PROSVETA i,ETO-YBAB XXV Om* lUu |fcjsgl L' PODPORNE JEDNOTE Chicago, 111., četrtek, 22. tepiembr« (Sep. 22), 1932. Ib ipftftllkl Mil t. U»adU» An. OffW* of Pttblle«Uo»f MVT iMtk Uv^li Av«. Subacription $6.00 STEV.—NUMBER 224 enotna fronta ORGANIZIRANA PROTI JEieiJI Francija bo predložila zahteve Nemčije raxorožitv«ni konferenci. Nemški zunanji minister pravi, da bivši zavezniki niso izpolnili obljub i «— Ženeva, 21. aept. — Francoski ministrski predsednik Edou-ard Herriot se je odločil, da predloži zahteve N e m č i j e glede oborožitvene enakopravnosti razorožitveni konferenci, ki ae dane« otvori v Ženevi, ter bo zahteval takojšnjo diskuzijo. Proti Nemčiji je bila organi-rirana enotna fronta, ki uklju-čuje poleg drugih držav tudi A-meriko in Veliko Britanijo. Ako bodo manevri Francije uspešni, in Herriot upa, da bodo, bo imela Nemčija težavno atališče. Vprašanje nemških zahtev bo predloženo, kakor hitro bo Ar-thur Henderson formalno otvo-ril zasedanje. I)oznalo se je, da je Pariz pridobil Veliko Britanijo in Združene države za skupen nastop proti zahtevam Nemčije, ki jih vsebuje nedavna deklaracija nemškega zunanjega ministra. Herriot je zagrozil, da bo razkril detajle o tajnem oboroževanju Nemčije, kar on smatra za kršitev versailske pogodbe. Berlin, 21. sept.—Baron Konstantin von Neurath, nemški zunanji minister, obtožuje bivše zaveznike, da niso izpolnili slovesnih obljub glede razorožitve. Obtožbo vsebuje članek, katerega je minister objavil v neki reviji. Istočasno je nacionalistični list "Deutsche Zeitung" komentiral Pobojniki terorizirajo rudarje Nova unija se mora boriti proti sovražnikom na vseh straneh Benton, Bl — (FP) — Naslednji slučaji podajajo sliko o terorizmu deputišerlfov (kom-panijakih poboj nikov), ki ga izvajajo mod rudarji: Četa deputišerifov je prišla v stanovanje rudarja j. Garbouy-ara brez postavnega dovoljenja. Garbouyar ni bil doma, v hiši je bila samo njegova žena in o-troci. Pobojniki so dejali, da je njen mož rdečkar in da se je u-deležil piketlranja premogovni- . poracije, katero potrebujejo za ka v Zeiglerju. Neki deputij jc naslčevanje brezpoeelnih. potem naperil revolver proti Garbouyarjevi 16-letni hčeriri in ukazal ostalim, naj ae izgube iz naselbine pred solnčnim zatonom. Potem so pobojniki odšli v stanovanje treh samcev, katere so silovito pretepli in izgnali is naselbine. Nato so vdrli v stanovanje rudarja Cheatama. Rekli ao mu, da so bili informirani, da je komunist in zahtevali, da jim pove, kje se vrše seje njegove organizacije. Ker Cheat-ham ni hotel odgovarjati na vprašanja, so ga pobojniki pretepli in izgnali iz stanovanja. Potem so pobojniki odšli stanovanje Bena McKeeja, bivšega vojaka. Preiskali so vse kotičke v hiši, da najdejo radikalne tiskovine. Ukradli so $13, ves denar, ki ga je McKeejeva družina imela. Neki poboj nik je izjavil napram ostalim, "da je treba pobiti večje število rudarjev, ker so na listi dobrodelnih organizacij." Vsi ti slučaji so se izvršili v enem dnevu v Bentonu. 