Stev. 12 i V Ljubljani, torek, 7. junija 1921. Psltnlna pliiam v gotovini. Leto L Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: 28 celo leto K 144’— ® Pd leta K 72*— V UPRAVI STANE MESEČNO K1O"— Uredništvo in upravnStve * Ko« pttarjevi uliti žtcv. S — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon *= uprEvtiiStvs štev. 32C e= CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 Socialni razsoj. _ Dr. Gosar je na 39. seji konstituante imel globok govor o socialnih zadevah. Iz tega govora prinašamo začetek, kjer govori o socialnem razvoju v družbi. ^em8*TVem°’ Je država socialen orga-Preha' Pomeni, da se ona razvija, da t6z j*a, ene oblike do druge in preko razvoj v noye. V zgodovini vidimo, da je li2ma ave> njena oblika šla od fevdalca,™, Preko stanovske organizacije do Hega ,0s‘1 in dalje do modernega takozva-8U ur, ern°kratizma. Danes stoijmo na pra-ki 8eVe’ socialistične dobe. To je dejstvo, stvar;«11? da utajiti in ki ga moramo pri ževati o* na^.e ustave v polni meri uva-Hov8ka “rednjeveška fevdalistična in sta-Ekstrein 0rSanizacija je bila ekstremna, je ustva *-a bi*a zlasti v tem pogledu, ker Pokora"i^a me<^ posameznimi stanovi ne-družabj.. ^Ve meJe in ie na ta način ves Birtvep -rec* mehanizirala. Storila ga je je nast lln P°sledica te ekstremnosti cij6) i. a nova forma moderne demokra-edj^cg1 Je človeško družbo razbila v po-2opet , er jo atomizirala. Tako so prišli Hiti Doc0 noyega ekstrema, s katerim se aarod ni ’ stanovi, niti celi sloji htevaf ne morej° zadovoljiti, in zato za-Ta novo obliko družabne organizacije. H0v , Va oblika stoji v sredi med čisto Staroda Srednjeveško organizacijo in med ^lov -1?0 vsled demokratizma atomizirano e®ko družbo, to je socializem. Žuie Zližem znači organizacijo. On uva-lik0l.P°edinca’ mu vso sv°bcdo, v ko-drupi *° dopuščajo! družabni interesi. Na p^aLfkani pa zahteva, da pridejo tudi cije,^Qezni stanovi kot enote, kot organiza-veljave ^tvi^bnem življenju do svoje °blik? dn,l1Kt0Vo J?e’ da razv°j tudi Pri tei ajjipafc- i zat)ne organizacije ne bo obtičal, kaj se b° Se? Pre^° tega naPrej- Tudi tu-družabn ° P°iavila ekstremnost, zloraba te potreba 6 f^like in zaradi tega bo nastala v » da se družba na novo preuredi, nem živr8a. ^a^ta> da je razvoj v družab-hitj u8t J'u trajen, sledi dvoje: ali mora ftejnu ava, ki je podlaga in temelj družab-V8ftk hi'1 jeniu v državi, taka, da se lahko htevaja^ izPremeni, kadar to razmere za-seni L Pa niorajo biti v ustavo une-goč6 010 splošni principi, katere je mo-vaak0ka vs.aki stopinji razvoja prilagoditi jati, j ratnim razmeram, ter jih tako izva-da « Se I?e izzove nied ljudstvom odpor ttiftjj , ® Pridemo do nasprotja med ustav-!%P„°lo6bami in dejanskim stanjem dru- Vs t,razvoja- Ustava, ki vsebuje podrobne in reakcio določbe, postane v teku nekaj let narna ter pride v nasprotje z dru- . razvojem tako, da se nujno pojavi zahteva po izpremembi. Ako je v ustavi to otežkočeno, ako jo je težko izpreineniti, tedaj vodi to do težkih bojev v družabnem življenju, do pretresljajev in lahko tudi do revolucije. Mi imamo v naši ustavi določbo, ki bo po vsej priliki tudi obveljala, da bo treba za spremembo ustave precejšnje kvalifi- kacije. Zaradi tega mislim, da bi morali paziti na to, da sprejmemo v ustavo cel sistem, program bodočega našega gospo-darsko-socialnega razvoja. Edino v tem slučaju, če sprejmeo v ustavo cel program, obsegajoč principe bodočega razvoja, bomo