan in tamkaj premišljujete o tem .ferdirbanem" svetu, ki nosi toliko korajžnih liberalcev, kateri se Vas ne boje; pa imajo vendar usmiljenje z VaSimi vrlinami. Povemo Vam Se: Kadar se bo Scbu-ster-heilschiitz z žlindro še tako .auscajbnu", kakor se je na Dunaju, mu vpošljemo tudi mi svojo podrepnico — pardon — zaupnico, in o rimski bogovi! — Bucek bo rešen! Vi g. Zega, ste pustili liberalcem (pa ne vsem) bero, ker Vas je bilo strah iti v take hiSe. Kristus se je pa povabil Caheju v goste. Ali ni vera ista, kakor je bila? Seveda z duhovniki se časi spreminjajo — ali pa narobe. Mi pa ostanemo, kakor smo b li, jeđnega srca, jedne krvi, in trdni liberalci vsi, dokler se ne bomo spet oglasili, če g Zega to želi. Kara-Fajgelni. Iz Maribora, 20. maja. K zadnjemu poročilu o tukajšnjem letnem zborovanja .sudmarke" zdi se nam potrebno omeniti tudi raznih govorov pri tej priliki, iz katerih se lahko razvidi, kam meri vse delovanje tega društva. Najprej je predsednik razveselil navzoče s poročilom, da sta „siiđmarka" kakor tudi .nemški šulferein" v pretočenem letu oba znatno nazadovala. Na to se je zapisnikarica ženske podružnice zahvalila glavnemu vodstva za dar 500 K, katere je isto poslalo za posredovanje služeb nemškim poslom, to se reče po nafte: za preganjanje slovenskih služkinj... Zapisnikar moSke podruŽ niče pretakal je solze radi neznatnega števila Členov v nemškem Mariboru, kateri šteje čez 24000 prebivalcev (med katerimi je pa polovica Slovencev) in ima komaj 281 členov. Potem je tožil, da vse posredovanje in prizadevanje „siiimarke" za pridobitev nemSkih učencev za razne obrti ni imelo zaželjenega uspeha ter se množijo tožbe, da z vednim dohajanjem slovenskih učencev se Siri slovenska in ginjeva nemška obrt. Potrebno je torej, da glavno vodstvo obrača na posre dovanje služeb nemškim nčencem največjo pozornost ter se vse podružnice naprosijo, da naznanjajo za kakšno obrt pripravne nemške dečke. — Iz poročila za pisnikarjevega je nadalje razvidno, da je isto izdalo v preteklem letu za nemško dijaSko kuhinjo 4419 K 90 vin, ter je dobilo 34 srednješolcev tamkaj brezplačno hrano. Nekaterim dijakom preskrbela so se tudi stanovanja in se je plačala šolnina. Eaemu dijaku vinorejske šole pre skrbel se je štipendij, več kmečkih posestnikov v okolici (saj v okolici ni nemSkih kmetov!), kakor tudi več nemških (?) obrtnikov dobilo je na predlog podružnice od glavnega vodstva podpore. (Tako delajo Nemci.) Neki dr. Fieischh acker iz Gradca tožil je o slabih časih ter izrekel željo, da bi za društvo in Nemce prišli vendar enkrat boljši časi. Želel je društvu spomlad, pa brez mrazov v maju, kateri bi lahko vse nađe Nemoev uničil. Gospodarski (in ne narodni?!) boj — pravi go vornik dalje — kateri se bije že toliko let ob mejah, stal je že mnogo žrtev in na sprotniki še ta boj vedno nadaljujejo, in sicer s sredstvi, katerih se Nemci ne morejo in ne smejo posluževati. (Kako po Steno!) Vse pripovedovanje, da so Slovenci tlačeni, je velika laž. (Gospod Fleischhacker, ki Se slovenski niti ne zna, mora to vedeti!) Kako bi bilo drugače mogoče — pravi isti — da se slovensko kmečko ljud stvo obrača na nemške poslance, da za stopajo njih interese, ker nima do slovenskih poslancev zaupanja! (Zato, ker po nazorih dra Fieiscbhackerja Slovenci na svojih uradnih mestih niso tlačeni, obrača se slovensko kmečko ljudstvo na nemške poslance! To je že preneumno! Učeni g. dr. Fleischhacker naj nam pove le en slučaj, v katerem se je slovensko kmečko ljudstvo obrnilo na nemške poslance, ker ni zaupalo svojim slovenskim poslancem!) — Nadalje je rekel govornik: Radi pravicoljubja in poštenosti Nemcev uspevajo vkljub temu slovenska društva in Slovenci presegajo v narodni požrtvovalnosti daleč Nemce! — Torej narodna požrtvovalnost in ne pravicoljubje in po štenost Nemcev je vzrok, da naša društva napredujejo. Dr. Fleischhacker spravil se je potem na slovenske delavce, kateri prihajajo trumoma v nemške kraje, in katerih ni mogoče vseh ponemčiti, se jezil nad Nemci, da sprejemajo v službo slovenske posle ter pravil, da silijo Slovenci posebno v majhno obrt, kjer razdirajo gotovo nemško