2HKAG0 APELIRA NA VLADO ZA POMOČ Ako je ne dobi, bo tnoralo meetc zapreti pomožne postaje Chicago, I1U 21. aept. Zu-pan Cermak bo načeloval skupini mestnih in državnih uradni-kov, ki jutri popoldne odpotujejo v Washington, kjer upajo, da bodo dobili posojilo is sklads rekonstrukcljske finančne kor- Na mestni miloščlnskl listi se nahaja 126,000 družin. To števi-lo se bo nedvomno povečalo, kc pritisne mraz. Chicago bo moralo zapreti vse pomožne poeta-je prihodnjo soboto, ako bo vladna korporacija odklonila apel za posojilo. Cermakova skupina bo vprašala za $8,100,000 iz sklada korporacije, katerega je kon greš na zadnjem zaaedanju a propriiral za podpiranje bednih Mestni pravdnlk za korpora clje Sexton je naznanil, da bo odbor vladne korporacije zašli šal delegacijo v petek zjutraj Korporacija je že dala posojilo $9,000,000 Illlnolsu, toda državna pomožna komisija je nedav no naznanila, da potrebuje najmanj 36 milijonov dolarjev sa oskitoo bednih prihodnjo zimo Poona, Indija, 21. sept. — Ma hatma Gandi, vodja Indijskih apei prM^j^^ £ fr ^JSSS*^^^aviV^t^ *---- —i— vr—mora boriti nova rudarska uni- terem urgira Nemčijo, naj ne bojkotira razorožitvene konference. List pravi, da apel reflek-tira predsednikovo zadrego, v katero ga je spravila francosko-britska kampanja proti upravičenim zahtevam Nemčije. Baron von Neurath zanika vesti v inozemskem časopisju, da je Nemčija naklonjena oboroževanju, ne pa razorožitvi. "Nemčija je razorožena," pravi Neurath, "in narodna varnost zahteva, da tudi druge države znižajo oboroženo silo na stopnjo Nemčije. Nemčija mora imeti enake pravice in enako protekcijo. A-ko so tanki in težki topovi v rokah drugih neškodljivo obrambno orožje, ne more nihče trditi, da postanejo morilno orožje v rokah Nemčije." Sovjeti odredili izgon kanadske poročevalke Moskva, 21. sept.—fthea Cly-man iz Toronta, Kanada, poročevalka za "London Dally Ex-press" in "Toronto Mali", bo morala zapustiti sovjetsko Rusijo. Sovjetske avtoritete so jo obtožile, da piše neresnične vesti' « položaju v Rusiji, in odredile izgon. V kanadskih ln angleških časopisih je Clyman objavila več člankov, v katerih opisuje razmere delavcev v gozdovih severne Rusije in metode tajne poli-"J* v kazniiniških šotoriščih v bližini Kema. Izvestija, vladno glasilo, je včeraj objavila IzČrp-k« iz člankov, ki so bili objavljani v omenjenih listih, ln osna-čila iM»ročevalko za provokato-rico. Novi lzcrnll v Indiji IsbruhnHl so, ko je Gandi priče s gladovno atavko ja, ki je bila nedavno organizirana in katero preklinjajo tako operatorji kot John L. Lewis, predsednik UMWA, in njegovi ^odrepniki. _ Organizatorja kampanja modjasilci Mednarodfna unija upa. da bo pritegnila gasilce v Kaliforniji v svoje okrilje Preiskava proti vladnemif agentu Uvedli so jo poročevalci detroit sklh časopisov v 'NVaahlngtonti Waahington, D. C. — (pf) — Murray Garson, ki uprizarja navale na cenejše restavracije v Detroitu, katere toosečajo tuje-rodci in brespoaelnl, je poatal predmet preiskave, katero ao u-vedll