uto ux. številka 108.
V UoMliml, v soboto 15. ntolo 1926.
Cena Din 1'SH
f t*«|a vsak itn popoldne, izvzemsi ■•doli« ta praiaUe. — iASoraU: do 3J petit a 2 D, do 100 vrst 2 j 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, ieklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D
Upravnistvo: Knailova ali ca stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snsilova nlica it. 5P 1. nadstropje. — Te le ion Ste v. 34.
PoStnina platana v gotovini.
lil kolu Uzanoulč med tiuema slalome
Vlada ne more zavzeti nobenega stališča. — Nov vihar radi Raćićevega govora. — Odstop državnega podtajnika Kujundžića
Beograd, 15 maja. Danes je v narodni skupščini dan velike politične debate o korupciji. Vlada g. Uzunovića se je ves čas do danes zjutraj trudiia na vse načine, da bi si zasidrala v skupščini trdno zaledje. G. Uzunoviću to ni l'sdcV*. Njegova vlada priha'a danes v skupščino   popolnoma nepripravljena.
Ne obstoja nikak sporazum niti med skupinami radikalnega kluba niti ne med vladnimi strankami. Vlada zavzema glede korupci.iskih afer drugo sta-liće kakor pa g. Pašič in jj. Uzunovič in lavira med Pašičem in Stepanom Radićem. Med stališči Pašića in Stepana Radića pa obstoja tako globoko nasprotje, da je nemogoče, da bi g. Uzu-noviču uspelo se še dalje vzdržati na Krmilu Položaj vlade se je zlasti še poslabšal z govorom, ki ga je včeraj imel
Gradiški, kjer je na novo napadel in razburil radikale.
G. Stepan Radić je v svojem govoru kruio žalil dva-prvoborite) a za sporazum med raaikali in radićevci. poslanca dr. Lazo Mar ko vica in dr. Vojo Janiiea. Dr. Laza Marković je danes izjavil novinarjem, da je vložil tožbo proti g. Radiću radi obrekovanja in žaljen a. časti. Danes zim raj je prispel v Beograd g Stepan Radič, nakar je bila še pred skupščinsko sejo sklicana sea radićev-skega parlamentarnega kluba.
Značilno je, da danes dopoldne ni bilo ni kakih oficijelnih stikov med rrdi-kali in radićevci. Prva vidna posledici Radičevega govora je ta. da je radikalni državni podtajnik v ministrstvu za šume in rudnike dr. Kujundžič danes odstopil in da je ministrski predsednik
prispelo na Masko
Amundsen je srečno preletel severno ledeno puščavo in prispel na Alpsko. — Na severnem tečaju ni pristal.
— New York, 14. maja. Na zrake?-p! vu «N r~e» je Anundsen s svoj ni tovarni veerrj o') 20. pris el v Neme na Aljaski. P bt rre'r^ cevrrreT-» e-č^ia iz Kinssbaja v N 02 je raj I 5S ur.
Aiji;:nd?en Je prv: prepkd in prekri-žrr I  vw!ik;.r *-o l~d~no puččavo rreJ severnem te.a'em in Aijasko. V zr.dn:! tezi vožnje ja gorta megla ze/.o ovirala , orrzovcnia tere!ia.
Vodilni zralicpiov «Norge» bodo v . Nome demontirali ter j»a nato po par-iiiku pr-pjiialj v IteJIjo.
>:epan Radič v Požegi, odnosno v Novi i sprejel to demisijo.
ačetek korupcijske deb
Narodna skupščina je danes začela razpravo o korcpc'jskih interpelacijah« — Izredno zanimanje vse javnosti. — Nsval na
ierije. — Govori ministrov.
ga!<
— Beograd, 14. m a i a. V skupšči-ti vlada danes največja napetost _ in crvoznost   Tudi v mestu se splošno zanimajo za važno politično debato o f ompcijskih aferah. Naravno, da je bil naval občinstva ogromen. Galenie so bile že pol ure pred sejo zasedene do radmega kotička, kar je le r#dkokrat. V skupščini je opažali tudi mno*o od1 č-rth dam. V diplomatskih krog.h v U da zredrk>  zanimanje  za  današnjo sejo, zat-> je do!omatska loža od vseh poslaništev prav dobro obiskana, V zbornici sami se nahajajo poslanci v največjem številu. Navzoči so skoraj vsi razun onih. ki so bolni oz. nujno za lr-V kuloarjih vlada neobčajio ži vahno vrvenje.
Skupsč. predsed. Marko T r i f-k o v i ć je sejo otvoril ob 9.20 dopoldne. Po izvršenih formalnostih je skupščina takoj prešla k razpravi o inter-r:".icijah fc'ede manipulacij pri drž avti h naba.ah. V smislu sporazuma se i i e interpelac ji. to je interpelacija ožje - e in interpelacija samostojnJi demokratov obenem razpravljata.
Prometni minister dr. Vasa Jovan o v i ć je rr.e-d spi šno tis no hi rajvećjo pazb'ivost'io zbornice Pričel crvi stvoriti k interpelacijam. V svojem ned /gtm govoru je navajal zgodovino orgirzncije našega železn.šKe-ga parka naglaša-oč. kake ogromne ovire je morala naša žc^ zniška uprava premazati takoj po uied nenju. da ie vzdržala promet. Delavn ce južne železnice niso znog'e vseh popravil. Država je bila zato primorana popravka vagonov in lokomotiv r. d dati ino-1. Sklenjena ie bila v tem < z ru posebna pogodba z neko češkoslovaško tvrdko M ni>ter je pri tem p reč t:' vscb'nr> pog dbe. >a-daVe minister odkrito priznal,^ da drsava m izpo!n:?a *z te pouodbe izvi-rrlcčih obveznost! in da ia ostrla vec-r:ii jonski znesek na dolgu. Minister !7a-»'.a. da mu nt znano, a i je e. Rada Pašić na korist te tvrdke 1 daj intervenira pr vladi in da je radi tega spreel kako proviziio To ni iz uradnih aktov razvidno-
Finančni minister dr. Niko Peric in zunanji minister dr. Momčilo Nin-čič sta p->č ,ia vrav kratki \z avl n?-z'asaioč. da o aferah g. Rade Pašića Bj£esaf vč^ta.
Končna je dobil beseda ministrski prtJ-cJnik Nikoga Uzu nović. Grobna tišina.   Okrog njega so zbrani vsi
nci. da bi ne presi šali n bene be selce Ko je pričel govoriti je vzklik-■ 1 pos!. dr. Zanič: »Cujmo vaienea!c Aludiral ie pri tem na Strpana Rad ča, ki je imenoval g. Uzunovića »vajenca«. Skupš. nski predsednik je dr. Zan.ča pismeno ukoriL V zbornici je nastal smeh Posl. Svetczar Pr bvčevič: »Karajte ea ko Vas g. Radič drugače s tako I^irrtf primki či*ti!«
Ministrski predsednik Uzunovič je za tem začel govoriti o famoznem čeku 200.000 frankov, ki je baje prišel končno v roke g. Rade Pas č^ !z av* je. da je bi ček zaupnega značaja ul da mora zbornica to zaupnost upošte-števati. Ministrski svet koatfrr>ne vlade radikalov,   demokraov. muslimanov in
SKS je dne 9. avgust-* 1921. odobril 600.000 frankov za propagando in ob-rani>o drž.ive v inozemstvu. Ta kredit je bil izplačan. Zadnji obroK po 200.000 frankov je bi poslan odnosno na'azan po francoski HiTX>:e<arni ban i. Banka je ta ček sprejela. Od takrat, ko ga je sprejela od vlade, je ček postal svrao-den, vsakomur na razpolago m je lahko prišel vsakomur v roke. tudi v roke g. Rade Pašića. ker se je glasil na donositelja. Nadalje se je ta če.< o 200*000 frankov Pretvoril v dva po 100X00. Ministrski predsednik navaja na to različno korespondenco. Koncem svojega govora izjavlja, da je vljda odločena strogo pobijati kon.peijo in da se morajo pozvati na odgovornost vsi krivci, katerim se dokaže komocija. Apelira zato na Narodno sknpšć no in na vse. da ga podpira o v njegovem boju. Njegova vlada pristne na v e mere, ki se brdo rredlagrle e"' m debate v tt Tn ci ele 'e k rapcijs ih aier.
Posl. dr. Kumarmdi je nato v imenu ožje opozicije obširno i^eme'iil njeno interpelac;jo ter navaial rudi razne nepravilnosti pri državnih nabavah. Predlaga, da se za slučaj Rade Pašića izvoli v Narodni skupščini rocebna anketa, ki naj vo afero preišče in po.em skupščini poroča.
Med govorom dr. Kumanudija so rr^ali radikali zelo vznemirjeni ter so ga večkrat prekinjali z raznimi med" lici. Prišlo ie tudi do zelo mučnih prizorov. Rad.kali zamerijo širši oooziciji, da izrablja samo slučaj Rade Pašića in da noče obravnavali ostalih umzanih afer.
Dopoldanska razprava je bila nato po govoru dr. Kumanudija prekinjena. Korupci.iska razprava se nadaljuje danes ob 17. V vladnih krogih vlada vehk pesim.zem glede končn.h rezuita.ov današnje razprave.
Ratifikacija gospodarskih pagedh z (talijo
— Beograd, 14. mara. Vlada namerava
v kratkem predložiti narodni skupščini v ratifikacijo gospodarske konvenciic ki so b ie sklenjene v Nettunu pri Rimu med Italijo in Jusosiaviio. Po poročilih iz Rirra je postala italranska vlada nerazpoložena in nezadovoljnu, ker te konvencije še niso odobrene od naše strani. Italijanski poslanik v Heczradu gene/al Bodrero je dobil nalog, da stori primerne korake pri naši viadi rn da pospeši ratiiikaci o teh pogodb. Italija ±z\\ pospešiti odobrenje teh pogodb, ker se boji, da Jugoslavija ratifikacije ne izvede z ozirom na to. da so določila nekaterih teh pogodb Škodliiva za jugosloven-sko trgovino in izvoz. Iz Beograda pa so po zatrdilu diplomatičnih krogov poslali izjavo, da ratifikacija teh konvencij ni bila izvršena za to, ker je narodna skupščina preobložena z drugimi posli in ni mogla še spraviti na dnevni red te ratifikacije.
Rimski listi javliajo, da je italijanski poslanik Bodrero zahteval od zunanjega ministrstva pojasnila radi incidenta, ki se je v nede!)o 9. t. m. dogodi v Zagrebu povodom nogometne tekme Gradjanski : Tu-rirska Juventus. ko so b*Ii Italijani od občinstva napadeni. * 1
mam mm
London, 14. maja. Amundsen na severnem tečaiu ni pristal in se na njem in dolgo mudil, ker je bil veter neugoden tako da zrakoplov ni mogel stari na miru. Nad tečaj je prispel v višini 800 m. nakar se ie polagoma spustil do 300 in nad lcd^m. Amundsen je vrgel na tečai norveško zastavo, Ellsvvor-h sc\ eroameriško komandant Kobile pa italijansko. Nebo so pokrivale lahne metde. skozi katere ie le tu in tam podrlo solnce. «Norgc> je trikrat obkro-ižia tečaj in se nato spustila v južni smeri proti rtu Barrovv na Aljaski.
Vcčiftvo \z etavko crezpofofno pre\licrlo. — Promet zopet normalen. — Fogzjanja med ru-^rjl in lastniki rudnikov. —
— Londcn, 13 rrv.ja. Včeraj popoldne je angleško stavkovno vod'Lvo po pos^.^ri vicpuiaciji sporočilo vladi, da je sklenilo končati spio.-no stavio in da ie že izdalo tozadevna navodila. >*adai.cva'a pa se bo še rLdarrka stavka, dokler ne pride do sporazuma med rad?.r*i in las:n:k; rudnileov. S~!ošna stavka «c bila res že v pretekli v.zl\ kenjana: danes vozi vedno več vhkov in kakor se nadelajo, bo promet jutri že zopet normalen.
Delavska vodst\o |e kapituliralo brez koncensij s strani vlade. Ta ie odločno vstraiala na sta isču, da so vsaka pogaja-nia nemogoča, dokier tra.a sp!o:eaa stavka. Delavci so uvideli, da ie vladna po-
možna akci.a tako dobro organizirana, da bi vzdržala ang'cška javnost stavko lahko še par tednov, delavski fondi pa so bili že s:Jaj izčrpani. Na zr.atno pomoč i-e inozemstva ni bilo upati in zato so vedno nove kategorije delavstva zahtevale konec stavke in deloma odšle na delo tudi kar na lastno pest. Da se izogne popolne*r,u fijasku, ie vodstvo zato samo preklicalo splošno stavko.
Ministrski predsednik Baldwin je izjavil, da bo st-^aj takoj prevzel inicijativo za pogaj; nJa med rudarji in lastniki rudnikev. Obljubil jc tudi svoje posredovanje, da se izravnajo nasprotstva. Pogajanja *>e začno ta teden.