imeli jamstvo, da se bo razvoj v državi vršil mirnim potom. Iz usčaonega ©itera« Gospodarska zbornica odE&Eonjena. — lenska voSIvrsa pravica odklonjena. LDU Belgrad, 6. junija. (ZNU) Današnja seja ustavnega odseka se je pričela ob 10. uri dopoldne. Razpravljalo se je o amendementih VII. oddelka ustave, ki govori o narodni skupščini. Jugoslovanski klub je predlagal k členu 69 tako izpre-membo, po kateri bi narodno predstavništvo imelo obstajati iz dveh koordiniranih skupščin, ene politične in ene socialno-go-spodarske. Ta predlog je bil odklonjen. Nadalje so radikalec Milan Simonovič in tovariši predlagali, naj vsakih 35.000 prebivalcev voli po enega poslanca. V tej zadevi pa je bil sprejet predlog poslanca Ljube Jovanoviča, ki se glasi: >Vsakih 40.000 prebivalcev voli po enega poslanca. Ako je ostanek v dotični volivni edinici večji kakor 25.000, voli ta ostanek še enega poslanca.« Ta predlog je bil sprejet z večino glasov, K členu 70 je predlagal poslanec Pavel Angjelič, naj se s posebnim stavkom prizna aktivna in pasivna volivna pravica pri občinskih volitvah tudi ženskam. Predlog pa je bil odklonjen. Socialisti so predlagali, naj bi imeli volivno pravico vsi državljani brez razlike spola, samo da so toliko stari, kolikor predvideva predlog vlade. Tudi ta izprememba je bila odklonjena. Odklonjeni so bili tudi vsi predlogi za izpremembo členov 71 in 72. O členu 73 bodo stranke še razpravljale, člen 74 pa je bil sprejet brez ugovorov. Seja je bila končana ob 12. uri 30 minut. Spor sn enfenfl rsdi Slezife. iFrancsI® proti JtngHjl En Italiji. — FrEirscoste© volasftvo s Pollaki, LDU London, 6. junija. (Wolff) »Times« poročajo, da je dospela iz Gornje Šle-Šlezije od dobro poučenih krogov brzojavka, ki pravi, da poljski vstaši nadaljujejo svoje napade. Diplomatični sotrudnik »Observera« je izjavil da vsa v London došla poročila potrjujejo, da se francoski častniki v Gornji Šleziji odločno postavljajo na stališče Poljakov. Lloyd George je že izgubil vse upanje, da bi se v kratkem sestal vrhovni svet. Angleška vlada meni, da je nemogoče ugoditi francoskim predlogom, ki hočejo, da se odpošlje v Gornjo Šlezijo nova komisija inženirjev, diplomatov itd. Položaj poljskih vstašev je dober. V rokah imajo vso preskrbo z živili. Francozi sploh ne nastopajo proti njim. LDU London, 6. junija (Reuter) Nemški poslanik je v zunanjem uradu izročil noto, ki ee nanaša na noto, ki je bila po medzavezniški komisiji v Berlinu naslovljena generalu Hoeferju. V tej noti se zahteva, naj se nemške čete umaknejo iz industrijske cone v Gorenji Šleziji, sicer bodo zavezniki iz Gornje Šlezije odšli. Nemška nota poudarja, da bi izvedba zavezniške note povzročila, da bi nemško prebivalstvo v Gorenji Šleziji ostalo brez obrambe, kar bi kršilo pogodbo in povzročilo splošno državljansko vojno. V noti izjavlja nemška vlada, če bi angleške čete ne mogle osvoboditi Nemcev poljskega terorja, bi se Nemčija s tem tirala v obup. LDU Pariz, 6. junija. (Wolff) »Chicago Tribune« javlja iz Opolj.; Sovraštvo med Angleži in Italijani na eni strani in Francozi na drugi strani se jc v zadnjem tednu silno poostrilo. Ko je dospel angleški general Hennicer v Gornjo Šlezijo, je •Anglija dobila v Šleziji nekako nadmoč, kajti angleški general je v činu višji, kot francoski gornješlezijski poveljnik. V nevtralnih krogih menijo, če bosta angleška in italijanska politika v Gornji Šleziji bistveno vplivali na politiko