Leto XVII., št. 259 Ljubljana, sobota 7. novembra 1936 Cena 1 Din pi a v uidlVU. —Juuij^ntv, ^olaJijevo Ulica k — Telefon 3L 4122, 3123. 3124, 1125, 1126T lnseratni x3deieK. Ljubljana, Selen« ourgova Oi. v — Tei iS92, 3492. Podružnica Maribor, Gosposka ulica SL U_ — Telefon 9L 4455 Podružnica Celje. Kocenova ulica 8t L — TeiefoD 31. 190 rlačutu pn poŠt -ek zavodih: Ljubljana 3t_ 11 842. Praga ftisio 78.180 Wier *t '05 24L Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina »n«*« mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Otn 40.— Uredništvo; LJubljana, Knafljeva ulica 6. relefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fttev L. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Francija in Italija Pred uuuvi ua leni utesm uiia.ni odnosa je med .Nemčijo in Italijo v luči nedeljskega Mussolmije vega govora v Milanu. Enako zanimivi in važni so odiiosaji med lutnjo m Francijo, ltalij mski listi so označili Mussolinijeve Deseue za hladne napram liaiiciji rezervirane napram Anglij. :n topie napram Nemčiji. Mussolinijeve *niad-u» izjave glede otmošajev s Francijo pa mi v Parizu naletele na precej vroč odmev ki naj bi Rimu uok; zal. da je Franci-ja tudi v najbolj kritičnih trenutkih italijansko—abesuiskega spora storila vse. da tii ohranila simpatije italijanske sosede. Francija je. pravijo v Parizu, storila v tem pogledu se več kakor bi bila njena obveza na osnovi znanega rimskega sporazuma, sklenjenega dne J. januarja 1935 med tedanjim tranioskim zunanjim ministrom La valom in MussoMnijem. Na ta >poiazum je takoj v začetku svojih izjav n italijansko—francoskem razmerju v zadnjih dveh letih Mussolini sam značilno namignil, ko ga je označil za začetek nove dobe v francosko-italijnnskih odnosa jih: »Po 17 letih polemik, razprav, nesoglasij m raznih nerešenili) vprašanj su so januarja leta 193") sklenile pogodbe s Francijo. ki bi mogle in bi morale pomeniti novo dobo pnsrčnega prijateljstva med obema narodoma...« Toda — in tu se začenja lMiissoKnijev »hladni« ton napra.m Franciji — prišle so sankcije: »Nameravano prijateljstvo je doživelo svojo prvo ohladitev. Doživeli smo zimsko pravljico. Po končani zimi pa je prišla pomlad in s pomladjo naše triumfalne zmage. Sankcije pa so se še k.rr naprej izvajale z neverjetno vztrajnostjo .. Francija kaže s svojimi prsti na ženevske registre in pravi, da cesarstvo bivšega J ud i nega leva še živi. Dokler Francija ne bo izpremenila tega svojega rezerviranega stališča napram nam, tudi mi ne bomo mogli ravnati drugače«. Hladni ton Mussolinijevega milanskega govora je zbudil v Parizu nadvse značilno reakcijo, ki pomeni več kakor samo odgovor na Mussoliuijeve obtožbe na francoski račun. Ze v svojem uvodniku z dne 8. t. m. jr poluradni »Temps« s precej zagrenjeuim občutkom ugotovil, da »Italija že samo raui cisto formalnega vprašanja priznanja abe-sinske aneksije čudno pozablja na vse usluge. ki jih je francoska diplomacija storila sosednemu in prijateljskemu naiouu« v teku razpleta italijansko—abesinske afere. Pariški oficiozni iist je že tedaj s posebnim poudarkom ugotovil, da se mora Italija samo Franciji zahvaliti, da se sankcije proti njej niso dosledno m do vseh skrajnosti izvajale, da se ie italijansko—abesinski apor iokalrziral, da ui prišlo do vojaške blokade Italije, da je bil ženevski pritisk ua 11 ali jo neuspešen m da je zaradi tega propade; tudi ves tako zvani sistem kolektivne varnosti. Francija si je prav zaradi tega odtujila Anglijo, ki je v zameno ni pod-pi aia v lokarnski zadevi in se je zato zdelo da je sistem kolektivnega pritiska tudi lam odpovedal itd. Ze te kratke ugotovitve glavnega organa francoskega zunanji ga minististva predstavljajo pravi confiteoi, ki bo v diplomatski analizi evropskega dogajanja zadnjih dveh let nedvomno služil za osnovo pravi nej-ega m pravičnejšega presojanja o razpletu italijansko—abesinske zadeve in r> krivdi ali nekrivdi Društva narodov. Se večjo pozornost pa je prav v tej zvezi zbudi v mednarodni javnosti članek, ki ga je v sredo objavil v istem listu njegov znani diplomatski sotnidnik Jacques Bardoux. Siga; zveze s francoskim zunanjim ministr-s vom so splošno znane. Mi smo v l'stu na, ta cianek že opozorili. Ker se pa Bardouxova izvajanja — preko o/j"ga Okvira italijansko—francoskih odnosa je v — dotikajo tudi nekaterih načelnih c-vronskih vprašanj, jih hočemo na lem mesni še posebej pred-očiu zaradi boljšega razumevanja nekaterih najnovejših dogodkov. Ba>doux pravi v uvodu svojega zanimivega članka, da mu je dalo pobudo za razpravo o francosko—italijanskem razmerju v zadnjih letih piedvsem pismo nekega italijanskega inženjerja Enrica Richettija. ki oeita Franciji in Angliji, posebno pa Kilici ji. da sta odgovorni za ves sedanji evropski nered, »ker sta okrnili italijansko zmago s tem. da nista priznali veljave londonskemu paktu in da sta na ta način porušili angleško—francosko—italijansko zvezo. ki je v svetovni vojni zmagala«. Rioh-et-ti podrobno navaja škode, ki so bile zaradi tega storjene Italiji, in prihaja nato do zaključka. da je odslej vse odvisno samo od Francozov, ki lahko popravijo svoje napake in si tako trajno zagotove italijansko prijateljstvo, češ da danes »noben resen interes ne razdvaja več Italije m Francije, ki bi nasprotno morali celo sodelovati v obrambi latinske in sredozemske civilizacije«. Bardoux označuje Rieft-ettijevi trditvi o »miru brez koristi« in o »nezvesti Franciji« za bajki. Bajko o »nezvesti Franciji« pa še posebno ostro izpodbija s podrobno analizo ozadja Lavalovega sporazuma z Mus-solinijem in poudarja v tej zvezi med dru-. letala so bombardirala tranisrport 8 tankov, ki so jih vozili na tovornih avtomobilih med Mo tolo in Naval Camerom. Transport je bil zelo pošocisVan. Opaziti je bilo jasno, da je mnogo tovornih avtomobilov zgorelo. Poslednja mobilizacija delavstva Pariz, 6. novembra. w. Kakor poroča »Intransigeant« iz Madrida, so delavske organizacije izdale zadnji poziv delavcem, naj se v:i brez izjeme takoj javijo za obrambo Madrida. Kdor se ne bo odzval, se bo smatral za sovražnika drža.ve. Na ta poziv se je zglasilo več ti oč delavcev in je odžlo več oddelkov milice in mnogo vojnega materiala na tovornih avtomobilih na prve postojanke južno od Madrida. Zadnje priprave za generalni naskok Madrid, 6. novembra, o. V glavnem stanu nacionalistične vojske so že dovršene vse priprave za zadnji naskok. Po gričih okrog mesta trajajo boji neprestano že 48 ur. Iz Madrida so odposlali vso deco po železnici v Valencijo. Vse kaže, da se bodo anarhisti in komunisti branili do zadnjega moža. Povsod po mestu grade z naglico barikade in jarke. Pričakovali je strašnih pouličnih borb. Bombardiranje Alicanta Madrid, 6. novembra. AA. Poročajo iz Alicanta, da :ta dve sovražni letali zgodaj zjutraj bombardirali pristanišče. Metali sta velike zračne torpede. Več bomb je padlo blizu argentinske križanke, ki ju je pregnala s protiletalskimi topovi. Poškodovan je bil parnic >Ciano«. Opaženo je bilo, da italijanski in nemški pamiki niso ugasnili luči, ko je bil dan znak za r.e-varno t. Ogromne žrtve državljanske vojne Pariz. 6. novembra, o. Španska državljanska vojna traja že 17 tednov in je zahtevala do sle.j nad 200.000 človeških žrtev, dočim je državi in poedincem povzročila 30 milijard pezet škode. Izmed žrtev je le četrtina padk v bojih, ostalih 150.000 ljudi je bilo justificiranih brez obsodbe ali po obsodbi po vojaškem solini in ki do danes na izrecno Mussolini-jevo zahtevo se niso bila objavljena, iz katerih pa je jasno razvidno, da je Laval pustil Italiji proste roke samo glede tako zvanega »gospodarskega prodiranja v Abe-sinijo« dočim je Italija ob popolni pasivnosti Francije izvedla svojo abesinsko akcijo v dejansko mnogo širšem obsegu. Francija je zaradi svoje resne volje po ureditvi odnošajev z Italijo tudi to dopustila in tako sama. vsaj moralno, pripomogla celo do aneksije abesinskega cesarstva. To so dejstva. vzklika Bardoux, s katerimi bi morali v Italiji računati, kadar tovore o italijansko—francoskih odnošajih. Tako je Bardoux z objavo teh tajnih »abesinskih« dokumentov mnogo doprinesel pravilnemu presojanju nedavnega abesin- skega konflikta. Zato je razumljivo, če so njegova izvajanja zbudila splošno pozornost. Ta pozornost pa jo še toliko bolj upravičena, ker se Bardouxova namigava-nja tako zelo krijejo z najnovejšimi ugotovitvami italijanskega maršala de Bona. ki v svojih spominih na italijansko—abesinsko vojno sam zatrjuje, da tudi v italijanskih vojaških krogih niso pričakovali tako naglega vojaškega nastopa proti Abesincem in da je do njega prišlo le na nepričakovano Mussolinijevo pobudo. Mussolini je na ta način s svojim govorom sprožil zanimivo polemiko, ki po svoji vsebini daleč presega okvir francosko—italijanskih odnošajev in ufeTempsohudo monakovskega glavarja Eppa. ki se ie tudi <*am udeležil razgovorov. V katoliških krogih polčrtavajo pomen tega sestanka predvsem zaradi tega. ker ie znano, da ie kardinal Faulhal>er eden izmed najbolj strastnih zagovornikov pravic katoliške cerkve v Nemčiji. Zalo smatrajo njegov obisk pri Hitlerju za ugoden znak za izboljšanje napetih odnošajev med katoliško cerkvijo in državo v Nem-čij i Država bo popustila v proti katoliškem zadržanju Ker je verjetno, da ie Faulhaber tudi napram Hitlerju nastopil odkrito, se zdi, da bo država v svojem protikatoHškem zadržanju nekoliko popustila, ker si je po ,i!iienju katoliSkih krogov !e ne tej podlagi mogoče predstavljati sporazum obeh antipodov. Ni izključeno, da bo prvemu razgovoru v kratkem sledil še drugi razgovor, ki se sia pa bodo udeležili tudi osta'i člani po sebnega škofijskega odbora, ki je bil na škofovskem zborovanju v Fuldi 'zvočen z namenom, da vodi pogajanja za sporazum z državo in katerega člani so če: Schulte iz Kolna. Bertram iz Vrat i-i a ve. Gale.n iz Miitn-stra ter Prevsing iz Berlina. Papen postane minister za bogočastje ? V Berlinu domnevajo, da tse je Hitler v zadnjem času začel znova zanimati za konflikt s cerkvijo in da je prišel tudi sara do spoznanja, da l>o treba v kratkem nekaj storiti za izboljšanje dosedanjih napetih odnošajev med državo in cerkvijo. Ne izključuje »e možnost imenovanja novega ministra za bogofastje ker sedanji mi-nj|siter Kerrl iz jx>litičnih im zdravstvenih razlogov svojega resora sploh ne vodi več. V nekaterih krogih govore o možnosti imenovanja dunajskega poslanika Papena na njegovo mesto, vprašanje pa je. ali bi bi'a z njim zadovoljna stranka in Vatikan. Odkod preokret Državniki, ki jim je zaupano vodstvo nemške zunanje politike. «o bili iz Rima po-nov-no opozorjeni, da bi nadaljevanje konflikta utegnilo predstavljati veliko ov;ro v ita* lijansko^nenišikein sporazumu. Sporazum z nemškim katolicizmom 6e rajhovskim državnikom v zadnjem času vsiljuje tudi z avstrijskega in španskega vi rt-k a. Odločilno pa •so na Hitlerja vplivali tudi notranjepolitični momenti, med katerimi je treba na prvem mestu poudariti zlasti težke naloge, ki čakajo Nemčijo pri izvedbi gospodarske štir'-letke, katero bi konflikt s cerkvijo zelo oviral. Zato v nemških katoliških krogih z velikim upanjem pričakujejo, da bo na osnovi protikomunističnega sfa':&ča nemškith katolikov Hitler priznal v konkordatu določene pravice katoliške cerkve. Habsburško strašilo Vodja avstrijskih legitimistov Wiesner v avdienc! pri Mussolini ju Rim, 6. novembra, b. Včeraj je odpotoval iz Rima vodja avstrijskih legitimistov \Viesiier, ki se je ineognito več dni mudil v italijanski prestolnici. Stanoval je zasebno pri neki italijanski plemenitaški družini, katere zveze z bivšo avstrijsko cesarico Žito so prav dobro znane. Wiesnerja je sprejel v daljši avdienci tudi sam Mussolini, kateremu je vodja avstrijskih legitimistov v vseh podrobnostih razložil načrte avstrijskih legitimističnih krogov glede restavracije habsburške dinastije na avstrijskem prestolu. V tukajšnjih avstrijski krogih sicer izjavljajo. da je bilo VViesnerjevo bivanje v Rimu izrazito zasebnega značaja, vendar je njegov skrivnostni obisk zbudil v rimskih diplomatskih krogih veliko pozornost in ga tudi danes povsod živahno komentirajo. Pri tem opozarjajo zlasti na značilno okolnost. da je Wiesner pred svojim prihodom v Rim bival dalje časa v Budimpešti, kjer se je z merodajnimi madžarskimi krogi posvetoval glede morebitne restavracije habsburške monarhije. V rimskih diplomatskih krogih spravljajo sedaj v zvezo s temi Wiesnerjevimi obiski tudi napovedani obisk madžarskega državnega upravitelja Horthvja v Rimu ter vrnitev njegovega obiska s potovanjem italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. ali italijanskega prestolonaslednika Um-herta v Budimpešto. V zvezi s tem so se spet razširile govorice o znanih poročnih načrtih italijanske vladarske Irše. Stockinger predsednik avstrijskih železnic Dunaj, 6. novembra. AA. Bivši trgovinski minister Stockinger je imenovan za predsednika upravnega odbora avstrijski zveznih železnic. Tibor Eckhardt o podunavskih problemih Budimpešta, 6. novembra, b. V. predavanju, ki ga je imel v Gobdenovi z-ezi je vodja madžarskih malih po estnikov poslanec Tibor Eckhardt opozoril na nevarnosti, ki jih za ženevsko ustanovo predstavlja talno rusko prodiranje «• o hm oči p evropske politike, radi katerega je DN iz- gubilo oni potrebni moralni ugled, ki bi pripomogel k rešitvi podunavskega problema. Zato je danes tu edini Izhod iz položaja samo še direkten sporazum v eh srednjeevropskih držav, ki pa bo mogoč le na osnovi samo;tojnega pretresa srednjeevropskega vprašanja brez vojaških in političnih kombinacij. Bethlen bo predaval v Milanu Budimpešta, 6. novembra, b. Bivši madžarski ministrski predsednFu grof Bethlen bo 15. decembra odpotoval v Milan, kjer bo imel v institutu za zunanjepolitične zadeve predavanje o »Madžarski in po« dunavskem bazenu«. Diplomatski lov na Poljskem Varšava, 6. novembra, b. Predsednik poljske republike Moscicki je odpotoval v Tešin, kjer se bo v kratkem vršil velik lov, katerega se bodo razen maršala Rydz Smiglyja in vseh članov vlade udeležili tudi poslaniki Francije, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije, švedske in Madžarske. Končni izid volitev v Nevr York, 6. novembra, o. Danes po bili objavljeni končni uradni izidi predsedniških volitev v Zedinjenih državah, po katerih je dobil Roosevelt 25,465.973 glasov, njegov republ. protikandidat Landon 15,615.479, kandidat unionske stranke pa le 627.390 glasov. L. 1932. je dobil Roosevelt 22,821.000, Hoover pa 15,761.000 glasov. Po končnem volilnem izidu bo v reprezentančni zbornici 334 demokratov, 89 republikancev. 7 progresistov in 5 farmarjev. V senatu bo 85 demokratov, 7 republikancev. 2 farmarja, 1 progresist in 1 neodvisen. Nemško notranje posojilo Berlin, 6. novembra, b. Tu pričakujejo, da bo morda še danes ali najkasneje jutri razpisano novo notranie posojilo v znesku pol milijarde mark. od katerih naj bi jih banke položile 400.000, zavarovalnice pa 100.000. Anglija ostane zvesta Društvu narodov Zaključitev zunanjepolitične debate v angleški spodnji zbornici London, 6. novembra. AA. V spcdnji Zbornici jc v imenu vlade zaključil debato o sunanji politiki Neville Chamberlain, ki je ugotovil, da spodnja zbornica odobrava politiko, kakor jo je obrazložil Eden. Podčrtal"je posebno odstavke včerajšnjega Kdencivega govora, ki se tičejo Društva narodov. Treba je izbirati med ženevo ali metodo zvez. Dvomim, da bi bil v zbornici ]e en član, ki bi se zavzemal za vrnitev k drugi metodi. Starim načelom ravnotežja sil stoji danes nasproti kolektivna varnost, za katero bo Velika Britanija še nadalje zavzemala. Velika Britanija bo tudi v bodeče skrbela za okrepitev ženevske ustanove, kar bo pripomoglo k ohranitvi miru v krajih, ki jih je zajela posebno huda kriza. Finančni minister je omenil tudi pakt zahodnih držav, ki se pripravlja. Na-i^ftadeležba pri tem paktu pomeni, da ni-i/!tio orez interesa za stvar miru, je dejal. Točno je, da zahodni pakt ne jamči nemške vzhodne meje, zaradi česar želimo, da se čim prej uresniči -vzhodni evropski pakt na istem temelju kakor zahodni. Po Chamberlainovem govoru je bila Kviicana. Glasovanja ni bilo. Pismeni odgovor zunanjega ministra Fdena nekemu poslancu, pravi, da ni bil odstop kolonijskih posesti ali kakega mandatnega ozemlja nikakor predmet izmenjave misli med nemško in britansko vlado. Listi se v svojih komentarjih mnogo 1:a-vijo z razmerjem med Veliko Britanijo in Nemčijo. Delavski -.Dailv Herald« pravi, da v načelu odebrava Edenove besede, po katerih Velika Britanija sprejema nemško prijateljstvo, pristavlja pa, da to prijatelj ;tvo ne sme biti naperjeno proti nobeni drugi državi in da ne fir.e pomeniti odziva Velike Britanije na nemško vabilo za skupno fronto preti Rusiji. Drugi listi mislijo, da nekateri nedavni dogovori otežujejo Sklenitev britansko-nemškega prijateljstva. Tako pravi Newa Chronicle, da Nemci izpremlnjajo 12 taktiko. Veliki Britaniji enkrat groze, drugič pa ji ponujajo prijateljstvo. >Morningpost ■ l-Jtračin. 