poročevalci detroitakih časopisov v Washingtonu. Izgleda, da Garson nima prijateljev med detroitsklml uradniki, liberalci in delavci. Kdo plačuje Garsona, je še nepojasnjeno vprašanje. Ve se le toliko, da dela po osebnih nsvo-dillh načelnika delavskega de-partmenU Doaka kot agent iml-gracijakega biroja. Oba pomoš-na tajnika v delatrakem depart-mentu, Huaband In White, katerima ao vae aretacije tujerod-cev v svrho depoKacije znane aU izjavila, da jlfra je delo, ki ga izvršuje Garaon, nepoznano Reporterjl ao akušall dobiti pojasnila od Doaka, toda doaegll niso ničesar. V Detroitu je Oarson uprizoril več navalov na restavracije ln dvorane, v katerih se zbirajo tujerodci. Aretiral in zaslišal je več delavcev, od katerih jih je večino Izpustil. Nekateri domnevajo, da je v Doakovi službi kot prostovoljec, todn to je neverjetno, ker ima Dosk posebni fond $100,000, iz ksterega lahko nakasuje plače svojim osebnim agentom. Garson je lansko leto opravljal sllčno delo kot agent Imi-biroja v Seattlu ln _____, mestih v za padnih Ijai BI1CIIU uciu n. gracljskega biroji nekaterllruruglh oadnih državah. Preftskuinia svobod« govore FEDERACIJA DO I0RDA REVIDIRALA STALIŠČE Green namignil, da bo sodelovala pri organlslranju politične stranke, ako ae bo sa tako akcijo pojavila potreba Newark, N. J. — (FP)-Migljaj, da bo Ameriška delavaka federacija opustila svoje tradicionalno stališče političnega ne-atrankarstva ln organizirala ali vsaj pomagala pri organiziranju masne delavske stranke, je bil dan na konvenciji državne delavske federacije. Isrekel ga ja Wllliam Green, predsednik A.-D. F. Migljaj sicer ni bil dovolj od-ločen, da bl kdo gradil upanje na takojšnjo akcijo, vendar ao ga delegati potdravil! s gromo-vitlm aplavzom. Vedeli so, da Ja federacija revidirala svoje sta llšče glede vladnega zavarova nja proti brezposelnosti, daal j« to pobijala s vso močjo na kon venci jI v Vancouverju. Od tistega časa so se voditelji federaci je naučili marsikaj ln ne bi bilo nič čudno, ako bl opustili staro politiko, ki se očituje v geslu: "Podpirajmo prijatelj« in pora zimo nasprotnike." SIcer to še n« pomeni, da se unije ne vmešava jo v politiko, kajti voditelji so aktivni v rasnih strankah, pač pa so doslej vedno odklanjal« pozivs glede organltlranja delavske stranke. Green j« izjavil: "Ko bo pri Š«1 čas, da bodo mošj« ln š«ne katere federacija reproaentlre uverjenl, da bodo njihovi inU-laalguranl potom Policijski napad na stavkarje Večje število d«lave«v ranjenih ln aretiranih Hlgh Polnt, N. C, — (FP) -r-Močan oddelek policije je napadel stavkarje, ko je 8tehll Silk kompanija akušala obnoviti obrat v svoji tukajšnji tovarni. ollcija je napadla sUvkarje, ki so prišli pred tovarno, da ustavijo grupo stavkokaaov. ki je šla na delo, s količki in bombsmi za solsenje. Več stavkarjev Je pretepla do nesaveatl, nad trideset pa jih j« bilo aretiranih na obtožbo kaljenja javnega miru. Nad petsto delavcev je sastav-kalo proti Stehll Slik Co., kot protest proti redukciji mesde za 25 odstotkov