IcVI
TZ-~izl FI^T^.ski \z zzzelzl Varšavo. — Ervavi boji z vladnimi četam. — Witoi:zova v^ada odsioriia. — Tudi prezident repu-
brke tr-
— Praga, 14. maja. Praški listi rri-občuicjo iz Varšave obširna porodila o krvavih dogodkih zadniih dveh čini in o vkorakanju maršala Pilsudskesa v rre-stolico poljske republike. «Pia.Ter Pres-se» danes slika situacijo v Varšavi takole:
Z vkorakanjem čet maršala Pfsjd-skecra v Varšavo je včeraj nastala situacija ostala do opoldne 13. t m. n^iz-premenjena. Ko je maršal Pilsudski s svojimi oddelki prispel do mostu, ki edini veže predmestje Prago z Varšavo, se mu je nasproti postavil oddelek vladne vojske. Sklenjeno ie bilo kratko premirje. V imenu predsednica republike \Vojcziechowskega je skušala vlada maršala Plrsudskega pregovoriti, naj se umakne. Opozorila je obenem niegove čete. da se bore proti zakonito imenovani vladi. Maršal Pilsudski ie odgovoril, da zahteva še tekom dneva takojšnji odstop Witoszove vlade. Pogajanja med obema taboroma so ostala brezuspešna. Pilsudski je vkorakal v pre-stolico s svojo voaško silo. Njemu nasprotujoče čete so bile ali premagane in razorožene ali pa potsnjene daleč v mesto. PilsuJskega oddelki so takoj za-stražili vse glavne dohode in začeli pa-trulirati po glavnih cestah in ulicah. Okoli Belvedera. kjer je sedž predsednika republike, so postavljeni močni vojaški oddelki. V CittaJelli se nahaja vojni minister, obdan z oklopnimi avtomobili Pripravljenih je tudi več aero-planov Akcija maršala Pilsudskega je usmerjena v to, da zasedejo n'eeove čete vsa ministrstva in glavni kolodvor. To se je posrečilo. Včeraj je prišel k Pilsudskemu sejmski maršal Ravaj ter se skušal ž njim pogajati. Njegovi predlogi, da bi se mirnim potom odvrnila državna kriza, so bili brez uspeha.
Maršal Pilsudski zahteva v političnem oziru garancije, da se dva važna ministrska resora — vojno in zunanje ministrstvo obvarujeta vsakega stran-karsko-političnega vpliva. Okolica Belvedera je torišče hudih in krvavih bojev. Pilsudski je gospodar situacije. Vlada še vedno poskuša vse, da pride do medsebojnega sporazuma.
Pri Mokodoru se nahajajoči oddelki zračne flote so obliubili vladi pomoč. Poznanjski regimenti so ostali vladi zvesti in korakajo proti Varšavi. Telefonski in brzoiavni promet ie povsod na ukaz vlade pretrgan, da se tako onemogoči koncentracija, odnosno mobilizacija Pilsudskega pristašev.
Mesto je bilo ponoči popolnoma izumrlo
— Griansk, 14. maia. Po poročilih
iz Varšave je maršal Pihudski gospodar situacije. Pokrajinske oblasti so se izrekle za Witoszevo vlado. Prihajalo tudi vesu, da je sedanja vlada že odstopna in da je odstopil tudi predsednik republike \Vojcziechowski. Maršal Pilsudski ie ba:e nozval se:m. da izvoli n3-vca presednika republike. Ta vest še ni potr;e:ia.
— Dane», 14. maja. Preko Gdanska, Berlina, odnosno preko Petrovič in Prage priha^ai'o semkaj najalarmantnej-še vesti o položaju na Poljskem. Teh vesti še" ni mogoče kontrolirati. Iz vseh vesti je posneti, da Pilsudski obvladuje situacijo in da je postal gospodar Varšave. Njegovi oddelki so zasedli vsa ministrstva in važna poslopja Nekatere vladine čete so se brez vsakega odpora udale Pilsudskemu. Kabinet Witrsz je odstopil. \Vitosz sam je baje aret'ran. Nad Varšavo je proglašeno obsedno stanje. V mestu je divjal hud in krvav boi. v katerega je posegla artilierija. Ubitih in ranjenih ie mnogo. Nekatera poročila navajaio. da ie bilo pri krvavih soooaJih v Varšavi ubitih 300 o^eb. Obsedno stame ie proglašeno nad Poznanjem in csta'imi pokrajinami, meje-čimi napram Nemčiji.
General Ilailer in drugi generali, ki so nasprotirki maršala Pilsudskega, organizirajo za vlado posebne brambne oddelke. General Haller je baje pozval Pilsudskega, c'a se tekom 24 ur umakne iz Varšave. Proti Varšavi so dirigirani močni vojaški transporti vladi zvestih čet. Voditelj kršč. socijalcev Dmovvski je organiziral posebne fašistovske oddelke, katerim ie bilo preskrbljeno od strani vlade orožje Prihaia tudi poročilo, ca .ie prezident republike odstopil. To poročilo še ni potrjeno.
— Dnnaj, 14. maja. Iz Prage priha-fa poročilo, da so maršala Pilsudskega prebivalci Varšave pozdravili z velikim navdušenjem.
Varšavska Citadela je v rokah Pilsudskega. Snoči ob 6. zvečer je bila situacija naslednja: Med četami Pilsudskega in vladno vojsko kratko premirje. V mestu mir. Pilsudskega čete zavzele vse važne dele mesta. V predmestjih se čuje topovsko streljanje. Pilsudskega čete so obkolile predsednikovo palačo Belvedere. Viada in predsednik vztrajajo na stališču, da so izvoljeni na temelju zakona in da se nikomur drugemu ne pokore Pi'sudski zahtev? da se sestavi nova vlada močne roke. General Haller je izdal manifest na naciio-nalne elemente Varšave. Socijalisti pripravljajo generalno stavko železničarjev. Socijalisti so proti sedanji vladi
Dr. Luffrer odstGpil
— Berlin. 14 maja. Z ozirom na nezaupnico v državnem zooru je državni kancler dr. Luther odstopi'. Državni predsednik je dr. Lutiuovo demisijo sprejel ter poveril državnemu ministru dr. Gesslerju kot najstarejšemu ministru vodstvo tekočih vladnih poslov. Dr. Gessfer je sprejel mandat, da sestavi novo vlado na temelju sedanje koalicije. Mandat se glasi do petku. Dosedanja pogajanja dr. Gesslerjeva za sestavo virde so bila neobvezna. Centrum, ljudska stranka, demokrat.ie in bavarska ljudska stranka so z dr. Gessierjem za-dov »Ijni. doeitn ugovarjajo socijalni de» mokr^tje.
Zrakoplovna nesreča
DVE  ČLOVEŠKI ŽRTVI.
— Novi Sad, 14. maja. V naši armadi, kakor v francoski, je uveden avijon tipa *Brissc«. ki je drugače izboren in odgovarja vsem zračno - vojnotehničnim zahtevam. Včeraj dopoldne so poskušali pet novih avijonov tega tipa. Pri tem se jo zgodila okoli 10. dopoldne velika nesreča. Avijon Brigge XIX. je nepričakovano iz hori-contalnega leta treščil z višine 700 metrov na tla. Na lice mesta v avtomobilih došla pomoč je samo konstatirala, da Je avijon popolnoma razbit. Pod razvalinami aeroplana so našli popohicrna razmesarjeni trupli poročnika Milana B r a j ka V i ć a, rodom iz Petnnja na Hrvatskem, in mehanika Antona Briska j a, rodom Iz Delnic. Na lice mesta je došla pozneje vojaška komisija, da j2 ugotovila vzrok nesreče. Iz aluminija, sestavljeno avijonovo krilo se ie 1» zraku prelomilo in Lako povzročilo, da je. avijen z vso silo treščil na tla. Strokovnjaki zatrjujejo, da je to prvi siučaj, da se jtf nesreča na tak T:ačin pripetila.
RAPE PAŠIČ OBSOJEN
— Beograd, 14. maja. Med velikanskim navalom občinstva jc včeraj ob 11.30 do* poldne bcograc.sko mestno sodišče razglasilo razsodbo v procesu Dragiše Stojadinovi* ća proti Rad-j Pašiću radi žaljenja časti in obrekovanja pot-om tiska. Rade P*šić je ▼ treh člankih, ki so izšli v beogradskih «No« vostih» in v«Politiki» strastno napadel na* čelnika Draglša Stojadinovića ter mu med drug:m očital izsiljevanje. Sodišče je pri* znalo, da je Rade Pašič žalil in obrekoval Dragišo Stojadinovića v treh inkriminira« nih člankih in ga zat-o spoznava krivim hu« dodclstva obrekovanja, odnosno žaljenja časti potem tiska. Radi Pušić je bil zato obsojen na eno leto in tri mesece zspora in na 25.0C0 dinzrjev denarns kazni v ko* ris/ državne blagajne, kzker tudi na vse stro* sne. Riđe Pašić mora obenem plačati Sto* jadinoviču 100.000 Din za cbrekovano čast.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Precej ponudb in dosti povpraševanja. Prodano: hrastovi neobrob!jeni plohi mm od 3—4 m dolž., od 20 cm sir. napr., ico. v. meja, 2 v., 1060 Din; hrastovi obrobljeni piohi (podnice), 50 min, 2.65 in 2.SrJ, 43 mm, 2.65 m. ico. vason meja« 1 v., 12S0 Din; hrastovi plohi obrobljeni (podnice). 5<i mm, 2.65 in 2.83 m. ico. v. meja, 1 v., 12S0 Din; deske smreke 32 mm, 1., II., 1 v., 560 Din; deske smrekove, 25 mm. L, II., 1 v., 54<' Din; vse od 4 m, od 1C cm naprej fco. v, meja; bukovi plohi, 80 mm, deb. 2.5J m« dolž, fco. nakl. post., 1 v., 450 Din; trami po noti kupca, fco. nakl. p.,- 1 v., 270 Din,
Efekti: 2*/*% drž. renta za vojno šT odo 309—316, 1% invest. pos. iz leta 1921. 77—78, Celjska posojilnica d. d. 193— 195, Ljubljanska kreditna banka 175, iMer-kanrkna banka 102—102, Prva hrvatska štedionica 868—873, Kreditni zavod 165— 175, Slavenska banka 49, Strojne tovarne in livarne —S5, Trboveljska premosokopna družba 340—350, Združene papirnice 100, Stavbena družba d. d. Ljubljana 55—65, Šešir A d lt^—104, 4%% kom. zad. dež, hke 20—22, 4H% zast. . kr. dež. banke 20—22.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Curih 10.96—11, Praga 167.784—168.784, Pariz 176.19—178.19, Ne\v. york 56.544—5». 844, London 275.525— 276.725, Trst 2,9.01—210.2', Berilu 13.52— 13.56, Dunaj 800.50—804.50.
INOZEMSKE EORZE.
CurTh: Beograd 9.1125, Pariz 16.15, London 25.1425, Ne\vyork 517, Milan 13.70^ Praga 15.315, Dunaj 72.9S25.
Trst: Beograd 46.90—47.50, Praga 79.S0, London 131, Nevvvork 27, Pariz 84, Dunaj 380—390.
Darujte za sokolski Tabor!
Stran i.
fSLOVENSKI  NAROD* dne 15. maj« 1926.
Stev. 108.
Mednorodne zveze v poletnem voznem mm
Nocoj točno ob polnoči stopi pri nas in po vsej Evropi v veljavo poletni vozni red na železnicah. Sprerrcmbe, ki jih novi voi-mi red prinaša, smo že objavili.
Prometni minister dr. Vasa J o v a n o-vič je včeraj sprejel zastopnike tis>ka ter jim dal zanimiva pojasnila o uvedbi novega voznega reda, odnosno o vpeljavi novih tiirekrnlh brzovoznih zvei z inozemstvom. Prometni minister n med družim omenil, da }e novi vozni red v zvezi s sklep mednarodne konference, ki se je preteklo leto vršila v Amsterdamu in ki je uredila mednarodni direktni železniški promet.
Po novem vozne;n redu se odpravi orrjentekspres na prosi Niš-Atene. iMesto »jeza se uvede direkten brzovlak Beograd-Niš-GjevgeMja-SoIuri-Atene. Direktna zveza Beograda s Pra^o, Karlovimi vari in ISerlinom ostane neizpremeniena; uvedena je nova direktna brzovlačna zveza Beo-grad-Budimpesta-Dunaj. Tudi železniške zveze s Poljsko so sedaj zelo povoljno urejene. Na novo je uvedena zveza t*eo-Itrad-Ostende in Amsterdam, ki omogoča hkrejše zveze z Anglijo, Belgijo in Moian-sko. Ta zveza bo tudi znatno skrajšala zvezo severozapadne Evrope z Jadranom, da se tako pomnoži tujski promet, zlasti do-
tok turistov is Anglije in drugih zapadnih
in severnih krajev. Uvedena je direktna zveza Budirrpeile in Dunaja s Suiakom. Direktni brzovlaki bodo prihajali aa Sušak ob 7.25 zjutraj, tako, da bodo potniki imeli takoj zvezo s parniki, ki plovejo v različna letovišča odnosno pristanišča našega Jadrana. Pri vseh nočnih brzov lakih vozijo tudi spalni vozovi. Zboljšana je tudi zveza z Bukarešto. Poleg ekspresa vozita na prosi Vinkovci-Bukarešta še dva brzo-vlaka, ki bosta imela obenem direktne vozove: Trst-Ljubljana-Bukareita. Urejena ie zveza Budimpešte preko Maribora % Celovcem in Beljakom. Za časa letne sezone se uvedejo moderni direktni vozovi I. in II. razreda Ljubljana-Karlove-Susak, kakor tudi  Zagreb - Ljubljana - Jesenice - Celovec.
Promet  z  Italijo   preko   Jesenic odnosno
promet z Avstriio preko Maribora ostane neizpremenjen. Na progi Beograd-Zagreb bodo vozili 4 brzovlaki in 3 potniški vlaki. Prvi večerni brzovlak iz Beograda bo imel direktne vozove za Sušak, Split, Bred ozir. T ohinjsko jezero in za Trst. Brzovlak ob 23.20 bo imel tudi direktne vozove za i Kogasko slatino in Dunaj. V Sloveniji se število vlakov ni pomnožilo, ker je tam osebni promet povsem urejen.
Sport
Ultafiefski raiiirg Ilirije
V okviru svojih jubilejnih prireditev je organizirala Ilirija v sredo in včeraj ženski lahkoatletski miting, včeraj popoldne med* narodni moški lahkoatletskt miting. Zani* manje za obe prireditvi je bilo med občin* stvom toliko kakor poprej še nikdar. Kaže ac, da prodira zanimanje za ta najvažnejši, če tudi na zunaj manj efektni sport, bolj in bolj v sloje vsega prebivalstva. Vrcmo je bilo oba dneva izredno ugodno in tako sta se mitinga vriila v najlepšem razpolo* ženju.