6. novembra, p. Xa progi Čupri-ja — lijtvna -Feka se je pripetila davi železniška nezgoda. Mešani vlak je skočil s lira. ker se je pri nekem vagonu zlomila os. Človeških žrtev ni bilo zaradi nezgode pa jc bil promot prekinjen skoraj vos dau. Blum grozi z odstopom? Pariz, 6. novembra, b. Ministrski predsednik Blum je včeraj sporočil komunističnemu voditelju Thorezu, da raje odstopi, kakor da bi za las popustil v francoskem zadržanju glede ne vmeša vanja v špansko državljansko vojno. Zaradi tega so se danes razširile .govorice, da ni izključeno, da bo zaradi španskih dogodkov prišlo do vladne krize v Franciji. Novi italijanski poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 6. novembra, p. Ministrski pred ednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes prvič sprejel novega italijanskega poslanika Maria Indelija. Poslanik Indeli bo jutri sprejet v nastopno avdijenco pri Nj. kr. Vis. knezd-na* mestniku Pavlu. Ob te; priliki mu bo predložil Svoja akreditivna pisma Beograd, 6 novembra. AA. Albanski poslanik Rauf Fico se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel svoje posle. Beležke Enostaven odgovor na grdo obrekovanje Na »Slovenčeve« izmišljotine o izstopu nekaterih članov konzorcija »Jutra« ter njegove laži o odvisnosti ali zvezah našib listov s to ali ono industrijsko ali gospodarsko skupino 6I110 odgovorili z ugotovitvami, ki jih glasilo Katoliške akcije molče jemlje na znanje. Toda »Slovenec« bi ne bil zvest sebi in svoji morali, ako ne bi svoje zadrege poskušal prikriti z novim obrekovanjem. Umenjajoč našo ugotovitev, pristavlja v svoji včerajšnji številki, da je takorekoč pozabil »omeniti, da je »Jutro« dolga leta uživalo podporo iz državne blagajne, ki jo morajo polniti davkoplačevalci«. Ob enem je proglasil naš list za »glasilo združeni jugoslovenskih nacionalistov in nemčurskih hitlerjevoev dravske banovine«. Na vse te podlosti je naš odgovor zelo enostaven. Po svojem pravnem zastopniku smo vložili proti »Slovencu« tožt>o zaradi obrekovanja. Vsi računi tajni'b in javnih fondov in ves denar davkoplačevalcev so danes pod kontrolo »Slovenčevib« prijateljev. Gospodje imajo torej vso možnost, da pred sodnijo dokažejo, če je »Jutro« kdai-koli prejemalo podporo iz državne blagajne in koliko. Ker so jim na razpolago tudi vsi drugi viri. bodo prav tako lahko nastopili dokaz resnice, tudi za svoj nezaslišani očitek, da je naš list glasilo nekih »nemčurskih hitlerievcov«. Polemika o murskosoboški gimnaziji Dočim je svoječasno »Slovenec* dolžil jugoslovenske nacionaliste, da so zakrivili ukinitev višjih razredov gimnazije v Murski Soboti in je potem molče prešel preko naših ugotovitev, da je bila ukinitev sklenjena v času, ko so sedeli njegovi prijatelji v vladi, pa se je spravil župnik Klckl na nar. posl. Benka kot krivca te nesreče. Sedaj odgovarja g. Benko v svojem glasilu »Murski krajini« g. župniku in pribija, da so bili višji razredi gimnazije v Murski Soboti ukinjeni, ko je bil g. Klekl narodni poslanec, v vladi pa »isti gospodje kakor danes«. Leta 11)20. je odšla v Beograd posebna deputacija Prekmurcev pod vodstvom g. župnika Klekla. da izdejstvuje zopetno otvoritev višjiih razredov gimnazije. Kljub vsem obljubam je ostalo vse pri starem. To se je ponavljalo tudi pozneje ob raznih prilikah, ko je poskušal spraviti g. Benko obnovno višje gimnazije v Murski Soboti z mrtve točke. Poslednjič se je »obrnil na samega predsednika dr. Milana Stojadinoviča letos spomladi. Gospod predsednik jc vpričo devetih drugih slovenskih poslancev obljubil, da bodo višji razredi naše gimnazije z vso sigurnostjo podržavljeni. Jasno pa je in to tudi ugotavljamo, da imajo gospodje ministri v vladi več moči in večji vpliv na rešrfev tega vprašanja, kakor pa g. poslanec Benko«. Minister Cvetkovič Agencija Avala poroča, da nadaljuje minister g. Dragiša Cvetkovič svoje volilno agitacijsko potovanje po srbijan kem delu drinske banovine. Ustavil se je tudi v vasi Zaglavju v račanskem .;rezu. »Tam je ministra predstavil kmetom poslanec Milcje Rajakovič. Izvajal je, da spada minister Cvetkovič mod prvake JRZ, ki je bil že s svojim 28. letom niški župan in se že dolgo bavi s politiko v korist naroda«. »Samouprava" o izstopu posl. dr. Jankoviča Poročali smo že, da je iz zcmljoradniške-ga poslanskega kluba, ki podpira vlado g. dr. Stojadinoviča in jc v njej zastopan po ministru Djordjeviču, i/stopil bivši poljedelski minister dr. Dragotin Jankovič, predsednik Saveza srbskih zemljoradniških zadrug. Službeni organ JRZ »Samouprava« pojasnjuje sedaj izstop dr. Jankoviča in pravi, da so ga razmere v zemljoradniškem klubu prisilile k temu koraku. Ta gospod je, pravi »Samouprava«, »klasičen primer, da v politiki ne zadostuje samo izobrazba, marveč je treba tudi politične prakse. Brez politične izkušnje je g dr. Jankovič stopil v politiko s svojim petdesetim letom in je preko noči postal general. Sedaj se umika /^epet v okrilje svojega stalnega omizja, kjer bo lahko neovirano teoretiziral«. Po pisanju »Samouprave« je soditi, da v vodstvu JRZ niso posebno žalostni zaradi odhoda g. dr. Jankoviča, ki jih je podpiral dobro polovico leta in se je v krogih njegovih prijateljev pričakovalo, da se b« vrnil na ministrski položaj. Usoda za Pašičev spomenik nabranega denarja Po smrti Nikole Pašiča so začeli, kakor v raznih drugih krajih, tudi v Sarajevu zbirati prispevke, da bi velikemu državniku postavili spomenik na katerem izmed sarajevskih trgov. Odbor za spomenik je sproti objavljal prispevke. Ko so prispevki dosegli znesek 40 tisoč dinarjev, so nadaljnje objave prenehale. Potekalo je leto za letom in Sarajevčani so polagoma pozabili, da so kdaj hoteli postaviti spomenik Nikoli Pa-šiču. Nedavno pa se je nekdo le spomnil na to stvar in sprožil v sarajevskih listih nekako anketo o tem, kam je izginil denar, nabran za spomenik. Oglašali so se razni Sarajevčani, ki pa niso vedeli povedati nič gotovega, dokler se ni končno oglasil g. Milan Pupič, ki je izjavil, da je bil on zadnji upravitelj spomeniškega tonda, da pa je nabrani denar posodil sarajevski uradniški nabavljalni zadrugi. Storil je to sporazumno z ostalimi člani odbora in zaradi tega, ker so prispevki pritekali tako počasi, da ni bilo računati na.-skorajšnjo postavitev spomenika. Nabavljana 'zadruga je sedaj že vrnila 15 tisoč dinarjev, za ostalih 25 tisoč pa odstopila svoje terjatve pri raznih svojih dolžnikih. Debata v sarajevskih listih pa s tem še j ni zaključena. Oglašajo se še novi anketaši, Mariborski mestni svet Maribor, 6. novembra. Nocoj se jc vršila XIII. redna seja mestnega sveta pod vodstvom župana dr. Ju-vana. ki je uvodoma pozdravil tudi prisotnega sreskega načelnika za Maribor- levi breg, g. Popoviča. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seje, je župan prečital spomenico mariborskih mesarjev predsedstvu mestne občine glede zgraditve mestne tržnice ter sporočil, da bo storil vse, da se načrt tržnice čimprej realizira. S prejšnjim predlogom, da bi se tržnica postavila na Tavčarjevem posestvu, mesarji niso bili zadovoljni in bo treba najti primernejšo parcelo. Za kritje gradbenih stroškov bo treba najeti novo posojilo. Sploh sc bo vsa zadeva še natančno proučila. Pritožba tvrdke I. Huttcr & drug zoper takso za ogled njene zgradbe v sirovem stanju je bila zavrnjena. Enako je bilo zavrnjenih osem prizivov zoper predpise hišne najemninske davščine, ugodili pa so pritožbi Franca Perglerja zaradi jamstva za občinsko trošarino. Odobrena je bila pogodba delavskega azila in društva za zaščito mladine, ki jc dobilo svoje nove prostore v zgradbi azila. Kuratorij mestne oskrbnišnice se je izpopolnil že z enim občinskim odbornikom. Odobrena je bila prošnja trgovca Ivana Slavinca glede izplačila nakaznice za živila, vendar bo moral Slavinec odstopiti 3% zneska pomožni akciji. Pri tem je bil sprejet tudi načelni sklep da se v bodoče take nakaznice ne bodo več vnovčilc. Občinski svet je nato soglasno odobril 40 prošenj za redno ubožnostno podporo. Cestišče Frankopanove ccstc sc bo reguliralo spomladi, ureditev Komenskcga trga je bila odgodena. Predlog glede novega imenovanja ulic je bil izročen odseku, ki je bil v to svrho ustanovljen. Mestni literarni fond Na pobudo mariborskih pisateljev jc mestna občina ustanovila tako zvani literarni fond »Slomškove nagrade«. Odobren je bil pravilnik, po katerem bo mesto razdelilo vsako leto po 2500 Din mariborskim pisateljem za najboljša dela. Nagrade se bodo izplačevale vsako leto 24 septembra. Književniki bodo morali svoja dela najkasneje 4 dni prej predložiti mestni občini. Ustanovila se jc tudi žc posebna žirija, k; so v njej predsednik mestne občine ter dva občinska odbornika, in sicer prof. Prijatelj in prof. Sušnik. Nagrade se bodo prvič izplačale letos. — Glede javne telefonske govornice na Aleksandrovi ccsti je mestni svet sklenil prepustiti pošti kabino v paviljonu na Aleksandrovi ccsti proti mesečni odškodnini 300 Din. Božične nagrad*? mestnim nameščencem Pogodbeni mestni uslužbenci in dnevni-čarji so predložili mestnemu svetu prošnjo za božičnico. Mestni svet je sklenil tej prošnji ugoditi tako, da bodo prejeli 1. decembra pisarniški uradniki polovico, pogodbeni uslužbenci četrtino mesečne, delavci pa eno tedensko plačo. Občinski svet jc zavrnil prošnjo trgovca Schmidta za izplačilo 50.000 Din kot odškodnino za nakup parccle ob Slovenski in Strossmaycrjevi ulici, kjer jc trgovec zgradil trinadstrepno stanovanjsko hišo, katere temelje pa jc moral poglobiti za 6 metrov. Prav tako jc bila zavrnjena prošnja Grge Basteliča za znižanje najemnine za Graj-ugodena prošnja za odpis veseličncga dav-odgodena prošnja za odpis veseličnega davka, pač pa jc mariborski občinski svet dodelil krajevnemu odboru Zveze vojnih invalidov v Mariboru voz premoga za tom-bolo.Občinski svet jc sklenil, da kupi Bar-tovo gramozno jamo na koncu Koroške ceste za 100.000 Din. Da bi se popravila meja med Trgom Kralja Petra in parcelo Pokojninskega fon"da odvetnikov in notarjev ob tem trgu, bo občina odkupila od fonda nekaj kv. m. zemljišča. Tako bo mogoče tudi regulirati ccstišče na trgu. — Več prošenj za znižanje prirastkarine jc bilo zavrnjenih, ugodil pa je mestni svet siro-tišču šolskih sester in mu odpisal pristojbino za večjo porabo vode. Zavodu šolskih sester se užitnina pavšalira, enako tudi Kmetijski družbi, Ivanu Šilcu pa se užitnina ne odpiše. — Občinski svet je sprejel poseben soglasen sklep, da se vodovod izloči iz kompetence gradbenega urada in osamosvoji, Delavnica kakor tudi upra-a vodovoda sc premestita v vodovodne objekte na Tržaški cesti. Elektrifikacija Svečine Za elektrifikacijo Svečine je mestni svet odobril materialne izdatke v znesku 231.289 Din. Mezde in plače pa sc bodo krile s sredstvi iz rednega proračuna. Na opazko nekaterih občinskih odbornikov, češ da sc ta elektrifikacija nc bo rentirala, je mestni župan odgovoril, da je dogovor s fal-sko elektrarno zelo ugoden in lx> občina plačevala tok po 0.36 Din /a kv. uro. Občinski svet je dovolil Tereziji Krie-gerjevi, da otvori gostilno v Dravski ulici 11,'Heleni Lukežcvi pa, da premesti svojo trgovino z obrabljenimi predmeti s Trga Svobode v Vetrinjsko ulico 10. Javni seji jc sledila še ta.ina seja. Dr. Andjelinovič o stališču nacionalistov do reševanja hrvatskega vprašanja Ko smo svoječasno komentirali, v kolikor smo mogli, znano izjavo g. dr. Mačka beograjskemu oficioznemu glasilu, smo ugotovili, da jugoslovenski nacionalisti nočejo več služiti za izgovor onim, ki neprestano gOVore o sporazumu, pozitivnega pa ne storijo ničesar. Podčrtali smo, da je sedaj, po izjavi voditelja hrvatskega pokreta, dolžnost vseh, ki govorijo o sporazumu, da ta sporazum izvedejo ali pa priznajo, da ga nočejo ali ne morejo izvesti. Rekli smo še, da bodo jugoslovenski nacionalisti pozdravili vsak pozitiven uspeh, ki bi ga dosegli današnji protagonisti sporazuma v korist države in celokupnosti. Povsem v smislu naših izvajanj se izraža v velikem intervjuvu, ki ga objavljajo včerajšnje zagrebške »Novosti« senator in bivši minister dr. Grga Andjelinovič. Jugoslovenski nacionalisti, Srbi. Hrvati in Slovenci, — izjavalja dr. Andjelinovič — moremo biti zadovoljni, da je dr. Maček s svojimi izjavami vprašanje preureditve države pomaknil z mrtve točke. Razumljivo je, da se mi nc strinjamo z njegovim načelnim stališčem, saj on na srbsko-hrvatske odnošaje nc gleda s stališča enega jugoslovenskega naroda, temveč z vidika dveh narodov. Tudi nas njegov preširoki okvir samo skupnih državnih mej nc more zadovoljiti. Toda glavno dejstvo jc, da želi dr. Maček izpolniti okvir skupnih mej Jugoslavije s sporazumom o ureditvi države, kar obsega tudi hrvatsko vprašanje. Enako je bitno, da pod sporazumom razume defini-tivno rešitev problema, nc pa kako sporazumevanje za vladanje. Pri tem dr. Maček nc računa samo s skupinami srbijanske izvcnparlamcntarnc opozicije, temveč s srbsko skupino, ki je sedaj na vladi. Naj bo — pravi dalje g. Andjelinovič — dr. Maček zagotovljen, ravno tako pa tudi vsi »činitelji, ki uživajo zaupanje naroda«, da jim mi pri tem delu ne bomo streljali v hrbet. Ako je komu na tem, da sc hrvatsko vprašanje odstavi z dnevnega reda, je ki hočejo vedeti, kdo je dal pripravljalnemu odboru pooblastilo na ta način razpolagati z denarjem, in kedaj bo ves denar vrnjen. Nekateri tudi zahtevajo, naj sc pripravljalni odbor že vendar enkrat zopet sestane in javnosti pove, kdaj misli postaviti spomenik, za katerega se je nabiral denar že pred desetimi in več leti Dr. Korošec v Mariboru Iz Maribora poroča Agencija Avala, da se je v četrtek in včeraj tam mudil notranji minister g. dr. Anton Korošec in da je konferiral s svojimi političnimi prijatelji. Banovinski sveti Beograjska »Samouprava« napoveduje, da se bodo najbrž še v teku novembra sestali vsi banovinski sveti, da bodo razpravljali o novih proračunih. Ko jih bodo odobrili, se bo vršila v finančnem ministrstvu posebna konferenca, na kateri bodo predložene proračune ponovno obravnavali iri jih definitivno odobrili. Spomenica srbijanske združene opozicije Kakor poročajo iz Beograda, imajo šefi v združeni opoziciji koaliranih srbijanskih skupin vsak dan daljša posvetovanja. 'Zatrjuje se. da sestavljajo spomenico, v kateri bodo točno opredelili svoja stališča in svoje cilje v pogledu vseh aktualnih vprašanj j naše notranje politike. nam, ki Jugoslavijo postavljamo nad vse drugo. Z rešitvijo tega problema bo Jugoslavija po^avljena na krepkejše temelje H akoravno nas danes odrivajo od sodelovanja, sc vendar ustvarjajo vsi pogoji za zmago našo in naše ideologije. Mi lahko mirno gledamo, kako se stvari razvijajo, in s pošteno kritiko pomagamo kolikor moremo. Dr. Andjelinovič sc strinja tudi z mišljenjem dr. Mačka, da jc treba čimprej konzultirati narod in premeriti sile pri volitvah na podlagi svobodoumnega volilnega zakona pod režimom »vlade čestitih ljudi«. Dr. Andjelinovič smatra, da govori v imenu vseh iskrenih jugoslovenskih nacionalistov, če i/javlja, da .jc treba z največjim zadovoljstvom pozdraviti vsak poskus za čimprejšnjo rešitev problema o preureditvi države, zlasti pa hrvatskega vprašanja. Vsak razgovor v tej smeri med dr. Mačkom 111 s k u p in a m i i z ven pa rl a mc n t a rn e < »po z ic i jc, kakor tudi s skupino, ki je sedaj na vladi, in sploh z vse m i »činitelji, ki uživajo zaupanje naroda«, bomo lojalno sprejeli na znanje. -Ako kaj dobrega napravijo iim bomo to objektivno priznali. Senator Andjelinovič zaključuje svoja izvajanja takoh : »Mi pri tem vztrajamo na svojem stališču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en jugoslovenski narod in da jc na^a država ustanovljena na tem temelju. Močnejši in trajnejši od naših trenutnih nesporazumov so razlogi, ki so diktirali postanek Jugoslavije. Zato globoko občutimo potrebo, da čuvamo ideale naše nacijc.