pred tremi tedni. Pred nekaj dnevi j« kompanija Importlrala v«čj« ŠUvilo aUv-kokasov ln skušala obnoviti obrat, kar pa j« pr«pr«člle stav kovna straža. Drušba a« J« potom obrnila na policijo i apelom, naj raspodl plk«t«. Uporno gibanj« Ja dobilo močan zamah v n«kat«rlh drugih Industrijskih m«stih North Ca rolln«. Nedavno s« J« tisoč stav ksrjov, ki so pustili delo pri Tho-masville Chalr Co., spopadlo s policijo, ki j« bile poslana proti njim, da jih sapodi s kompanlj-ske lastnin«. Han«s Mfg. Co. Je tudi morala ustaviti obrat rad stavks 1,700 delaveev. Nad tjfoč tekstilnih dalavesv v Rockinghamu, N. C., šs v«dno vstraja v stavki, ki j« bila razglašena pred p«tlml t«dnl kot prot«st proti meidnlm redukcl jam. _ AlfMUd krvnik Izvršil vztrajal do smrti, ako ne bo brit-ska vlada revidirala prej volilnega sistema, da bo soglašal Gandijevlmi načeli. Kalfor hitro Je "svetnik" pričel s stavko, ao izbruhnili isgre-dl v raznih krajih Indije. Najbolj resni so bili v Ahmedsbadu, kjer so se spoprijeli člani orto-doksne hindutske sekte in "nedotakljive!." Slednji so hoteli izsiliti vstop v tempel, kar je re-zultlralo v bitki. Pozvana je bila policija, ki Je končno razgnala izgrednike in vzpostavila red. Gandi je postal tehnično svoboden človek, kajti britska vlada je naznanila, da je njegov jetniškl termin potekel, ko je pričel s stavko. Kljub temu nI San Diego, CaL — (FP) — Na konvenciji Mednarodne asociacije gasHoev, ki se je nedav no vršila v tem mestu, so bili sprejeti načrti za eskpanzljo organizacije med gasilci v kali-1 Qtn~d( hotel zapustiti jetniške fornljaklh mestih. San Firna-1 celice v yeravdskl jetnišnici, v clsco, ki je moral vrniti unljekl jj^teri se nahaja že več mese-čarter vsled antiunljskega po- cev. lltlčnega pritiska pred par leti J Včeraj je Gandi sprejel večje je naklonjen Ideji, prav tako število obiskovalcev, reprezen načelnik gaallcev. ki se je v zad- tantov raznih hindutakih Intere- njlh letih boril proti uniji. sov, ki so ga nagovarjali, naj •Pr,vWdnik Fred Baer in taj- opusti gladovno stsvko, o čemur nt^ort RichardsTn upata, P« ni hotel "svetnik" ničesar sli- £ afb3?^dTZfi rji «■«• sprejel je tudi po dolgem da se bodo gasilci v oan r r« Opisne poročevalce, s ka- ne asociacije, Wwr Wtrn bo ^ pH rešeno vpraUne 'omiranjal^ ^^ |ivlj#. munlclpalne komisije. San Finn- Pje ^^ ^ ^ nf cen| 'samo da zatirani sloji dobijo prsvlce, ki jim spadajo. Pritožil se je tudi proti britskl vladi, ki v svoji ignoranci Igra vlogo sod-nlks v zadevah, ki ae tičejo pravic zatiranih alojev. ('<»< *ier U Follette poražen primarni bitki Madinon, Wis. — Govemer ]>'hdlip I .a Follette je najbrž Iz-srut>i 1 nominacijo za ponovnega g"v«-rnerskega kandldaU na H republikanske stranke pri primarnih volitvah zadnji torek x V\ is(r,nninu. Po veeteh v fli (l" ^J^traj je U Follette Ime okro* KK>,000 glasov, dočim je njegov konservativni na-M*rotnik Wslter J. Kohler okrog Progrealvnl penstor J Hlsine je tudi zaostal sa <*ror 5soo glasov za svojim nasprotnikom Johnom