glasovalne komisije, bo Francija gotovo preprečila protiofenzivo proti vstašem ali jo bo pa napravila neučinkovito, ker bi se v tem primeru, kakor se je doznalo, francoske čete postavile med Korfantyjeve in angleške. Čudno je tudi, da Korfanty, ki niti svojih vojakov ne more plačati, šc vedno dobiva nova ojačenja iz Poljske. LDU Opole, 6. junija. (Wolff.) Danes ■ so vstaši podvzeli nove napade v raznih krajih, pri čemer so uporabljali močno artiljerijo in tri oklopne vlake. Pri Ratibo* ru so vstaši pognali v zrak most preko Odre. Položaj tamošnje industrije je brezupen. Prodsea načela. Dne 18. aprila je bilo, ko je na zadnji seji starega občinskega sveta ljubljanskega stavil socialdemokrat Kocmur resolucijo, m kateri izreka »prepričanje, da je predvidena stroga centralistična ustava zlasti V upravnem pogledu Sloveniji in njenemu prebivalstvu škodljiva ...« >V enotni, nedeljivi Sloveniji vidi večjo garancijo za prost in uspešen gospodarski in kulturni razmah ne le celokupnega slovenskega ljudstva, temveč predvsem glavnega mesta Ljubljane ...« »Zlasti bi trpela Ljubljana sama, ako se izvede nameravana stroga centralistična ustava.« Te misli je razvil sodrug Kocmur v svoji znani resoluciji. Odkrito povedano, razveselili smo sei tega predloga, ker smo videli v njem, da socialdemokracija stopa na dan za samoupravo slovenskega ljudstva. »Naprej«, glasilo socialdemokratske stranke, je opo-parjal na to resolucijo volivce ter pozival vse, ki so avtonomisti, naj glasujejo za socialdemokrate. Prepričani smo bili in smo še, da je predlagatelj sodrug Kocmur, to resolucijo mislil resno. Malo v dvomu smo bili glcrle mišljenja ostalega strankinega vodstva. Toda, ko je tudi strankino glasilo one dni pred volitvami na vso moč poudarjalo Kocmurjevo resolucijo, smo mislili, da se je socialdemokracija otresla Kristanovega vpliva in da gre nova pota. Kmalu je začelo prihajati razočaranje. Po volitvah je »Naprej« zopet začel peti bolj centralistično pesom, in v 124. številki tega lista je izšel oklic vodstva soc. dem* stranke na vse socialdemokratske zastopnike, naj ne glasujejo za avtonomistične resolucije, ki jih stavijo pristaši Ljudske stranke. Kaj takega zahtevajo neki te iijave, ki jih sklepajo občinski odbori, in za katere socialdemokrati ne smejo glasovati?, »Zahtevamo samoupravo ljudstva v tej državi!« To je prva zahteva. Ugotavljamo, da je zahteva po samoupravi ljudstva tudi med temeljnimi programnimi točkami socialdemokracije. Ker morajo socialdemokratski zastopniki glasovati proti tej izjavi, morajo po ukazu iz Ljubljane zatajiti svoj program! Drugi del resolucija ki jih sklepajo slovenske občine, pa se glasi: »Upoštevajoč posebne kulturne, gospodarske in socialne prilike naše dežele, zahtevamo nedeljeno in avtonomno upravljano Slovenijo z zakonodajno in administrativno polnomcčnim pokrajinskim zborom ter njemu odgovorno pokrajinsko vlado.« Bistveno je v tej resoluciji povedano isto, ko v predlogu soc. dem. Koc« Vkf A- KSiB "ompasits. , go ^ Ust'* ie rekel Arbak resno1, »mno-®hiii V sluča)U tvojega prijatelja, kar za-P webno prizanesljivost, in ako bi Vir f .ti iz njegovih ust priznanje niegovega zločina, bi se marsikaj °d usmiljenosti senata; kajti se-kakor veš, moč, da postavo ali ra»a Poostri. In iz tega vzroka sem S^vorjal z najvišjim uradnikom v v ^ zadobil od njega dovoljenje, da ej noči zasebno pogovorim z Aten-kakor veš, se začne sodna a,va.n Tv * koš ^^ro«, je rekel Salust, vreden ?ko j^lega jutrovega imena in glasu, ^0 kaj izvedeti od njega; poskusiš '~'j><>gi Glavk! — In tako izvrsten je imel! Sedaj ne zavžije ni- ^^i^r°Srčm epikurejec je bil vzpričo vidno ganjen. Vzdihnil je in za-»Kr S^,n’>u' da mu zopet napolni čašo. hiti,« je rekel Arbak, »dovoli, Sal °kiščem tvojega varovanca.