posest. (Zares strašno!) Končno je govornik povdarjal, da bi Nemci tudi nasproti svojim trgovcem morali pokazati več narodnega egoizma in priporočal ustanovljenje nemških otročjih vrtcev za slovenske otroke in nemških ljudskih knjižnic za slovenske kmet-? in pred kratkim osnovano .sudmarkische Volksbank". Opozarjal je na veliko važnost prvih in graja veliko mlačnost nasproti zadnji, za katero se skoraj nihče ne za nima. Vse navzoče je poživljal k složnemu delovanju, češ, da bode .siiđmarka" to, kar bi morala biti: močen jez za nemški narod proti lahonstvu in slovenstvu! — Ti govori so za nas poučni in zato opozarjamo nanje vse rodoljube. Neugodno poročilo o uspehih „sudmarke" napravilo je na vse navzoče žalosten utis, in da se duhovi malo razvedrijo, zapel je po končanem poročilu kvintet koroško pesen: ,i sig šon, i wass šon, tu bost mi niks gern". Ako so s to pesnijo merili na nas, imeli so prav, kajti odkrito povedano, mi Slovenci „sudmarke", ki dela na naš pogin, prav nič radi nimamo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. maja. — Hrvatsko-slovenski klub in šu-steršičev klub. .Slavische Correspondenz" javlja, da je ŠusterSičev klub po poročila viteza Berksa sprejel predlog, da se za Hrvatsko-slovensko klub in za slovansko-srediSče ustanovi skupna parlamentarna komisija. — Obrekovanje slovenskega naroda. ŠusterSičev vneti zagovornik, dunajski .Va-terland", se dela siino veselega, da se dr. Šusteršič ni odpovedal mandatu. To je naposled stvar ukusa, in če ima .Vaterland" svoje dopadajenje nad dr. Šusteršičem, mu tega mi ne bomo kvarili. Šusteršič je vzlic temu politično mrtev človek, in če bi se drznil v parlamentu usta odpreti, bi se o tem sam prepričal. Impertinentno pa je, da se upa „Vaterlanđ" naročene zaupnice faj-moštrov in kaplanov predstavljati kot izraz ljudskega mnenja. Naš narod ječi sicer že stoletja v klerikalni sužnosti, in klerikalci so narod pokvarili kolikor so mogli, ali čuta za poštenje mu vendar niso megli vzeti. Ako naši klerikalci, ako tisti duhovniki, ki so poslali Šusteršiču zaupnice, nimajo nič časti v sebi, ako so se ti,čutili poklicane, da so z zaupnicami in s propovedmi odo bravali sleparijo z žlindro in s tem posve-dočili svojo moralno inferiornost, zato vendar ne gre tega predstavljati ket izraz ljudskega mišljenja. To je naravnost podlo obrekovanje slovenskega naroda, proti kateremu se mora odločno protestirati. Slovenski narod, kolikor ga pozna afero z žlindro, obsoja sleparijo z žlindro in se s studom odvrača od tistih moralično propadlih elementov, ki to sleparijo še javno odobravajo in hvalisajo. — Shod v Gorjah. V nedeljo je bil v Gorjah shod, na katerem sta govorila gg. Pogačnik in Ažman. Oba ta gospoda spadata mej najnedolžnejše slovenske politike, in tudi kar sta povedala na shodu, je bilo tako nedolžno, da bi se človek kar zjokal naj njima. Konstatujemo samo dvoje: 1. g. Pogačnik je povedal, da v Šusterši-ševi manipulaciji z žlindro ne vidi nič ne-honetnega, kar je za c. k r. rezervnega častnifca vsekako več kakor samo čudno; 2 g. Ažman je naznanil,da ne bo več kandidoval v dež. zbor .radi obnašanja liberalcev" in je priporočal, naj se mesto njega pošlje v dež. zbor g. Pogačnik, o katerem meni, da bo .obnašanje liberalcev" laglje prenašal, kakor g. Ažman Naposled je še mali Evgen Lampe vezal otrobe. Nekateri volilci so mu iskazali čast, da so mu ugovarjali. Tega Evge.i Lampek pač ni vreden! — Občni zbor kmetijske družbe. Letošnji redni občni zbor kmetijske družbe kranjske bo dne 20 junija. Kmalu potem pa se skliče izreden občni zbor, ki se bode posvetoval samo o premembi društvenih pravil. — „Slovenska Matica" in Hrvati. .Hrvatsko Pravo" od 18. t. m. simpatično pozdravlja predlog .Ljubljanskega Zvona" o vzajemnosti med našo in hrvatsko .Matico" ter priporoča, da bi ta predlog uvaževali v Zagrebu in v Ljubljani. — Odkuril jo je! Naravnost škandalozen slučaj se je primeril danes zjutraj. Neki duhovnik je ob 6 zjutraj najel lija-karja, da ga pelje do mostu pod Šmarno goro. Zjedinila sta se, da plača duhovnik 3 K in mitnico. Ko je fijaker pripeljal dotičnega duhovnika do mostu, mu je duhovnik