Damskcga mitinga so se udeležile atle* tinje Ilirije, Atene in Primorja iz Ljublja* ne ter Haška iz Zagreba, skupaj okrog 30 tekmovalk. Konkurenea je bila pri vs^h toll* kah velika in borba zato prav zanimiva zla* •ti pri tekih. Do*ežeril rezultati so zadovo* ljivi, ako vpoštevamo zgodnji letni čas, ko atletinje še niso imele dovolj prilike z« treniranje na prostem. Izmed rezultatov ©menjamo le nekatere.
V teku na 200 m je po dveh predtekih zmagala mlada špornova v 30.2. Sploh je Spornova vzbujala izredno pozornost; uspešno se uveljavlja v vseh panogah in bo postala brez dvoma naša najboljša vse* stranska tekmovalka. — V štafeti 4 X 100 Jardov je zmagala Ilirija pred Ateno in Ha* škom, o teku na 60 in 100 m pa zopet Spor* nova v b.x in 14.2 sek. Špornova si je vrh tega priborila zmago tuxU v skoku v dalja* ▼o, do čim je bila v skoku v višino prva Cimpennanova. Pr: metu uVfca je postavila Kriseheva dva jugoslavenska rekorda z 28.49.5 z eno in 5232.5 z obema rokama; nov jegoslov. rekord je postavila tudi pri metu kopja s 23.40, pri mziu krogle pa je Bernikcva dvakrat zaporedoma pobila svo* je lastne ju^oslovenske rekorde in se z naj« boljšim rezultatov 10.39.5 že zelo približala svetovnemu rekordu. V splošnem je miting dokazal, da v ženski lahki atletiki z Ljub* Ijano ne more tekmovati nobeno drugo me» sto Jugoslavije.
Še boij z..::iiniv ie 1x1 laiik atletski miting za gospode, ki se je vršil včeraj po-pokine in je bil kllii) obsežnost programa in veliki udeležbi tekmovale v končan poprej ne^> v 4 urah, znak dobre .rganizaci-jc in vztrajnosti atletov. Udelc-ž !o se ga je 6 klubov: GA K iz Ore<dca, KSV iz Celovca, ASK in H As k iz ŽSugreba. Ptuj. Tržič fer Primorje ki I krija iz Ljii) jane, skrpuo rad 60 tekmovalcev.
Teki na krajše proge so deloma izgubili na privlačn ,=>ti. ker se jih nis.a udeležila n_ša prvaka dr. Perpar in Va) rič. zato se je lahko zsodilo. da je v teku nj 100 m ema-gal Cclovjan Haderer. Pač pa ie vse z napetostjo pričakovalo teka na 15o0 m. kjer jc nastopil poleg znanega Maikovca RosenJcraoiza avstrijski rek. rder Friebe, ki je res tueli zasluženo zmagal. Njegov let je bil za LJubljano prava senzac }j in je opravičil Fribejev mednarodni slove*. Zanimiva je bila tudi borba v teku na 5000 m. kjer je ves čis vodil Iitrijan De Reggi a Ka je v finišu potolkel Primorjan Slapnlčar, ti je postavil s časrm 17 mtiiK nov jugo-siovenski rekord. V štafeto 4Xl00 m Je
Primorje po stavilo <tr. Perpar ja št Valtriča
in res udi zm: galo. Žganimi v je bi tudi s<ok ob palici, kjer se je pr dneiral Grad-čan Held in z lahkoto potolkel domače konkurente.
Podrobni rezultati so ti Je: Tek na 100 m:   I. predtek: 1. Krajačic (Ašk)  2. Rožek (II.). II. predtek: 1. Stepi*. nik, 2. 2ivanović (oba Iliriia), III. predtek: 1. Haderer (KSV), 2. Spahić (Ašk). Finale:
1. Haderer i 1.6, 2. Stepišnik, 3. Spahič. Tek na 400 m: 1. Močan (Pr.) 54.5, 2. Ple»
hatv (HaŠk). 3. Arhar (Pr).
Met krorle: 1. Spahić 13, 2. Eschenauer j (KAČ) 12.30, 3. Leandrov (Ašk) 11.91. Der-j:ane, ki j© dosegel IV. mesto, je postavil { z 11.44 nov slovenski rekord.
Skok v višino: 1. Jakupič" (Hašk) 1.60, 2. Leandrov 1 60, 3. Held (GAK) 1.55.
Met kladiva: 1.  Ciašpar (Ašk) 33 60, 2. Zunan (II.) 33.03, 3. Lcand-ov 29.15.
Vet di:ka:    L Spahić 34.55.   2. GaSpar 33.73. 3. Vrbovec (II.) 31.14.
Skok v di*tjavo: 1. Spahić 6.32, 2. Haderer (KSV) 6.19.5, 3. Živanovie (11.) 6.12.
Met kepja: 1. Gašpar 43.S1. 2. Lado Zu* paneii; 41.04, 3. Cimperman (Pr.) 40.51.
Tek 5000 m: 1. Slapniear (Pr.) 17.00.8 (r.ov jugOilovensLi rekord), 2. De Reggi, 3. PenteVer (Ptuj).
Skok ob patici: 1. Held (GAK) 3.30. 2. Stroke! j (II.) 2.80. 3. Ferković (Hašk) 2.80.
Tek na lz,00 m: 1. Friche (GAK) 4.08.4.
2. Rcscnk-anz (Hašk) 4.22. 3. Vidic (Pr.) SUffeta 4 X  100 m: 1. Primorje 46.6, 2.
Iliri ia 46.8. 3. A-k.
Končna klasifikacija v mednarodnem mi* tingu je na>tv>pna: As!; (36 toek). Primorfe in Hiriia po 23 točk. Hask (12), GAK (11), KSV (s), KAC (3). Ptuj (1).
Za ksnjskedfrkalni sport
rejalo izlete, organiziralo konjak« razstava, razpisovalo domače in mednarodne konjska 4xm» itd.
V imenu mesta je magistratni direktor dr. Z a r a i k obljubil novemu društvu vse« stransko pomoč. Načelnik poljedelskega od« delka v Ljubljani g. Sancin pa je opozo* ril na že obstoječa društva ▼ Mariboru, L ju« tomem in v št. Jerneju ter predlagal, naj novo društvo stopi takoj ▼ stike s temi dru* štvi, da sa soglasno položijo temelji Kola jshačev in vozačev, ki bi obsegalo vso Slo« v eni jo. Tudi ta predlog je bil soglasno spre« jet, na kar je bil izvoljen pripravljalni od« bor, ki bo izdelal statute in razpisal v naj« krajšem času ustanovno skupščino *Kola j uhate v im vozačev za Slovmtijo v Ljubi f a* m». Na celo pripravljelnega odbora je bil izvoljen general T r i p k o v i ć, za tajnike pa dr Birsa in dr. s I a j p s h.
Po intencijah pripravljalnega odbora priredi ljubljansko Kolo tekom poletja dve ali tri konjske dirke, aa pokroviteljstvo pa bo naprošen princ Pavle.
Zaključne jubilejne prireditve Ilirije
Jubilejne prireditve Ilirije dosežejo svoj višek v soboto in nedeljo s hazenskim tur* nirjem za pokal Ilirije in velikim nogomet« nim turnirjem za pokal mesta Ljubljane. V hazenskem turnirju tekmujejo poleg Ili* rije ASK, prvak Zagreba, Mura iz Murske Sobote, prvak mariborskega okrožja, ter ljubljanska Atena. Za pokal mesta Ljublja* ne igrajo splitski Hajduk, zagrebški Hašk, Primorje in Ilirija. Razpored tekem je sle* deči:
V soboto IS. t. m. ob 14. hazena ASK — Atena: ob 15. hazena Mura — Ilirija: oh 16.10 nogomet Hajduk — Primorje; ob 17.45 nogomet Ha*>k — Ilirija.
V nedeljo 16. t. m. ob 14. hazena, pre* magani družini prvega dne; ob 15. hazena, finale za turnirja med zmagovalnima dru« žinama prejšnjega dne; ob 16.10 nogomet Hašk — Primorje; ob 17.45 noromet Haj* duk — Ilirija.
Konjskodirkalni sport in sploh konjski
športi, kal:or polo in druge igre zavzemajo pri drugih narodih prav odlično mesto. Po« leg tega so konjski športi tudi velikega go» >;.jdar^kega pomena, ker budjo zmisel za to najplemenitejšo domačo žival za pople* menitev in privzgajanje dobre pasme ter splošno za povzdigo domaee konjereje.
i*udi v Ljubljani je že obstojalo po prevratu konjsko dirkalno društvo, ki pa se deloma radi pomanjkanja delavoljnih delavcev, največ pa radi nedostajanja gmot« nih sred>tev zopet zamrlo. Sedaj so pokre* ni U novo akcijo prijatelji lepega sporta, ped vsem oficirji z artiljerijskim genera* l<>m g. Tripkovieem na čelu. Prvi sestanek sc jc ob zadovoljujoči prisotnosti intere* sentov vršil v salonu Oficirskega doma pod pred-.ed tvom generala Tr i p k o vi ć a, ki je uvodoma obrazložil pomen snuioeega se Kola jahačev in vozačev ter povdaril nje« g-jV3 gospodarsko in športno važnost. Izva* a generala Tripkovića so bila sprejeta z enodušnim odobravanjem. Nato je pol« kovnilc An t o n i j e v i č. komandat 16. ar« tiljerijske^a polka, ki je že na svojem «a* rajevskem službenem mestu organiziral ta« mošnje konjske sporte, obrazložil natančen delokrog novega društva ter omenil, da bi kolo lahko računalo na vsestransko pomoč vseh vojaških in tudi civilnih faktorjev, zlasti pa vojnega in poljedelskega ministr* stva. Kolo bi pristopilo k osrednji konjsko« športni organizaciji v Beogradu, v Ljublja* ni pa razvijalo ves svoj široki program: pri* »
tte za gospode
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - Uiifiilcna
1
UsUnov. L 1679.
89
Včerajšnji nogomet
MARIBOR: V včerajšnji rnedines/tjii tekmi Ljubljana—Maroor je zma.gai Maribor v razmerju 8:2, dasi Ljubljana pravzaprav tako te-ž-kega poraza ni zaslužila. Krivda leij deloma na obrambi, ker je bil Marchii-cati I. skorati nemogoč. Prvi poLa« je potekel v razmerju 6:0, v <iruge:n pa se je Ljubljana znašla -ter je hda staino v premoči. Kononi rezuliat je bil 8:2. Pri Mariboru je ugajaj zlasti napad.
CELJE: Semiiirtakia tekma za prvenstvo LNP med Ilirijo in SK Celjem je končala z zmago IlrnUe v razmerju 3:0. Celje namreč ni nastopilo v prvenstvoni tekmi. Pač pa se je nato med obema kluboma vršila prija.e'js-ka. ki je končala s 5:2 v korist Ilirije,
ZAGREB: Zagreb : Split 3:3 (1:1). Tekma Je koftćaua zopet v disharmoniji. Split je bii zastopan po kompletnem Hajduku. Tekma je bila povsem otvor jena. vendar je imel Split skoraj vej od igre. Proti koncu je agreb izenačil z oiside-goi >m, ra-di česar so Siplhčaoi protestirali, sodn k Du-braveič pa je na.o izključil ĐonaČića I. in Radića. Nato so Spi. tč uit i zapustili igrišče.
GRADEC: Primorje (Ljubljana) : Sturm 1-4 (1:4). Ljubljansko Primorje je včeraj gosnovalo v Gradcu ki je napram močnemu Sturmu v svojem prvem internacij nalnem srečanju doseglo razmeroma časten rezultat. Primorje je igralo sprva s precejšnjo tremo, na čije rovaš so padli tudi prvi štir-ji golu. V drugem polčasu pa je bilj znatno boljše ter je bilo deloma v premoč L Ljubljančani so v drugem polčasu pregrupirali svoj« moštvo.
DUNAJ: Slovan : Sportklub 2:0 (1:0), Rapad : Semtmering 2:1 (0:1), \Vacker— Florids-dorf 3:1 (2:0).
BUDIMPEŠTA: Arsenal FC - Ltd (London) : MTK in FTC (kom.) 2:2.
PRAGA: Sparta : DFC 4:3.
HAZENA:
MARIBOR: ISSK Maribor : ASK F*i-marje (Ljubljana) 5:2 (3:0).
Prosveta
Iran Cankar: Jako!) Ruda"
Slavnostna predstava«
Po lepem Cankarjevem večeru Društva književnikov v Ljubljani v gledišču je bilo odveč, še »Jakoba Rudi« dati jadrati pod geslom slavnostne predstave. Cankar ni kot dramatik še nikdar pokazal privlaene sile. To ne gre na račun toposti in neinteligence občinstva, nego ker Cankar ni dober dra* matik. Drznil sem si to nekoč že izreči in si drznem ponavljati, dasi je danes skoro smrtno nevarno vpričo onega klikov stva, ki zbesni, ako človek že pri golem imenu Iva* ra Cankarja ne pade v vsestransho popol* no zamaknjenost. Pošteneje bi bilo, da se ono, kar je genijalnega — in dosti je tega — in trajno vrednega, tudi pri Cankarju loči od poskusov dobre volje. Vsaj premiš* rfsAl bi bilo, zakaj nobeno teh dramskih del ne osvoji gledišč onkraj slovenskih plotov.
Povrhu je cjakob Ruda» rudi šc Can*
karjev dramski prvenec. Gledišče ie bilo obiskano neslavno^tno, sčasoma je prišlo še nekaj ljudi, toda pač le poklicanih s križ* potov, kakor pri oni cvangeljski gostijL
Skrbinšek je igro vestno pripravil. Ie preveč razvleče rad dialog. Mogoče mu leži to globoko v naturi, kakor jemljo tudi v glasbi mnogi ljudje radi vsak tempo pre* svečano. Sam je prevzel Jakoba Rudo. Lc* pa, častna kreacija. Pojmovanja so pa se* veda različna od človeka do človeka. Jaz H smatral Rudo za ponosnejšega. bolj sa* mosvojega, idočega v smrt ne toliko iz ske* sanosti, kakor iz zaničevanja do usode. Pač tudi iz ljubezni do hčere. Zdi se mi, da je mož. ki stoji nad razmerami. Tak Ruda bi nastopal seveda bistveno drugače, a bil bi, zdi se mi, dokaj večji in simpatičnejši.