« Iz sodne službe •Beograd, 6, novembra, p. Na področju apelacij kega sodišča v Ljubljani so napredovali: v položajno skupino IV 1 ."»od-nik ljubljanskega sodišča Karel Javoršek in sodnik sreskega .sodišča v Ljubljani Srečko Ažman, v IV/2 starešina sreskega sodišča v Slov. Konjicah Andrej Levstek, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Jože šternpihar je imenovan za sodnika ljubljanskega apelacijokega sodišoa v položaju IV/2. V 4. skupino 2. stopnje je napredoval dr. Hinko Lučovnik, namestnik državnega tožilca v Splitu. Upokojitev Beograd, 6. novembra. AA. Upokojen je. Ivan Napotnik, višji kontrolor pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: V primorskih predelih vedro, v notranjosti oblačno in toplo vreme, ponekod v morav-ski in vardarski banovini ter v severnem delu dravske banovine dež. Temperatura brez posebne izpremembe. Minimal. temperatura Sušak 0 stopinj, maksimalna Mo-star 22 stopinj. Zemnnska vremenska napoved za soboto: Toplo vreme, večinoma oblačno z dežjem bo v jugovzhodnih predelih prenehalo, pač pa se bo obnovilo na primorju in v zapad-^ nih,fin severnih krajih. Solnce vzhaja ob 6.24 in aahaja ob 16.18. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pričakuje, se slabo vreme zasti v goratih krajih. Dunajska vremenska napoved za danes: Vedno bolj oblačno, v višjih legah mrzla megla. Naši kraji ln Ifudje Ivan Dražil f Ljubljana, 6. novembra. Po dolgotrajnem bolehanju je umrl eden najbolj znanih Ljubljančanov, magistratni pisarniški ravnatelj v pokoju, meščan ljubljanski in častni predsednik »Slavca« g. Ivan Dražil. V Ljubljani se je rodil in je od mladih let bil dober pevec. Šele 20 let star je bil že med ustanovitelji »Slavca« in je tudi sam pel v zboru, ki je takoj po ustanovitvi pričel nastopati v starem deželnem gledališču pri predstavah Dramatičnega društva. Dobrih 20 let je tudi pel v zboru slovenske opere. Svojemu društvu je ostal zvest do smrti, torej nad 50 let, od katerih je polnih 36 let društvu tudi predsedoval. Z Ivanom Dražilom lahko postavimo zgled idealnega ljubljanskega pevca. Organiziral je pevske vaje in šole za naraščaj, velike društvene prireditve, vsakovrstne izlete po Sloveniji posebno v narodnostno ogrožene kraje, pa tudi na Hrvatsko in Češko, kjer si je pridobil mnogo prijateljev, posebno ob izletu pevskega zbora v Prago 1908. Naslednje leto je društvo praznovalo srebrni jubilej in so se proslave poleg mnogih domačih društev udeležili tudi hrvatski in češki pevski zbori. Vabila srbskim pevskim zborom pa jc avstrijska vlada zabra-nila. Vseh prireditev se jubilant ni udeleževal le kot organizator, temveč je 45 let neprestano pel tudi v /boru. Ob srebrnem jubileju »Slavca« je sprožil misel o ustanovitvi zveze slovanskih pevskih društev in je njegov referat prevzel odbor Zveze čeških pevskih društev v Pragi V proslavo ustanovitve Jugoslavije in prvega narodnega praznika ie Ivan Dražil zasnoval s »Slavcem« dve veliki prireditvi v Unionu. Pred tisoči udeležencev je navdušeno pozdravil novo kraljevino. Leta 1924. ob »Slavčevi« štiridesetletnici se je po njegovi zamisli vršila pevska razstava v Narodnem domu. Intenzivno jc sodeloval ob ustanovitvi JPS in HubadoVe župe v Ljubljani. Takrat je bil odlikovan z redom Sv. bave IV. stopnje. Mestni svet mu je ob »Slavčevi« petdesetletnici predlanskim podelil meščanstvo. Imel pa je zaslužni organizator tudi več drugih priznanj in diplom. Slovenska filharmonija in mestna godba, Narodno gospodarsko in politično društvo za trnovski okraj, okrajna bolniška blagajna in knjigoveško društvo so ga šteli med svoje zveste stebre. Več ko deset let je bil oskrbnik ubogih za trnovsko župnijo, zadnja leta pa je vodil društvo mestnih upokojencev Nekoč knjigoveški poslovodja je bil od leta 1899. v mestni službi in je zadnja leta užival pokoj kot ravnatelj. Lani je praznoval svojo sedemdesetletnico in je »Slavec« poklonil svojemu častnemu predniku krasno bronasto plaketo, delo profesorja Sajovica. Že pred leti je Dražil prestal v Zagrebu hudo operacijo in odtlej je hiral ter je davi ob 2. mirno zaspal v ljubljanski bolnišnici. Pogreb spoštovanega moža bo v nedeljo ob 15. izpred bolniške mrtvašnice. Njegov spomin ostane med nami! Kočevski možje gredo s krošnjo za kruhom Med njimi je Ljubijev oče, pogorele« Bartol Ljubljana, 6. novembra. S snočnjim monakovskim brzovlakom je odpotovala v Nemčijo skupina 70 kočevskih krošnjarjev, ki so si pridobili dovoljenje, da o1o izvedli tlakovanje in betoniranje te ceste. Zdaj namreč cesto že posipajo z gramozom in jo utrjujejo z valjarjem, nato pa jo bodo odeli z debelo betonsko plastjo, z debelejšo spodnjo (10 do 15 cm) in tanjšo zgornjo (5 cm), ki bo iz finega granuliranega por-firja. Na mestih, kjer nova cesta prefoaja na staro, bodo betonsko cestišče Se posebej armirali in utrdili. Da se bo na klancih in na ostrih ovinkih preprečila poledica in zdrsavanje vozil, bodo taka mesta tlakovali z granitnimi kockami, s tem pa se bo tudi onemogočilo zanašanje blata na novo cesto. Dosedaj so beton tlačili na prav preprost način z bati, zdaj pa bo to delo opravljal poseben stroj in Nemčije, ki se bo enostavno pomikal po tračnicah in s tres-Ijivim valjarjem tlačil beton in ga na ta način neprimerno Iiolj stlačil kakor je hilo doslej v navadi. S prednjim delom bo stroj betonsko plast enakomerno porazdelil, valjar jo bo stlačil, posebna zadnja naprava pa bo beton sama avtomatično izgladila. Seveda pa lahko mimogrede poudarimo, da bo sam stroj, ki bo gotovo precej stal. na ta način nadomestil precej delovnih sil... Tak stroj so že lani preizkušali pri gradnji mednarodne ceste pri Novem Sadu pri ja-kosti pet konjskih sil, zdaj pa bo isti stroj po dobljenih izkušnjah nekoliko prenovljen in izpopolnjen (znamke: vibrator Thiele Strassenfertiger) imel jakost desetih konjskih sil. Za betoniranje bodo porabili okoli 7000 m3, za tlakovanje okrog 6000 m2 metrov pa nič .manj kakor dvesto petdeset vagonov granitnih kock in robnikov. Pri teh delih je prvotno imelo zaslužka 450 do 480 delavcev, zdaj na zimo pa je njihovo število padlo za celih sto. Če bo zima posebno ugodna, bo potrebno še marsikatera del? dokončati, kakor so: utrjevanje banketov, posipanje z gramozom, naprava jarkov, utokov in iztokov pri propu-stih. Po napravi betonskega cestišča bo potrebno še končno urediti napravo banketov, napraviti cestne jarke, cestne ograje in odrivače (kantone). Vsa dela bodo končana. kakor je predvideno, najdalje do ju. nija 1938. Do" takrat glejte, da si zato paradno cesto nabavite avtomobilček! ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Uofe zobe boste obvarovali i ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE Xa ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Pismo iz Črnomlja Neki anonimni dopisnik iz Črnomlja me v »Slovencu« vedno na novo žolčno napada. Anonimen je sicer za širšo javnost, tukaj v Črnomlju pa ga vsi poznamo. Zato ne bo nič pogrešeno, ako mu potegnem masko z obraza. Ničesar nočem pretiravati, ničesar reči odveč, marveč ugotoviti samo resnico brez vsake primesi jeze ali nejevolje. Predvsem moram priznati, da se dopisnik v današnjih razmerah nahaja v ugodnejšem položaju kakor jaz. Pod zaščito dekoriranih fasad znane črnomeljske ulice mi strelja v hrbet, pri tem pa rine glavo v pesek, da bi ničesar ne slišal in videl, kar se mu ne zdi primerno današnjemu času in kar ni po njegovem okusu. Z veliko protekcijo se mu je posrečilo, da je z gotovimi nameni prišel v Črnomelj, čeprav je bilo treba zavreči vse, kar je prej proglašal za sveto, pa obrniti prepričanje in doslednost po vetru. Clede revizije vidim, da nas niste prav razumeli. Kaj mešate v to stvar ono osebo, ki ni bila v tem pogledu nikdar tangirana? Ta oseba bi šla danes na mnogo lepši način v zasluženi pokoj, ako ji ne bi prav vi bili slab svetovalec. Očitate mi, da sem sit, da se bogatim in da se zato lahko smejem. Kakor da bi vi, revež, hodili lačni po Črnomlju s tolikimi plačami in penzijatni v hiši in bogatimi sorodniki! V zadnjem dopisu v »Slovencu« ste mi velikodušno dovolili, da lahko ostanem .še naprej tu, čeprav sem »tujec« iz Jugoslavije, ki biva že 24 let v Črnomlju, med tem ko ste sc vi šele pred dobrim letom preselili k nam. Stavili pa ste mi pogoj, da se nc vmešavam v politične in gospodarske razmere Črnomlja. Čehov pa nimate korajže poditi iz Črnomlja, kaj? In še pristavljate, da boste vi z domačini urejevali gospodarske in politične probleme Črnomlja in ne tujci. Gospod dopisnik! Tukaj se stikajo vsi vaši nameni in interesi, ki so jih pravi Črnomeljci že davno obsodili in spoznali kot škodljive. Ker sem vam jaz posebno na poti, je treba najprej udariti po meni. To je tudi pravi vzrok vaših žolčnih napadov proti moji osebi. Pa če imate čisto vest, /akaj jih pišete anonimno? Pojasnite še javnosti, gospod dopisnik, kdo jc bil še nedavno Jugosloven najčistejše oblike in se jc čutil zaradi tega visoko vzvišenega nad nami! Povejte, kdo in kako je pred štirimi leti na Mirni gori grdil in napadal mnoge današnje vplivne osebe, ki so bile takrat brez moči, danes pa se jim vsiljuje na vse načine! Vsaka stvar na svetu se maščuje, pa vem. da bo tudi temu slepomišenju prej a!i slej konec. Za svojo osebo samo izjavljam, da osebam take kvalitete v bodoče nc boin več odgovarjal na anonimne napade. Špiro I 'rankovič Postani in ostani član Vodnikove družbe! /-\-v'r 'J-\V, /VCVj I - \-N', '-< - - : Celje naj deM novo delavsko palača Celje, 6. novembra. Včeraj ob 15. se je sestala komisija zaradi gradnje modernega poslfipja OUZD v Celju. V komisiji so bili kot zastopr.iL' OUZD v Ljubljani predsednik Kremž lr, ravnatelj dr. Bohinjec in dr Kuhelj ter /1-stopniki mestne občine in Delavske /.b-ir-nice. Komisija si je najprej ogledala stavbi šče za novo poslopje poleg bodočega !delavskega azila za Mestnim gledališčem i Vrazovem trgu, potem pa sc je pričela anketa v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Po načrtu inž. Muršiča bi znašali gradbeni stroški 2,850.000 Din. letna ri/ija pa 211.000 Din. Zato je dr. kuheli predlagal, da bi sc gradnja odložila za 2 ali 3 leta. Ravnatelj dr. Bohinjec jc govoril o nezgodnem in bolezenskem zavarovanju, ki je močno padlo. Vodopivec je kot zastopnik Delavske zbornice vprašal, ali sc je j : gradnji poslopja OUZD v Kranju upo ■ ■ valo, da jc Kranj oddaljen od Ljublj ;n Celje pa i nn. V novem samo 25 km. poslopju v Celju bi se stanovanja lair <> oddala, po dovr.šitvi poslopja pa bi OUZD prihranil v Celju tudi stroške za potovanja članov k specialis: ;.n v I ; h-ljano. Z ambulatorijem \Vesir. ve t- v.f v Ciaberju, kjer je samo 1 zelra iik, je e!-. -lavstvo nezadovoljno, ker nima i/hire zdravnikov. V ekspozituro OUZD v Cd i prihaja vsak dan povprečno po 8(1 do 1 ••') ambulantnih bolnikov, tako tla zdravniki zaradi premajhnih prostorov le počasi in težko opravljajo svoje delo. Če bi bilo Celje v vprašanju gradbe poslopja OUZD v Celju spet zapostavljeno, bi se delavstvo ne moglo več zavzemati za socialno zavarovanje. Magistratni ravnatelj g. Šume je nastopil proti okrnitvi proračuna /a novo poslopje in je v tehtnih i/vajanjih branil izvedba načrta. Slednjič je bilo sklenjeno, da bo dala občina stavbi^e na Vrazovem trgu brezplačno na razpolago, kredit /a gradnjo mora še odobriti SUZOK, nato pa .še ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko, ki je zadevi naklonjeno. Zidanje se mora pričeti v letu 1937. MATINEJA Z. K. D. RICHARD TAUBER P°Je najlepše melodije ljubezni v velefilmu Simfonija ljubezni SZoKE SZAKALL LIEN DEVERS IDA Wt ST Danes ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. Cene Din 3.50 in 5.50. Kaj nam je doslej dal šentjakobski oder? Pregled iger v 15 sezonah govori o njegovi kvaliteti Za drevi vabijo šentjakobčani v dvorano Mestnega doma vso kulturno javnost, ki je s simpatijami opremljala njihovo dosedanje delo na polju gledališkega prosto-voljstva, da se z njimi poveseli ob pomembnem prazniku, ko beleži njihov oder 15-letnico svojega plodnega in uspešnega obstanka. O Slovencih je znano, da so goreči privrženci gledališke nmetnrsti, in zlasti v naši mladini je toliko žive aktivne ljubezni do desk, ki pomenijo svet, da skoraj ni večjega kraja pri nas, ki bi bil brez diletantskega odra in igralske dru-žrne. Na teh amaterskih odrih se izzživlja dobršen del naše dejanske, praMične kulture. Igralci, ki morda z velikim, morda z majhnim uspehom posnemajo mimiko in ravnanje go ipode iz salonov, burkežev iz pivnic in vse te pisane množice svetlih, vedrih in temnih tipov, kar jih premore zakladnica plemenite in poljudne dramat-ske književnosti, so deležni živahnega odziva pri gledalcih in morala, ki jo najdete tudi na dnu naj skromnejšega komada in ki z odra daje najintenzivnejše pobude za vzgojo značaja, prehaja iz akterja v ljudi in tako pomalem oblikuje narodno kulturo. A diletantski oder, ki je v rokah dobrega, razumnega vodstva, vrši lahko še posebno dragoceno nalogo s tem, da tistemu človeku iz občinstva, ki sam iz kdo ve kakšnega razloga ni deležen te sreče, da bi mogel živeti ob virih domačega slovstva, preko uprizoritev na sceni odpira pot do domače lepe knjige Da je šentjakobski gledališki oder v 15 letih zlasti tej važni nalogi v polni meri zadostil, nam odkrije že bežen pogled v revijo gledaliških komadov, ki so šli v tem času preko njegovih deiik. Po številu premier je bila najbolj plodna pač prva sezona (1921/22), Napoleonov s&movar«, Milčin-skega »Brat Sokol«, Meškova »Pri Hrastovih«, in Jurčič-Govekarjev »Deseti brat«, ki ga je — kakor še nekaj drugih del te sezone — režiral sedanji zaslužni, ugledni član Narodnega gledališča, Ivan Cesar. Naslednjo sezono so šentjakobčani otvo-rili z Aškerčevim »Redom sv. Jurija«, nato pa so dali še Lahovo »Noč na Hmelj-niku«, Kmetovtf »Mater«, Munnikovega »Bučka v strahu« ln Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Ljubljanski Mestni dom, kjer je šentjakobska gledališka družina našla primerno dvorano (prvo nadstropje) in si je oder lahko moderno uredila Sezono 1924/25. je spet otvorll Cankarjev »Za narodni blagor«, njemu pa so sledili še Remčeva »Kirke«, troje Kristanovih enodejank. Izmod tujih avtorjev so šentja/kiobčani že v prvih letih srvojega obstanka uprizarjali tudi Strindberga, Halbeja, Schonherrja, Gogolja, Wildgan-sa, čehova itd. Na začetku sezone 1925/26. je spet uprizoritev Cankarjevega »Jakoba Rude«, ki mu sledita Novačanova »Vele-ja« in Nučičeva »Gledališka kriza«. Naslednjo sezono spet otvarjajo Cankarjevi »Hlapci«, sezono 1928/29. pa Kraigherjeva »školjka«. V letu 1929/30. srečamo Manice Komanove »Prisego o polneči«. Dvema sezonama brez domačih novo ti sledi sezona 1932/33, ki jo otvarja Linhartov »Matiček se ženi«, nato pa doživimo presenečenje še z izvirno opereto Metke in Danila Bučarja »študentje smo«. V letu 1933/34. se je vodstvo odra odločilo, da bo p_vllej za začetek vsake sezone pripravilo domače delo. Najprej smo doživeli novo dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«, ki jo je prav posrečeno uredil Savo Klemenčič, naslednji dve sezoni pa sta otvorili Goveiiarjevi dramatizaciji Jurčičevih »Rokovnjačev« in Legionarjev«. Vmes smo videli še špicarjevega »Pogumnega Tončka«, dvoje Skrbinškovih božičnih prigodnic^ njegovo (dramatizacijo Murai-kovega >Matajevega Matije« in /(pet Bučarjevo spevoigro »Na Trški gori«, ki je zaključila lansko sezono. Kakor je bil repertoar sam zmerom skrbno izbran — pogo tokrat je bilo treba pač delati tudi koncesije prostejšemu okusu publike — tako je stalno rasla tuli višina igre ter inscenacij, da se danes po pravici lahko hodijo v Šentjakob učit di-letantje od dalei naokrog, v njegovemu atisamblu pa je obenem zmerom nekaj posebne pozornosti vrednih moči, ki se jim danes ali jutri odpre pot iz amater tva v igralsiki poklic. Imeti 15 let igralskega prostevoljatva za sabo, nikakor ni majhna reč. Mnogo smeha in vedre prešernosti je tačan z odra odmevalo po dvorani, v dramah in tragedijah se je potočilo mnogo igranih solza, a za ma ko in za kuliso se skriva mnego trdega dela in žrtev in mnogo resničnega gorja, ki mu nihče ne uteče, kdor je enkrat strpil na de ke gledališča. To delo in te žrtve bi bili vredni že spoštovanja in nagrade, če ne bi b li rodili tako lepih, stvarnih uspehov, kakor jih ima šentjakobski jubilant danes za seboj. Zato upamo, da bo nocojšnji večer, za katerega so šentjakobčani pripravili Kle-menčičevo dramatizacijo Tavčarjeve zgodovin ike novele »Janez Solnce«, tudi vsa naša javnost občutila ket resničen prazni^ in bo šentjakohski igTalski družini v bodoče ohranila vso naklonjenost. Donoače vesti Srečna Amerika Volilna borba v. Ameriki je bila. kakor s0 črtate I j lahko izvedeli tudi iz slovenskih listov, zeio srdita. Toda Roo-e>elt }e v svo jem zaključnem govoru, ki ga je imel na večer pred voUtvaini po radiu, pozval sVoje volilce, naj glasujejo brez niržnje }n strasti Mislijo naj samo na srečo in napredek Ze-dinjenih držav. Pokažejo naj, da Američani verujejo » demokracijo, ki Ji ponekod grozi propad. In RooSeve'tov protikandidat Landon je na koncu svojega zadnjega govora vzkliknil: »Volite kot državljani, kj ne priznavate nobene druge avtoritete, kakor svojo vest. Svo hodna Amerika je svetu potrebna. Branite svetovno demokratično fronto!