naročil, naj ga petje dalje v Šmartno pod Šmarno goro. Fijaker je to storil. V Šmartnem je šel duhovnik v farovž, fijakerju pa je velel, naj ga počaka. Fijakar je Čakal celo uro, potem pa se je pustil duhovnik peljati v Ljubljano. Fijaker J9 seveda zahteval primernega plačila; zahteval je 7 K, kar nikakor ni pretkano, saj ni peljal duhovnika samo do mostu, kakor je bilo dogovorjeno, ampak še naprej v Šmartno, je tam čakal in duhovnika zopet v mesto nazaj peljal. Na celem svetu ga ni fijakerja, ki bi tako vožnjo za 3 K napravil. Toda dotični duhovnik nikakor ni hotel več dati, kakor 3 krone. Ko se je fijaker naveličal prerekanja, je zapeljal voz na svoje stajališče v .Zvezdi" in šel iskat redarja, da bi ali posredoval ali pa duhovnika aretiral. Toda komaj je fijaker pokazal duhovniku hrbet, jo je ta urnih krač odknril in fijakerju ušel z zaslužkom! Žlindra tu, žlindra tam! — „Učiteljski Tovariš", ki se tiska sedaj v .Narodni tiskarni", ker je Miličeva tiskarna preSla v klerikalne roke, ima v štev. 15. naslednjo vsebino: Vspored XIII glavne skupščine. — Na Bled! — Iz mojega potovanja. — Ljudstvu izobrazbe! — Učiteljski pravnik. — Dopisi. — DruStveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — V neki notici piše „Učiteljski TovariS*: „Z današnjo Številko se je preselil naS list v .Narodno tiskarno". Seveda .SIo-venčevim" katolikom to ni po volji, zato so razglasili v svojem glasilu poleg te vesti tudi grdo laž, češ, da ne vedo, če so preselili s .Tovarišem" tudi dolg iz Mili* zeve tiskarne v .Narodno tiskarno". Res je, da podpirajo naS list jedinole učitelji iz 3vcjih skromnih dohodkov in res je tudi, da nimamo na razpolago „mrtve roke", in ne raznih drugih skladov, vendar so r a • čun i za naš list v Miličevi tiskarni poravnani do zadnjega vinarja! Fej, •obrekcvalcem in lažnjivcem na katoliški podlagi!'5 — Ljubljansko učiteljsko društvo oriredi v četrtek, dne 23 t. m, izlet v Bolnice k .Miklavu". K temu izletu se vabijo vsi udje društva in prijatelji učiteljska. Udeležniki se zbirajo ob dveh po-poiuine pred Koslerjevim vrtom in odko rakajo od tod ob V*3- — Cestni odbor radeški je izvolil svojim načelnikom g. Frana JuvanČiča :z Radeč, podnačelnikom pa g. A n t o n a Planinca iz Šoštanja. — Redka slavnost. V torek dne 21. maja t. I. praznuje Jakob Gantar vrtnar ua Fužinski graščini (Kaltenbrunn) v Ljubljanski okolici 501etnico svojega službovanja v eni in isti službi. Rajni gospod Fidelis Terpinz privedel je 16 letnega dečka .Ja kina" dne 21. maja 1851. 1. v svojo graščino z namenom, da naj se vrtnarstva priuči in potem nadomestuje svojega že oslabelega prednika. Tej nalogi podvrgel se je .Jaki" z vso marljivostjo zvestega uda-nega služabnika, vedno svest si svoje naloge. Dasiravno je že marsikteri vihar v tolikih letih njegovega službovanja bučal krog njega, ostal je mož še Čvrst in krepak in je še danes ravno tako kos svoji n; logi, kakor pred 50 leti. Tudi naroda svojega ni pozabil mož, ter je zvest sin svoji materi Sloveniji ostal in se veseli v krogu svojih. Seveda bode praznoval to redko slavnost samo v krogu svoje družine, ker mu sreča ni bila toliko mila, da bi si bil prihranil penziiski zaklad. A naj mu zadostuje zavest, da sme v knjigo življenja svojega s ponosom zabeležiti dan 21. maja 1901 in reči: Pošten, marljiv in zvest sluga svojih gospodov bil sem celih 50 let. — Kličemo mu: Bog živi še mnogo let! — Obesil se je v Podgorici v ljubljanski okolici 57 let stari oženjeni posestnik Jakob Božja. — Gorenjavas nad škof j o Loko v ognju. Včeraj popoludne je nastal v prijazni Gorenji vasi nad Škofjo Loko strahovit požar. Gorela je skoro cela vas in težko, da se je kaj znatnega rešilo. Ogenj je nastal ob pol 3. uri popoludne in se je hitro razširil; nazadnje je začela goreti še jako trdno in dobro zidana in krita orož niška kasarna. Hiše so gorele, kakor bi bile polite s petrolejem. Ogenj je nastal pri Hrvatu, a zanetil ga je po neprevidnosti 7 let stari domaČi fant. Pri Hrvatu ni bilo nikogar doma, in je vsled tega zgorela tudi vsa živina. Ko je naš poročevalec zapustil Gorenjovas, je bilo 42 poslopij v plamenu. Domači gasilci so bili sicer koj zbrani in so pridno delali, ali opraviti niso mogli ničesar, ker niso izvežbani. Tudi poljanski gasilci, ki so dobro izvežbani. potem škofjeloški in starološki gasilci so prihiteli na pomoč in se marljivo trudili, da rašijo, kar se je dalo rešiti. Škoda je jako velika. — Mrliča našli so na Gorjancih blizu irvatske meje na nekem travniku. Sodi se, da je dotičnik vsled starosti in boleh-nosti na potu umrl. Njegova indentiteta se ni mogla konstatirati. — Glas iz občinstva. Da naša Ljubljana napreduje, nas gotovo navdaja z zadoščenjem. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti z nekaterimi prav čudnimi pojavi, ki se kažejo pri tem napredovanju. Tako 3e ne moremo prečuditi, da se je tistemu „pu-klastemn" zidu in v ozko cesto naprej štrleči stari kolibi na ljubo napravila v sicer ravni Prešernovi ulici tudi „puklasta" - * k rična železnica, in se je ustvarila vsemu prometu prav nevarna soteska. Ali ga res ni sredstva, da bi se v okom priSlo svo-• -glavnesti i n pretiranim zahtevam, ko se gre za javno varnost v jedni -\živahnejših ulic v sredini mesta? Ali se bode morda čakalo dotlej, da bode povoženih par ljudij ? Želeti je torej prav nnjno, da se atori vae potrebno Se prej, nego bode začela voziti električna železnioa, da se izvrši tako nujno potrebna regulacija Prešernove ulice, v kateri je dan za dnevom, poleti in pozimi, vsled njene lege tako živahen promet, kakor morda nikjer drugod. — Barnum & Bailev prideta dne 30. maja ob 5. zjutraj v Ljubljano. Pred stave bodo na velikem trikotnem travniku od dirkališča mej Marije Terezije cesto in drevoredom nasproti Koslerjeve pivovarne. Kakor znano, bodeta samo dve predstavi. Vsaka bo trajala tri ure. Naslednji dan zjutraj odpotuje vsa družba v Maribor. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseoa aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Ivan Hiti, Poljanska cesta št. 45, trgovino z mešanim blagom; Terezija Lampert, Dunajska cesta št. 31, prevažanje blaga; Jakob Zalaznik. Stari trg št. 21, trgovino z vsakovrstnimi finimi sladčicami; tvrdka Rosner A comp., Marije Terezije cesta št. 16, trgovino z deželnimi pridelki in žganjem; Marija Veho vec, Kongresni trg štev. 6, trgovino z modnim blagom; Karol Nič, Rimska cesta St. 10, tapetarski obrt; Friderika Weber, Stari trg, trgovino z urami, zlatnino, sre brnino in optičnimi izdelki; Milka Žagar, Salendrove ulica št. 4, žensko krojaštvo; Jernej Globočnik, Dunajska cesta št. 7, trgovsko ugenturo; Anton Turk, Prešernove ulice št. 22, malo trgovino z mešanim blagom; Jurij Peček, Male čolnarske ulice št. 3, krojaški obrt; Terezija Kovačič, Tržaška cesta št. 47, trgovino s Špecerijskim blagom; Ivan Kastelic, Poljanska cesta St. 28, mesarski obrt; Alojzij Kračmer, Sv. Petra cesta št. 6, izdelovanje muzikalnih inštrumentov in glasovirov; Apoloniia Lucin, Sv. Petra cesta št. 24, kramarijo s pleteninami in bombažem ter drobnim blagom; Maria Sommerauer, Lattermanov drevored, fotografski obrt; Marjan Balerini, Krakovski nasip št. 24, izdelovanje podob iz mavca; Jožefa Juvan, Krakovske ulice št 10, prodajo zelenjadi. — Odglasili, oziroma opustili pa sj obrt: Rudolf Weber, Stari trg, trgovino z optičnimi izdelki, z zlatnino in srebrnino; Vinko Čamernik, Slomškove ulice št 9, kamnoseški obrt; Alojzij Ž van, Krojaške ulice št. 1, krojaški obrt; Helena Prešel, Stari trg št. 34, branj orijo. — Zlato uro ukradel je neki deček urarju Francetu Zajcu na Starem trgu. Ura je bila vredna 300 kron. Pri prodajanja nre so ga prijeli, mu jo odvzeli in dali lastniku nazaj. — Svojo ljubico je pretepel delaveo J S. v Bohoričevih ulicah. Pomiriti ga je moral policaj — Nezgoda. Ivan Zaje, mesarjev sin na Poljanski cesti štev. 73, je včeraj popoludne v delavnici mizarja Ivana Vidra na Dunajski cesti št 7 pobiral ličje. Med tem je pomočniku Ivanu Ilovarju pri stroju odletelo dleto iz rok in Zajcu v levo stran trebuha, da je zadobil pr ejšnjo rano. Od peljali so ga z rešilnim vozom. — Kolesar in fijakar sta danes do-poludne na sv. Petra oesti skupaj trčila. Kolesar je imel pokvarjeno kolo. Druge nesreče ni bilo. — Brzojavni in telefonski promet meseca