Med ostalimi omenjam izvrstno Rudo* vo sestro Marto Medvedove, med mo* škimi presenetljivo resničnega posestnika in gostilničarja Dobnika (Cesar) in jako značilnega Lipahovega «verižnika» Rroša. Vloga Rudove hčerke Ane (Šari* e e v a) ni mogla priti do polne veljave, ker je bil slikar Dolinar poverjen J e r n a m u, kateri nikakor ni zrel za resen oder. To sem opazil že v «Idijotu», dasi je tam imel eno najneznatnejših vleg. Priznanje gre tu* di J e ž k o v i (Alma) radi njenega zelo na* ravnega dekliškega čebljanja. Žal mi je za figuro učitelja Justina. Kralj je smešno stran te revne kreature premalo povdaril, maska pa je bila zagrešena. Bi preje sodila kakemu športniku ali starejšemu gcntlema* nu, nego stare vrste učitelju, kakršni so bili obenem organisti in mežnarji ter so smatrali za najvišjo srečo, ako se niso za* merili nobenemu lokalnih mogotcev. Take* ga Justina nam je pred leti igral Čeh Hou* sa ki je sicer slabo slovensko govoril a vendar ustvaril izredno karakterno figuro.
M. z.
Ko medila «Ladja Tenacity» v ljubljanski drami. «Ladja Tenaciiy>, ki jo je spisal sodobni iranco^ki pisateJj Charles Viktrac, spuda roe-d naj izrazi lejša dela n> ve francoske drama'iike. Odlikuje jo globoka in prepričevalna umetniška resničnosit, polna neposredne iskrenosti. Zgodba je ne-iskama, nenapunjena hi naravna ter postane, ko se vanjo poglJbinio, dramau.no močna in nam brez ubojev in umorov seže v globino duše. Kajti vse, kar se dogaja, je pristno in pisano iz srca za srce. Dejanje se plete v pristaniški krčmi na iraneo-ski obali med dvema popotnikoma, ki sia se odpravila, sita strašne sveiovne vojne, v daljini sver iskat svobodo, m med srčka-no Terezo. Vmes nastopa siji; j no karak.eri-zLran pristaniški delavec Hidoux. Popotnika predstavljata pri nas gg. R tgoz in Gre-gorin, Terezo ga. Vera Bala.tkova, ti douxa g. Osipovič. Režiser je M. Pugelj, insce-nator Ivan Vra\~potič. Premiera v soboto, 15. t m. ob 8. uri zvečer izven abonmanov.
VVagner —  «Večnl  mT-rnar*. Danes,
v petek zvečer se poje v operi za abonente reda D VVagnerjeva opera «Večni mornar«, ki je v letošnji vprizoritvi uspela z naovečj.m uspehom. To odl.čno muzikalno delo d^oe abonenti v leiosnji sezoni dvakrat.
Klavirski koncert francoskega pianista.
V ponedeljek, 17. l m. priredi v Filharm>-nični dvorani klav.rsk; koncert odlični francoski pianist Anfred Cortot. ki už^va svetovni si--ves. Na svojem koncenu bo izvajal skladbe Vivaldija. Chopina, Saiiu-Saen-sa, Debussvja in Liszta. Umetnik potuje po Evropi po naročilu družbe za razširjenje francoske umemostt, koncert njegov se vrši v LjiuVjani p d okriljem Glabene Matice in Franc skega inštKuta. Cene navadne koncerne, vstopnice v Matični knjigarni.
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Petek, 14. maja 1926: katoliča. ni: Bonifacij, Svetolik; pravoslavni: L ma* ja: Jeremija; muslimani: 2. zilkida 1344; židje: 1. šivana 5oS6
Jutri: Sobota, 15. maja 1926; katoličani: Zofija, Jaromira; pravoslavni: 2. maja, Ata« nasije; muslimani: 3. zilkida 1344; židje. 2. šivana 5686.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: drama cjakob Ruda»; opera •Večni mo nar».
Alino Matica: Umor radi milijonov*' Ljubljanski dvor: »Skrivnost gora smrti»; Kino Id-j;.!: Vabljiv klic iz grešnega sveta*.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče', drama «Ladja Tenaeity»; opera «2ong!cr naše ljube Gospe*.
Kino Matica: »Umor radi milijonov*; Ljubljanski dvor: Žcnidbeni oglasi»: Kino Ideal: '<VabIjiv klic iz grešnega sveta». JUBILARNE PRIREDITVE SK ILIRIJE.
AoK (Zagreb) : Atena, Mura : Ilirija, hazena tekme od 14. do 16.
Hajduk (Split) : Primorje, Hašk : Ilf* rija nogometne tekme od 16. dalje. Hazena in nogometne tekme na igrišču SKS Ilirije. DEŽURNE LEKARNE.
Petek: Picocli, Dunajska cesta Bakar* čič, Karlovska cest.'.
Sobot tt: Bahovec, Čevljarski most, l"star. Sv Petra cesta, Jošt, Celovška cesta, Spodnja Šiška.
Solnce zaide danes ob 19.21, vzide jutri ob 4.32 in zaide oV 19.22.
Mesec zaide danes ob 22.3, vzide jutri ob 7.12 In zaide ob 22.53.
Iz domače zločinske kronike
V selu Barama pri Požarevcu v Srbiji je bil nedavno izvršen grd z-o-čiii. ki do danes še ni pojasnjen. Umorjenega so našli svećenika Vitalija Su-rinova. rodom iz Rusije. Neznani zločinci so Ka napadli z noži in sekirami ter ca strahovito razmesarili. Umor ni roparskega znaHaja. ker so zločinci pustili vse predmete, celo dve vložni kni-žici ter večjo vseto denarja, nedotaknjene. Pokojni pop Surinov je bil miren in marljiv človek. Zavel je bolj zase, uprav asketsko. Prihranil si je lepe vsote, s katerim je hotel omogočiti, da pride iz Rusije za njim njegova roU-bina.
V Brezoveaku pri Sv. Bolfenku pri Središču ie bil ubit pasestnik in vinogradnik Leopold Prater. V noči od sobote na nedeljo je odšel v svoj vino-krrad in zalotil veselo družbo, ki je pila njegovo vino ter se zabavala. Družba je obstojala iz Prate rje ve služkinje, njene prijateljice Ane Trstenjakove ter vaških fantov Frana in Martiila Ivanu-ša. Ko ie Prater opazil družbo, ki se ie zabavala na njegov račun, ga je popadla jeza in ukazal je navzočim, da se pri priči poberejo iz pivnice. Vsi štirje, ki so bili že nekoliko vinjeni, so navalili nanj in ga z noži tako obdelali, da je nesrečni Prater obležal mrtev. Ubijalce so že drugi dan aretirali orožniki iz Bolfenka ter jili izročili sodišču v Ormožu.
Avtomobilski klub v Zagrebu priredi v nedelja 16. maja na pregi Samo-bor-Plješevica-Jaska-Sv. Nedelja-Samo-bor velike avtomobilske dirke. Za dirke so se prijavili naiboliši dirkači naše države, kakor tudi zastopniki inozemskih tVFcifc, skupaj 15. voz. .
Včeraj so se vršile na progi poizkusile vožnje, ki so se jih udeležili razni dirkači. Med njimi je bil tudi šofer Loncarič s sopotnikom Kokotovičem na avtu »Bniek«. Ko je Lonearičev avto prispel na popolnoma ravno, široko in odprto cesto med Rakovim potokom in selom Klinč se je Kokotovič nenadoma nagnil na, šoferja Lončariča in ga pograbil za roko. tako da je avto zavil s ceste v jarek, kjer se ie prevrnil. Kokotovič je obležal s pogaženim prsnim kosom mrtev, šoferju Lončari-ču pa je bila zlomljena roka. Za mima jc privozil grof Bombeles. ki je ponesrečenega šoferja in truplo preminulega Kokotoviča prepeljal v Zagreb. Kakor domnevajo, je Kokotoviču postalo slabo in se je zato naslonil na šoferja ter tako povzročil grozno nesrečo.'
Jack London:
103
Roman treh src
Torres je Čaka! na obali in držal oba konja. Mancheno je pa hitel ta čas po stezici protf Sola-novi naselbini. Torres ni niti slutil, da spi kakih tfvajset korakov od njega v grmovju pijani peon.! pri katerem sedi debeluhasti Kitajec. Yi Poon je pravkar zaslužil tisoč zlatih dolarjev in jih skril za pas. Komaj je potegnil pijanega peona v stran, ko se je pojavil Torres. Ustavil se je na istem kraju, kjer je malo poprej smrčal starec.
V naselbini so že ugasnili luči in se pripravljali k počitku. Leoncie je že razpustila svoje dolge lase, ko je naenkrat zaslišala, da meče nekdo v okno kamenčke. Bil jc Jose Mancheno. Nam gnil ji je. naj molči. Nato je potegnil iz žepa zmečkan listek ,ki mu ga je dal Torres, in zašepetal:
— To pisemce vam pošilja znanj Kitajec, ki čaka sto korakov od naselbine v grmovju na odgovor.
In Leoncie je prečitala v špansko-kitajskem žargonu:
»Oni dan sem ti zaupal tajnost o Henry>u Morgan u, zdaj pa izveš nekaj presenetljivega o Francisu Morganu. Pridi in pomeniva se.«
Že samo ime Francis je spravilo Leon cio Iz ravnotežja. Hitro je ogrnila plašč in odšla za
Manchcnom proti obali. Seveda ni niti najmanj dvomila, da jo Yj Poon res Čaka v grmovju.
Pa tudi Yj Poon ni dvomil, ko je zagledal razbojnika, nesočega na hrbtu zvezano senorito Solano. Yi Poon je takoj razumel, da hočejo Leoncio ugrabiti. Pomolil je glavo iz grma in videl, kako je Torres z razbojnikovo pomočjo privezal Leoncio k sedlu jn oddirjal z njo po obali.
Kitajec je pustil pijanega peona v grmu in hitel na vso moč proti Solanovj naselbini. Tekel je tako hitro, da je pred hiša malone omedlel. Po vseh štirih je priplezal do vrat in začel razbijati po njih z rokami in nogami, Pn tem ie klical na pomoč vse kitajske bogove, da bi mu Enrico ah njegov sin ne pognal krogle v glavo Prej, predno ne pove, kaj se je zgodilo.
— Vrag te vzemi! — je zakričal Alesandro, ko je odprl vrata in spoznal nadležnega nočnega gosta.
— Moja ima vehTc tajnost! — ie za jecljal Yi Poon. — Jako veKk in novi tajnost!
— Pridi jutri, pa se pomeniva. Zdaj pa ne ro-govili, saj vidiš, da žc spimo,— je zagodrnial Alesandro in se pripravil, da sune Kitajca pod rebra.
— Moja ne prodaja tajnost! — je vzkliknil Yi Poon ves iz sebe od strahu. — MoJa da tajnost zastonj. Evo rniaš tajnost: senorito, tvoia sestra, so prav kar ukradli. Privezali so io k sedla
in konj je hitro bežala po obala.
Toda Alesandro, ki je komaj pred pol ure voščil Leon<fi lahko noč, se je na ves glas zasmejal. Da bi še bolj podprl svoje nezaupanje, je dvignil nogo in hotel dati Kitajcu brco. Yi Poona se je lotil obup. Iž žepa je privlekel tisočak in ga dal Alesandru, rekoč:
— Naj gre tvoja hitro pogledat! Ce leži se-norita v postelja, spravi vse denar. Ce senorita ne leži, mi da tvoja denar nazaj...
In to je Alesandra prepričalo. Kot bi trenil z očesom je bila vsa hiša na nogah. Cez pet minut so hlapci že držali pred hišo osedlane konje in mule. Vsi člani rodbine Solano so se oblekli in oborožili ter oddirjali za napadalci.
Solanovi spremljevalci so preiskali vse kotičke in vsa pota v Kordillerm, da bi našli drzne napadalce. Toda ves trud je bil zaman. O Torresu in ugrabljeni Leoncii ni bilo duha ne sluha. Slučaj je pa nanesel, da je prišel Henry po tride-seturnem iskanju napadalcem na sled in dohiteli njihov odred v isti kotlini kjer je stari svečenik plemena Mava prvič zagledal Chiine oči. Okrog ognja ie sedelo dvajset oboroženih mož. Henry jih je opazil v trenutku, ko so si skuhali zajutrk in ga hoteli v miru zavžiti. Leoncie ie bila med njimi.
Dvajset proti enemu — to misel je odklonil
celo Henrv Morgan, ki sicer nj poznal strahu. Saj ni bilo niti najmanjšega upanja, da bi v boju proti celi tolpi oboroženih Torresovih pajdašev zmagal. Pač pa je šinila Henrv ju v glavo srečna misel, da bi mu utegnila pomagati iz zadrege v bližini stoječa natovorjena mula, ki so jo pustili breskrbni pconi samo, dasi je bil na njenem hrbtu ves dinamit, kar ga je imela poglavarjeva ekspedicija. Henrv je dobro vedel, da Leonciina nedolžnost ni v nevarnosti, dokler je dekle v družbi dvajstorice moških. Zato se mu tudi ni mudilo. Sicer bi ji pa itak ne mogel pomagati, ker ie imel proti sebi dvajset oboroženih mcž. In tako se jc odločil za dinamit. Splazil se je k muli, ji razvezal noge in jo odpeljal v bližnje grmovje.
V grmovju se je ustavil, prerezal vrečo ter napolnil vse žepe z dinamitnimi naboji, detona-torji in zažigalno vrvico. 2al mu je bilo pustiti ostale naboje, ki bi jih bil z veseljem zažgal in pognal v zrak, toda s tem bj se bil prezgodaj izdal. Mulo ie pustil v grmovju, sam je pa krenil po poti, kj jo je hotel izbrati v slučaju, Če bi se mu posrečilo iztrgati Leoncio iz* Torresovih rok. In kakor je sejal Francis v Juchitanu za seboj srebrne dolarje, hoteč zadržati poglavarjeve orožnike, tako je polagal tudi Henry po poti dinamitne naboje s pritrjenimi zažigalnimi vrvicami
^tev. I nj.