B. Chapple-Jtm' »tednikom reakcionarne-«»liau v Ashlandu, ciscu bodo potem sledili Angeles, Fresno, Rlchmond, Oakland in druga kalifornijska mesta. Na konvenciji Mednarodne soclaclje gasilcev Je bila sprejeta resolucija, ki nalaga ekae-cutlvl, da vodi oster boj proti redukciji mezd Uko v prlvstnlh industrijah kot munlclpalnlh departmentih. Reforme aT s^jetsklh unlver- ,\vTrlja llstičnl govorniki, ki agltlrajo za izvolitev Thomass ln Maurerja, so obvestili žpana tega mesta, da bo preizkusili legalnost mest-ne ordinance, ki prepoveduje shode na mestnih vogalih. Ta ordlnanca Je bila uveljav-h ena prod tremi leti. Avtoritet« so jo rabile proti gladovnim po-hodnikom v prošlem decembru ln proti vojnim veteranom pred par meaec!. Na podlagi te ordl-nance je župan prepovedal socla-lističnl shod, ki se je Imel vršiti na prostem U. septembra. Mestno vlado kontrolira rsakclo-narna republikanska mašlna. So-clallatlčnl govorniki, ki bodo prelskualll legalnost ordinance ln potem predložili zadevo državnemu vrhovnemu sodišču, so Andrew J. Blemlller, profesor ekonomije na državni univerzi; dr. S. M. Nlestadt, aoolallstlčnl kandidat za kongresnika, ln Charles Bernsteln, član komite ja soclallstlčns organizacija i Marylandu. Bomba pred sodnikovo hlfto Chicago. — v torek »večer je eksplodirala dinamltna bomba pred hiše sodniks Johna Mc-OoortyJa, 929 E. 4ft at., In 1«-letnl deček ter 16-letna dekltea. ki sU šla mimo, sta bila težko ranjena. 8odniku in njegov družini s« nI prip«tllo nič žal«-ga, toda bomba j« izkopala v«-llko jamo v h^niku ln vsf Aipe v poslopju so sc sssul«. Kdo j« položil bombo. nI znano, toda ^nlk Ima več os«b na sumu J0i Je strahovi In nI JuMMkaclJ. ki resi najbolj formiranja politične organltad- „ImM s» e, tedaj bodo nedvomno adbptl-1 rall tako akcijo." Predno je Green nagovoril konvencijo, so delegnti spiejell, ^^ John E, resolucijo, v kateri so kritialra- 1 JT1^ ^ tr »..'gagž 2: ?SWiJ®h5£S: HOOVER ZAHTE-|VA REDUKCIJO | IZDATKOV Ti pomeni ponovni naskok na mesde fedarakith uslufb«nc«v WaahlngtoaTD7c. — (FP) a- ftoovor je nedavno aahteval redukcijo federalnega budšeta aa pol milijarde dolarjev. Ako bo predsadnik uspel, bodo sledile mezdne redukcije in odslovltve vseh vladnih departmentih. Glavni stan Ameriške delavsko oderaclje js takoj po nainanl-u objavil lijavo, da ae bo odloč« no boril proti snovanju šlv-jensksga standarda, kar bo nedvomno imelo značilne posledic« tekočI volilni kampanji. Predsednikova lahteva, ki o-beta teftke čase za svssn« uslužbence, je prišla kmalu po deklaraciji VVilla Wooda. člana kampanjskega komltaja republlkan-sks stranke, da ne bo redukcij v vladnih departmentih. "ako se bodo raimere Isboljšale." Izgleda, da Hoover ln Wood ne verja-msta v Isboljšanjs položaja v kratkem času. Nekaj tednov piej je Wood Izjavil, da ao nadaljnje redukcij« mead absolutno potrebne. Na sadnjem zasedsnju kongresa sta Wood na republikanski strani ln McDuffie na demokratski vodila boj ia redukcijo mead tvornim uslužbencem. Zahtevala sta snlšanj« vladnih