aprila 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca aprila 1901, in sicer na Primorskem oddanih 55.408, došlih 58.311, tranzitujočih 171.536, skupaj 285.255 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 34.797, došlih 35.993, tranzitujočih 158.816, skupaj 229 606 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7.901, došlih 10.131, tranzitujočih 15.276, skupaj 33.308 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2174, v Opatiji 819, v Pulju 152 in v Ljubljani 231 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 310.000krat, v Pulju 6154krat, v Gorici 6750krat, v Opatiji 4039krat in v Ljubljani 20.760krat * „Vstajenje" dramatizovano. Slavno delo ruskega pisatelja Leva Tolstega, .Vstajenje" je pred kratkim dramatizoval ruski igralec Qu6. Dramo je naslovil .Katjuša Maslovna". * Pomiloščenje. Srbski kralj Aleksander je 18. t. m. podpisal ukaz, s katerim se pomilošča sedaj v Cetinju živeči bivSi vodja srbskih radikalcev, Ranko Tajšić, ki je bil v glasovitem Kneževičevem procesu obsojen na smrt. * Nemci v Pragi. Po zadnjem ljud skem Štetju z dne 31. decembra 1900 živi v Pragi 29.273 Nemcev, ki imajo aedem nemSkih gorenjih gimnazij, 4 gorenje realke, 3 deške in dekliške meščanske šole in 8 deških in dekliških ljudskih šol. 102.974 Čehom na Dunaju — v istini jih je 314 215 — pa ne privoSčijo niti jedne češke ljudske šole. O ti proslavljana avstrijska jednakopra vnost! * Bolgarski knez Ferdinand se hoče baje poročiti, kakor poročajo iz Sredca, s princezinjo Ksenijo črnogorsko, najmlajšo sestro italijanske kraljice Jelene. * Sumljiva zastavljalka. Na Dunaju je prišla nedavno ubozno oblečena ženska v zastavljalnico in je začudenemu uradniku dala v zastavo velik, zlat uhan, okrašen z osmimi briljanti in velikim safirom. Za dragoceni biser je zahtevala — dve kroni. Uradnika se je stvar zdela sumljiva in po zval je ženico naj prinese še ostali uban. Ne da bi na to kaj odgovorila, je pustila v zastavljalnico donesli uhan uradniku in se ni več prikazala. Z gotovostjo se lahko sklepa, da je bil uhan ukraden ali pa ga je ženica našla. * Samoumor radi malo sirovega masla. Iz Frohsdorfa javljajo, da se je spri tamkaj rokodelski učenec, 16 letni Josip Panis s svojo sestro, ker mu ni pustila, da bi si namazal sirovega masla na kruh. Razburil se je tako silno, da je zagnal sestri kruh pod noge ter jej zapreti!, da se obesi. In res so ga našli pod streho obešenega * Alfred Drevfus. V Berolinu, v zalegi dra. Johna Eielheima, je izšla knjiga z naslovom: .Alfred Drevfu. Pet let mojega življenja, 1894 do 1899', v kateri s pretresljivimi barvami slika vse doživljaje, ki jih je prebil za časa svojega pregaan-stva na Hudičevem otoku Književnost. — Kitica cerkvenih pjesama za soli, ženske, muške i mješovite zborove, koje s pratnjom orgulja, koje bez nje, kao i njeko-liko praeludija i fuga za orgulje solo. — Pod tem naslovom nam je došla te dni knjižica, obsegajoča 48 litografiranib strani, na katerih so zbrane samo nove skladbe hrvatskih skladateljev, 8 sol, 14 zborov in nekoliko točk za same orgije. Imena: Zajc, Stockl (Slovenec), Novak, Gauby, Dugan itd. so gotovo poroštvo za vrednost kompozicij. Posebno pozornost zaslužijo tkladbe popa Mije Čurkovića iz Dalmacije. Karakter jim je poseben in v mnogih krajih gotovo neznan. Knjižico moremo prav topio priporočiti našemu občinstvu. Cena ji je 2 K ter se naročuje pod naslovom: A. Vi z jak Zagreb (Glasbeni zavod) aH v knjigarni Kugli & Deutsch. Ko knjižico še natančneje pregledamo, morda prilično spregovorimo Se kaj več o njej. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. maja. Danes se je ustanovil .jugoslovanski napredni klub", v katerem so štirje napredni slovenski poslanci, dr. Fer-jančič, Gabršček, Plantan in dr. Tavčar in 2 srbska poslanca iz Dal-macije,|Kvekvić in Vujatović. Načelnik klubu je dr. Fer j anč i č, njegov namestnik Kvekvič. Dunaj 21. maja. Cesar je danes na običajni način otvoril letošnje zasedanje delegacij s prestolnim ogovo-rom. Najprej je bila sprejeta ogrska delegacija, v kateri imenu je govoril grof Szapary. Potem je prišla na vrsto avstrijska delegacija, v katere imenu je govoril knez Lobkovic. Ta je v svojem ogovoru rekel, da dobro razmerje mej monarhijo in mej drugimi državami je sedaj toliko večjega pomena, ko se gre za obnovitev trgovinskih pogodeb, glede katerih pričakuje prebivalstvo, da mu prineso nujno potrebnih olajšav. Občno se je z nekim začudenjem opazilo, da se prestolni ogovor prav tega velevažnega vprašanja, namreč trgovinskih pogodeb, ni dotaknil z nobeno besedo. Sploh je prestolni ogovor precej lakoničen. Cesar je najprej omenil, da je bil umorjen italijanski kralj Umberto in da je umrla angleška kraljica Viktorija. V političnem oddelku prestolnega ogovora je rečeno, da je presrčno razmerje z aliiranima državama in stalno prijateljsko razmerje z vsemi drugimi državami porok, da se ohrani mir. To upanje izreka tudi odstavek glede Kitajske. Naposled je cesar rekel, da se bodo še nadaljevali napovedani poskusi glede naprave novih topov. Po preči-tanju prestolnega ogovora je bil cerkle. Cesar je govoril z različnimi poslanci o raznih stvareh, tikajočih se delegacij in parlamenta. Dunaj 21. maja. Cesarjevi razgovori z raznimi češkimi delegati so obudili občno senzacijo, zlasti razgovor s Pacakom, načelnikom češkega kluba. Cesar je izrekel napram Pacaku modremu, lojalnemu in patriotičnemu postopanju čeških poslancev svoje pri-poznanje in dostavil, da bo Cehom vedno hvaležen, zlasti ker ve, kake žrtve jim je opustitev obstrukcije naložila. Pacak je odgovoril, da češki narod 1. 1898. zvršivše se premembe sistema ni še pozabil in da pričakuje od cesarjeve pravičnosti, da dobi tudi v narodnem in v političnem oziru, kar mu gre. Cesar je rekel, da se to zgodi. Napram dru. Stranskemu je cesar izrekel svoje zadovoljstvo, da državni zbor tako hitro deluje. Stranskv je dejal, da se je bati, da nastanejo zopet stare razmere, čim pridejo na razpravo vprašanja o narodni ravnopravnosti. Najdlje je cesar govoril s Kramafem, s Stiirgkom in z Javvorskim, Šusteršič se je na vse načine silil v ospredje, tako da ga je cesar skoraj moral ogovoriti. Ni pa ž njim iz-pregovoril nobene politične besede, nego ga le vprašal — kakšna bo žetev na Kranjskem! Dunaj 21. maja. V političnih krogih se zelo opaža, da avstrijska delegacija dr. Šusteršiča ni volila v noben odsek. Slovenci so bili doslej vedno zastopani v najvažnejšem, namreč v proračunskem odseku in se vedno z vso odločnostjo potegovali za to, da jim je ta važni mandat ostal. Letos pa ni bil več voljen slovenski delegat v ta odsek, ampak vladni Malorus Banvinski. Slovenci smo torej izgubili jedinega zastopnika v proračunskem odseku. Umeje se ob sebi, da so tega krive od žlindre umazane roke dr. Šusteršiča. Dunaj 21. maja. Odsek za vodne stavbe je danes formelno zaključil svoja posvetovanja o dotičnem zakonu. Sprejet je bil tudi poprej izločeni § 12. s spremembami v varstvo delavcev. Dunaj 21. maja. Večkratni morilec Waniek bo jutri justificiran. Gorenjavas nad Škofjoloko 21. maja. Včerajšnji požar je upepelil 30 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Bil je grozen prizor. Panika je bila silna. Škoda je velika. Šmarje pri Jelšah 21. maja. Kaplan Krohne je moral v nedeljo prekiniti pridigo, ker so se poslušalci smejali, kašljali in kihali. Kaj poreče k temu škof? Praga 21. maja. „Narodni Listyu poročajo, da je poslanec Klofač brezpogojno umaknil svojo tožbo proti uredniku lista „Pfeda, Parišu, kateri ga je bil dolžil nekih prestopkov zoper nravnost „ Narodni Listy" poživljajo Klofača, naj nemudoma odloži svoj mandat. 30.000 kron je glavni dobitek Con-eordia-loterije. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode srečkanje neprekllfuo dne **. Junija l»Ol. Zahvala. Blag. g. Fran Kollmann je ob priliki poroke svoje hčerke, gdč. Mici Kollmann, daroval za tukajšnje uboge 40 K, za kar ga podpisano občinsko predstojništvo najsrčneje v imenu obda-rovancev zahvaljuje. O bel n *lt I urad Begunje, Ciorenjako dne 14. maja 1901. Jane. Javna zahvala. Dne" 5. maja 1.1. umrli gospod Josip F1 e 3, posestnik itd. v Ribnici, volil je revnim Šolarjem tukajšnjih ljudskih šol znesek 20 K, katere je podpisani danaSnjim dnem iz rok p. n. gospoda naslednika prejel ter odposlal „Narodni Soli", da se revna Šolska mladina tem bogateje obdaruje. Dragemu pokojnemu sosedu blag spomin, p. n. g. nasledniku pa v imenu revne mladine srčno zahvalo izreka vodstvo ljudskih mol v Rlbniel dn^ 19. maja 1901. St. Tvmile, šolski vodja. Jako praktično na potovanju. <*»-«) Ne pogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. jr Spričevalo Ounaj. 