•SLOVENSKI  NAROD, dne 15. meje 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Uubiiani. dne 14 maja 1926. — Palica a proslava ▼ Parizu. Iz Pa- . lesen stolp, napolnjen
r'za javljao, da je bd tam sestavljen poseben odbor francoske radikalne in radi-kalno-soci.aiistične stranke z nalogo, da pripravi 1. junija t L v hotelu »Cociinen-tal«, v Parizu proslavo na čast Nikoli Palcu po\^Jom njegove 8o-letnicc Odbor naglasa. <ia prireja proslavo na čast g. Pa->ićn kot sefu radikalne stranke, ki je v federacij evropskih radikalnih strank. Na ;vovavo bodo povabljeni rterriot. Painleve n še drugI ugledni francoski poli tik i-rad i-
K t 'i
— Za direktorja ženskega učiteljic:a v
Mariboru je imenovan g. dr. Marko Potočnik, dosedaj  profesor na  I. državni
simnazi)! v Ljubljani.
— Srbska kraljevska akademija. V neće! o ob 16. se bo vršilo v poslopju stare univerze v Beograda svečano zoorovanje srbske kraljevske akademije. Na tem zbo--• \ •:• u prebita cademik tir. Turna Živa-novic pristopno akademsko razpravo »Du-
a kazenskih sankcij, kaznj in ukrepi varnosti«, nakar ga predsednik dr. lwn Cvi.ić proglasi za rednega člana.
— Člani polnega sveta. Postni minister je podpisal odlok o imenovanju poštno-brzojavnega sveta za letošnje teto. Za člane sveta so imenovani generalni ravnatej poit Stjepan Dekanić. njegov pomočnik Mi- I lan Gjorgjević, načelnik poštnega oddelka, Milan Popović, načelnik splošnega oddelka dr. Dragotm Frank, načelnik ekonomskega
ka Milan Riznić in načelnik kontrolnega oddelka Miloš Kovaćević. Za narnest-rka sta imenovani ini. Marij Osana in Žrvojin Paun o vid.
— Odi kovanje Iva Vo;noviča. Kralj ;e odlikoval dubrovniške^a pesnika Iva V .jnovića za njegovo kuiturnonacljonalno delo z redom sv. Save druge stopnje.
— Zahteve zagrebške univerze. V Beo-je prispel prof. zagrebške univerze
dr. Vuk. ki jo zahteval od prosvetnega mi-. naj se zakon o beogradski univerzi razširi tudi na zagrebško univerzo.
— Novi državni št:pcndistl. Ker dajeta Franci ia in Poljska mnogim jugoslovenskim študentom podpore, je sklenila n2Ša vlada na beogradski univerzi pet novih državnih štipendistov ia sicer tri Francoze in dva Poljaka.
— Kongres udmženia vpoko.iencev. Te
dnj bo imela glavna uprava udruženja vpo-kVencev sejo. na kateri se določi datum letošnjega kongresa.
— Nove znairke. Postno ministrstvo erava izdati posebne znamke za eks-■a pisma in pakete. Obenem bi se iz-c tudi znamke za zračno pošto.
— Nova radljopostaja v Zagreba. S 15.
j m bo otvorjena radijopostaja v Zagrebu, ki bo zvezana z Glasbenim zavodom In z zagrebško opero. Namen nove postaje ;e. ta omogoči tudi inozemstvu poslu-
: ernin, ki se bodo izvaja'e na naših umetniških odrih.
— Finski konzul v Beogradu. Naša vlada je dovolila eksekvatur novemu tin-$kemu konzulu v Beogradu g. Rudoltu Bfichn.
— Ired.tev taks za rlboIovnJce, Za Izdajanje vseh vrst ribolovnfc po hiv. štajer., mnjfžarskem, koroškem m kranjskem ribarskom zakonu se pobira enkratna lfsti-n-ska taksa (koiekovina) v iznosu Din 20. hto velja glede rib. knjižic, ki se izdajajo ra pcd!a.:i kranjskega rib. zakona. Za te zadnje knližice je pa poleg t.-ga plačati še tudi letno pri>tojb!no, ki znaša 22.50 Dm.
— Nižja šola vofcie akademije v Beogradu se prične dne 1. oktobra 1926 ter traja dve in pol leti. Sprejemalo se 16—2J !etn[ mladeniči, ki so dovršili najmanj 6 razredov gimnazije ali realke. Prošnje za sprtjan se morajo vložiti naikasnee do 10. avgusia 1936. Pojasnila o sprejemnih po-z h daje tudi »mestni vojaški urad v Mesnem dorrru. Mestni magistrat v Ljubljani.
— O potresu v sredo 12. t. in- ki so ga
čutili v Zagrebu, nam poroča dr. Belar iz a pri Bledu nastopno: Potres so zazna-i i tukajšnji potresomerii   zelo rahlo. N  brž ie bil epicenter tega potresa blizu •a Zngreba in prav rrale obsežnosti. Privatna potresna opazovalnica v Ljubljani. Mestni trg, na.n sporoča o beleženju tega potresa ob 7.24.
— Nalezljive bolezni v Sloveniji. Po Mati-: čnem izkazu za dobo od 22. do 30. aprila t. 1. je bilo v 3:uhlianski oblasti 23 stečaje? škrlatinke. Od teh je ozdravelo 4.
še vedno najbolj razsajejo v brežiškem in krškem okraju, kjer je bilo 22, od-nosno 11 slučajev ošpic. Davica ponehuje. DnSl vi  kašelj  še  vedno  razsaja  v črno-kem okraju. V mariborski oblasti je i 49 slučajev škrlatinke m 310 slučajev c Od teh je ozdravelo 136. Najbolj razsa:ajo ošpice v ptujskem okraju, kjer je bilo 216 slučajev.
— Razglasitev kor.kurza. Deželno so-d iča v Ljubljani razglaša    konkurz nad
Tinino Valentina Mačka, tvorničaria v I> m Žalah. Prijavni rok do 3. Julija 1926.
.en je dalje konkurz nad imovino i .a Brinovca, trgmea v VišnH gori. ' - avm rok 9. junija 1926 na okrožno sodišče v Novem mestu.
— Sezona na Bledu »e Je pričela. Z Bleda nam poročajo, da je opažati pri Pet-ranu ob jezeru pravo serijsko vrvenje, f! plan ada je ob lepih pomladanskih dnevih
zasedena. Hrvati, Angleži in Nemci so že stalni gostje. Tudi privatnih avtomobilov se je nabralo Že okrog 20.
— Iz Litije nam poročalo: Na v*bflo z?' iske župe Litija priredi tvrdka Mini-r~ax. (oentrala Zagreb) v nedeljo, 16. tm.
h 3. pop. javen gasilen po*k«s na Dobravi •j 1 * o in Smartnrrn. Tvrdka hoče ga-a-uštvom pokazati vefcVo sposobnost •> znanih ročmh gasilnih aparatov. I*riredha ie za tudi za vsakega posestnika. *-zevca. tovarnarja, obrtnika itd. zelo za-■ mrva. Gorišče bo predstavljal 10 m visok
z zaboji ki lesno
volno; stolp se polije s katranom«, bencinom in peirolejom; ko bo v najhujšeaj ognju, stoopi v akcijo »Minimaks«.
— Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl v sredo daleč naokoli znan kleparski •mojster Andrei Agnič. Z nMm je legel v grob eden prvih novomeških obrtnikov starega in vse časti vrednega kova. Pokopali so ga danes popoldne. Blag mu spomin!
— Krvav spopad med orožniki In dobrovoljci. Po poročili iz Beograda je prišlo včeraj 13. t m. v Bihaču v Bosni do krvavega spopada med orožniki in dobrovoljci, ker so se ti branili vrniti veleposestnikom zemljo, ki j m jo je bilo svoj čas dodelilo ministrstvo za agrarro reformo.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo dne 16. t. m. Kamniška koča ra Karrniškem sedlu. Koča bo dobro založena z jedjo in pi'ačo.
— V veseli družbi se spominjajte naj-be-dn?!š;h in položite dar slepim na oltar. — Podporno društvo, \Voliova ulica 12. Ljubljana.
6jreci
birmenea
s krasno < h e!.o. ki jo naj laž e n najoo;ie knoš pri tvrdki Draqo Schvrab, L;ibl!«na V zaiogi iepe cep ce za dečke.
—lj Pravi majniški i z letni   dan je bil
včeraj za Ljubljančane. Na tisoče in tisoče jih ie pohitelo že v sredo na planine, ■cgronme mno/!ice so okupirale včeraj b.il-njo in daljno okolico. 2e dopoldanski pro-n^enadj se ie to poznalo; b.la je sicer pestra in živahna, a eneve ni bilo tako kak- t sicer ob lepem vremenu. Pop Id :e pa so bile ulice kakor izirnrle. trpele so na lepem vremenu kavarne, slabše so bili ob-Iskarai kiinematografi. v operi pa so peli celo »Orofico Marico* pred sk^ro prazno hišo, čepTav je bila to prva operna preds' a-va  po  povratku  s turneje.
—lj Promocije. V soboto dne I i. t m. f-b 12. d-^p. b do na tukajšnji univerzi promovirani sledeči g. absolvirani pravniki za doktorja prava: Mirko Brolih iz Gradca, Aleksander Grobelnik iz Ljubljane in Amton M o iz e r od Sv. Lovrenca na Dravskem p:Iju. MTad;m doktorjem čest? amo!
—!j Današnii trg je bilo kar veselje obiskati. Takoj pri frančiškanskem mostu so nas pozdravljale kmetske deklice in fantiči s krasnimi šopki narcis, katere so prodajali po izredno nizki ceni in sicer štiri tepe šopke za pet kron. — Na sadnem in ze-Ienjadnem trgu j«e bilo jako živahno. Ponujali so domači in okoliški prodalalci lepe kolerabe, domačo in goriško so'ato, grah. fižol, karfjjole, artičoke in drugo zelenjavo. Tudi iajec, kuretnine in raznih mlečnih izdelkov ;e bilo v . ; ^ \ venie pa ie vladalo na ribjem trgu. Polovico vrste so zavzeli prodajalci žab. ki so jih prodajali po kakovosti in sicer po 2 za tri, ali pa 7 in celo po 2 za 9 kron. To so biii res izredno lepi kraki. Tudi v ribah je bila lepa izbira med postrv m i, ščukani, belicami. ČTnookami in menaki. Samo cene ribam so bilo posebno v zgodnjih jutranjih urah precej visoke, ko pa se ie začelo blago množiti in .te šlo proti poldnevu, so cene kakor drugemu uvoženemu blagu, tako tudi ribam, precej padle. Trg je bil izredno dobro obiskan in se je tudi mnogo prodalo.
—lj Higijensko filmsko predavanje Zveze kulturnih društev. Na splošno željo občinstva se ponovi v nedeljo dne 1. tm. predavanje »O spolnih boleznih«, pojasnjeno z lepim trodelnim fiknorn. Predavan ie se vrši kakor doslej v prostorih Kina Matice ob 10. uri dopoldne. O vseh kožnih in spolnih boleznih bo govoril zdravnik g. dr. Fr. Virant ter občinstvu razložil nastanek in vse zle posledice takih bolezni. Film je tudi zelo poučen in kaže v najnazornejših slikah grozote vseh teh bolezni. S tem predavanjem zaključi Zveza kulturnih društev serijo svojih poljudnih predavanj v tej sezoni, vsled česar vabimo občinstvo, da se tega poslednjega predavanja v- obilnem številu udeleži. Predprodaja vstopnic od sobote dalje. Preda\unje se vrši skupno za moške in ženske.
—lj 3. celodnevni izlet uraetnostno-zgo-dovinskega društva se vrši v nedeljo, dne 16. t. m pod vodstvom drja. F. Steleta na Muljavo. Krko in Kamen Vrh (2 cikla fresk Janeza Ljubljanskega iz srede 15. stol. in Potočnikove slike). Sestanek ob ugodnem vremenu ob 6. pri mostu na Dolenjski cesti. Ker ie šrevilo udeležence omejeno, sprejema tajnik obvezne prijave in prispevke za prevoz (40 Din za osebo) do sobote. 15. tm. (v seminarju za umetnostno zgodovino, vsak dan od 11.—12.)
—lj  Československa  obec.    V sobotu, 15. t m. večer   prolilidka   krasne* českć svetnice, schluzka ve Zvezde o 8% večer, ifijdie, uv di-te vzacne dilo. 527/n —lj Opozarjano še enkrat vse lovce Iz LJnbfiane in okolice, nnj se zanesljivo vde-kže sestanka, ki bo danes v petek ob 30. v steklenem sa'onu na glavnem kolodvoru v LJubljani. Nikdo naj ne ostane doma, ko se re;ue tako važno  vprašanje za Slov. lovsko društvo, kot je vprašanje obveznega članstva. Kdor je pravi lovec bo gotovo žrtvoval pičlo uro in prftegnil k sestanku tudi svoje lovske prijatelje. Lovci, sedaj >e čas. da uveljavi.TKi svoje zahteve. — Za — dr. Lovrenčič. g —Ij Nasla se je zlata zapestnica. Po-izve s« pri Antonu Ferant, vrtnarju. Ambrožev n    XL * 536-n — Otronke oblekec: Kristofič - Bačar!