« p g- je prikimali v privoljenje (Si0 d° neke male sobe, ka- „ stražila dva ziaspana sužnja. rwur^a'. na Arbakovo prošnjo je m Arbak je bil sam z Poleg postelje je gorela ena sama svetilka na enem onih visokih in ličnih svetilnikov, ki so bili v navadi v onih časih. Njeni žarki so razsvetljevali dledi obraz Atenca, in Arbak je bil zelo ganjen, ko je videl, kako zelo se je spremenil ta obraz. Lepa barva je izginila, lica so upadla, ustnice so bile blede in nagubančene; silen je bil boj med pametjo in blaznostjo, med življenjem in smrtjo. Glavkova mladost in čilost je zmagala, toda svežost krvi in duše, življenje življenja, njegova slava in sijaj, vse je izginilo za vedno. Egipčan se je mirno vsedel poleg postelje; Glavk je ležal še vedno nepremično in ne da bi si bil svest njegove navzočnosti. Navsezadnje je Arbak po dolgem premoru takole spregovoril: »Glavk, midva sva bila sovražnika. Jaz prihajam k tebi sam in v nočni .tišini, kot tvoi prijatelj, morebiti kot tvoj rešitelj,« Kakor se konj vzpne pred tigrom, je skočil Glavk brez sape po konci, prestrašen, osupnjen vsled nenadnega glasu, nepričakovanega prihoda svojega sovražnika. Njune oči so se srečale in nikdo ni zamogel za nekoiko trenutkov obrniti svojega pogleda v stran. Rdečica je prihajala in izginevala z Atenčevega obraza in bronasta lica Egipčana so še nekoliko bolj obledela. Navsezadnje je Glavk globoko vzdihnil, se obrnil v stran, potegnil svojo roko preko svojega čela, zgrudil I nazai in zamrmral? »Ali jse vedno sanjam?« »Ne, Glavk, čuješ. Pri tej desnici in pri glavi tvojega očeta, pred seboj vidiš človeka, ki zamore rešiti tvoje življenje. Poslušaj! Vem, kaj si storil, totvar naših zaupnikov pa bodi, da odpirajo delavstvu oči in mu kažejo, kam tje pripeljalo soc. dem. stranko in njeno delavstvo od velekapitalistov odvisno vodstvo. ' Prodana socialdemokratska načela bodo povzročila novo orientacijo med slovenskim delavstvom! PolittEna pogodba z ; Rnmunilo podpisana. ' LDU Zagreb, 6. jun. (ZNU) Belgraj-ski dopisnik »Jutarnjeg lista« doznava, da se je na današnjem sestanku ministrskega predsednika Pašiča z romunskim zunanjim ministrom Take Jonescom podpisala politična pogodba med naša kraljevino in Romunijo. Čez mesec dni pride v Belgrad načelnik romunskega generalnega štaba. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunijo. ' ’ SLOVESNOST ZRINJSKEGA. t \ LDU Zagreb, 6. junija. (ZNU) Včeraj jv nedeljo je društvo »Brača od hrvatskog zmaja« postavilo spominsko ploščo pred Hišo, kjer se je dne 6. junija 1621 rodil Peter Zrinjski. Slovesnost je otvoril ban jdJS‘ Tomljenovič kot zastopnik regenta. Bana so pozdravljali s klici: »Živio regenti« Za prisotnosti bana v Vrbovcu ni nihče klical »Živio republika« ali manifestiral za Radiča. (In ob banovi neprisotnosti?) 