3. julija 1887. neobhodno potrebna obaa Osi Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki Bkripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praSkih. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj po&kodoval) čiste, bele in zdrave. Umrli so v Ljubljani: Dne- 19. maja: Jera Aškerc, usmiljenka, 30 let, Radeckega cesta §t. 11, jetika. — Ivan Javor-nik, 76 let, Kladezne ulice St. 17, vnetje hrbtenjače. _ Meteorologicno poročilo. Viii»» n»d morjem 806 a m. Srednji untui tlak 780-0 m 5= 2 Stanje Cas opa-i baro-zovanja j metra v mm. to Č2 Vetrovi Nebo J| 20 21 B. zvečer T. "sjutraj 2. popoL 7391 7410 740-6 16 2 sr. szahod pol. oblač. a 11*1! si. sever megla j S 20 5 I sr. jug pol. oblač. g Srednja včerajšnja temperatura 161°, nor-male: 14 6°. Sinoči se je močno bliskalo. Dunajska borza dne 21. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/, ... Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4'/, .... Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice........ London vista......... NemSki državni bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........., 98 55 9810 117 85 9725 117-40 9295 1673 — 690 25 240-427, 117M71/« 2350 1909 90-50 11-33 Bicikelj najnovejši model, malo rabljen, popolnoma kakor nov, močan in z lahkim gonom (1080—2) proda po nizki ceni Oroslav Fugina, Ljubljana Kolizej, III. nadstrp. Knjigouodjci zanesljiv, spreten in uren v Uo75) delu, se sprejme v (2) valjičnem mlinu v Kranji. • MM09tN«MMtMMNM«HIMM j! Veliko denarja! j tlo lOOO kron nt« nieaee S lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega Z stanu — (tudi kot postranski zaslužek). I Več se izve pod „Keell 118" po m) anoisenl pisarni JE. KristofTifik, * lnnsbruek. PoStno predalo 36. (847-9) S ——— S—————— Za večjo trgovino z žitom, deželnimi pridelki in špecerijsko robo išče se is± poslovodja z zadostno prakso. Pravilno znanje sloveti sščine in nemščine, kakor tudi vpcrabljivost za pisarniško delo, neobhodno potrebno. — Plača po dogovora. (1090—i) Pismene ponudbe z natančnicn opisom dosedanjega službovanja in s spričevali (eventualno tudi s sliko) je vložiti pod Šifro „M." pri upravništvu „Slov. Naroda". Spretxie, solldr^e potovalne uradnike (akviziterf «~ > za vse zavarovalne stroke v«prejme proti tiNoki proviziji, sčasoma tudi m Mtalno plaeo tukaj&nji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..akviziter *5" upravniStvu „Slov. Naroda". (1026 -3) Fekarija v zelo živahnem obrtnijskem trgu, se pod ugodnimi pogoji da v nujeiu. Prednost ima dvojica brez otrok. Rje? pove iz prijaznosti npravnistvo »Slov. Naroda*. (1046—3) S. Goldschmidt & sin tovarna štedilnik ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenonllna Htedllna ognjlaca v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa. se naravnost pošilja. (923—14) IVI lađo g-«, trgovskega pomočnika vsprejme do 15. junija 1901 Anton Sadnek (1091—1) trgovec v Senožečah. Prodajalnica v Medenih ulicah na vogalu se s 1. avgustom za 600 K odda. V. Elsner. (1076-2) Stanovanje v I nadstropju s 5 sobami iti prttl-klinaml na Turjaškem trgu št. S se odda s 1 avgustom t L Več v upravništvu ,,8lov. 2Ta-roda" ali pa pri ravnateljstvu mestnega užltninskega zakupa na Dunajski cesti št. 31» (1067—2) Žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1901. Glavni dobitek krOM {| I I (( I! 1 vrednosti. J ■ a prlporoe« (1083-1) Concorcua-srec£e j# c# mayer a 1 krono ▼ Lj«i>ija.ii. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, storje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, tromne, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-16) Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, gepeljne, mlatllnlee, fino izdelane močne pluare, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše (rombe za grnojnleo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Kazno orodje z« kovaee, ključavničarje in mizarje. Siagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlee in nteže, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgroTrinst z železnino In špecerijskim "tolagrom. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. 3van 3(ordik v Cjitbljani Ožsr tsgoviaa s galasa.tori^fcixrL blagem, Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14 priporoča svojo veliko zalogo jedilnih in kuhinjskih potrebščin —____iz alpake in alpalia-srebrti. _— Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: (1043—3) 1 tuc. žlic, navadnih gld. -4-40, težkih gld. 550 2 20, 6- 260 za kavo 1 » nožev ali vilic Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2.-. Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo- lesenim ročajem : 12 parov navadnih . . od gld. 1.80 do gld. 3*— 12 » boljših ... » » 350 » » 750 Svečniki iz aloake visoki 21 24 2V2cm gld. 2— 2-30 260 Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic. 2£ggg°ggg£g£ffig2g2gE Velika zaloga (10' «• Styria, franco- DPUCH^—^STTRI^ hoffer sinov skih Peugeot-, 'ij§^ffj Austria-koles. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Pneumatik II Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Lepo stanovanje s 4 sobami, 1 kabinetom, kopalno sobe in z električno razsvetljavo ter pritikli nami in majhna prodajalnica z majhnim stanovanjem, ali brez istega, se odda & 1. avgustom na Resseljevi cesti štev. 7. Več se izve v Slomškovih ulicah štev. 15. (1077-3) Odvetniškega « koncipijenta v. I »»m «~ dr. Josip Furlan, advokat v lij ubijani. Ces. kr. avstrijske fMk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Pro^a čez Trbii. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbnot ftez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line ftez Amstetten na Dnnaj. — Ob 7 nn 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ftez Selztahl v Solnograd, Inomost, ftez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celo\ec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ur. 6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celove Franzensfeste, Ljubno, ftez Selzthal v Solnograd, Len' Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curiti. 1 nevo, Pariz, fte Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bu jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Nove mesto ia v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 ir» zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste Solnograda, Line«, Stejra, Ausseea. Ljubna, |Celovca. Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaj h čez Amstetten, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino-mosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, < !c lovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2, uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlak: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, or 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 m zvečer, poslednj. vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri £ m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4 Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln .'lom (BrUx) leiiko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 5 80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima j zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in j tisoč priznalnih pisem. (2611—45) pT-*C lluHtntruni ktitiiloff easton/ in }•■>*'tuprottv r ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—114 Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte _Krepilna hrana Tropon slast obujajoča in izredno tečna je podlaga za: (741—13) Tropon-suhor, Tropon-cakes Tropon-cokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko. Tropon-beljakovo moko kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče. Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja11 brezplačno In franko. Dobiva se povsod ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče Avstr.-ogr. Tropon-tovarna Dunaj, VIII/1, Kochgasse 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. SN