—IJ   Gradbeni  odbor Rožnodot doma
priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. pop. na Strelišču pod Rožnikom domačo zabavo s plesom. Svira Šentjakobski orkester. Vstopnina prosta. 572 —lj Pripravljalni odbor nar. strok. Zveze za Vič priredi na binkoštno nedeljo izlet v Pekel pri Borovnici. Vsi, ki bi se udeležili tega izleta, se vabijo, da se udeleže sestanka, ki se vrši jutri, v soboto, ob pol 21. v gostilni na PoŠti. _
v 1412 ffll^tllre.U I Zahtevajte rovsod naj-|T^yW   ■ zd tnejše čajne mešanice .Čajanka*. —  Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač, Ljubljana, Hrenova ulica 19
Iz Celja
—c Nove zvonova dob! župna cerkev
v Galiciji pri Celju. V sredo zvečer so jih z velikim pompom prepeljali na okrašenih vozovih in s spremljanjem godbe iz celjskega kolodvora v Galicijo.
—c Mestno gledališče. V torek, 18. tm. uprizorijo člani ljubljanskega gledališča Shakespearjevo komedijo v petih dejanjih »Kar hoćete«. V isri nastopi skoro cel ansambl ljubljanske drame. Vstopnice se debe v predprodaji pri tvrdki GariČar in Leskovšek.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek je oskrbel predavanje šolski upravitelj g. Joško Bizjak. Predavaval je o svojem potovanju po Italiji, katerega je napravil z društvom »Probuda« o Veljki noči. Seznanil je poslušalce z italijanskimi mesti Bo-lcnja, Florenca, Rim ter z umetnostmi m umotvori znameniterših slikarjev in kiparjev, ki so nakopičeni po teh mestih. Posebno natančno je bilo predavanje o Rimu. Hrke iz episkopa so predavanje pojasnjevale. V ponetleliek 17. maja bo predavatelj nadaljeval svoje predavanje, katero se zopet vrši v trgovski šoli. Seznanil bo poslušalce z mesti Napolj, Ankona, Benetke m TrsL
—c Cepljenje vajencev in učencev se
vrši dne 22. maja ob 14. uri na mestnem magistratu.
—c Pisarno za tujski promet je otvorilo Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju di>3 10. tm. v palači I. Mrv. štedionice v neposredni bl?žini kolodvora.
Občni zbor UJNŽ~
Pokrajinska organizacija Ljubljana.
Pred dnevi se je vršil v Ljubljani dele* gat&ki zbor ljubljanske pokrajinske organi* zacije l druženja jugoslovenskih narodnih železničarjev. Navzočih je bilo 72 delega* tov, ki so zastopali 3571 članov. Društvo šteje 27 podružnic; med podružnicami je najmočnejša mariborska, ki šteje nad 1000 članov. Iz poročil predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je bilo razvidno, da organizacija vsestransko napreduje.
Na redni letni skupščini Pokrajinske organizacije LTJN2 so bili poleg delegatov podružnic navzoči tudi zastopniki gospodje (rrgurič Drsgo, Got jal Ignac in Schleifer Hinko za pokrajinsko organizacijo Saraje* vo, cg. Lcg&n in Praznik za Pokrajinsko ot* gani/aeijo Zagreb, g. Zekič za Pokrajinsko organizacijo Beograd in g. Raka Milo&a\-» Ijevič za Centralni odbor UJNŽ, ki so poročali o svojem delovanju in izrazili Po* krajinski organizaciji Ljubljana kot ustva* riteljici enotne organizacije UJN2 prizna* nje in soglašali z njenim delom.
Iz poročil je bi'o razvidno, da je Udru* ženje intenzivno delovalo na: Popravi in uvel javljen ju pravilnikov in rešitvi mnogih principijelnih in osebnih perečih vprašanj. Udružeaje je predložilo Ministru za pro* met tudi proti p odloge k osnutku novega zakona za prometno osobje. Na občnem zboru se je konstatiralo, da železniška uprava ne uvažujo zakonitih predpisov in da se pritožbe osobja proti nepravilni prevedbi pri Državnem svetu ne rešujejo v smislu stečenih prav, čeravno doprinese to* žitelj upravičene dokaze za svojo pritožbo. Obsodilo se je napačno tolmačenje raznih členov zakona, a posebno še onih, ki od* vzemajo osebju vštetje vojnih let in vštetje službene dobe od IS. do 21. leta starosti. OVčni zbor je sprejel resolucijo, ki odloč* no zahteva od državne uprave, da zadosti upravičenim težnjam železniškega osobja v oni meri, kot to zahtevajo dejanski službe* ni interesi in življenjski obstanek osebja. Resolucija zahteva: 1.) Nujno izplačilo raz» like na plači in mezdah;
2. ) da se takoj izvede nov pravilnik sa pomožno osobje in delavce z uvedbo ob* veznega starostnega zavarovanja;
3. ) da se takoj izdajo pravilniki: o po* stranskih pristojbinah, o službeni obleki in o brezplačnih in znižanih vožnjah;
4. ) kronskim in drugim staroupokojen* cem naj &e priznajo pokojnine na podlagi sedanjega zakona; priznajo naj se milošči* ne dolgoletnim železničarjem, ki niso biK člani pokojninskih fondov;
5.) sedaj veljavem zakon naj se ▼ polni meri vpošteva od vseh upravno*admi* nistrativnih mest in naj se ne kratijo osob* ju z zakonom zagarantirane pravice;
6. ) brezpogojno ne mora uvesti popolna depolitizacija in decentralizacija vseh prometnih ustanov;
7. ) v bolniški blagajni državnega pro* metnega osobja naj se napravi red; želez* niska uprava mora nositi moralno in mate* rijalno odgovornost za vse posledice dosv danjeg« gospodarstva;
8. ) oanofoda naj se železničarjem pra* snovanje 1. maja;
9. ) pri prevedbi storjene krivice naj se popravijo; odpravi naj ae cL 127.) ¥ finančnem zakonu sa leto 1926/27, ki jemlje že* lezniškemu osobj« zagarantirane pravice vzlic principijelnim rešitvam Državnega aveta: radi posebnih krajevnih pri lat je ne* obhodno potrebno opustiti IIL dravinjski razred; v novem proračunu so predvideni ra nenajavljen© oso*je nezadostni krediti. Občni zbor protestira proti sedanji praksi kaznovanja: vočtgled slabemu gmotnemu stanju osobja je to kaznovanje prekruto
in ne more roditi koristi, ampak samo po* polno desorganizacijo železniške službe.
10.) Občni zbor pooblašča novi PO za eventualno spremembo pravil pri polnem varovanju strogo nepolitičnega narodno* stanovskega značaja našega društva; pooblašča se PO, da sprejme predlog Central* nega odbora UJN2. za enoten list za celo* kupno državo.
Občni zbor izreka dosedanjemu Cen* trajnemu vodstvu UJN2 za njegovo delo zahvalo in polno zaupanje in mu stavlja v dolžnost, da z vsemi razpoložljivimi sred* stvi deluje za uresničenje stavljenih zahtev in da pripravi vse za nadaljni uspeh in vsestranski razvoj in napredek UJN2.
Občni zbor poziva tudi še ostalo želez* ničarstvo, da vstopi v našo organizacijo in pripomore s tem v borbi za dosego pravic železničarjev.
Sokol
Izbirna tekma za Lyon
Včeraj se je vršila na letnem letovadi* iču ljubljanskega Sokola izbirna tekma te* lovadcev za VIII. mednarodno telovadno tekmo v Lvonu. Tekme se je udeležilo šest bratov: Derganc, Primožič, Vidmar, Osvald, Sumi in Stukelj. Pet bratov (Porenta, Zu* pan. Sršen, Žilice, Roknič), ki se tudi pri* pravljajo za Lvon, se ni moglo udeležiti iz* birne tekme deloma radi poškodb, deloma radi bolezni.
Tekma, ki je trajala od 9. do 13., se ic vršila v naslednjem redu: 1.) 3 prosto ob* vezne vaje; 2.) obvezna vaja na orodju; bradlji, drogu, konju na sir z ročaji, krogih (na teh orodjih je predpisana tudi po ena poljubna vaja); 3.) iz lahke atletike: skok v višino brez deske, metanje krogle, tek, plezanje. (Plavanje, ki je za tekmo predpi* sano, je pri izbirni tekmi odpadlo.) V te tr- skupine je razdelil tehnični odbor Med* rarcnine telovadne zveze vaje za tekmo. Proste vaje so izjavajali zgoraj našteti te* lovadci dokaj dobro; upamo, da jim ne bo* do delale preglavice. Dobro, tudi prav do* bro izvežbanost so dokazali nekateri bratje pri težkih vajah na orodjih in i*»to moremo reči za lahko atletike. Ni naš namen in preobširno bi bilo govoriti o delu vsakega poedinega brata, o tem pove najbolje raz* vrstitev tekmovalcev po številu doseženih točk.
Po tej razvrstitvi je dosegel prvo mesto br šumi, jako resen Sokol, telovadec poln energije in nezlomljive volje, ki odgovarja v polni meri vsem zahtevam tekme. Razven na orodju je izboren v lahki atletiki, kjer se odlikuje pri skoku v višino, svetovni re* kord pa je brez dvoma dosegel pri plezanju po vrvi 8 m, kjer je dobil polno število, t. j. 15 točk (pri plezanju po vrvi se znamku« je deset točk za čas 10 sek., 15 točk za 8 sck.). Kot drugi je bil uvrščen pri izbirni tekmi br. Primožič, telovadec velikih kvalitet, ki ga dičijo sokolske dobre last* rosti v polni meri. Za njim sledi zelo zelo blizu svetovni prvak v telovadbi na orodju br. štukelj, wA mu ga na svetu na neka* terih odrih ni enakega. Tudi v drugih pa* rogah telovadbe je zelo dober. Tem trem slede bratje Derganc, Osvald, Vid* ro a r. To so preizkušeni tekmovalci na med* narodnih tekmah, ki se bodo gotovo z isto sokolsko požrtvovalnostjo kot vsi ostali borili na miroljubni tekmi v Lvonu za bar* ve naše domovine in za ugled našega So* kolstva.
Od onih bratov, ki pri izbirni tekmi niso mogli nastopiti, pridejo pri sestavi vrste trije v poštev (vr.^ta mora šteti osem članov: 6 tekmovalcev in 2 namestnika) in ob odhodu v Lvon, bomo mogli podati definitivno imena naših borcev.
Tekma se je vršila in končala v najlep* sem redu. Vodili so jo kot sodniki bratje Smertnik. Kušćer in Svetlič, ki bodo tudi mednarodni sodniki pri Ivcnskih tekmah. V Lvon odidejo naši tekmovalci najbrž v sre* do 19. t. m.f vrnejo pa se proti koncu me* sce a.
Mladinska akademija,   ki jo je
priredilo sokolsko društvo Ljubljana JI v telovadnici na realki 12. L m. ob 8. zvečer, je izpadla zadovoljivo. Nastopili so moška in ženska deca ter moški in ženski naraščaj pod vodstvom sester Varogove in Lam^ičeve ter bratov Kocjana in Kebra. Vsi oddelki so nastopili s prostimi vajami, nekateri prav dobro, moški naraščaj na je še posebej nastopil z lepimi in dobro izvedenimi vajami na drosru in z vajami s kiji, ki so določene za praški ziet. Vsi zaslužijo pohvalo in drugič naj se potrudijo, da br% še boljše. Društveni pevski zbor je zapel pod vodstvom brata Čermaka lepo in ubrano nekaj pesmi. Vsi, ki smo prisostvovali akademiji — med nami so bili tudi starosta JSS brat Gangl in stari naš prijatelj sokolske dece brat Drenik ter števiini starši — smo odšli zadovoljni s te sicer skromne, toda prisrčne sokolske prireditve.
Sokol L obišče v nedeljo 16. t rru prijatelje Tabora v Borovnici. Kroj občan* ski. Prva manjša skupina odhaja zjutraj ob 7.50 z vlakom na Vrhniko, odiod ali pa krajši poti v Borovnico (lVs ure) ali po daljši preko razgledne višine «Trije kralji v Borovnico (3 ure). Druga večja skupina odhaja z vlakom ob 14.22 popcMne naravnost v Borovnico. Povra-tek zvečer ob 7 ali 22. — Opozarjamo na lepi ia malo na-pjmi prvi pomladanski izlet posebej starejše članstvo in vobče sokol, rodbine. —• Gkibo/r i
SmjfflJECAS
je, da se prepričate, da ederf par nogavic z žigom in znamko" -   (rdečo, modro ali zlato) *,
„ključ"'
traja kakor Štirje pari drugnil Dobivajo te v prodajalnah;
Higijena Zagreba
Mestni fizAat v Zagrebu Je izdal zaaifc mivo statistiko o zdravstvenem 6tanju, umrljivosti, stavbenem gibanju itd. mesna| Zagreba. Iz statistike je razvidno, da j a zdravstveno stanje prebivals-tva v Zagre.. bu razmeroma povoljno. Leta 1925 jc umr-< lo za tuberkulozo v Zagrebu 428, proti 514 v letu 1924, dasi se socijalno eko:wmskq in stavbene pri cike niso bistveno izboljšale^ Preteklo leto se je zgradilo 549 novih sta-# novanj, več nego v letu 1924. a ranog3 manj nego le:a 1922, ko le biLo stavbeno; gibanje na višku. Da se zmanjša število žrf.ev alkohola, katerih je v Zagrebu zclq veliko, je bila na predlog mestnega ilzika-ta vnesena postavka 10.000 Din za subven-cuoniranje propagande In protialkoholnega gibanja. Spokne bolezni pa se navzlic vest-* nemu delovanju veneričnih ambulatorijcv silno širijo. Prijavljenih Je bilo sledeče število slučajev: lucs 138, gonorhea 545, ulcus moile 110, skopaj 973 oseb. V mestnem ambula*ariju za kožne in spolne bolezni se je kčilo 316 sifilitikov, od katerih Jih jc bilo 71 v prvem in drugem stadiju. Od ostalih akutnih kužnih bolezni Je bilo prijavljenih 237 slučajev škrlatinke, dif erija 30 slučajev, tifus 47, griža 8, črne keze —• pegavec 8 slučajev. Za malarijo so obolele štiri osebe, za oslovskim kašljem 18.