10 MILIJONOV ZLATIH KRON. ,LDU Belgrad, 6. junija. (ZNU). Včeraj se je vrnila z Dunaja komisija finančnega ministrstva, ki je prinesla seboj 10 milijonov, zlatih kron kot predujem za tisti del imovine bivše Avstro-ogrske banke, ki ima pripasti naši državi. Denar je že v zakladnic* Narodne banke. v ČUDNO POROČILO. / LDU London, 6. junija, (Wolff.) Po l»Daily Telegraphu« poročajo boljševiški listi o velikanskem skupnem samomoru v (veliki vasi v guberniji Tambov, Več kakor tristo mož, žensk in otrok se je zaprlo v kopalnico, katere vrata so zabili z žeblji. Nato so hišo zažgali in zgoreli, (Kaj pa, če so jih drugi zaprli v hišo in zažgali?, Ur.) politični dogodki. Tudi zastopnik NSS proti avtonomiji! Iz Litije nam poročajo: Dne 5, t. m. se je vršila seja novega občinskega odbora. Na seji je bil stavljen predlog, naj se občinski zastop izreče za avtonomijo. Poleg treh demokratov je glasoval proti avtonomistični resoluciji resoluciji en zastopnik .samostojnih in edini zastopnik narodnih socialistov. Resolucija je bila sprejeta z glasovi zastopnikov ljudske stranke Čudno disciplino morajo imeti ti narodni socialisti, da vodstvo v Ljubljani proglaša svoj avtonomistični program, njegovi zastopniki pa glasujejo proti njemu. Pri socialnih demokratih se godi obratno: Vodstvo je za centralizem, socialdemokrašk* občinski odborniki pa uhajajo med avtonomiste, Edina iskrena in resna zagovornica samouprave slovenskega ljudstva je Ljudska stranka. + Narodni socializem na češkoslovaškem se glasom komunističnih glasil bliža razpadu. V narodnosocialistični stranki da je vse polno malomeščanskih elementov, ki z delavstvom nimajo istovetnih interesov. Tudi strankino ime samo je nesocialistično, ker zanikuje geslo: delavci vseh dežela, združite se! V stranki mora prej ali slej priti do razpada. Tako sodi o j narodnme socializmu komunistično »Rude Pravo«, -f Vprašanje socializacije na Češkoslovaškem. Te dni je imel načelnik v če-g, Soušek na zborovanju državnega so-skrb Soušek na zborovanju državnega socialnega zavoda predavanje o socializaciji. Soušek je izrekel mnenje, da tega vprašanja ne more rešiti posamezna država zase, ampak da se mora rešiti skupno potom mednarodnega delovnega urada. To prepričanje mora prodreti tudi na Češkoslovaškem, kjer se mora vprašanje socializacije začasno izključiti iz političnega vladnega programa. Le tako bo na Češkem mogoče oprostiti pot za zbližanje strank in za njihovo složno delo v vladi in parlamentu. 4-1 Ministrske vesti. Za namestnika bolnega ministra za pošto in brzojav dr. Slavka Miletiča, ki se zdravi v inozemstvu, je imenovan minister za konstituanto Marko Trifkovič. Minister za agrarno reformo Uzunovič je preklical svojo demisijo. jDnevni dogodki — Svetinje za zvestobo v veri. Praški konzistorij je bil odobril načrt za svetinje »v znak zvestobe v boju za vero L 1921.« Te svetinje so sedaj izvršene in so dvojne vrste: srebrne in bronaste. — Javna dela za brezposelne na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je sklenila, da nemudoma začne z deli za izboljšanje zemljišč in urejanjem rek, da na ta način odpomore brezposelnosti. — Mezdno razsodišče za stavbinsko obrt so temeljem stavbenega zakona ustanovili v Pragi; razsodišče velja za celo državo. Razsodišče je sestavljeno iz senata za stavbeno obrt, iz senata za obrti, ki proizvajajo gradbeni material in iz senata za prevozno obrt. Razsodišče razsoja v vseh mezdnih sporih tičočih se kolektivnih in delavskih pogodb. Dokler razsodišče ne izreče svoje sodbe, delodajalci in delavci ne smejo napovedati izprtja oziroma štrajka, — Preprečena goljufija, Na Bledu so aretirali Jero Ulčar, ki-je prišla v\Dolenče- ' \T vo trgovino rekoč, da jo pošilja 'hotelirka Josipina Tomc