« Ko pa je bil znan izid volitev, je bil Landon prvi, ki je čestital zmagovitemu teknic-ru. Brzojavil mu je: »Narod je govoril. V9i Američani bodo sprejeli njegovo odločitev in bodo delali za skupno stvar, za blagor domovine. To je zahteval demokratskega duha. Sprejmite moje iskrene čestitke!«; * Proslava 20 letnice osvoboditvc Prilepa. V četrtek so v Prilepu slovesno proslavili dvajsetletnico osvobojenja kraja in okoUce. Proslava je bila posebno slavnostna zaradi tega- ker so zbrali kosti 1800 za to osvoboditev žrtvovanih junakov ter jih prenesli v grobnico nove cerkve sv. Cirila i Metoda, ki je posvečena spominu kralja Petra I. Osvoboditelja. * Promocija. Včeraj je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije Mihael M. Orthaber s tezo v srbskem jeziku > U t i ca j pesnika ileinea na pesnika Lier-montova«. Teza je bila »prejeta na podlagi referata prof. dr. Kelemine im dr. Kidriča in je izšla v posebni knjigi (-tisk Lj. M. Ro-iiianoviča v Uži;'ah). K Literarnim izsledkom teze se ob priliki še vrnemo, mlademu doktorju pa naše čestitke! * Promoviran je bil na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za rudarskega inže-njerja g. Ivo Tome. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubliani ga Gaberšček Zvonimir \7 Ma-iinske. Simčič Marjan iz Petrinje, Kramar Alojz in Dolenc Boris iz Ljubljane. Čestitamo! * Zastavo narodne francosko-jugoslovanske akc1 je bodo posvetili v nedelji 8. t. m. ob 10-30 v invalidnem domu v Beogradu. Zastavi frosta kumovala minister Dragiša Cvetkovič in ravnatelj radijskega brzojavki Kene Claude. Akciji je zastavo darovala družba borskih rudnikov. V akciji, ki šteje veliko število članov, so zastopani vsi stanovi. Njena naloga je. pospeševati čim tesnejše prijateljstvo z bratskim franco-sk;m narodom. Za dve minuti čiščenja — cele štiri ure delovanja To premore le radioaktivna zobna krema ftoramod ki PoclP'ra naravne obrambne sile Le-te noč in dan dan uničujejo bakterije ki ne sodijo v usta. Blagi žarki radija fioromad zobni kremi, ki učinkujejo štiri ure po čiščenju, ne dado zobem le snežno belino, marveč varujejo tudi zobno meso in ustno votlino, ne da bi poškodovali zobno sklenino. Za dve minuti čiščenja — štiri ure učinkovanja, to Vam nudi ie --. Poskusite še danes! * Iz slovenske Koroške. : Koroškemu Slovencu pišeio iz Podraveli; Odkar pri nas in več mosta čez Dravo, se zgodi le malokaj novega. Celo volitve v kmečko zvezo ^'ino narobe zasukali. Tako komodni smo se naredili. da nam ni bilo treba iti pred volilno komisMo, temveč je morala priti komisija k nam, mi pa smo podpisali. Morda ne bo več dolgo, pa bo Podravlje z okolico spet zaživelo ter bo radovedno prisluhnila Drava, ko bodo zabijali pilote za novi most. V deželnem zboru je namreč naš |>oslanec Miki od Baskega jezera vložil predlog, naj spet zgradi tako potrebni most čez Dravo pri Podravljah. _ V prostore slovenske posojilnice v Cingelcu so nedavno ponoči vlomili neznani zločinci. Dve ključavnici železne blagajne so odprli, pri tretji pa je ve-trih odpovedal Ko je ropot zbudil stanovalce hiše. s0 vlomilci zbežali. Izledili jih še niso. =■■■ Novi koroškj deže'ni glavar in Slovenci. Za novega deželnega ^glavarja Koroške je bil od kan'elarja imenovan vodja domovinske trenite in dosedanji glavarjev namestnik dr. Arnold Sucher. Koroški Slovenec« piše o njem takole: Novi deželni glavar nam Sloencem ni neznana oseba. Že opetovano je "fiaetopal v naših krajih kot govornik domovinske tronte in si s svojim, tudi nam Slovencem pravičnim stališčem pridobil splošno zaupanje ljudstva- Novega deželnega glavarja čakajo težke naloge. Ne najzadnja med njimi je potreba ureditve in končne rešitve slovenskega vprašanja v deželi. Za to vele-važno delo mu bodo stavili Slovenci vse svoje sile na razpolago. Žene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — »Franz-Josefova« voda — je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S br. 15485/35 * Etnografski muzej v Soniboru. Te dni je biio v Som boru ustanovljeno etnognafsk© društvo, kateremu sta na čelu dr. \ galie. upokojeni profesor slavisti,ke ha' uri?-verzi v Budimpešti m dr. Radivoj Simonov ie, ki je napisal več ponieinbnilb razprav o Vojvodini. Glavni namen novega društva Je obnova etnografskega muzeja v Som boru. l ak muzej je tam že delova: od leta 1884 do 39"20. ko je bil likvidiran in je bil njegov inventar izročen v varstvo nekdanje župani; ske oblasti. * .Javna zahvala. Na prošnjo društva »Dom slepih« je g. Rudolf Warbinek velikodušno [lodaril klavir za Dom slepih v Stari Loki. Za to izredno dragoceno darilo, ki bo ubogim slepcem v njihovo življenje prineslo do ka; tolažbe se podpirani odbor najprisrčne-ie zahvaljuje, občinstvu pa to znano tvrdko. ki slovi po svojih solidnih gla«ovirj>h i,n pia-n^nih. toplo prporoča. Odbor društva »Dom slepih« v T/i"b1'ani. - r«varn« M »S RFTrn ''prejema mehko in ikrobijeno perilo v najlepšo izdelavo. 1 * V počaščenje sp«mina pokojne gon Karla za Družbo &v. Cirila in Metoda Din 150. Iskrena hvala! * Radijska razstava. Po poročilu prireditvenega odbora je radijsko razstavo, ki je bila v Beogradu od 4. do 13. oktobra obiskalo skupno 11-268 oseb. Iz province si jo je ogledalo 2.660 oseb. * Nova železniška zveza Boke Kotorske i zaledjem. Skupina strokovnjakov proučava že več dni teren v Hercegovini zaradi trasj-ranja železniške proge, ki bo vezala Risani v Boki s progo Bileča—N.ikšid, preko Grahov ske špilje. Okosišta in Zagore proti Ledenicam. Druga sekcija dela na trasi od Rtenja do Ledenice, dočini je tretja sekcija zaposlena pri izvedbi trase na daljavo 24 km preko Klobuka in Grahovskega polja na Le denice. Na odlomku proge Balosava—Gra-hovska špilja—.Ledenice bi bilo treba zgra d iti predor, dolg kakih 2500 m. na odlomku druge proge preko Klobuka in Grahovskega polja pa bo treba napraviti tunel, dolg oko Ii 1400 metrov. Ko bodo strokovnjaki dovr šili svoje delo na terenu, bodo izdelani de finitivni načrti nove železniške proge -ki bo bokokotor^ki bazen zvezala s Hercegovino in Črno goro. * 0 zavarovanju postrežnic razglaša Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani; Zavarovanju postrežnic posveča jo delodajalci malo pozornosti. Zato nastajajo ob obolenju prizadetih spori o zavaro valni obveznosti, težave pri plačilu predpisanih prispevkov; opusititev prijav ima neprijetne posledice zlasti za gospodinje. Po-strežnice 3o zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodisi v naravi ali v denarju skupno več ko Din 200 na mesec. Zaslužek do vštevši Din 200 na mesec ne ustvarja pri po-strežnicah zavarovalne obveznosti. Vendar pa zavarovalna obveznost nastane tudi. če znaša zaslužek nad 200 Din na mesec' pri vseh delodajalcih skupno, pri katerih opravljajo dela jx>strežnice. Starost, trajanje zaposlitev ali zakonsko razmerje ne vpliva na zavarovalno obveznost. Delodajalce prosimo, da [x> teh smernicah presojajo zavarovalno obveznost postrežnic. V dvomljivih primerih naj se gospodinje obrnejo za pojasnila na urad. * Usodna posledica nezdravih studencev V okolici Petrinje se širi legar in zdravniki «o prepričani, da je to usodna posledica slabo urejenih studencev. Nevarna epidemija se z vodo širi od hiše do hiše. V vasi Jo-šar'-ci so bolniki že v 30 domačijah. Zdravni ki in strokovnjaki Higienskega zavoda zati rajo z vso vnemo epidemijo in zbrana so že potrebna sredstva za ureditev higienskih studencev in vodnjakov. Ker se prebivalstvo v polni meri zaveda velike nevarnosti ter vestno izpolnjuje ves odredbe zdravnikov, nevarna bolezen ne bo zavzela širšega razmaha. * Morska pijavka je pustošila po Lapadu. V bližini Dubrovnika je bilo te dni več c.i-klonskih pojavov, ki jih imenujejo »morske pijavke«. Ciikion&ki vrtinec morska pijavka se spušča iz višine kakor ogromna cev se-sa!ke ter meče kvišku ogromne količine vode, ki se potem izlivajo iz oblaka. Kadar pa se morska pijavka spusti na kopnem, lomi in ruje drevje ter ga razmetava daleč naokrog. Silna morska pijavka je šla mimo Lo-kruma proti Cav'atu v sredo popoldne ter zajela i,n močno poškodovala tudi nekatere hiše na Pločah. Draga morska pijavka pa se je pomikala zapadno proti Lapadu ter zajela kompleks oljčnih nasadov in borovega gozda ter vse popolnoma uničila. Manjši ci-klonski vrtinec se je Spustil prj Dubrovniku nad veliko garažo, premetal je nekatera vozila, delavci pa so se morali čvrsto oprijeti drogov, da jih ni odneslo in ubilo. Iz Ljubljane u— Gradnja Čopove ceste, o kateri smo kratko že poročali, je zdaj končana !ti po vsej površini tlakovana z drobnimi granitnimi kockami. Napoje dela edino še nizka in stara Jelačisnova hiša na Emonski cesti št 4 iD ti., po domače »Pri Ti šla r ju«, iker sega precej daleč v 'Sedanjo Aškerčevo ulico ( nekoč Nadvojvode Evgena cesto imenovana) kot podaljšek Cojizove ceste. Ali se vrše za odkup hiše kaka pogajanja, je še skrivnost, vendar je to nujno vprašanje najbližnje bodočnosti. Aškerčevo cesto so marca 1. 1924. predrli skozi bivši Derendov vrt. Ta cesta prestopa Gorupovo uAic o in drži ob dolgem pročelju tehniške srednje šole ter doseže preko UPce rimske legije iz 1. 1932. zasutega emonskega iarka Tržaško cesto na Gortanovem trgu. Aškerčevo cesto so prekopali in utrdili z močnim betonskim podstavkom, pozneje jo bodo še asfaltirali. Tako urejena cesta bo odslej po dolžini — saj meri okrog 800 metrov _ enakovrstna z Bileivveisovo, Celovško, Tyrševo, Miklošičevo in Resljevo ce®to. Če se boš postavil na šentjakobski most, boš lahko gledal preko Cojzove in Aškerčeve ce^te mimo drveči tramvaj na Tržaški cesti. Cojzova ce-ručuje svym členum, abv se sočastnili pod-niku spolku >Soča« a »Tabor« se srazem slovanski"eh. narodnich kroju, v sobotu, dne 7. listopadu t. r. o 20 hodinč ve velike dvo-ranč sokolovny Tabor, je hož se sučastni take skupina češkoslovenskych narodnich kroj6. — Vstupne pouze Din 5. — Po programu zabava s tancem. NavštivUi jste již vystavu československe knihy v Trgovskem domč v Lublani? V [»ondčU, dne 9. t. 111. (X)S letim i 111 en otevfeno. — Nepromeškejte tuto ridkou priležitost! u_ Udeležite se premiere češke opere! JČ liga opozarja svoje članstvo na premiero opere »Botra Smrt«, ki !k> danes in ki jj bo prisostvoval tudi skladatelj Rudolf Karel, profesor praškega konservatorija. Članstvo lige se naj udeleži predstave v čim večjem številu. u_ Pevsko društTo »Slavec« poziva v«e člane in članice, da se polnoštevilno udeleže |X)greba častnega predsednika Ivana Dražila. Zbirališče v nede'jo ob pol 15. pred mrtvašnico splošne bolnišnice. u— Predstave umetniškega filma »Poslednji akord« so običajno razprodane. To je dobro znamenje, da si ljubljansko občinstvo želi filmov, ki mu poleg dobre vsebine in izbranih igralcev nudijo ludi polno glasbenega užitka. Za sobotni ali nedeljski večer je prav gotovo najboljša izbira, če si po telefonu zagotovite sedež v Elitnem kinu Matici. u_ Za društvo Branibor je daroval g. dr. Fran Novak odvetnik in minister v jx>koju 200 Din namesto cvetja na grob pokojne ge. Zinke Rvbarjeve v Beogradu u_ K^gljaNje ua dobitke priredi dvorska knjižnica pri g. Useniku — Borštnikov trg. 8. t. m. od 8. do 22. ure Glavni dobitki razstavljeni v trgovini na Borštnikovem trgu 1. u— Priziv državnega tožilca v procesu sedemnajstih. Kakor smo poročali, so bili obtoženci iz procesa sedemnajstih, ki so bili obtoženi deloma tatvin v dveh ljubljanskih trgovinah, deioma p:t prikrivanja kupovanja in razpečavanja ukradenega blaga, sojeni precej milo na nizke pa tudi pogojne kazni, ki jin: jih ne bo treba prestati, če se v 'asu pogojne dobe ne bodo pregrešili proti kazenskim zakonom. Pet obtožencev je bilo oproščenih zaradi pomanjkanja dokazov. S to sodbo so bili vsi obtoženci zadovoljni in nihče imied njih se ni pritožil. Včeraj pa je prejela pisarna okrožnega sodišča vlogo državnega tožilca dr. Julija Fellaherja s prizivom proti prenizki odmeri kazni in pogojnim sodbam. S tem torej zadeva sedemnajstih obtožencev še ni ure- * K I NO Dobra prebava je pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočajo ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v Škatlicah po Vi dražej Din 8.—, in v vrečicah po 2 dražeji Din 1-30 Ogl. reg. pod S. br. 12258/32. u_ Dresdenski godalni kvartet, ki kon certira v veLkj Filharmonični dvorani pri hodnji petek ob pol 8 zvečer ima na Sporedu naslednja komorna dela. škerianc: Go dalni kvartet IV., Beethoven; Godalni kvartet op. 127 v es-duru in Smetanov godalni kvartet »Iz mojega življenja«, dela. ki zaslužijo naše največje zanimanje. Predvsem opozarjamo na Skerjančev Goda'«ui kvartet IV.. ki se tokrat v drugič javno izvaja, in pa ne znamenito komorno delo davnega češkega skladatelja Smetane »Iz mojega življenjaki že več let sem ni bilo lavno igrano v Ljubljani, Prolaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v knj:garn'-Glasbene Matice. u_ Ponovitev Lisztovega »Kristusa«. Proš- ii ponedeljek — na Večernih duš — je bila ponovitev Lisztovega oratorija »Kristu5-v novi dvorani Filharmoti'čne družbe v Ljub ljani. Kakor prvič tako je drugič dvorano napolnUo občinstvo skoraj do zadnjega sedeža, kar so omogočile znatno znižane ljud. ske cene. Izvedba ie bila pod vodstvom ravnatelja opere, g. Mirka Poliča, ki ie tudi v reprizo dela položil \'Se svoie znanje, ambicijo in temperament. Kot solisti so tokrat nastopili sopranistka Zvonimira Župevčeva-altistka Franja Bernot-Golobova, tenorist Joža Gostič, baritonist Aleksander Kolacio in basist Tone Petrovčič. ki so vsi svoje par ti je odpeli na najboljši način. Zborovski j>art je bil v rokah mešanega zbora ljubljanske Glasbene Matice, orkestralni part pa ie absolvirala Ljubljanska filharmonija. Ponovitev je bila deležna lepega uspeha in je bila v vsem adekvatna prvotni izvedbi. Matineja kina Sloge Boris Karlof 0b 14.15 uri MUMIJA Velenapeto in tajinstveno! Znižane cene 3.50 in 5.50 Din |BH|H||Bi£ad|aa|aa|HKii^ u— Hrvatski Ratliša v Ljubljani. V restavraciji pri Llovdu je bil v četrtek zvečer sestanek Napredka«. Prireditev je bila toliko bolj vabljiva, ker je bilo naj)ovedano predavanje organizatorja «Hrvatskega Da-diše« g. dr. Zvonka Šprajerja iz Zagreba-Govornik je izčrpno obravnaval namen in socialni pomen te velike hrvatske organizacije, ki se briga za nameščanje naraščaja v trgovini, obrti in industriji. "Hrvatski Ra-diša« je do letos v februarju namestil že 17.974 mladeničev in ima zadružne domove ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v Avstriji in Nemčiji. Žlasti je dr. Šprajcer izpadel proti zlu inozemskega kapita'a v Jugoslaviji. Pohvalil je Slovence, ker ee med njimi ne more zakoreniniti židovski živelj. Poslušalci so z zanimanjem spremljali izvajanja in jih odobravali Prisotnih je bi'o okrog 50 poslušalcev, večji del v Ljubljani bivajočih Hrvatov, ki' so se nato vpi«ali v društvo »Hrvatski Radišac. Izvoljena je bila tudi uprava, ki jo tvorijo: predsednik trgovec Ludvik Gluhak, podpredsednik operni tenorist Stjepan Marčec. tajnik zasebni uradnik Oto Trinker. blagajnik Omer Begidiin'č. odbornika Tadiia Babič in Ivan Lozej, revizorja pa dr. Juraj Kallay in Framjo Harazln. Kino Union, tel. 22-21 Danes ob 14.15 uri po znižanih cenah 3.50 hi 5.50 Din PYGMALION a— Društvo »Dom visokošolk« ima svoj redni letni občni zbor v torek 10. t. m. ob 20. v »Domu visokošalk« Gradišče 14. I. Udeležba za članice obvezna! Vljudno vabljeni podporni č'ani! Odbor. u— Matineja ZKD. Po dolgem presledku bomo spet slišali Riharda Tauberja. ki ga pozna ves kulturni svet ne samo kot pevskega velikana, temveč tudi kot odličnega filmskega zvezdnika. Film »Simfonija ljubezni« spada med največje Tauberjeve umetnine tako po petju kakor tudi po vsebini. Z vso nazornostjo nam pokaže usodo svetovnega pevca, vso naivnost njegove umetniške duše. Za ceno lasitne notranje sreče postane žrtev svoje skve in človške špekulacije. Kako in zakaj pa pride do pravega spoznanja in srečnega zaključka, boste videli pri matineji ZKD v Elitnem kinu Matici danes ob 1415 in jutr zadnjikrat ob 10-30 Cene Din 3.50 in 5.50. i u— HI. plesna vaja slušateljev abiturient- f ekega tečaja bo drev} ob pol 8. t Kazini, i jena in tudi tisti, ki se tra prostem že vesele svoje svobode, bodo še nekaj časa nemirno pričakovali odločitve prizivnega senata u— Zatvoritev muzeja za brezp'ačen ne deljski obisk. Zbirke Narodnega muzeja do odprte za brezplačen nedeljski poset le še prihodnjo nedeljo 8- t. m. dopoldne od 10. do 12. ure. Ponovna otvoritev v sjjomladi se bo posebej razglasila. — Korporati-vni obiski šol in društev ter posamezni plačani [>oseti ob delavnikih so seveda vedno mogoči v smislu določb veljavnega hišnega in po-setnega reda. Iz Celfa e— Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti zagrebške univerze za živino-zdravnika g. Ivan Likar, .