Privatno zdravniško službo je v Zagrebu opravljalo 174 zdravnikov. Zagreb razpolaga sedaj s sledečimi zdravstvenimi zavodi: 4 bolnice, 5 kliničnih bomic, 1 porod išnica, 3 mestni In 2 državna ambula-torija, 1 drž. šolska poliklinika za srednje šole, 1 drž. dispanzer za tuberkutcizo, mest' ni razkuževaJii zavod, mesrna ubožVndca, 23. lekaren, skupaj 42 zdravstvenih zavodov. Mesto je na morje v Selce odposlalo 418 otrok, 82 pa v Klinčasek). Fizikat je razkužil 974 prostorov. Preteklo leto Je v Zagrebu umrlo 2687 oseb (921 mrtvorojenih), rodilo pa se je 3385 oseb. Število prebivalstva koncern leta 1925 je znašalo v Zagrebu 135.164 oseb. Porok je bilo 1631. Zdravstveno stanje Je bilo v Zagrebu y splošnem povoljno.
Pristopajte h „tfadnžfeoui dražbi'*
* Kitajski krošniaril kot komunistični agentu Italijanski notranji minister je naročil milanski policiji, da aretira vse v Milanu živeče Kitajce-krošnjarje po številu nad 200. Kitajski krošnjarji so prodajali na najobljudenejših križiščih mesta takozv. kitajsko galanterijsko blago, kakor dragulje iz steklene in druge predmete, ki jih izdelujejo nemške in francoske tvornice« Notranji minister je baje doznal, da so kitajski krošnjarji komunistični agitatorji. Mi« lanska policija je Prejjla nalog, da zapre Kitajce in da jih obdrži v preiskovalnem zaporu. Zanimivo ie, da Kitajci ne znajo italijanskega jezika in da ie vsled tega komunistična agitacija nemara samo pretveza, da se italijanski trgovci stektenih imitacij draguljev in dragih kamnov rešijo ne* željene krošnjarske nadloge.
* 2cnskih slušateftc ca praških visokih šolah je bilo v letošnjem zimskem se-» mestni okrog 4000. Največ jih je študiralo filoizofijo (924) in mediemo (680); na juri-. stični fakulteti Jih je bilo 247, 5 pa celo n* evangeljski teološki fakulteti.
■ --sc- V . *
MOR RADI MILIJONOV
Velika   kriminalno  •  pustolovna   filmska  igra   napotozajiimive vsebine
V glavnin utogan kraena
Lil Dagover
in elegantni
Hugo Flink
Roparski umor v Greenstreetn. — Podtaknjeni dragoceni medaljon. — Mlada Afd« pod vplrvom sugestije indijskega fakirja. — Beg v Bombay. — Skrivnostmi kovček, — Radio v akciM. — Veliki brod lom na odprtem modu. — Lepa Agda pod sumom roparskega umora. — Moč ljubezni m nje končna zmaga* *-* Lepi
igralci — Izvraoa igra. — Fina režija,
Predatava- tofcn© ob: 4, H6-  H8* *•
PrednasnaaMo:   Naj Upa« filmska komad i Ja F LI RT.
ELITNI KINO MATICA, vodilni Uno t Ljubljani* TeL 124.
1465
Stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD** dne 15. maja 1926,
Štev 103
Kdo le Ml na severnem tečaja prvi?
Nove podrobnosti o Bvrdoveni poletu. — Strokovnjaki dvoMijo o ameriškem prvenstvu za severni tečaj. — Ameriški senat zahteva dokaze da je bil Byrd res na sev<
Polet Amundse novega ameriškega tekmeca, komander,a Byrda norveške javnosti ni p esenetil, ker so poročila iz King^bava že davno poprej namiga« yaia na to možnost. Svoj drzni čin je izvršil Bvrd čisto po ameriško, dobro premišljeno, temeljito in tehnično do« vršeno, kakor je mogoče edino le * pomočjo neizčrpnih   finančnih virov.
Oba 3yrdova pamika sta pričevala v K.ngsbay velike množine rezervnega materijala. Ko so se pri poskusnem po# letu polomile sani na aeroplanu «Fok* ker^. so jih nadomestili v par urah. Z neverjetno M:rost;o je bil zamenjan motor manjšega rezervnega aeroplana, ki je imel nalojr. prihrteti tako i na pomoč, če bi se Bvrd s «Fokkerjem» ponesrečil.
Stiki med obema ekspedicijama so bili ves čas iskreni in prijateljski. 3yrdov drzni in uspešni polet se je posrečil v prvi vrsti zato, ker je izra* bil izkušnje lanskega Amundsenovega po'e.a in se skrbno izogibal vseh na* pak, ki so zakrivile neuspeh lanske ekspedicije. Prednost Bvrdove ekspe* dicije je bila v tem, da za polet nišo bili konstruirani posebni aeroplani, preobloženi z znanstvenimi instramen* ti, temveč da sta bila njegova aero* plana prilagođena arktičnim razmeram samo za prvo silo. Evrdu je pomagalo tudi izredno lepo vreme. Dočim je vi* del Amundsen lani okrog severnega te* čaja samo nakopičene ledene gore, so nudile letos ravne leden« plošče Byr» da povsem usoden teren za slučaj, če bi se bil moral spustiti. Bvrdu tudi ni bilo treba računati z vsako kapljico bencina in olja, kakor je moral Amundsen.
Kljnb temu je pa Bvrdov polet jav* nost presenetil. Prvotno je nameraval Byrd poleteti na Pesryjevo zemljo in pustiti tam del zalog za slučaj, če bi bil njegov povratek od severnega tečaja ogrožen. Šele po ureditvi tega skladi* šča je hote! leteti na severni tečaj sam, cd koder bi se vrnil naravnost na Svalbard. Tako vs.°.j je govoril, na ti* hem pa se je odločil, da poleti takoj na tečaj, ker mu je nudila Amundse* nova ekspedicija najboljše jamstvo, da dobi pravočasno pomoč, če bi se ponesrečil.
Amimdsen je slutil, kaj namerava njegov tekmec in je zato pospešil tudi sam vse priprave za polet ter j.h končal že pred prihodom cNorge». Prvotno so računali, da poleti «Norge» šele koncem tejca tedna, tako pa je «Norge» nastopila pot na severni tečaj že v torek dopoldne. Reducirali so posadko od 19 na 12 mož. Nobile in Ruser Lar-sen sa računala z vsakim gramom bencina. «Norge» je preskrbljena z zanesljivo anteno. Meteorološke postaje Norveške, Švedske, Finske, Rusije in severne Nemčije, Anjdije in Islandije so bile v stalni zvezi z fceotizičnhn zavodom v Tromso, ki je s svoje strani v stalnem kontaktu s Kingsbayem. Polet preko severnega tečaja do Aljaske je bil preračunan na 48 ur, zakaj eJapa do severnega tečaja je enaka razdalji med Pulhamom in Oslo, ki jo je preletela *Norge» ob slabem vremenu v 18 urah, etara severni tečaj—Aljaska je pa enaka razdalji Rim—Pulham, ki jo je preletela «Norge» v 30 urah.
Amuadsenov poizkus, ki gre za tem, da pregleoa iz gondole neznano ozemlje med Svaibardom m Aljasko, je res drzen. Razdalja med Kinjrsbavem in Point Barro\vom znaša približno 3200 km. «Norge» leti v najboljšem slučaju s hitrostjo 75 km na uro. To pomeni, da mora leteti od Svalbarda preko te-
čaja na Aljasko najmanj 44 ur. Byrdo-vo letalo ima dvojno hitrost Če se je vrnil malrk prej in če trdi, da je trikrat obletel severni tečaj, se da razlagati ta uspeh samo z lepim vremenom. Amundsen sam verjame Byrdu, toda mnogi dvomijo o njegovem uspehu češ, da je senzacionalna vest o poletu na severni tečaj navaden ameriški bluff. kakor oni z balonom žurnalista Weymanna, ki je hotel pred *eti poleteti na severni tečaj, pa ie padel k sreči samo nekaj kilom otrov od svalbardske obale v morje.
Izkušeni letalci v polarnih krajih se boje tudi za usodo zrakoplova «Norge». To so zlasti zagovorniki aeroplanov, ki omenjajo tragično usodo «Dixmui-da» in drugih zrakoplovov. Vsi zrakoplovi so se doslej v polarnih krajih ponesrečili. Poleg tega se strokovnjaki boje. da «Norge» ni pravilno zgrajena. Danski kapitan Ullice opozarja na velike ovire pri vkrcavanju Amundsenovega zrakoplova in presoja njegov dosedanji polet zelo pesimistično. Nasprotni veter lahko zniža hitrost poleta za polovico. Slaba stran «Norge» ie tudi velika širina njenega ogrodja.
Prvi dvomi o ameriškem prvenstvu v borbi za severni tečaj so se pojavili v Oslu. Danski in norveški strokovnjaki še vedno ne verjamejo, da je Byrd dosegel severni tečaj. Za zemljepis in meteorologijo ni važno, da-li je bil severni tečaj dosežen ali ne. Gre samo zato, s kakšnimi sredstvi je bil tečaj dosežen. Ameriška zastava na severnem tečaju še ni znanstveni dokaz. Bvrdov polet spominja na pustolovsko epizodo Andrejevega poleta iz L 1897. V takratnem sporu, da-li je dosegel severni tečaj Cook ali Peary (1909) vprašanje severnega tečaja sploh ni bilo rešeno. Drugo vprašanje je, komu pripada severni tečaj. Splošno prevladuje naziranje. da n komur in da je dana vsem narodom možnost, da raziskujejo severne polarne kraje. Sicer je pa spor za severni tečaj itak brez pomena- Kaj naj nočne ta aH ona država z njim. Če tam gori na skrajni severni tečki zemlje razun ameriške in zdaj še norveške in italijanske zastave ni prav ničesar.
Komander Richard E. Byrd je bil pripravljen za start že v sc^oto 8. t. m. Njegov aparat je bil opremljen samo z najpotrebnejšim materijalom. Hrane fi.a imela letalca samo za dva dni. Vsak kotiček sira izrabila, da bi mogla vzeti čim več bencina. Byrd je računal da prileti na severni tečaj in nazaj v 20 urah. Norveški letalci so ga skušali pregovoriti, da bi ne letel, češ da je polet z aeroplanom hazardna igra. Bvrdova ekspedicija šteje 46 mož, med katerimi so trije snovi ameriških milijonarjev. Vsi so delali po prihodu «Nor-ge» noč in dan, da bi mogel Byrd čim prej poleteti. Ostali udeleženci Bvrdove ekspedicije so sami dobrovoljci iz ameriške vojske in mornarice. V soboto popoldne so pripravljali vsi teren za start v neposredni bližini Amundsenovega hangarja. V visokem snegu so napravili 20 metrov široko in 600 m dolsro pot, na katero so postavili popoldne aeroplan «Josephine Ford*. Bvrd in mehanik Lloyd Bennet sta zavzela svoja mesta. Ko so se zavrteli vsi trije motorji velikega aeroplana, je Byrd prosil norveške novinarje, naj pozdravijo v njegovem imenu Amund-sena.
Pri start se ni posrečil, ker ie bi aeroplan preobložen. Byrd je odredil, naj vržejo iz aeroplana 14 posod bencina in revidirajo tudi ves ostali ma-
terijal. To delo je trajalo d* polnoči. Ta ča sie zasijalo nad Mižnjnrii gorami polnočno sobice. Ob pol dveh zjutraj so motorji znova zapeli in aeroplan se je srečno dvignil. Pole* Byrda in Benneta je poletel še Byrdov pomočnik Eplo. Byrd je imel s seboj nedavno izumljeni sektant ki mu je kazal smer in pomagal upravljati aeroplan.
Zanimivo je. da so voditelji ameriškega senata sklenili, da mora Byrd predložiti dokaze, da je bil res na severnem tečaju. Te dokaze prouče znanstveniki prej. predno dobi Bvrd Častno medaljo kongresa in čin admirala, ki sta mu bila obljubljena, ako doseže severni tečaj.
Gosp odarst vo
Ljubljanski mtesejem
Te dni s© je vršil občni zbor Ljubi jam akega veleaejma. Iz preglednega poročila predsednika g. A. Praprotnika posnemamo naslednje zanimive odstavke:
Od leta do leta je težja gospodarska kriza, ki je danes zavzela že najširši krog. Prizadeta je od nje v veliki meri tudi naša narodno * gospodarska institucija. Ljubljanski velesejem. ki je zrcalo razvoja in stanja naše industrije,   b rti in trgovine.
Ljubljanski velesejem je bil ustanovljen v času. ko je bila konjunktura na višku in je imelo naše gospodarstvo najlepše i/glede za bodočnost. Nagli razvoj naše privrede od leta 1921 na 1922 nas je pri moral, da smo za II. velesejem sejmišče znatno razširili in s tem omogočili udeležbo vseh takratnih prijavliencev. Danes je Ljubljanski velese* jem za gospodarstvo Jugoslavije že skoro preobširen. Veliko tvrdk, ki so razstavile do leta 1923., danes ne obstoja več ali so ustavile obrat, novih podjetij pa se ustanav* lja le malo št vilo. Udeležba inozemstva tudi ni prebujna. Ponekod so vzrok težke gospodarske prilike kot v Nemčiji in v Ay* striji, v Franciji. Angliji, Belgiji in drugih zapadnih državah na je propaganda v svrho zanimanja za našo državo nezadostna. Ljub* ljanski velesejem sam žrtvuje precejšnje svote za propagando v inozemstvu, vendar imamo na razpolago premalo sredstev, da bi naša reklama rodila obilnejših sadov. No, zadovoljni *>a smo lahko tudi z doseženimi uspehu
Akvizicija razstavi j alcev se je izvedla potom sejmskega urada v tuzemstvu di* rektno, v inozemstvu pa po naših zastopni* kih, in sicer: v Avstriji. Italiji, Ceškoslova* ški. Ogrski, Nemčiji. Franciji in Rumuniji.