po več blaga. Dolenčev po- Atenčeve duše! Nenaden pogled smrti me zamore za trenutek osupniti, toda ta strah kmalu mine. Sramota pa ostane za .vectnal Kedo bode osramotil svoje ime, da si reši življenje? Kedo bede zamenjal jasne misli za mračne dneve? Kedo bode nalagal samega sebe v sramoto in ostal očrnjen v očeh slave in ljubezni? Ako se nahaja tako nizkoten strahopetec, da za-dobi nekoliko let omadeževanega življenja, ne sanjaj bedasti barbar iz Egipta, da ga najdeš v človeku, ki je hodil po isti zemlji kakor Harmodij in dihal isti zrak kakor Sokrat! Pojdi! Pusti me živeti brez očitanja vesti, ali pa poginiti brez strahu!« »Pomisli dobro! Levji kremplji, tu-lenje krvoločne druhali, surovi pogledi na tvoj smrtni strah in razmesarjene ude; (tvoje ime osramočeno, tvoje truplo nepokopano, večna sramota, kateri se lahko izogneš!« »Tebi se blodi! Ti si blazen! Sramota pe obstoja v izgubi spoštovanja drugih, temveč v. izgubi našega lastnega spoštovanja. Mojim očem se studi pogled na tebe! .Vedno sem te sovražil, sedaj te pa še zaničujem!« ; *. . »Grem,« je rekel Arbak , razžaljen in Fazkačen, vndar ne brez usmiljenja in občudovanja do svoje žrtve, »sedaj grem: dvakrat še se bova srečala, enkrat pri sodbi in drugič pri smrti! Zdravstvuj!« * Egipčan je počasi vstal, nabral svoje pblačilo okoli sebe in zapustil sobo. Po- iskal je za trenutek Salusta, čigar oči so začele vsled bdenja pri kupici motne postajati. »Še vedno je nezavesten ali še vedno trdovraten; nobenega upanja ni zanj.« *';- »Ne goVori tako,« je odgovoril Sa-lust, ki je čutil le malo nevolje proti ob-tožitelju Atenca, kajti njegova krepost ni bila posebno velika in je bil bolj ganjen vsled nesreče svojega prijatelja kakor pa prepričan o njegovi nedolž nosti, »ne govori tako, moj Egipčan! Tako dobrega pivca se mora rešiti, ako je le mogoče. Bahus proti Izidi!« »Bomo videli!« je rekel Egipčan. Naenkrat so bili zapahi zopet odmaknjeni, vrata so se odprla; Arbak se je nahajal zopet na'ulici in uboga Ni dija je bila vnovič motena v svojem dol gera čuvanju, »Ali ga boš rešil?« je vzkliknila in sklenila svoji roki. j »Otrok, pojdi z menoj domov; govoriti hočem s teboj, radi njega te prosim.« »In ali ga boš rešil?« Željno uho slep^ deklice ni dobilo nobenega odgovora, kajti Arbak je že odšel po ulici naprej; za trenutek si je pomišljala, nato pa se je molče napotila za njim. »Zagotoviti si moram to dekle,« je rekel zamišljeno, sicer bode pričalo o ljubavni pijači; kar se tiče nečimume Julije, ona ne bo izdala same sebe.« (Dalje.) slovodja Starki je poslal po hotelirko, ki je pa izjavila, da Ulčarjeve niti ne pozna, Ulčarjevo so orožniki aretirali. — Vlom v Sori. Pri Francu Erbežniku je poskušal neznan vlomilec vlomiti v prvo nadstropje, a se mu vlom ni posrečil. Dalje je bilo v Sori vlomljeno pri posestniku Ivanu Čarmanu in je vlomilec oškodoval Čarmana za 4000 kron. Vlomilec je okrojf 30 let star, močne postave, rdečega obraza. . — Velika tatvina v Leskovcu. Gospodu župnemu upravitelju Matevžu Kosu je bilo iz Wertheimerce ukradeno 50.860 j. k in 850 lir, kateri denar je bil lastnina farne cerkve. Okradena je bila tudi gospodinja g. župnega upravitelja in oškodovana za 330 j. k.'in 130 lir. Ker se je tatvina hitro zapazila, so zasledovali tatu, ga prijeli in dobili pri njem ves ukradeni denar. — Odpadel sad. Zagrebška policija poizvčduje za 131etno Marijo Lenšek, hčerko postrežnice, ki je 2. t. m. pobegnila