Is-datkov za polovico, kar pa naj bl šlo na račun uelufbenoev. To je izzvalo ostre proteste s strani organhriranega delavstva ln nekatere delavske unije ao zahtevale jaano lijavo od voditeljev obeh političnih atrank, kar fmaoalediML Killa je stopil v pokoj pred o-smlml Isti, ko je opravljal poale NvlfMfi UP1 u.ig Rsalša Wiji lm"*ei Prič« lapovednle, da je M Dn-vin popolno koniwlo «ko organlaacijo Moos« New York, 21. aept. Aktiv- Tažav« na konfarenel podonav-1 ^/^»Tiril^ea, I nostl ssnatorja Jameaa J. Davi- sklh držav kot krvnik poslal več ob- aa la Psnnarlvanlje v braUkl or- Dunaj, 21. aept. - Val kapi- .^nlh morilcev v smrt kot ka- jranlaacljl Moos« ao bne razga-toll centralne Evrope gledajo a Ur, drufl ftivečl človek. Vatopll IJane na včsj-ajšrOl obravnavi skeptičnim očesom na konferen- j. v po^oj 9, januarja 1984, na pred f«d«ralnim i^lkom, Da-co podonavskih drtav, ki js f J^ ^T « ob««il mra, Edlth via ja umr* 0 t«ku v Stresi, lUllja. CaaopUJe. Tho^aon In mladega Frederl^ct JaSmSI ki rsflsktlra sUUIČ« vlad; nb Bywateraa. Thomson In Bywa- ki Je bilit pred\oUm mJMM,po-pričakuje uspehov, kajti doslej tnrs ata blU obsojena v smrt za- UasuJe, so bili podani 1« razni nasvstl, radl uinori moža Thomsonov«. ro je v^lla org^lsadja a nje^ pod vzeta pa nI bila nlkaka akcl- Bm§ n, |ro#, Vitaps v družbo. f«vo v«dno«tjo, prinašala velH Ja. Caaoplaje poudarja, dn podo- U|vil j9 ^motarako življenj« ln ^ nr()Mkutor Tr%l4m\\ nsvske držav« n« potrebujejo ^^ M |ft poganjal! atraho- . .^^ L^^kns nasvetov, temveč takojinjo ak- ^^j^p^jVal o juatifl- J« ^^ gjjf^jg? cljo, ki naj bl pr«pr«Člla eko- ^u^ fi Jlh jJ (.vršil gpatl nif» ^ nomakl polom, ki grozi Um dr- ^mog^l ln Je še .nkrat pr«j v levam. |ikušal lavršltl aamomor, Hško J jutro ao ga našli poleg poeUlj««or«anlaaelje, kije a« Napoveduje zmago laborttov vitdtko ranjenega, araven pa je Mlnnssotl ležal molver. Ko je oadravel, VVashington, D. c. — Henry j« obljubil avUriUUm, da n« bo T. Talgan iz 8t. Paula, Mlnnv«č akušal kršiti aamomoij. napoveduje v pismu, katerega je I Med drugimi, ki jHt je Ellla poslal avojemu prlJeUlJu v obeall, aU bila tudi Bog«r Ca- ^^ __________ Washlngton, vsllko zmago za m«nt, brlUkl vltaa \n konaul, vadridvanj« alrotlšča v farmar-laborlt« v Mlnneaotl pri kaUri js bil spoanan krivci ve- J/^^J^ ,„ g^upnl dohod- volitvah v nov«mbe(t. Trtom ielsdaj« ln obsojan v smrt, ur . prlnesU loUrlja, so tekoče kampanje js Imel Telgan major Hsrbert E. Armstrong, lr| m,||j0„f dolsrjsv. Od U nad trlsU govorov v raznih | ki js »astrupll svojo ženo. | J# »irotllče prejelo male organizacije, ki je ŠUU *0 članov, velika korporacija a «00,-000 člani In prsmolenj«m, ki ae c«ni na $40,000/100. t Proaekuclja trdi, da je Daviš vedsl zs vae aktlvnoatl v organizaciji, tako tudi aa loUrijo. Dohodki od loUrij« ao bili nanm- krajlh držav« ln pravi, da j« •entiment ljudstva na strani la bor I tov. Talgan js kandidat sa kongresnika. Rekordi predsednikih ►andl- Moskva, 21. sept. - Radikal-ne reforme v vzgojevalnlh ln u-pravnih