Ob zaključku velesejmske prireditve je velesejmski urad z okrožnicami in ustmeno povprašal vsakega razstavi jalca o njegovem uspehu. Ix ▼x>sebne statistike je razvidno, da so nekatere branže delale zelo dobro, druge zopet slabo. Povprečno je bilo 16 % rszstavljalcev zelo zadovoljnh, 63 % se jih je povoljno izrazilo, 21 % pa je bilo neza* dovoljnih.
Organizacija Ljubljanskega velesejma se je po izkušnjah prejšnjih let že izboljša* la. posvetili smo posebno pozornost pri do* bitvi kupcev iz onih krajev, s katerimi naša industrija in trgovina še nimata močnih zvez. Z obsežno reklamo in propagando, ki je sicer veljala visoke svote, smo dosegli nadpovprečni obisk. Po vrstnem redu je bilo največ obiskovalcev iz ožje Slovenije in Ljubljane. Banata, Bačke, oddaljenejših krajev Slovenije in Prekmurja, Srbije, Hr* vatske. Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Makedonije, Slavonije in Srema. Inozem* skih obiskovalcev je bilo največ iz Italije, potem iz Avstrije, Nemčije, Čehos'ovaške, Madžarske, Grčije, Turčije, Boćarske, Ru* muni je, Francije, Holandske, Poljske, An* glije, Švice. Egipta. Belgije, Švedske.
Stanovanjski oddelek velesejmske ga ura* da je na glavnem kolodvoru deloval brez* hibno in nameščeval tujce v pripravljena stanovanja. Pripominjam še, da za časa ve* Iesejma stanovanjski oddelek razpolaga z skoro vsemi ljubljanskimi hoteli in velikim Številom privatnih sob. Gosp. postajenačel* nik Ludvik nam gre vsako leto ljubeznivo aa roko.
Eden najpoglavitnejših faktorjev naše propagande je časopisje. Naj mi bo d ovo* Ijeno, da se na tem mestu ponovno z veliko zahvalo spominjam naših vrlih novinarjev, zlasti onih iz Ljubljane.
S posebnim ponosom in zadoščenjem nas je napolnilo dejstvo, da je tudi V. vele* sejmu bil protektor naš vladar, ki si je pri* reditev do detajlov ogledal v spremstvu Nj. Vis. princa Pavla. Nj. Vel. kralj, naš pro* tektor, je kazal za naše gospodarstvo veliko zanimanje, o organizaciji prireditve vele* sejma pa se je izrazil najpovoljneje.
K. slovesni otvoritvi smo povabili celo* kupno vlado naše kraljevine, vse poslance in veliko odličnih osebnosti Velesejem je
svečano otvoril naš ča>tni predsednik gosp. minister trgovine in industrije, dr. Krajac.
Prilikom prireditve Ljubljanskega vele* sejma so se na sejmišču vršile tudi dru^e nadvse zanim ve razstave. Naj omenim hi* gijensko razstavo ter konjsko in govejo raz* stavo, lani pa posebno še tudi lepo športno razstavo.
Začetkom leta 1925 smo otvorili v Skop* lju permanentno razstavo vzorcev industri* je Slovenije. Razstave se je udeležilo 38 tvrdk. — S pomočjo Tigovskc zbornice v Skopi ju je razstava moralno dobro izpadla. Glede kupčijskih uspehov pa smo uvideli, da je naši industriji v Macedoniji težko konkurirati zbog previsokih transportnih stroškov in orijentacije vse Makedonije na Solun. Uvideli pa smo tudi, da so trgovske razmere v Makedoniji nepovoljne, deloma nesolidne in veliko trgovcev, ki so slabi plačniki.
Ljubljanski velesejem se je oprijel še ene važne grane našega gospodarstva, kož divjih živali. Lansko leto smo že priredili kožni sejem na velesejmu, letos pa smo to še izpopolnili in preuredili v prave kožne avkcije po vzoru inozemskih tržišč. Začetek je skromen, upam pa, da bom prilikom pri* hodnjega občnega zbora že zamogel poročati o ugodnem razvoju tega oddelka.
Zagrebški velesejem je prirejeval svoje prireditve do seda i vedno spomladi, mi pa v jeseni. Lansko leto je sklenil Zagrebački Zbor v bodoče prirejevati svoje velesejme v jeseni. Da ne pride do kolizije, se je od* ločil naš odbor prirediti v letu 1926 svoj VI. Mednarodni velesejem od 26. junija do 5 julija, v jeseni pa od 4. do 13. septembra I. Veliko pokrajinsko razstavo, ki bo obse* gala mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, vi* narstvo, avtomobilizem, radio, umetnost, vrtnarstvo, higijeno, konjerejo itd.
•
—g Poštna hranilnica v aprilu. Promet Poštne hranihrice je znašal v aprilu 3.222,328.38 Din, od tega brez gotovine 1.346.597.618.94 Din ali 41.79%. Vplačil je bilo 467.504, izplačil pa 166.943. Novootvor-jenih računov je b.lo v Beogradu 60, sal-diranih 3. v Sarajevu 12, sakfarafifli 19, v Ljub'jatni 39, saldiran.h 9 in v Zagrebu 52, saJdiramih 10. Čekovnih računov je bilo 30. IV. v Beogradu 1S35, v Sarajevu 2609, v Ljubljani 4282 rn v Zagrebu 4133, skinaj torej 12.859. Stanje vlog 30. IV.: v Beogradu 71501 .SI 6.58 Din. v Sarajevu 51^92.528.72, v Ljubljani 63 936.861.92 in v Zagrebu 85,163.4S4.89 Din, skupaj Din 271,S94.692.11 Din.
—g Konferenca o obrestni meri. Pri Narodn/i banki se je us:an <vil poseben cd-bor bančnih ravnateljev na čelu z dr. D. D. Nbvakovičem. Odbor ima nalog pripraviti sklicanje Širše konicrence, na kateri se bo razpravljalo o maksimiranju obrestne mere kakor ruda o eventuelnem znižanju. Te konference se udeleže tudi zastopniki fanatičnega m trgovinskega ministrstva.
—g Nov menični zakon. Pravosodno ministrstvo je zahtevalo od vseh ustanov, ki jim je poslalo načrt novega meničnega zakona v pogled, naj p:š-fjejo nsjkasneje do konca maja pismene predi ge o even-tuelnim spremembah ali dopo'nilih. Komisija namerava načrt novega meničnega zakona do polovice iunja definitivno redigirati, nakar pride načrt pred Narodno skupščino.
—g Prodaja. Dne 27. maja t L ae bo vršila pri Dravski artiljerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija glede predaje raznih odpadkov od železa, jekla, pločevl* ne itd. Predmetni oglas z natančnejšimi po* datki v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Konferenca o petnih listih
V sredo je bila v Ženevi otvorjer.a od Društva narodov sklicana mednarodna konferenca o potnih listih. Za predsednika je bil izvoljen estonski delegat Pusta, za podpredsednika pa med drugimi grški delegat Politis. Že prvi dan posvetovanj je pokazal, da konferenca ne bo mogla doseči ideal.u ki ga vsebuje od Poljske stavljeni predlog Pn popolni odpravi potnih Hstov. Zlasti odločno se je proti njemu izjavil italijanski delegat Gianni.
Pač pa so se zastopniki vseh držav izrekli za to. da se predpisi o po'nih listih čim boli omilijo in se tako olajša mednarodni potniški prome:. Delegati se še niso zedinili, ali naj se to izvrši potom splošne mednarodne konvencije ali potom specijalnih pogodb med posa-meznimi državami. Kakor izgleda, bo obveljalo drugo stališče, tako da bo praktičen rezult:.I konference precej dvomljive vrednosti.
Konferenca se te dni nadaljuje in bo trajala približno en teden.
iz ameriške kriminalisfike
O senzacijonalnem begu sedmih zločincev iz sigurne jetnišnice v Jolietu, Chicago, smo na kratko že poročali. O dogodku, ki je razburil vso ameriško javnost, Sn znane sledeče podrobnosti:
Kaznilnica v Jolietu, zgrajena v zadnjem času, veja kot najmodernejši kaznilniški zavod in slovi radi svojih higijeničnih te humanitarnih naprav, ki kaznjencem omogočajo čim udobnejše življenje. Beg iz te jetnišnice, ki je zgrajena iz jekla, se je smatral do danes za nemogoč. Zato je bil tu kader težkih zločincev, med drugimi pa sta tu zaprta tudi Nathan F. Leopold in Richard Loeb iz Chicaga. ki sta iz naslade umorila 15 letnega Franka, sna uglednega ameriškega milijonarja. Navzlic temu je uspelo sedmorici tezKih zločincev iz zavoda uteči. Kako je bil izveden frapantni beg?
V kaznilnici je zvonilo k večerji, ki je za zločince skupna. Skupina zločincev, sedem po številu, pa se je skrivoma ločila od ostalih. Vsi so se skrili v prazne celice in značilno je, da njihove odsotnosti stražniki niti opazili niso. Zločinci, ki so dobro poznali domače razmere, so v celicah zasnovali načrt za beg. Čim se jim ie zdel čas primeren za beg. so zapusiui celice. Nič hudega sluteč je prišel po hodniku eden paznikov. Bliskoma so sc vrgli nanj in predno je presenečen kriknil na pomoč, je ležal zvezan in zadavljen na tleh. Vzeli so mu orožje, truplo vrgli v celico in se neslišno splazili po hodniku in stopnicah na dvorišče. Nihče jih ni motil; večina paznikov je bila pri večerji. Na dvorišču je stal avtomobil ravnatelja kazn Inice. Štirje kaznjenci so skočili k avtomobilu, pognali motor v tek, ostali trije pa so navalili na vratarja in ga ustrelili. Vzeli Sr> mu ključe, odprli vrata, avtomobil je zdrvel po gladki cesti v temno noč.
Že drugi dan je policija med krajema Streator in Leonore v državi Illinois izsledila štiri bandite. V borbi s policijo so zločinci enega ustrelii,, ub;-ta pa sta bila tudi dva begunca. Dva bandita sta utekla in ju dn danes še niso izsledili w^m
• Nova letališča v Avstriji. Avijatika v Avstriji se je začela živahno razvijati. Še tekom letošnjega leta dobe nove aerodrome Beljak, Gradec, Solnograd in Wels. Pa pri nas?
* Mednarodni dijaški kongres se vrši letos v Pragi od 18.—29. avgusta. Kongresa se udeleži tuđ! okrog 30 delegatov iz Amerike: udeležbo so prijavile celo Avstralija, Indija in Japonska.
Pletllni stroji
nemškega izdelka patent „Ideal" 7. jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne c'etenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri
F.Kos.LšlHljlM.fiHntai.5
Generalni zastopnik.
kg Din 5--
rava jih.
a
SANATORIUM Dr. Sieg6 |
—   —   —    ABBaVZIA (IUlil)    —   —   — ■
Mesto upravnika
ili zamenika, ili mesto magacinera traži, u jed* noj fabrici ili kupatilu; posestvu. Star sam 35 godina, otac 3 dece, svr« išo 2 razr. gimnazije; 9 god. rač. podofic u bi v* šoj austr.'Ug. vojski i 4 god. u istom položaju kod SHS žandarmerije. U jednoj velikoj fabrici cementa bio sam 3 god. kao upravnik * adjunkt i 1  god. upravitelj velike
Carne ciglj ane u Svemu, 'ešt svakom kancelar, poslu. Govorim sve tri držav, jezike, njemački perfekt. magjarskt priličV no. Rodjen sam Bosanac, pristojan u Sloveniju. — Nuz mesto želeo bih i stan itd. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod *Upravnik/1463».
«nirija»,
Kralja Petra trg 8, tele* fon 220. — Premog, drva, koks, cement. 53/T
Hiromant,
psihografolog in fiziono* mist N. I. Sadlucki — sprejema dnevno od 9. do 12. dopoldne in od Z do 7. popoldne — Mari* bor, hotel «Pri Zamorcu* soba št. 12. — Nebrojna zahvalna pisma kl i jen tov.
1462
Hotel, — restavracija
u Krapinskim Toplicama. Zgrada nova jednokatna, parket i rane sobe, elektri* ka, vodovod, park, vrt, ave kompletno — proda« je se uz povoljne uvjete jeftino. Upitati kod last* nika Franc Jurković, Za* greb, Kačičeva ul. br. 6.
1464
Klavirje
letu imtii
Dietno liječenje na razne načine: za očvrsčivinje, debljanje i jačanje. — Sve moderne fizikalne sprave sa liječenje. — Djeca od 7 godina primaju se i bez p*ataje. sa-T
li MM Tutor"!!!
harmonije na I     obroke in po-* sod) svetovno
najboljše: bteirwav, Hdlzel, Bdsendorfer, Forster, Stingl original etc dobite le v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja Glasbene Matiee
Alfoaz BREZNIK,
L ntltana, Mastni trn 3
(poleg magistrata apaj
Blagajničarka
zmožna slovenske steno* grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Nastopi I a* h ko takoj. — Ponudbe pod «Blagajničarka/1403» na upravo «Slov. Nar.».
Novo gosje perje
skubeno, belo, puh, 1 kg š 65 Kč — pošilja od 4 kg proti povzetju — R. Freund, trgovina s perjem« Praga L, Bene* diktska ulice St 1. 106/T
96-S
vse plaktnatrn-■aajaUt), telov. rogove hitro in precizno popravlja tvrdka
Alfonz Breznik,
LJUBLJANA, Mestni tr r 3 (poteg maglstr )
Stari instrumenti se vza* mejo v zamena ali pa kupijo.
N trag u stara dolino urane!
Svaki more opet, da spava na jastucima od
ako se obrati na najveću eksportnu firmu Jugoslavije:
BRAĆA HOLLANDER, SUBOTA 1.
Najjeftinije perle » specialne pahuljice za {organe.
NAJBOLJŠI BRHSKl BLflgOVj
specialni predmeti brez konkurence
blago sa gospode in dame, zajamčeno  iz   tire volne
Čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackeho tfida 12.
Vzorci gratis In Iranko, Isto tndi privatne.
24
mm Za »Narodno
Fcaa
mm Zrn
dal
Oton Oirittof wm Val v LhiolianL
^10249
D7B
33
33