-in strokovnega učitelja g. Franja Likarja v Celju. Čestitamo! e— Knjige Vodnikove družbe so prispele in se dobijo pri celjskem poverjenišbvu v upravi j,Nove Dobe«. Vsak član prinese s seboj 2 Din za ekspedicijske stroške in tudi članarino za leto 1937. Sprejemajo se tudi nevi člani. Pridite po knjige čimprej! e— Mestno gledališče je proslavilo 60 letnico rojstva Ivana Cankarja, s 5'lav-nostim govorom, ki ga je imel urednik >Doma in sveta«, in z uprizoritvijo Cankarjeve komedije >Za narodov blagor«. Celjski poročevalec »Slovenca« poreča, da je bilo gledališče ob tej priliki dobro zasedeno, da pa so manjkali samo »celjski narodni rodoljubi, ki so pri delu za narodov blagor skozi desetletja polnili -voje žepe«. Hvalabogu, da so se v Celju kar naenkrat še našli ljudje, ki so vsa leta po prevratu tičali v brlogih in niso gledališča nikeli poznali, da sedaj celjskim »narodnim rodoljubom« izprašujejo ve t in jim povedo, da je narodna in kulturna dolžnost hediti v gledališče in slaviti po smrti tistega Ivana Cankarja, čigar dela so preklinjali in zažigali na grmadi. ko je Cankar še živel. Ta!k<> znajo pač samo oni. ki visoko drže bandero doline šent-florjanske. e— Ljubljanska drama bo uprizorila v pete'.< 13. t. m. ob 20 v Mestnem gledališču Hamikovo-Roseggerjevo veseloigro »Vesela božja pot«, ki jo je uprizorilo v Celju že lani. Predstava je za abonma, e— Nova zadruga. Ustanovila se je zadruga »Celj i/a obrtna razstava v Celju« z nalogo prirejanja stalnih obrtnih in slič-nih razstav. e— Umrl je v četrtek zvečer v Žalcu v starosti 63 let ugledni posestnik in kolar g. Nikolaj Koievar, načelnik obrtne zadruge, podpredsednik Elektrarne in odbrr-nik Hmeljarne v Žalcu. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče pri .'v. Kancijanu v Žalcu. Značajnemu naprednemu možu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— V celjski bolnišnici je umrl v torek 281etni brezposelni soboslikar Frauc Puhlin iz Celja, ki je pred nekaj leti s svojim tovarišem prepotoval na slikarski lestvi dolgo pot od Celja do Beograda. V sredo sta umrla v bolnišnici 571etni posestnik Jakob Zernk iz Strmca pri Rogatcu in 27lebni občinski revež Ivan ^erniak iz M:slinja- e— Parni kotel je eksplodiral. Včeraj dopoldne ob 11.15 je v hiši trgovca g. Loibnerja v Samostanski ulici 4 v lokalu, v katerega ie je šele v sredo preselil vul-kanizator g. Vilibald Jezernik, nenadno eksplodiral parni kotel za vulkaniziranje. Radi ek plozije so pokopale vse šipe v lokalu in so se pokvarila vrata in zidovje. Uničen je tudi parni kotel. V lokalu v bližini parnega kotla je slučajno .-edel mehanik g. Josip Roje. K sreči pa je sedel za odprtimi vrati, ki so omilila zračni pritisfa, tako da je g. Roje odnesel samo praske po obrazu. škoda po eksploziji znaša okrog 10.000 Din. e— Požar na Zgornji Hudi nji. Včeraj okreg 13.30 -e je vnela lesena stanovanjska hiša posestnika Alojza Raka na Zgornji Hudinji štev. 193 v celjski občini. Ogenj se je zelo hitro razširil in uničil vre poslopje. Zavarovalnina znaša 20.000 Din in bo menda krila škodo. Pri požaru so požrtvovalno sodelovali gasilci iz Celja in-Gaberja. Vzrcfe požara ni znan. TEL. 21 24 MATICA POSLEDNJI AKORD LIL DAGOVER — W!LLY BIRGEL — MARIJA PL. TASXADY TEL. 27ZO SLOGA G A K C I A WALLACE BEERY JOHN BOLES SfflTI kJIiJLJffi Premiera! LEO SLEZAK — MAGDA SCHNEIDER VESELE ŽENE \VINDSORSKE KINO METROPOL. Danes ob 18.15, 20.30 znana opereta »DIJAK PROSJAK« (Der Bettelstudent). — Matineja ob 16. uri »CIRKUS SARAN«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Petrograjski .-lavček« z Marijo Cebotarijevo in zvočni tednik. Iz Maribora a— Zbor šahistov. V četrtek zvečer je bil v kavami Central redni občni zboT šahistov, organiziranih v Mariborskem šahovskem klubu. O marljivem klubovem delovanju v pretekli poslovni dobi so poročali predsednik Goiouh. tajnik prof. Sila in blagajnik Franjo Goleč. Klub šteje 145 čla^ nov. Dohodkov je bilo 10.158.50 Din. izdatkov pa 10.184 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Rudolf Goiouh. predsed-| nik. J. Ostanek, [»odpredsednik. prof. Stanko Sila. tajnik, Franjo Goleč, blagajnik, dr. Lippai, gospodar, dr. Lovrec, Bien in Strniša. odborniki. Mg. Albaneže in Vesenjak, nadzornika. a— Na včerajšnjem ribjem Irgti so prodajali mole po 3). tia ritme po 26 do 28. ciple po 16 do 18. sardone po 11. jegulje po 20. karpe po 20. male pirioe po 9 do 10 dinarjev- za kg. a_ 1'osestni izpremembi. Franc Sibenik je kupil od posestnika Josipa Tomažiža stanovanjsko hišo na Radvamjski cesti TO za 190.000 Din. Ivan Zoreč pa je kupH od jw-sestnika Franca šibenika hišo na Melj^k« cesti 43 za 850.0K) Din. a— Računi z lahkovernostjo ljudi. Mali kazenski senat je včeraj obsodil 25 letnega Ivana Baumana iz Apač na dve leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je izvabil od dveh mariborskih trgovcev blago v vrednosti okoli 7000 Din pootehnika lisičji ovratnik v vrednosti 900 Din. Posestniku Bahlerju iz Hač so odpeljali iz gozda za pet vozov drv. V zvezi s tem so orožniki prijavili sodišču več oseb. Na cesti pri Hozga-nu so neznani napadalci navalili na posestnika Ivana Cajzeka in mu prizadjaotr-ditvi list so nastale težkoče. ker je moral glavni volilni odl>or zaradi formalnih in stvarnih pogrešk posamezne liste zavrniti. Oni predlagatelji, ki »o 2. t. m. vložili liste in jim je bila lista zavrnjena, so imeli možnost do 5. t. m. ponovno vložiti liste. Na včerajšnji seji je glavni volilni odbor razpravljal o teh ponovno vloženih listah in je eno potrdil, 10 list pa je zaradi formalnih in stvarnih pogrešk končno zavrnil. Tako so štiri volilna okrožja ostala brez kandidatne liste, ker ni več motnosti, da se vloži nova lista. Za ta štiri volilna okrožja l>o v smislu volilne uredbe sestavil sedaj kandidatno listo glavni volilni odbor, in sicer po čl. 25 uredbe, ki določa za primer, če se v volilnem okrožju ne vloži niti ena kandidatna lista, da sestavi to kandidatno listo zbornično predsedstvo, če pa je zbornica razpuščena. preide ta pravica ra glavni volilni odbor. V 8 volilnih okrožjih, kjer je bila poprej potrjena samo po ena kandidatna lista, je glavni volilni odbor kandidate s teh list proglasil za izvoljene. To so naslednja okrožja: 3. volilno okrožje (srez Kranj): Čamernik Franc, ključavničar. Cerklje pri Kranju (namestuik Stritih Anton. krojač, Tržič), 4. volilno okrožje (srez Ljubljana okolica); Šimenc Ivan, vrtnar, Ljubljana (namestnik Oblak Ivan, krojač, Vrhnika); 11. volilno okrožje (srez Celje z mestom) Hohnjec Miloš* kipar, Celje (nam. Lečnik Anton. urar. Celje); 13. volilno okrožje (sreza Konjice in Dravograd): Koschier Franjo, kovač, Celje (nam. Založnik Franc, mizar, Konjice); 14. volilno okrožje (srez Maribor levi breg in mesto Maribor): Sojč Ivan kipar, Maribor (nam. Kovačič Alojzij. pek. Tezno); 15. volilno okrožje (srez Maribor desni breg): Bureš Franjo, UTar in optik, Maribor (na.m. Podhraski Karol. klepar. Slov. Bistrica); 16. volilno okrožje (srez Ptuj z mestom): Zadravec Jakob, lastnik mlina, Središče ob Dravi (nam. Arnejčič Franc, čevljar. Ptuj); 18. volilno okrožje (srez Murska Sobota): Kavka Karol, tesarski mojster, Ljubljana (nam. Sukič Štefan, krojač. Murska Sobota). V 7 volilnih okrožjih sta potrjeni po dve kandidatni listi in se bodo vršile volitve. Ta okrožja so: 1. Ljubljana mesto (2 mandata: kompromisna lista: stavbenik Ivan Ogrin in mesar Miroslav Urbas: lista Pič-manovilh pristašev; tesarski mojster Kregar in pekovski mojster MegušaT). 2. Radovljica, 3. Kamnik, 4. Kočevje—Loiratec, 5. Novo mesto, 6. Brežice, 7. Dolnja Lendava. V 4 volilnih okrožjih ni bila potrjena nobena ilsta. Ta okrožja so: 1. Laško—Šmarje, 2. Slovenjgradec—Gornji srrad, 3. Ljutomer, 4. Krško. V smislu citirane določbe ? 25 volilne uredbe hod o v teh okrožjih proglašeni za izvoljene oni kandidati, ki jih bo postavil glavni volilni odbor. od nas kot tovarnarjev, mi Vam pa tudi res dajemo kakOVOSt JH> ItiŽji ceni. Cene našega Diaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P Q R A Č I N Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarriške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. do konca meseca pa se je zopet dvignilo za 2444. Povprečno je bilo v oktobru število zavarovancev za 7889 večje nego lani v oktobru in za 13.511 večje nego v oktobru 1933, ko je bilo stanje zaposlenosti na najnižji stopnji. Povprečna dnevna zavarovana me7.da se je nadalje nekoliko dvignila na 23.00 Din in je pri tem za 0.49 Din višja nego v istem mesecu lanskega leta. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v oktobru 2,081.000 Din to je za 222.000 Din več nego v lanskem oktobru. kaj pomeni dobra krema za vašo kožo, opazite če pri domaČih opravilih. a nivea krema je tako poceni! Jugotlav. P. De-iersdorf & Go. d. s. o. j. Maribor Anketa o načrtu zakona o cestnih fondih Zbornica za TOI v Ljubljani je nedav- j pogoji se smejo najemal ta posojila in do ■ prejela v izjavo načnt zakona o cestnih kakšne višine in komu se polagajo računi. Načrt zakona izdvaja iz splošnih državnih no prejela v izjavo iv>ndih ter je v zadnjem času k temu na-•rtu zbrala precej gradiva. Včeraj pa se je vršila še v Zbornici sami konferenca strokovnjakov in delegatov gospodarskih organizacij in korporacij Vsega je bilo navzočih 24 delegatov. • Konferenco je vodil zbornični generalni (tajnik g. Ivan Mohorif, ki je v obširnih i zvajanjih poročal o posameznih določbah ^zakonskega načrta 1er pojasnil pomen po-! treba zgraditve modernih cest zlasti občuti v dravski banovini, ker vidimo. da so vse okoliške države moderno uredile svoje ceste in s tem pritegnile tujski promet nase- Odobrava se načelo, da se financiranje modernizacije cestnega omrežja izvrši izven rednega proračuna, 'oda dohodke je treba prvenstveno porabiti t ni. kjer se stekajo. Zakonski načrt ne vsebuje nikakega konkretnega ra.zp reda del, ki naj bi se izvršila s sredstvi cestnega fonda, marveč, je to pridržano posebni uredbi. S tem je dana možnost, da se s sredstvi razpolaga samovoljno, pristransko in brez sistema. Zakon ne vsebuje niti določbe, da h' se morale v prvem redu upoštevati najbolj obremenjene ceste s preko 230 ton dnevnega prometa in da bi se morale najprej zjradin-don 2126. Newyork 435.50, Bruselj 73.50. Milan 22.9250. Amsterdam 234. Berlin 175, Dunaj 77.50, Stookholm 109.60. Oslo 106.80. Ivobenhavn 94.90. Praga 15.40, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378—379, 4% agrarne 49.—49.50. 6% be-gluške 68.50—69.50, 6«/» dalm. agrarne 64.50 den., 7% invest. 85.50—86.50, 7fl'n .'tabiliz. 85 den., 7% Blair 76.25—76.62, 8% Blair 85.50—86.50; delnice: PAB 190—105, Trboveljska 180—190, Dubro- begluške 69.75—70.25 (69.70—70), 7% stabiliz. 83.50 den., 7®/(l Drž. hip. banka 91 bi., 7°/o Blair 76.50—77.50, 8% Blair 86—87-25, Narodna banka 6900—7000, PAB 193.50—195 (104). jfiagovn* tržišča ŽITO + Novosadska blagovna borza (6. t. m ) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška in banatska 151 — 153; sremska eh ali neuspeh bodo imeli glavno odgovornost največ oni sami. Po postavi, ki smo jo včeraj obiavili. je razvidno, da nastopi v nedeljo HAJDUK kompleten. In SK Ljubljana? Poskušali bomo analizirati posamezne formacije našega zastopnika. Obrambni trio Logar, Jug in Bertoncelj je v dobri formi, če bo Bertoncelj do nedelje popolnoma okreval, sigurno ta trio ne bo zaostajal za ožjo obrambo nasprotnika. Srednja vrsta Kukanja. Pupo in Boncelj je za eno nianso boljša od Hajdukove, se%reda s pogojem, če bo Boncelj, ki je v igri zelo trmast, postavil celega moža. Boncelj se mora zavedati, da se je treba boriti od začetka do konca. Napadalna vrsta, letošnja rak-rana našega ligaša, se še do danes ni vigrala. Vsi dosedanji poizkusi za dobro sestavo so 6C končali z manjšim uspehom ali sploh bTez uspeha. Danes je trenerju na razpolago samo šest napadalcev: Slapar, Janežič. .Makovec, Jež, Grintal in Pepček. Publika goji proti Makovcu neupravičeno antipati- Ostalo prvenstvo Ker je jutrišnje popoldne zasedeno s li-gaSko tekmo med Hajdukom in SK Ljubljano, je podsavez prvenstvene tekme nižjih razredov v Ljubljani določil za dopoldanske ure. Med tekmami bo glavna prireditev ob 10. dopoldne na igrišču Slovana v Mostah za Kolin-ko tovarno, in sicer srečanje med Hermesom in Slovanom Oba nasprotnika sta ljubljanski nogometni publiki dobro znana in bosta gotovo tudi to pot pokazala dober in napet nogomet. Tekmo bo sodil Macoratti. Razen tega bodo zasedena dopoldne še štiri ljubljanska igrišča, in žicer igrišče Mladike s tekmama Korotan—Svoboda in Mana—Grafika, igrišče Most s tekmama Slavija—Jadran in Moste—Mladica ter igiršči Reke in Hermesa s tremi junior-.kimi tekmami. Važn sta jutri še prvenstveni tekmi I. razreda med Olimpom in Reko v Celju ter Železničarji in Atletiki v Mariboru. V nekaj vrstah Gradjanskemu, ki je v četrtek zvečer srečno zapustil našo državno mejo na Jesenicah, je Hajduk pripravil še majhno razočaranje ne glede na to, da mu ni dal s seboj svojega igralca Matošiča. _ Splitski klub je namreč razen tega odločno zavzel stališče, da se prvenstvena tekma med njim in Gradjanskim, ki je določena za 22- t. m. v Splitu, ne more odgod-iti. Zaradi tega bo moral Gradjanski na to tekmo poslati svojo rezervo — v kateri bo igral med ostalimi srednjega napadalca tudi naš bivši Pikič — Župančič. — s katero pa najbrže ne .bo mogel obvarovati dveh točk izgube. »Purgarji« se bodo vrnili šele 28. t. m. V zvezi s sodelovanjem Hajdukovega igralca Matošiča na turneji Gradjanskega po Švici, Angliji in Škotski, je dala Haj-dukova uprava zanimive izjave, iz katerih je za nas važno posebno to, da se Hajduk za jutrišnjo telono z Ljubljano za nobeno ceno ni hotel odreči Matošiču. Klub naglasa. da je od nedeljskih dveh točk v Ljubljani zanj odvisno vprašanje državnega prvenstva, ker ima s to tekmo odigrane vse težje tekme izven doma, na domačih tleh pa je v vseh bodočih srečanjih siguren favorit. Službene objave LMP (Seja dne 4. t. m.) Verifikacije igralcev: S pravico nastopa dne 7. t. m., ker je bil že čitan, za Ljubljano: Grintal Josip. — S pravico nastopa dne 14. t. m. za Domžale Krašovec Vinko, Ladiha Kari; za Mladiko Pollick Josip. — S pravico nastopa dne 4. februarja in 4. maja 1937 za Korotan-Kr. Magister Stanislav; za Domžale Glušič Kamilo. — Zavrnejo sc verifikacije Reichmana Antona in Pirnata Franca za Disk, ter Vebra Ivana za Olimp, ker niso plačane verifikacij-ske takse. — Suspendirajo se do poravnave obveznosti prejšnjemu klubu Sovine Vinko in Magister Stanko, oba Korotan-Kr., in Eiselt Rudolf, Slavija-Lj. — V roku treh dni po objavi imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami Ljubljana za Magistra Stanislava, Reka za Glušiča Kamiia. neh t. j. starejši in mlajši juniorji. Zbirališče jutri ob 8. pred staro cerkvijo v Ši-ški pod Bellevueom. Vsak mora imeti seboj nahrbtnik s potrebnim perilom in jopičem, da se bo po treningu preoblekel. Udeležba za vse tekmovalce obvezna! ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Pozivamo vse lahkoatlete. naj po'noštevil-no nastopijo na mitingu SK Svobode, danes ob 15.30 in na klubovem mitingu, jutri v nedeljo dopoldne ob 10., obakrat na našem igrišču. Zlasti sc opozarjajo na obvezen nastop Goršek, Gabršek, Pletcršek, Sku-šek, Czurda, Štok. Weibl, Vahtar, Naber-nik, Žorga, Aleš, Požar, Pulinja, Srakar, Kranjc itd., vsi motalci, skakači in juniorji. Vsakokrat morajo biti v slačilndci in javiti se tehn. vodji sekcije, g. Sancinu, najpozneje pol ure pred prčetkom tekmovanja- NačeJstvo. SK Ljubljana. Drevi ob 20. v tajništvu sitrogo obvezen sestanek moštva, ki igra proti Hajduku- Juniorji naj b'»do v nedeljo ob 9.15 na igrišču litrmesa zaradi prvenstvene tekme, rezerva pa ob 12-30. Postave vseh treh so razvidne na oknu tajništva. SK Zalog- Ker jc prv. teknil Disk »napovedal igramo v nedeljo s Slavijo na domačem igrišču. Igralci morajo biti najkasneje ob 14-30 na igrišču. Korošec. Lor-bek sigurno. — V soboto ob 2<>. uri važen članski sestanek za nog. in dramatsko sekcijo pri .Kimovcu. — (Kol. sekcija.) V sredo ob 30. sestanek pri Zajcu. Vsi sigurno. SK Slovan. Jutri ob 0.30 mora biti I moštvo na našem igrišču, juniorji pa ob 10. na igrišču Hermesa. Grm, Poljšak. Ke-ravec, Thi.ma, Ključec sigurno! Beograjska radio oddajna postaja potrebuje prvovrstne glasbenike z orkestralno rutino za simfonijsko in koncertno glasbo in sicer: več glasbenikov za I. in II. violino, violo, fagot, rog in pozav-niste (Zugposaune), ter po enega za flavto, oboo, klarinet, trompeto in udaraljke (Schlagwerk). Sprejemajo se samo pismene ponudbe, ki morajo vsebovati podatke o strokovnem znanju in šoli, dosedanjem službovanju, starosti in državljanstvu. — Ponudbe se morajo poslati do 15. novembra t. 1. Poskusno igranje je obvezno. Angaž-man je stalen. Podrobne objasnitve daje Radio A. D. Beograd, Jakšičeva 2/II, poštni predal 407. Trening v hoji. Smučarski klub Liub- , , _ .. ____ljana opozarja vse tekmovnlce. da bo jutri vač-:a 200 den., šečerana O^ijek 130-140. | v nedefjo .trenin>, v hjtri ^ ^ ^ M Beograd Vojna škoda 378.50—379. i sen.iorj« na 16 km ln za juniorje na 7 (378-50—379), 4% agrairne 40.50 bi, 6% J Lm. Poslednji bodo hodili v dlveh ski^ri- MGRANA Ze TISOČI so si REŠILI LASE 8| KOZMETIČNO TEKOČINO ffM ORAN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega Je ln] nežnega vonja TAKOJ izginejo prhljaj, j vse kožne neprijetnosti Krept korenine, izpadanje Las preneha. LASJE zrastejo] na GOLEM mestu Pošljemo po povzetja, steklenica LMn 40. j Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT Ce ne boste ■ rezultatom -adovolM i denar! Porotni darovi ltolandskf prestolonaslednik Vsa Holandska se pripravlja, da proslavi čira sijajneje dan bližnje poroke svoje pre-stolonaslednice, Po vsej državi ji pripravljajo poročna darila, Na sliki vidimo odlične gospe iz Rotterdama, ki izdelujejo dragoceno preprogo, da jo poklonijo bodoči vladarici Kaznjenci v zaupnih položajih Bivši zločinci v Cayenni — bodoči kuharji, šoferji in vrtnarji Kakor smo pTed časom že poročali, se Francija pripravlja, da odpravi bagno, katerega grozote je Viktor Hugo tako nazorno opisal v svojem romanu »Les Mi-serables". Po poročilih francoskih listov bo pomenila odprava kazenske kolonije v Caveni pravi družabni prevrat. V vseh mestih in naseljih te kolonije, zlasti v mestu St. Laurent de Maroni, bodo namreč kaznjence zaposlili koft služabnike. kuharje, kočijaže. šoferje, vrtnarje in podobno. Kdor potrebuje kaj osebja, se obrača na kaznilniško upravo, ki izbere med jetniki najzanesljivejše in jih oddaje ljudem. Gospodinje s Cayene so že ponovno izjavile, da so zelo zadovoljne s kaznjenci, ki delajo v njih gospodinjstvih. Kaznjenci smatrajo nastop takšne službe seveda za rešitev iz pekla in se zato trudijo, da bi s svojim vedenjem in pridnostjo napravili na ljudi dober vtis. Če je moral kakšen kaznjenec v Caveni prebiti pet let prisilne delavnice, je obveljala po preteku tega časa zanj običajno itako zvana »doublage«, podvojitev. To je pomenilo, da je moral prebiti še pet let kot na pol prost človek v Caveni, ni bil Umor z redkim strupom Pred nekoliko dnevi je sloviti angleški toksikolog prof. E. Carter pojasnil neki umor s strupom, ki so ameriški kriminalisti zaman ugibali o njem. Povabili so ga, naj bi se udeležil preiskave o umoru bivšega newyorškega bančnega ravnatelja Shawilla, ki so ga našli v njegovi pisarni mrtvega. Njegov obraz je bil temno zelen, poteze v obrazu so bile strašno spačene. Brez dvoma je šlo za zastrupitev, toda niso mogli dognati, za kateri strup gre. Prof. Carter pa je ugotovil, da gre za učinke izredno majhne množine »tuduja«. Strup tu-du izdelujejo v Indiji, pa še tam ga poznajo le zelo redki ljudje. V kriminalistiki ga še niso uporabili. Sedaj iščejo moža, ki je iz-gotovil strup in ki je bil moral mnogo let živeti v Indiji. Mrtvo morje ni mrtvo V vodi Mrtvega morja, o katerem so doslej menili, da ne daje zavoljo preobilice svoje soli. pepelike in drugih rudninskih snovi življenju nobene možnosti, ie sedaj neki član jeruzalemskega vseučilišča prvič odkril žive organizme. Po skrbni preiskavi ®o našli tri različne mikroskopske življenjske oblike: stanice, ki so podobne kvasnim glavicam. paličaste bakterije in organizme, ki se odlikujejo z dolgimi tankimi nitkami. Te preiskave ta čas še nadaljujejo. Najdba v Perzepolisu več pod nadzorstvom, toda imel ni tudi dovoljenja, da bi smel iz Caj'ene oditi. Pobeg iz te dežele, ki je polna močvirij, smrfcnonosnih pragozdov, divjih zveri in kač, se posreči le v redikih primerih- Z.a dela v gospodinjstvih i. t. d. pa že prej niso sprejemali samo pol prostih kaznjencev, temveč tudi kaznjence prejšnje stopnje, če so se obnašali posebno dobro. Takšnim kaznjencem so dajali neredko celo zaupna mesta in le malokdaj se je zgodilo, da bi bili to zaupanje zlorabili. Če so jim dali n. pr. v nadzorsitvo živila ali dragocenosti, tedaj je ta dokaz zaupanja učinkoval nanje po navadi vzgojno. \ čiščenje j v pariškem tisku ~ Francoska vlada je odstranila iz upravnega sveta znane poročevalske agencije Havas Guiniera, ravnatelja pariškega »Journala« in znanega desničarja. To je storila z utemeljitvijo, da ni znal ločiti politike in poslovnih zadev, listi ljudske fronte pa pišejo, da je to le prvi korak za obsežne spremembe v vsej francoski tiskovni stroki. V bližnjem času je pričakovati novih reform v tej stroki, posebno pa tudi izdelavo novega tiskovnega zakona. >Po-pulaire«, glasilo ministrskega predsednika Leona Bluma, spominja javnost na ulogo, ki jo je imel Guiner v aferi Stawiskega in pravi, da je vlada ljudske fronte z njegovo odstranitvijo iz uprave agencije Havas napravila konec položaju, ki ga ni bilo mogoče še dalje prenašati. Odstranila je z njim notoričnega fašista, provokater Charles Maurras pa je tudi že nekoliko dni za zamreženimi okni. Listi desnice pa seveda ne štedijo 7. ostrimi napadi na vlado. Tako govori znani Kervllis v »Echo de Pariš« o neverjetnem nasilnem dejanju ministrskega predsednika in pravi: Nismo ne Madrid, n" Moskva, pa tega tudi ne bo-mo mirno požrli. — Zanimivo je. da Guinierov list sam. »Journal«, nič ne komentira dogodka in da se omejuje samo na objave glasov iz drugih listov. Sumljivi šumi v stropu Družina nekega budimpeštanskega zdravnika je neko noč začula v stropu jedilnice, kjer je bila zbrana, neke šume, istočasno se je začel krušitj omet. Pozvali so policijo, ki je v jedilnici luč ugasnila in čakala v kotu, kaj se bo zgodilo. Ni trajalo dolgo, da je v stropu nastala luknja, ki se je čedalje bolj večala, na zadnje sp je spustila skozi njo vrv in po vrvi &o priplezali v sobo tiije moža. karji. Ti n'eo imeli niti toliiko časa. da se osvestijo, pa jih je policija že imela zvezane. Možakarji ®o izpovedali, da »žrtev«: hude jx>moie. Mislili so vlomiti v sosedno veletrgovino s parfemi, kier bi navrtali blagajno. V angleškem podeželju prakticirajo krošnjarji tu prikazano metodo za zalaganje svojih odjemalcev z vsakdanjimi potrebščinami. Nič več težkih oprtnikov na lastnem trebuhu, temveč cela potujoča skladišča, ki se »nosijo« sama... Ob influenci Bolezen je nevarna posebno starejšim in slabotnim osebam Občutljivost za influenco je tako razširjena in bolezen se prenaša tako lahko, da o sigurni zaščiti zoper njo ne moremo govoriti. K sreči je nje potek večinoma lahek. Vendar pa utegne postati starejšim in slabotnejšim osebam prav nevarna. Te naj se torej še posebno pazijo pred njo. Ker so bolniki za influenco in prostori, v katerih ležijo, glavni vir okužitve. naj se zdravi ljudje teh čim bolj izogibajo. Če imaš bolnika doma. ne stopaj brez potrebe v njegovo sobo. Bojazljivi ljudje pa naj se iz krajev, kjer razsaja bolezen, preselijo v Hohenzollernci so se učili pri Hamurabiju Od kod je črpal bivši kajzer ideje za svojo politiko, ki je vodila do svetovne vojne Te dni je imel bivši nemški kajzer v »doornski delovni zajednici«, ki jo je ustanovil sam nalašč za to, da bi mogel kdaj Ameriški starinoslovci so odkrili v Perzepolisu, prestolnici nekdanjega perzijskega kraljestva, 2400 let star relief, ki ■predstavlja kralja Darija (na prestolu) tn njegovega naslednika Kserksa Indijsko stavbarstvo Staro indijsko svetišče pri Madrasu, vsekano vse v živo skalo. Marijuana — novo mamilo Čedalje češče je slišati o novem, mamilu mehiškega izvora, o marijuani. Liste te rastline posuše in pomešajo s tobakom ln zvijajo v cigarete. Kadilec takšnih cigaret dobi že po prvih dimih občutek posebne moči in veličaetva. kmalu se mu prikažejo tudi vizije orientalske lepote. Ta učinek mamila je bržkone povzročil, da se je tako kmalu razširilo med razdedinjenoe življenja. To je zeio nevaren strup. Ne toliko zavoljo svojih zlih učinkov na zdravje, kajti v tem pogledu ni tako hud kakor opij in morfij, pač pa zavoljo tega, ker ga je mogoče v nasprotju s takšnimi strupi, ki jih dobiš le z zdravniškim receptom v lekarni ali po dragih ovinkih od trgovcev z mamili, pridelati v vsakem, tudi najmanjšem vrtu. Kajti rastlina, ki daje strup marjjuano. ni nobena druga nego — konoplja, ki daje rablju vrvi, a uničuje poleg tega še neprimerno več ljudi v podobi hašiša in bhanga. Čeprav izvira konoplja iz Orienta, uspeva v vsakem zmernem podnebju, sama se seje in sama se širi kot plevel vsepovsod, kjer je nekaj neobdelane vlažne zemlje in kjer je kmetova roka ne zatira 7. vso energijo. V Ameriki rase kot plevel skoraj v vseh državah. Seveda pa ta divja konoplja ni posebno primerna za pridelovanje mari-juane. Kakor druge rastline, od katerih hočemo nekaj imeti, jo morajo šele gojiti, drue donosnejšim ženskim rastlinam. Žetev je v septembru in oktobru, sedaj je torej čas, ko stiče ameriška policija po vseh kotih za skritimi nasadi konoplje. Še pred kratkim je n. pr. v Brooklvnu odkrila nič manj nego 17 ton konopljevih rastlin in jih uničila. Kirurgija v starem veku Lobanje z znaki primitivnih in mučnih operacij V Tel-Duveiru pri Lahišu v Palestini je ekspedicija prof. Wellcomea odkrila tri človeške lobanje, ki kažejo znake primitivnih kirurgičnih posežkov. To so prve najdbe svoje vrste v Aziji, našli pa so jih v grobovih iz časa osemnajste egiptske dinastije ali židovskega kraljestva. Nad 1500 trupel je bilo v teh grobovih in menijo, da gre za žrtve upepelitve La-hiša po asirskem kralju Senaheribu 701. pred našim štetjem. Starejša okostja pa izvirajo gotovo iz 15 stoletja pred našim štetjem. Od lobanj, ki kažejo znake operacij, sta dve s sledovi trepanacij, kakor smo jih poznali doslej samo iz Peruja v času pred Inki in med njihovim časom. Skoraj iz- ključeno je, da bi bila kakšna zveza med obema kulturama v Sprednji Aziji in Južni Ameriki, vsekako pa so v obeh primerih izdelali isto metodo, da so iz lobanjskih kosti izrezavali majhne, kvadratne kose. V Peruju so v ta namen uporabljali kamenite sekire, ki so morale pacientom prizadevati strašne bolečine, ne da bi pri tem popolnoma dosegli svoj namen. Kirurgi starega Kanaana so imeli po vsej priliki več strokovnega znanja in spretnosti. Ena 'zmed lobanj je pripadala mladeniču. Kost je pre-žagana na nekem mestu, kjer je šest milimetrov debela. Iz raznih znakov je razvidno, da so palestinski pacienti razen enega srečno prestali težko operacijo. kaj »znanstvenega« povedati, predavanje o začetkih kraljestva v Mezopotamiji. Kakor je izvajal v tem predavanju, je bila temeljna ideja te stare državne tvorbe ta, da ima zemeljski vladar kot zastopnik božanstva tudi nekaj božanstvenega na sebi. Iz te ideje se je izcimilo naziranje o kralju bogu, ki je tudi lastnik vse dežele, stara sumerska zamisel, da je kralj le upravitelj dežele in kot takšen namestnik božji, pa se je tako izgubila. Iz sumerske zamisli, je izvajal kajzer, so fcudi Hohenzollernci črpali moč, ki jit* je napravila kot vladarje velike in ki jih je usposobila, da 80 svojo deželo povedi i v višino. Niso si želeli, da bi jih smatrali za božanske, temveč so se trudili, da bi bili v pobožni ponižnosti namestniki božji v svoji deželi, prav tako kakor ob svojem čaen kakšen HamurabL Kakor je videti, se zna Vfljem dobro prati m v ta namen se ne straši pogledati malo niti v staro zgodovino, nad katero je tako lahko pozabiti dogodke novejšega datuma. j Dvojna poroka v taborišču za gobavce V znanem taborišču za gobavce v Tichi-lestiju na Rumunskem so imeli te dni dvojno poroko. 261etni gobavec Jakob Gan-zeion se je poročil s 251etno gobavko Barbaro Erlanovo. neki Arcimon Contoleneu pa 7. An is jo Terentejevo. Oblasti so dale privolitev za ti poroki zato. ker so vsi štirje tako gobavi, da ni nobenega upanja več v njihovo 07,dravitev. Obe dvojici osta^ neta seveda kakor prej v taborišču za gobavce. ) takšne, kj^r je ni. Bolniško s-oJv*. bolnikovo perilo, sploh vse. kar prihaja z njim v dotik, posodo, izmečke itd. je treba temeljito ra7ku/.evati. Ker je okužitev na prostem lažja nego v obljudenem prostora, je bo-lehnim in starejšim osebam priporočati. naf; ne hodijo ven, posebno ne ob neugodnem-vremenu. Da se sluznice dihalnih organov, ki v> prvi vrsti i7.i>ostavljene b0le7.nL napravijo^ neobčutljive zanjo, je t.reba grgrati, iz.pirata; nos in inhaHrati. Če te je l>ole-ze® že prijela., pojdi tudi v najlažjih primeriih takoj v po* steljo in sicer za tako dolgo, dokler ni i7--«i kljueena vsaka nevarnost ponovitve bolea-^ nL Najmanj tri dni ne smeš imeti več mrzlic«, preden se dvigneš iz ležišča. Kajti baS: ponovitve in komplikacije, kakor pljučnice«; in vnetja 7-arebrniee. oslabelost srca «r= živčna obolenja delajo influenco posebno^ nevarno. Maurice Thorez francoski komunistični prvak, ki dela s svo-jimi govorniškimi nastopi hudo kri v faši-, stičnih državah in prireja tudi svojin* zmernejšim tovarišem iz francoske vladajoče ljudske fronte sive lase. Točno piscu] »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Misli Andreja Gidea Med svoje osebne sovražnike prištevam: obračitelje pomena, obrekovalce. hujskače, nazadniake, zamudnike in dovtipneže. Sovražim vse, kar človeka ponižuje. Vse, kar ga utegne napraviti manj pametnega, manj zaupljivega ali manj odločnega. Kajti ne verjamem, da spremljata modrost vedno lenoba in nezaupanje. To je tudi ti«to, zavoljo česar mislim, da ie v otroku često več modrosti nego v kakšnem starcu. Njih modrost?... Ah! Bolje je. da bi s ®vojo modrostjo ne delali preveč komedi[. Ta modrost obsloji v tem, da živijo čim manj, da o vsem sumničijo, da &e vsega ču> vajo. Njihovih nasvetov se drži vedno nekaj preživelega. ple&nivega. Primerjali bi jih lahko z nekimi matera« mi, ki svoje otroke s svarili poneunmjujejo: Ne guga- se tako močna, vrv se bo utrgala. Ne postavljaj se pod to drevo, treščilo bo. Ne stopaj po vlažnih tleh, spodrsnilo ti bo. Ne vsedi se v travo, dobil boš lise. V Svojih letih bi moral biti pametnejši. Kolikokrat ti bom morala ponoviti, da se ne smeš opirati 6 komolci na mizo •.. »Ta otrok je neznosen«. i-Ah gospa, ne tako neznosen, kakor vi!« Gramofonske plošče nadomestujejo zvonove V Frankenthalu pri Mannheimu na Nem« škem so posvetili novo katoliško cerkev, ki ji pa manjkajo še zvonovi. Na (lan posvetit* ve eo si ponragali na moderen način. Kupili 60 gramofonske plošče, ki posnemajo zvonenje, in jih združili z ojačevalno na« pravo. Tako so se pri svečanosti glasili z zvonika daleč naokrog zvonovi, ki jih ni, in izkazali so ee prav dobro. Ta ideja bi se dala izkoristiti še marsikje v sedanjih tež-kih časih. Kakor poročajo iz Nemčije, nameravajo, zrakoplov »Grof Zeppelin« odtegniti iz prometa, čim bodo to razmere dopuščale. To se bo pa težko zgodilo pred jesenjo 1933» Ta namera ni morda v zvezi s tem. da bi. zrakoplov ne bil več tako sposoben leta« nja kakor prej. Le nasproti zrakoplovu jHindenburg« kaže neke neudobnosti za potnike. Preden bo »Grof Zeppelin« prenehal obratovati, bodo zgradili tri nove zrakoplove, tako da jih bodo imeli za preko« oceansko službo vštevši j>Hindenburgacfc. štiri. ANEKDOTA Na vprašanje nekega lista, katerih deset knjig je najboljših, je Shaw 1. 1901. odgovoril: »Dati vam morem le zelo nepopoln odgovor, kajti doslej jih še nisem toliko napisal.« VSAK DAN ENA Požiralec ognja izpoveduje svojo plarne-nečo ljubezen. (»Muakpte«) »JUTRO« si 259 7 r SoSotrf, i. KT. ms. A. Polteer: 39 Pot brez cilja Roman »Najprej si priveživa dušo s požirkom calvado-sa, gospod Weindal!« Nalil je. Roka se mu je nekoliko tresla. Calvadosa nisem dotlej nikoli Bog ve kako spoštoval, a ce bi mi bil Petitjean namestu norman-skega. žganja nalil črnila,' bi ga bil prav tako brez pomislekov zvrnil. . . Nazadnje je sedel Petitjean za svojo pisalno mizo- jaz sem se bil spustil v usnjeni naslanjač, ki je bil pripravljen za goste. ^Nestrpno čakate, kaj ne da vam povem, kako se mi je posrečilo razkrinkati morilko .. ?