od matere. Doma je pustila pismo, v katerem naznanja, da je sita revščine in da se ji hoče razkošnega življenja. To življenje da je že okusila in se mu hoče sedaj popolnoma udatj. Žrtev ozračja. — Ljubitelji kokoši na Savi. Na Savi pri Jesenicah se je pojavil ljubitelj kokoši, ki krade perutnino kar na debelo. Kokoši je kradel pri Heleni Sorgo na Savi št. 62, pri Janezu Krivcu na Savi št. 11, pri Pavlini Javorški na Savi št. 149 i* pri Janezu Andervvaldu na Savi št. 63. Škode je napravil dihur v človeški podobi 670 kron. — Vol ukraden je bil posestniku Janezu Intiharju v Iški vasi. Vreden je bil 11 do 12 tiso,č kron. £|ubljanski dogodki. Ij Stanovanjski najemniki! Popravek! Opozarjamo, da se je vsled nesporazumlje-nja v naši sobotni notici glede sej objavil pogrešek, ker s evršijo seje ob napovedanem času v mali dvorani »Mestnega doma« in ne v mali posvetovalnici mestnega magistrata. — Odbor. (K) lj Vojaške trombe je treba vrniti. Vojno ministrstvo je izdalo nalog, da mora prebivalstvo vse vojaške trombe, ki jih je ob polomu na kakoršen koli način dobilo v posest, vrniti pukovski okružni komandi v Ljubljani. Da ne bo sitnosti z oblastmi, naj vsak, kdor tako trombo ima, isto takoj odda na navedenem mestu. lj Pred cirkusom okraden. 5. t. m. je bila djaku Jankotu Porenta pred blagajno cirkusa v Tivoliju ukradena žepna ura z verižico, vredna 1500 K. Tatvino so naj-brže izvedli neki vojaki, ki so se takrat drenjali pri blagajni. lj Izgubljene stvari. Generalova soproga Olga Svičin iz Kamnika je izgubila 14. maja t. 1. na poti od hotela »Union« do šišenskega kolodvora Črno usnjato torbico z manjš ovsoto denarja, zlato zapestno uro, srebrno denarnico, zlato zapestnico in 1 par zlatih uhanov z rubini. — Isti dan in na isti poti je izgubila Rusinja Gavrilo-va Anastazija Kapitovrovna črno usnjato torbico s srebrno žensko uro, zlato zapestnico, srebrno dozo, zlatimi uhani, zlato brožo i. dr, malenkostmi. JlCaša društva. d Sestanek Razorašev-maturantov je danes — v torek — ob štirih v društveni sobi (Ljudski dom). — K važnemu pomenku: O taktiki Razorašev v prihodnje — naj pridejo vsi naši maturanti! J. P. UiMfaitsiia porota. Včeraj so porotniki z 8 da proti 4 ne potrdili vprašanje glede na Franca Pajka, na kar je obsodil senat Pajka na 18 mese-ccv težke ječe. Rop na Medvedovem Brdu. Popoldne se je zagovarjal pred poroto Jože Pirc, kateri je v družbi roparskega tovariša Viktorja Trošta ur opal v Medvedjem Brdu in v Hotedršici tobak. Pirc in Trošt sta prišla k Jerebu na Medvedovem Brdu, Stari Jereb je tako-le povedal: Prišla sta v hišo Trošt in Pirc. Zglihali smo za tobak. Odnesel ga je Trošt. Pirc je nameril na to samokres rekoč: »Vsi stojte pri miru, kdor se gane, bo ustreljen!« Ravno tako sta storila pri Marjani Vavken. Ko ji- ma je »prodala« 800 ovojev tobaka, je zaklical Pirc: »Kot civilfinancar »aretiram« mesto rekviriram) tobak.« Nato je name samokres in zaklical: »Pol ure se ne sme nobeden iz hiše ganiti, če ne bo ustreljen.« V Hotedršici je Pirc s Troštom »aretiral« 600 zavitkov tobaka. Odnesla sta toba , kakor Vavknovi in Jerebu. »Ko sem se za njima gledat«, je povedal Brus, je rtf zaklical: »V imenu postave, stoj! Kakor s ganeš, te ubijem!