« je izpregovoril detektiv. Seveda sem hitro pritrdil. V resnici pa nisem bil zelo radoveden, naj se mi bralec še tako čudi. Gotovost, da Milica ni bila morilka, me je navdajala s toli močnim čuvstvom sreče, da ni bilo v meni prostora za nobeno drugo skrb. 25. poglavje »Da govorim popolnoma odkrito,« je začel Petitjean. >-od kraja nisem bil posebno trdno prepričan o vaši nedolžnosti. Marsikaj je pričalo zoper vas. Šele ko sem našel izgubljeno svinčenko v pla- valnem telovniku, sem vas izvzel iz suma. Vendar mi je bilo še daleč do tega, da bi bil imel strežajko za moiilko. Na ladji je bil še marsikdo, ki bi mu bil dosti prej prisodil.to dejanje.« Petitjean je pomolčal in segel po škatlo z vžigalicami. Pripomnil sem: »Tudi meni se ni niti sanjalo, da bi bila utegnila strežajka sprožiti usodni strel. V svojem lastnem ugibanju sem jo imel za popolnoma nesumljivo. Kaj ji ie moglo biti do tega, da je ubila Lawrencea?« Petitjean, ki si je bil v tem znova prižgal ugaslo smot-ko, je prikimal. ^Pravilno! Brez nagiba ni storilca. Kriminalna oblast si je natanko ogledala vse, ki so bili ob času dejanja na ladji. Poizvedbe so dognale, da je gospa Wilsonova prvič potovala z jahto in da ni bila do milijonarja sploh v nikakršnih odnosa jih. Zakaj naj bi ga bila ustrelila? Umor je bilo prisoditi samo človeku, ki bi bil sovražil lastnika ladje ali ki bi si bil obetal od njegove smrti kako korist. Pri nadaljnjem iskanju morilca je bilo torej treba izločiti tudi vso ladijsko posadko. Buonavoli mi je omenil, da ste imeli na sumu ladijskega strežaja. Priznam, da se je zdel ta iz-prva tudi meni čuden človek. Nobenega dvoma ni o tem, da mož ni popolnoma svoje pameti. On, ki so ga samo zoprne okolnosti prisilile, da je sprejel dobro plačano službo na ladji, je čutil do kriča- vega in bahavega milijonarja, ki se ni vpričo osebja nikoli brzdaj skoraj bolno mržnjo. Vendar — tudi ta sum je bilo treba opustiti. Zame je bilo toliko kakor gotovo, da Lawrence ni bil usmrčen tam, kjer so ga pozneje našli. Če bi bil padel smrtonosni strel na hodniku, bi ga bil moral slišati vsaj telegrafist. Mož je spal v eni izmed kabin za goste. La\vrence mu je to dovolil, ker se telegrafist v svoji tesni kabini pri -sredi ladje ni dobro počutil. « Telegrafist je izpovedal, da je do dveh ponoči bral. Ker ima že po poklicu tenak posluh, bi bil moral vkljub hrumenju valov slišati strel, ki bi bil počil tako blizu njega. Tudi ta okolnost je izprva pričala zoper vas. gospod Weindal! Ko sem pa našel izgubljeno svinčenko in sem imel po tem takem dokaz, da strel, ki se je bil sprožil v vaši kabini, ni bi! tisri, ki je ubil La\vrencea. sem se vprašal: odkod bi bilo torej utegnilo prileteti smrtonosno zrno? Poskusi so pokazali, da je bilo samo v milijo-narjevi kabini moči sprožiti strel, ne da bi ga bi! kdo slišal — in še to le tedaj, če bi bilo morje nemirno in če bi bile vratne zavese zagrnjene. A zakaj si je bil morilec naložil trud in nevarnost, da je spravil truplo na dokaj oddaljeni kraj, kjer so ga pozneje našli? Nedvomno zato, da bi obrnil sum na vas. Prav zaradi tega sem pa moral sklepati, da je bil storilec telesno nenavadno močan .« Tur sem segeH Petitjeamu v besedo. »Kaj, mar Je bilo neogibno potreba spraviti mrtveca v bližino moje kabine, da se je sum obrnil proti meni ?« Detektiv se je prevejano namuznil. ^Povejte mi, gospod Weindal, ali bi bili vi s svojo bohio roko zmožni prenesti dva stota težko breme iz svoje kabine v umorjančevo 1< : Razumem . ..!« »Storilec je mislil takisto, m to mi je dokazovalo, da mora biti dokaj razumen človek. » Zato se mi je zdelo nesmiselno, iskati storilca v črnem služabniku. A tudi st reža j ni mogel biti morilec. Mož, ki je skoraj že starec, nikakor ni imel moči, ki je bila potrebna za prenašanje trupla. Iz prav tega razloga sem moral izločiti tudi ženske, ki so bile na iadji. Nobeni nisem prisojal dovolj telesne moči. V svoji zadregi sem že sumil ladijske častnike. Vendar nisem našel za ta sum niti najmanjše opore. Prišel sem bil na mrtvo točko, s katere me je spravil šele srečen slučaj. Kakor že tolikokrat, sem se tudi tisti dan spet napotil na jahto in sem -—- da po pravici povem, brez posebnega pričakovanja — znova kar najskrb-neje ogledoval prostore, v katerih se je bila odigrala skrivnostna drama. Tedrfj sem po naključju postal priča majhnega pripetljaja. Pripetljaja, ki sem ga od kraja bolj v svojo zabavo kakor s posebnim zanimanjem opazoval. Miiltiirni pregled Rudolf Karel in njegova »Botra Smrt" Iz razgovora s skladateljem PriUupc.n gospod 7. obličjem dobrodušneži profvsorja. strog umetnik, a na zunaj rav nič umetniški.: Mož brez poze in pa-globok v svoji notranjosti, naraven in preprost v stiku z ljudmi. Izrazit Ceh, a slovansko .-.irok: bivši legionarski častnik. P^-iimo mojstrom Rudolfom Karlom, Skladateljem opere "Botra Smrt«, ki je pravkar dozorela za premiero v Ljubljani. Govorimo o Pragi, o njenih glasbenih in literarnih razmerah, o Narodnem divadlu, > Talichu in še o marsičem. Smo v gostoljubnem »lomu češkoslovaškega konzula g. Miftovskega. Odlični gost r. j'rage hvali Ljubljano in njeno kulturno življenje. Pogovor se razpleta, ustvarja okoli nas toplo, prijetno duševno ozračje. Toda. proden se prične interview, naj predstavim skladatelja Rudolfa Karla kot glasbenika, poslužujoč se pravkar izišlega priporočljivega priročnika, ki mi je po naključju pri roki (VI. Helfert — E. Stein-Viard, Histoire de la Musique dans la Re-publique Tchecoslovaque, Praga 1936.) Rudolf Karel se je rodil 1, 1880 in je zadnji učenec velikega skladatelja in glasbenega učitelja Antonina Dvoraka. V njegovi šoli si je pridobil trdno in sigurno tehnično podlago. Po svoji duševni konsti-tuciji se Rudolf Karel oddaljuje mojstru Dvoraku. Karlova glasba je po čvrsti logiki svoje zgradbe objektivna in daleč od osladne čuvstvenosti. Njegove glasbene misli odlikuje možata realnost, tematika njegovih skladb je vedno dosledna. Rudolf Karel je predhodnik povojnega konstruktiviz-ma. razlika je pa v tem, da pri njem kon-struktivi zoni ni še giasbeno načelo; izhaja "bolj iz njegovega stvariteljskega temperamenta kakor iz programa. Ce bi hoteli v p- toklosti najti skladatelja sorodnega ti-bi se zaustavili pri Johannesu Brahmsu ■ n njegovem novoklasicizmu, izmed novej- i pa pri Maxu Regeru, ki mu je Karel j-o muzikalnem tipu najsorodnejši. Rudolf Karel, sedaj profesor slavnega praškega konservatorija, je pred vojno opozoril nase z nekaterimi večjimi skladbami simfonija, sonata), med vojno je kot ru-legionar spisal simfonično pesnitev Demon . Prvi operni poizkus (Hella) je izvršil še kot študent, druga operna skladba Ilsino srce . (na libreto K. H. Hilarja) jo prišla na ouer skoraj 20 let po nastanku in imela velik uspeh. L. 1922 je dovršil mogočno skladbo za moški zbor >,Zborov«, ]. 1925. pa kantato ^Vstajenje«, poem doji ovinskega občutja in radosti nad narod-i!: n osvobojen jem. Sedaj se začenja njegov glasbeni izraz nekoliko poglabljati v čuvstvenost. V »Botri Smrti« je dosegel največjo preprostost tehnične kompozicije 'i najgloblji komunikativni izraz čuvstev. Tako se je predhodnik konstruktivistične ^■asbene smeri. — končujeta pisca zgoraj citiranega priročnika — obrnil zoper ta sistem prav tedaj, ko je konstruktivizem postal sodobna glasbena smer. — Vas torej zanimajo moji vtiski iz Ljubljane? — je dejal profesor Karel s prizanesljivim smehljajem, kakor da se z menoj vred zaveda konvencionalnosti takihle intervievvov. Nato je rekel: — Veste, kot glasbeniku mi je na tej vaši sorazmerno majhni a prikupni in čudovito delavni Ljubljani predvsem simpatično to, da se v toliki meri briga za vse nove pojave, da si ne boji delati poizkusov in biti avantgardna. To vemo in cenimo tudi v Pragi. če sem prav poučen«, sem vprašal, »ste bili na koncertu z Lisztovim »Kristom«. Tako ste imeli priliko spoznati tudi nivo naših koncertnih prireditev. Ali bi mi lahko kaj o tem povedali? — Da, bil sem na koncertu. Dopotoval sem v Ljubljano prav tistega dne. izmučen od dolgega potovanja, a ko sem bil izvedel, da dajejo v Ljubljani Lisztovega »Krista«, sem se vzlic vsej utrujenosti odzval prijaznemu vabilu g. konzula in obiskal prireditev v dvorani Filharmonične družbe. Ni mi žal, da sem se bil odločil za ta prvi stik s koncertno Ljubljano, čeprav bi se dalo L;sztovemu delu marsikaj oporekati, vendar ni škoda truda, ki ga zahteva delo ta- ke kvalitete. Izvedba je napravila name najboljši vtisk. Zbor Glasbene Matice me kajpak ni mogel presenetiti, ker ima tudi v Pragi dober sloves, občudoval sem pa discipliniranost orkestra, ki ni enotno glasbeno telo. marveč je bil sestavljen ad hoc, in vendar je tako krasno rešil svojo nalogo. Ta uspeh pripisujem v nemali meri dirigentu rav. Poliču. Odtod se je pogovor zanesel k problemom mojstrove glasbene tvorbe. — Jaz sem absolutni muzikant in izrazit človek sedanjosti, — je dejal prof. Karel o sebi. Ne pišem ne atonalne ne hro-matične glasbe, nikdar nisem bil ne romantik in impresionist. Zame ima glasba svojo formalno zakonitost, ki jo je treba spoštovati. Z »Botro Smrtjo« sem hotel ustvariti opero, ki bi bila kot glasbena stvaritev preprosta, nepastozna, brez artizma, torej ljudska v najboljšem pomenu besede. V nji ne najdete opernega patosa. Res se kdaj pa kdaj se razliva po nji čuvstvena barvi-tst, a nikjer ne prehaja v sentimentalnost, kajti tudi čuvstvo se mora vkloniti strogi zakonitosti osnovne glasbene forme. V ostalem pa: ne bojim se disonanc, a tudi ne konsonanc. »-»Kje je mesto te opere v sodobni češki operni produkciji?« Mojster se je nasmehnil: — To naj določajo drugi. »Toda njen stilni odnos nasproti predhodnicam. postavimo, nasproti Janečkovim operam ?« — Struktura moje opere je zahtevala posebno glasbeno obdelavo, vendar sem se hotel pri komponiranju ravnati po svojih predhodnikih, toda pri delu samem me je nekoliko zaneslo drugam: to boste sami videli. — Zanima vas. koliko časa sem pisal »Botro Smrt« ? Pričel sem ob božiču 1. 1928. končal v začetku 1. 1931 — torej dobri dve leti. Prvo dejanje sem napisal trikrat drugo dvakrat, šele tretje me je zadovoljilo v prvi obdelavi. Delal sem le ob počitnicah; drugo dejanje sem pisal v Bre-zini na češkomoravski višini z njenim otožnim pokrajinskim likom, močvirji in samotnim drevjem, zvijajočim se v vetru. »»»Torej so prišle tudi v glasbo refleksi te otožne pokrajine?« — Kdepak! — je veselo vzkliknil skladatelj. — Dobro zapišite, da je to najoptimi-stičnejša opera kar jih more biti. Osnova njenega libreta je vesela narodna pravljica. vsa njena modrost je v tem. da je smrt tako naravna kakor življenje in da se moramo te botrce prav tako malo bati. kakor se je boji veseli godec, ki v nji nastopa. Torej bi lahko rekli po slovensko: Dobra botra Smrt?« sem pripomnil. — Da. to bi točneje označevalo duha moje opere. In mojster je prečital nekatere šaljive odlomke iz libreta Stanislava Loma (Mojziša). znanega dramatika in sedanjega upravnika Nar. divadla v Pragi. Obup in veselje, jok in smeh, življenje in smrt. kruta resnica in baina pravljica — vse je pestro prepleteno med seboj. Fabula (v najbolj zgoščenih stavkih): Veselemu godcu se narodi trinajsti otrok, išče botro, a je nikjer ne na.ide; že se hoče iz obupa obesiti. Tedaj pa pride sama Smrt in se mu ponudi za botro. Obljubi, da bo napravila iz dečka slovečega zdravnika. Po 13 letih, kakor sta se domenila, privede oče krščenca Smrti v njeno pravljično kraljestvo, kjer goreče sveče označujejo dolgost življenja posameznih ljudi. Smrt ga prijazno sprejme in prevzame mladeniča, da ga vzgoji za doktorja, oče pa med tem lokavo pretakne dogorevajočo svečo svojega življenja in si ga tako podaljša, V tretjem dejanju je krščenec Smrti že znamenit doktor, ki dela po zanesljivemu receptu svoje botre: kjer opazi smrt pri vzglavju. kliče duhovnika, kjer pri vznožju, je ozdravljenje zagotovljeno. Tedaj mu privedejo v zdravljenje otožno princeso, v katero se zdravnik zaljubi. Tu pride do konflikta med njim in botro Smrtjo, ki se postavi k vzglavju. Pa se pojavi stari veseljak godec in sredi napete zmede obrne posteljo, da tako prekani smrt. Na svatbi sina s princeso zaplešeta stari godec in botra Smrt, ki ga stisne v svoj. objem in ga plesaje odpihne v večnost. >:Kako ste zadovoljni s tem. kar ste videli na skušnjah o ljubljanski operi?« Bilo je zadnje konvencionalno vprašanje, zakaj med tem nam je bil prof. Karel odigral na klavirju vrsto značilnih pasaž in povedal marsikaj, kar je šlo preko okvira intervievva. — Zadovoljen? Lahko bi rekel; v marsičem presenečen. Kajti uprizoritev moje opere ni lahka naloga: je to stilno nenavadno in po zahtevah ogromno delo. Oprijeli so se ga z vso resnostjo in zastavili zanj najboljše moči — vsi po vrsti. Obetam si uspešno predstavo. Medtem se je nekje v bližini že plazila mrka Polnoč in redke zvezde so hladno sijale nad Rožnikom, ko smo spremili skladatelja rBotre Smrti« do »Slona«. — o. Gledališka literatura na čsl. razstavi Češko geaališko življenje je izredno pestro in tvorno. Gledališko prakso podpira močna originalna strokovna literatura, ki se danes že lahko meri z vso zapadno-evropsko gledališko književnostjo. Vidi se sicer, da so dobili Čehi marsikatero pobudo od Rusov, toda danes so se priključili kot enakovredni gledališki tvorci umetniškim stremljenjem našega časa. To dokazujejo razne publikacije. Nekaj jih laihiko vidimo tudi na razstavi. »Zgodovina Narodnega gledališča« v šestih velikih, razkošno opremljenih knjigah (drama in opera) priča, koliko žrtvujejo Čehi za svojo gledališko umetnost.. Nadaljne štiri knjige o povojnem češkem gledališču so izredno zanimiv in važen dokument raznih struj in stremljenj v zadnjih desetih letih. Posebno gledalčevo pozornost vzbujajo slike raznih inscenaclj. Na dramaturškem polju so važne publikacije Rutteja, Gbtza, Hilarja, Fi-scherja itd. Izredno plodovita je v zadnjih letih češka, originalna dramatika, čeprav so na razstavi le drame nam bolj znanih dramatikov (Langer, čapek, Werner. Scliein-pflugova. Tetauer itd). Tudi slovaška Gledališka matica je poslala svojo revijo in nekaj dram. Izložene so tudi knjižne izdaje čeških prevodov slovenskih dram: Nova-čanove »Veleje«. Lipahovega »Glavnega dobitka« in Kreftovih »Celjskih grofov«. Zelo zanimiv del gledališke razstave so rokopisni prevodi čeških del v slovenščino. Kot najstarejši rokopis je razstavljen prevod Andreičkovega Jožeta Tvhove igre »Čeh in Nemec«. Operna literatura j" izredno dobro zastopana s krasno izdajo partiture Smetanove »Prodane neveste«, nekaj klavirskih izvlečkov Dvorakovih oper. Fibicha itd. Opernim skladbama slede ra*zne koncertne in druge kompozicije od najstarejših avtorjev do najmodernejših. Kot okvir gledališkemu delu razstave so na mižali razstavljene slike raznih, najzanimivejših inscenacij iz vodilni praških gledališč. (Narodno in Stanovsko gledališče. Mestno in Komorno gledališče, »Osvobojeno gledališče« Voskovea in \Veric-ha. Gledališče »D 36« režiserja K. F. Buriana) Zanimiv pogled o delu češkega igralca nam nudi »Zbornik češkega igralca«, ki ga je sestavila Ufitzova. CM Vojana do najmlajših so v njem zastopane najboljše moči današnjega češkega gledališča. V uvodu je kratek opis in karakterizaeija vsakega posameznika. nato pa slede slike najboljših likov. Tudi naš znanec in bivši član našega gledališča g. Z. Rogoz jo močno zastopan v tem albumu, kar je samo dokaz njegovih sposobnosti in njegove priljubljenosti. Članek o njem se konča z ugotovitvijo, da poleg vsega, drugega spada Kogoz, med »najboljše naše igralce^. Album ga torej že prišteva med češke igralce. (k.) predmet proučevanja in raziskavanja; tako je še nedavno izšla obrežna znanstvena monografija o Erbenu iz peresa docenta dr. A. Grunda. Slovenski izbor Erbenovih pe^mi pripravlja urednik dr. Tine Debe-liak, ki predava o Erbenu na razstavišču češkoslov. knjige v nedeljo, 8. t. m. ob U. dopoldne. Za novega ravnatelja krakovskega instituta »Studiuni slowianskie« je bil imenovan naš ugledni rojak, univ. prof. dr. Vo-jeslav Mole. Predavanje Bratka Krefta na razstavi češkoslovaške knjige. V četrtek zvečer je v dvorani Trgovskega doma predaval režiser in pisatelj Bratko Kreft o sodobnem češkem gledališču. Predavanje ie olvoril predsednik Jč Mge dr. Egon Stare in ugotovil krasno zanimanje za razstavo čsl. povojne knjige in za obisk predavanj. Nato se je urednik B. Borko v dveminutnem govoru spominjal stoletnice snirii pc-snika K. H. Mache, ki je potekla tega dne. Rež:ser Kreft je zatem v lepo zasnovanem govoru orisa' na kratko razvoj češkega gledališča v preteklosti, označil najbolj znane sodobne češke dramatike in se obširneje pomudil pri šli rili reprezentativnih praških gledališčih: Narodnem s Stanovskim. Vinohradskem 8 Komornim, Osvobojenem (Vo^kovec, VVerich) m Gledališču 37 (E. F. Burian). Posebno podrobno je razpravljal o zadnjih dveh gledališčih, zlasti o Burianovem. ki je evrop- ska znamenitost in posebnost ter avant-gardmo za v?o sodobno gledališko umetnost. E. F. Burian je naigeuialnejši sodoVn: češki režiser. Režiser Kreft je strnil svoja zanimiva izvajanja v sklep, da ima gledališka Praga dandanes (če izvzamemo Ruse) vodilno mesto na naši celini ki je zalo naša kulturna dolžmost. da Se intenzivneje zanimamo za njeno delo in uspehe. Občinstvo ie nagradilo predavatelja z dolgotrajnim odobravanjem. DesZ{} Kostolanji. edeu /med vodiki h madžarskih pisateljev, je unul v Budimpešti star 51 let. Pripadal je reviji »Nuvgatr: (Zapad) in njenemu progresivnemu krogu, /ato ga v službenih krogih niso dovolj upoštevali. Pisal je pesmi in romane, ki -o jih mnogo prevajali v tuje jezike. Dr. Jan Bor, umetniški vodja praškega Vinohradskega gledališča, je i*> več ko 10 letnem uspešnem delovanju v tem gledališču demPnon'ral in tako povzročil resno notranjo krizo reprezentativnega mestnega gledališča v Pragi. V pričakovanju Nobelove nagrade za literaturo. Med letošnjimi kandidati /a Not>e-lovo literarno magrado se zlasti omenjajo Francozi Paul \alery, George«s Duhamel, Paul Claudel in Jules Roiiiaio-s, iz an<_r'o.a-ške literature navajajo Eugena 0'NeUla, AUlowsa Huxleva in druge, nemško pa Franza Werfla za njegov znani roman iz življenja Armencev (Musa-Dag4i). O fc © 1 Zapiski »Življenje in svet< prinese v prihodnji števiHri, ki izide kot priloga ponedeliskega >Jutrae, članek prof. Antosia Ovna >V Gregorčičev spomin« (ob 30 'etnici smrti), nadaljuje se prispevek prhnarija dr. Gsstla >1% zgodovine psihiatrije*, dr. Ivan Lah je zastopan s potopisnim in literamo-zgadov. člankom >V češkem raju«, ki vsebuje zanimive podatke o sliki pe&niika K- H- Mache in obenem zabavino opisuje piščev izlet v Mniihovo Hradište, kjer je na Vaklštjnu slika Janeza Krstnika, ki ima obraz pesnika Mache. Nadaljujejo se Dumasovi »Trije mušketirji«, z NorrenderSovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta se A. Debeljak spominja 3Kytice z povesti narodnieh«, ki je ime'a ogromen uspeh in velik vpliv na češko poezijo v dobi narodnega preporoda. V tej zbirki so številne legende, balade in druge pripovedne pesmi, ki jih ie irnspiriraj« narodna epika (ponekod tudi jugoslovenska). Nekatere so dale poznejšim skladateljem hvaležno Snov za velika simfonična dela. >Kyt'ce« je posta-, la vzor narodnega deškega pesniškega stila. njen vpliv lahko zasledujemo celo do konca 19. stoletja in še dalje. Poleg te izvirne zbirke ie TOdal K. J- Erben več knjig narodnih pesmi in_povesti ne le čeških, marveč tudi pesmi ostalih slovanskih narodov. Umrl je 1. 1870. Njegovo delo je še vedno Sokol 1 Ljubljana — Tabor bo imel v soboto 14. t. m. ob pol 9. zvečer v dvorani na Taboru telovadno akademijo članstva in naraščaja s pestrum sporedom, ki bo obsegaj 15 točk. Sodeloval bo tudi društveni veliki orkester. Na to prireditev opozarjamo ljubljansko sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo z vabilom, da si nabavi vstopnice, ki se dobijo od ponedeljka dalje od 17. do 20. ure v društveni pisarni. Šišenski javnosti in mladini. Prosvetni odsek Sokok bo tudi v novi sezoni priredil za iniadino serijo pravljičnih ur ;n lutkovnih predstav, ki bodo ob nedeljah ob 9.15. Pravljične ure bodo ilustrirane z diapozitivnimi slikami. V nedeljo dne 8. t. m. bo ob 9.15 otvoritvena pravljična ura. Brat Puhar Polde bo pripovedoval ob istočasnem predvajanju slik zgodbo »Sambo in Joko«. Pred zgodbo bodo prikazane najnovejše novosti » T i p - t o p « in -Miki »Staviva«. Vabimo šišensko mladino, da se omenjenih pravljičnih ur udeleži v čim večjem številu. Sokolski oder na Viču. Marljivi sokolskf gledališki oder na Viču je otvoril svojo letošnjo dramsko sezono v nedelj« 1. t. in. z. učinkovito Halbejevo dramo »Reka* v režiji l>r. Janeza Grdine. obisk otvoritvene predstave ni povsem zadovoljil, občinstvo j»a je bilo s predstavo izredno zadovoljno. Drama je tekla gladko, kar je zasluga požrtvovalnega režiserja br. Grdine in vseh igralcev, ki so se zelo potrudili in dokazali, da se z največjo ljubeznijo oklepajo dramske umetnosti. Scenerija in razsvetljava sta bili prav dobri, prav tako tudi oprema na odru. Rediteljstvu pa bi priporočali, da l>olj pazi na red v dvorani in da bo vladala med dejanji popolna tišina. snujejo že 60 let. škoda, da ni več Jožeta Pečnaka, »puščavnika izpod Sv. Ane«, kakor se je v celjski »Domovini« podpisoval. Bi! je energičen mož in vnet za napredek. Na teharski šoli sta bili nameščeni učiteljici Sušova in Bregantova. v Dramljc pa je premeščena učiteljica ga. Kodela-.Salmi-čeva. Tehareanom je zelo žal /a njo. Bila je delavna v šoli in pri Sokolu. 1/ štor je premeščen v Prevorje vnet sokolski delavec učitelj Perko. Na Prevorju bodo sami moški učitelji, v Štorah pa razen upravitelja same učiteljice. Zdaj imajo v štorah celo več učiteljev kakor razredov. — Ja-vorniški delavci bi imeli radi svojo knjižnico z lepo slovensko knjigo. Stara delavska knjižnica iz dobe pred vojno spi; saj je imela samo nemške knjige. Svojčas so akademiki vodili potovalne knjižnice; kai pa danes? — Teharska občina ima v tretu nad banovinsko cesto pri Pisku svoj gozd. 'lam je tudi star kamnolom, kjer so teharski plemiči lomili kamen — lapor za svojo cerkev sv. Štefana in svoje hiše Ta <»'<>7.d je ob čina razparcelirala in ponudila v nakup kot stavbišče. .Mnogo ljudi je prišlo poceni do zemljišč, saj so plačali za kvadratni meter samo po 2 do 3 Din in to dober km od (.'elja. Nekaj cenenih parcel šc čaka kupca. Novice iz domovine teharskih plemičev Celje. 6. novembra. Javna električna razsvetljava je bila zadnji dar prejšnjega agilnega teharskega občinskega odbora, ki mu je predsedoval g. Joško Cajhen. Posebno sta se potrudila za električno luč na vasi gg. Rednak in Pocajt. Skoda je samo, da ne sveti elektrika od mraka do svitanja, marveč le do dveh ponoči. — Na parcelirani Ledini je postavil Westnov uslužbenec .Maks (Jori-šek, teharski domačin, enonadstropno vilo, v Čretu pa je v kratkem zraslo kar 5 novih zgradb, med njimi lična vila iz Štor na Vransko po službeni potrebi premeščenega orožniškega komandirja g. Kocijana. V kakih 10 letih bo od Celja do Teharja nepretrgana vrsta hiš. Tudi g. Jošt gradi čedno hišo. Teharska Ledina, nekdanja plemiško gmajna, kjer so celjski grofje pople-menitili Teharčane, je razparcelirana v gradbene svrhe. Kvadratni meter stane 30 do 50 Din. Doslej so bili kupci samo sosedje, ker je cena tujcem le precej viso-ka. Regulacija banovinske ceste s Teharja proti Štoram napreduje zelo počasi. V treh letih 30 jo razširili le dober km; samo pol ducata brezposelnih ima tu slučajriostni zaslužek. — Teharska graščina g. J. Majdiča bo v tem letu dokončno zgrajena v slogu srednjega veka. Znotraj je moderno urejena, a starinsko opremljena. — O regulaciji V.oglajne se ne govori nič. Najbrže bo z njo kakor s teharskim vodovodom, ki ga Nase gledališče DRAMA Sobota. 7. oktobra; Kvadratura kroga. Izven. OPERA Sobota. 7. novembra: Botra Smrt. Premier- ski abonma. Nedelja, 8: ob 15. Dvojno knjigovodstvo. Izven. Znižane cene. Ob '20: Mala Fiora-my. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 9. novembra: Zaprto. Premiera pravljične opere »Botra Smrt«. katere, komponist, je Čeh profesor Rudolf Karel. se 00 vršila v soIkHo za premierski alKiitma. libreto za opero je napisal znani češki pisatelj Lom po narodni pripovedki. Komponist se je skušal v muzikainem oziru približati pravljičnemu slogu. G. Karel je poslednji učenec komponista Dvofa-ka ter je znan kot komponist najrazličnejših muzikalnih skladb, komorne glasbe in simfonij. Razen »Botre Smrti« je komponi-ral pred leti dve operi in sicer; dvodej.in-ko »Hela« 111 »Elzino srce«, ki je bila izvajana v Pragi, Bratislavi in Brnu 7. lopiin uspehom. Opero »Botra Smrt« so izvajali kot krstno predstavo z velikim uspežiom v Brnu. V Pragi je doživela I7 repriz; izvajajo jo domala vsa češka gledališča. Komponist bo osebno prisostvoval premieri, ki obeta postati v vsakem oziru izredno zanimiv dogodek. Opero je zrežiral prof. §esi. Dirigira ravnatelj Polič. Insceruitor: in*. Franz. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Pričetek ob 20.15 Sobota. 7: Jane* Sonce _ vitez z vrtnico- Premiera združena s prolavo 151etnice Šentjakobskega odra. Nedelja. 8: Janez Sonce _ vitez z vrtn:<-o. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7: Ciganski primaš. Red C. Nedelja, 8: Pohujšanje v dolini šenlflorjan-ski. Ob 20. Ciganski priinal. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Pelek. 13: ob 20. Pohujšanje v dolini šent-forianski."Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. -JUTRO št. 259 8 Sobota, 7. XI. 1936. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa I>ln 12.—» Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din — za vsako besedo. Din S.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za .'iifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din II-—* Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tftf «t X » « odgovor, priložite MJUt 3* ~ Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer tčuna k zarad zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana« 1 Din. iavek 8 Din Li šifro it; lajanje naslova 5 Din- Najmanjši inno«*; <7 DUL Brivskega pomočnika miade.ira. dobrega delavca, sprejmem. Nitola Kojič, Kodelj-ivo, Zadružna ul. !?. 262Č7-1 Pekovski pomočnik (raznaJalec). dobi stilno služb-1 1.",. novembra. Ponudbe na naslov: Suše Jo-ro. Piseee. 26554-1 Mesarskega pomočnika vojaščine prostega, dobrega. sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. i>V>40-l Zastopnike Forejmemo &a Ljubljano '.n ostale kraje za sklepanje dobnidočih zavarovanj. — Ponudbe na ogl. oild. Jutra pod »Dober zaslužek«. Besela 1 Din iaveb 3 Din la šifro ili dajanje oaslov» 5 Din Najmanjši "inesvk. 17 Din Toplo zimsko perilo nogavice, pletenine, domače čevlje — dobite [>o nizki ceni pri tvrdki F. M. SCHMITT Pred skotijo 2, Ljubljana, Lingerjeva 4. ■11.)-r, Pirotska preproga antična, 8! i X -2'',. jako lepa. visoka omara P>'der-majer in tira. rezljaaia em-pi.r. naprodaj. Golob. Gallusovo nabrežju iO. aa^ss-6 Gospodinje! Izposojamo šivalne stroje, gramofone in kolesa. Pro-met<', (nasproti krl/.nnske cerkve). 26362-6 Zastopnike prorizijske za ugledno zavarovalnico. iščemo. Brezposelnim se nudi prilož-•!< -•;;' zaslužek. Ponudbe na o~l. rodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12 Telefon 38-10. 26316-16 Hranilne vloge v»eb vrst Kupuje po najvišji een-takoj v jorovinl Al. Planinšel? Ljubljana. Beethovnov« a. 14/1. Telefon »-10. Ji4 16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto kupim wkoj Plačam najbolje. Ponudbe na podružnico Jutra Mar: bor pod »Drava«. 361-16 P.ančno kom. zavod Maribor Aleksandrov® «r •zvršnie najbolj« lakur '«"• prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov odgovor Din 8 tnamk 264-16 Družabnika iščem za manufakturno trgovino v sredini mesta, na zelo prometni točki, radi razširjenja obrata. Pismene [»onud.be na ogl. odd. Jutra pod »Manu faktura«. 34656-1« Za 2500 Din mesečno dam zaradi selitve v najem i hišj z gospodarskimi poslopji, vrtom in travnikom. gostilno in žago z vsem inventarjem. Sosič, Kokra 10. 26326-17 Majhen lokal primeren tudi za pisarno, oddam. Poizve se: Sv. Petra c. 34. 2»5343-!9 Posestvo oddaljeno 15 minut od St:č-ne. ob glavni cesti, naprodaj. — "Posestvo sestoji iz hiše, gospodarskega poslopju :n 30 j oh o v rod ovitne 7jemlje. Cena po dogovoru. Franc Pavčič, Got-nta, p. Grosuplje. 26372-30 Prodam veliko hišo z velikimi trgovskimi prostori, pripravno za vsak obrat, ob* Tyrševii cesti v Ljubljani, prodam. Naslov v vs*h posloval. Jutra. 36391-30 Učinkuje z bliskovite naglico ^ u . ° v 3 dneh snežno beli zobje s penečo se pasto Beseda 1 Din, davek 3 Din /.a šifro a.li dajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo, parketirano, vrt, oddamo z« 030 Din. škrab-čeva 35. 36402-31 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami in souporabo vTta. odda-m v Ko-cenovi ul. 7. 3G390-31 Stanovanje 4 sob ob centru, poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36403-31 Dvosob. stanovanje odd-am za 1. december za Din 450 mesečno. Aljaževa cesta 6 (Ljubljana VII). 3&'J87-31 Dvosob. stanovanje lepo, oddam takoj ali za december, l^angusova ulica št. 5, levo. 36385-31 3 dvosobna stanovanja 3 stanovanja dvosobno, trisobno in štiri-sobno, ugodno oddam. Informacije: Šturai. Stari trg 28/IH. 36333-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam za februarski termin v Ljubljani, Aleksandroma c. 10, — Poizve se pri hišniku isto-tam. 36335-31 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam mirni stranki. Rožna dolina, Cesta VH. 5a. 3634*5-211 3-sobno stanovanje lepo, oddnrn v centru mi-sta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36845-31 Štirisobno stanovanje solnčno, 1. febrtiarja na razpolago. — Informacije Bleiweisova 20/1, levo od 13.—116. ure. 2K358-21 Sobo odda Be*sda 1 Dto. 4»Tsk S Din u iifro ali lajanji- u»alov» C Din. Najmanj® (oeoek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oldam parket, nova vila, oddam i boljšemu solidnemu go&po-za 550 Din, 500 Din Ln d«, »treska ul. 3:1. -»0 Din. Staretova 36, Trnovo. 26375-31 Opremljeno sobo ko j orni pivovarne Union. 36T74-31 Stanovanje 1- al; 2-sobno, oddam. — Zvezna 23, pritličje. Zelena jama. 363*1-31 ulica 8, Bežigrad. 36378-33 Separirano sobo za Bežigradom, oddiamo gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36348-33 INSERIRAJ V „JUTRU"! PUH-PERJE R.MIKLAUC UOBLOANA Hubertus oepremočljiv temnosiv in v različnih barvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JC, Ljubljana, Sv Petra c. 14 Iz življenja na dežel! Iz Ptaja j— Češki nadaljevalni tečaj. Ptujska Ju-g<*»lovensko-č«5-koi>lovaška liga priiedi tudi letos tečaj za pouk češčine. Letos l>o ta tečaj nadaljevalni in dostopen takim bivšim po&etnikom pouka češčine, ki imajo o češkom jeziku vsaj že osnovne pojme. Prvt sestanek v svrho razgovora in določitve dni in ur za tečaj bo v ponedeljek 9. t. m. ob 19. uri v III. b-razredu realne gimnazije. Pouk bo brezplačen! j— Tujski promet v Ptuju. V času od 1. aprila do 31. oktobra je bilo v Ptuju 1539 oseb s 7f>40 nočninami. Od teh je bilo 566 inozemcev, in sicer iz Avstrije, Bolgarske. Češkoslovaške. Anglije. Francije. Holandi-je. Italije. Madžarske. Nemčije, Švice, Ru-munije in Amerike. V preteklem letu je obiskalo Ptuj 1448 oseb s 6516 nočninami. Prihajanje tujcev v Ptuj in njegovo neposredno okolico je v primeri s preteklim letom naraslo zaradi propagande in izboljšanja odnošajev s sosednimi državami. Nastanitvena kapaciteta znaša 38 sob z 71 posteljami (hoteli). Večina inozemcev pa je prenočevala pri sorodnikih in znancih. j— Jadranski dan proslavi krajevni odbor JS skupno s PJS drž. realne gimnazije drevi ob 20. v zgornjih prostorih Narodnega d.-*na. Narodno zavedno občinstvo naj se te proslave polnoštevilno udeleži. Vsitop-n;ne ni! V POLJCANE. Rdeči križ namerava preti božičem obdarovati z obutvijo in obleko najsiromašnejšo šolsko deco. Skupno z učiteljstvom je že nekaj tednov na delu, da bo mogel čim več ubožnih šolarčkov vsaj za silo obuti in obleči. V ta namen je priredil tudi nabiralno akcijo. Pridni p°-mladkarji so v spremstvu svojih učiteljev prosili po vasi od hiše do hiše za siromašne sotičence. Vsem darovalcem najlepša hvala. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. ter jutri ob 15.15 in 20 veselo komedijo »Borba z zmajem«. Za dodatek: nov Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. Radio Nedelja, 8. novembra Ljubljana 8; Telovadba, (vodi g. prole^or Marjan Dobovšek). — 8.15: Preimx» cerkvene g asbe iz frunč. cerkve. — 8.45: Verski govor (g. prior \ alerian Učak). — 9; Ca*. (>o-ročila. spored. — 9.15; Vesele &oletične točke (plošče). _ 10: Koncert radijeke_fa orkestra. _ 11.20: Otroci i*>jo (plošče). _ 12: Pet-mi iz operele Vesela vdova (plošče). — 12.15; Kmečki trio Jutra< Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.