« In dvakrat ic u f * proti Brusu. Ko so Pirca imeli v Logatcij zaprtega, je izkopal v celici luknjo m bi b ušel; če bi ga ne bil sodni sluga zalotil. Porotnikom je stavil senat 7 glavni^ vprašanj, katere so porotniki soglasno p° trdili, nakar je senat obsodil Pirca na let težke ječe. * • * Danes vodi porotno razpravo gospod svetnik Pernuš, državno pravdništvo z** stopa prvi državni pravdnih Domenico. Gre za sledeči senzačni slučaj: Poneverbe pri Szactnerju. Ana Domiter, rejena 27. decembr* 1895 v Celju in Josipina Goršič, *°ie 1. marca 1888 v Ljubljani sta bili Pr^ dajalki v znani Szantnerjevi trgovini c® ' ljev, Domiterjeva je služila kot prodat1* štiri, Gcršičeva pa kot blagajničar 18 let. Domiterjeva je morala oddaja izkupiček za prodane čevlje Goršicf 1 katera ej spravila potem denar v blaga) n-Posebnih pritožb do preobrata proti njim* ni bilo. Prodali sta leta 1918 par čevl)^ katere je kupil neki trgovec iz Bana-' katere je tam pozabil in sta si znesek 1 kron razdelili. Na veliko sta pričeli kra poleti 1919 in je izginilo od 1. avguS . 1919 do 1. julija 1920 najmanj 397 par ^ čevljev v skupni vrednosti 123,154 kr° V glavnem priznavata obdolženki krivdo, da si pa nista vseh 397 parov lastili. Goršičeva je rekla, da ste m celi dobi pridrževali denar od petih . desetih parov čevljev in da bi znaSf škoda povprečno samo 20.000 kron, * tero škodo tudi Domiterjeva priznava. stopali sta tako-le, da sta vzeli dehaL blagajne al: ga pa sploh nista dali v . gajno in sta si ga razdelili. Domitetj® je pa čevlje prodajala tudi preti blag . katero si je pridržala. Bivši magistra uradnici Olgi Radanovič je dala od P°*el 1919 do majndka 1920 31 parov čevljev štiri garniture perila, dve svileni ®P°TL krili, en plašč in boo, gumijev plašč, bluzi, en moderček, 1 nočno srajco, va*® in šest loncev; Frančiški Kriegl 8 pal° čevljev za nogavice in drugo blago.. tildi in Mariji Lahovi štiri pare za etamin in beli batist; Angeli Šijakov^ tri pare čevljev, en par zopet za jjP* zobne ščetke, kremo, dišave in ustno v0' do; Aniti Kožuh tri pare čevljev za efljj črno obleko in belo bluzo; Marija Voze' ji je za deset parov šivala, ji dala en kof' zet in spodnje krilo; Amaliji Tršan Pe_ parov čevljev za pet klobukov; F**. • čiški Florjančič štiri pare čevljev za * škatlje egiptovskih cigaret, štiri ška l tobaka, 50 smodk, 50 zavojčkov naVa nega tobaka in 1200 do 1300 kron dcnaJLt Veri Pogačnik šest parov čevljev za parov nogavic, štiri steklenice dišav< JP kosov toaletnega mila, štiri ročne *aSV en potni kiovčeg in dvanajst žepnih . cev. Domiter je zamenjala blago na račun Szantnerju v škodo najmanj 73 P* rov čevljev in štiri pare copat. Brez voljenja svojega gospodarja in brez vp1^ v štraco je prodala na upanje raznim stra^ kam do 50 parov čevljev. Zagovarjati s morata pred poroto radi hudodelstva tat' •vine. ZVEZA NARODOV. LDU Ženeva, 6. junija. (ŠBA) Dao®* je predsednik Gustav Ador otvoril Pe ^ konferenco mednarodne lige zveze naf°' j dov v Ženevi. V svojem otvoritvenem £°‘ j voru je spominjal na cilje in naloge lh»0^ katera mora podpirati zvezo narodov. Na to je švicarski zvezni predsednik Schm thes v imenu Švice pozdravil inozems^ ^ delegate in poudarjal, da stoji svet Pre< dvojno krizo: pred moralično in gospoda ' sko. Svet se bo samo počasi vzpostavil » za to bo treba veliko truda in samoza*3' jevanja. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izd«{« konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubija«1 GOSPODRRSKR ZVEZR, LJUBLJFMR. prvovrstno Češko letno blago za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Pcriino brigo vseh vrsi v zalogi. m DEBELO. Nfl DROBNO.