sistemih ruskih vseučilišč ln višjih Uhn^nlh udnih institutov, ki jih Js priporočH centralni odbor komunUtlčn« strank«, «o bil« vč«raj objavljs-ne Pr«dv«sm j« uvedena stroga disciplina $e 4U^e, alsUm razredov-, obvezna Izkušnja pred vstopom ln obvezno prlsostvovs-nje predavanjem. tirjlln profesorji J^S? več odgovornosti ln evtoriUU. f** f Nsvl mehiški predssdnHt Abdards Bodrlgs«a. ki j« sssledll od.toplvšegs predanih. $160,000, Bernard McOulr«, pro-moUr loUrij«, $160,000, s«na-nmk* n c _ Zmko. I tor Pavls pa $172.000. Hraahington, OO-- Zafco- Ursdnik glasila organizacije noda^il o«H>r ^ «Uwart, ki j« nastopil kot pri- sk« federsclje bo v kratkem ob-1 . i1DOvedaL de so vsčlno javil poročilo svojsga nastran- ^ ^ k Ur|m| Jt w, ^ karskega komlUja. keUremu ' kot ^neralnl dl- načeluje pwKlaednlk federacije ^^ JHl drugI. Val članki Green, o delavskem rskofdu H b(t| p^u^ni sena- predssdniških kandidatov obsh torJu y ^riUv, predno so bili sUrih strank. objavljani. Te rskord se bo tikal nela- _______ polnjenih obUub, katere je dal Bsrim avllnlh Hoover organiziranemu deUv- PaUrson, N. J — Assoclat«! stvu L 1W0 ln RoosevelUvega Slik Workers unije ~««*nja. stališča nnpram nmAnomu da je večina tovarna^ z^ša-vprašanju, ko je bil pomožni la mesde, kar Je bledica sUvk, tajnik J tvenomn mornariškmn ki g. bile raaglašsm►P^tipojn-departmsntu, kakor tudi re- m«nlm ******* korda slednj«ga v zv«sl a deUv- jaki so s« odločili, da bodo po-eko sakoiJajo, odkar j« gov«r čistili vm "črn« mad.ž^' v In-nsr držav« Nsw York. Pričaku- dustrljl. Unija prav . da bo as-j« s«, da bo poročilo naklonJ«no daj otvorila kanmanjo aa akraj-K«M>M.v«.itu d«lovnlh ur. PROSVETA THI ENLIGHTENMKNT ur motnima suovutma habodm* podpor. ne jbonotb Ornimi kr tw NSUMMI BMM«U IMM) (bm ChkM») »• WU. flJ« m **rt UUJ M sms m s* msp* » k «»» • ** iMtaiil PROSVETA LtnM An. op ths kkdeeated prem Glasovi tz naselbin Zanimivo btMM ia ražttlft krajev PKOBVETB m primer r1htala. letošnja konvencija Ameriške delavske federacije, ki pride kmalu, bo zanimiva. Pazimo na njene debate in zaključke! Morda nas presenetijo. V Prosveti je bilo precej prerekanja o nekem zHju lz doline Rlo Grande. (Upajmo, da je ta kontroverza le zaključena.) Te dni smo pa čltall o nekem farmarju Iz Marenga, lil., ki Je porial 87 i« ki jo v zelja — 20 glav zelja v enem žaVlju — v Chicago. Voznlne je plačal 93.70 in člkaikl trgovec, kateremu je farmar poslat selje, mu Jo zaračunal 40 centov "komlš-na1'; skupaj $4.10, Trgovec je prodal zelje sa Ittri dolarje — In tarmar nI dobil nič, oatal pa je dolžan trgovcu lOc! Vsega setja je bilo 740 glav. Glava zelja ae prodaja v Chlcagu na drobno po pet centov, kar znalo $*7 v Um primeru. Favmar nI dobil nič trn avojo delo ln stroške, le dolžan Je oeurt deaetico — nekdo pa je le dobil $37 sa njegovo selje To Je torej poveat o selju v Illinoisu. Ni treba voziti a» dva dni V Texa*. Trav pred nosom Imamo farme, zelje, trg in farmarjev dobiček. Can you beat that? marju. Dobi fta lahko vsak kdor ga hoče ln ga lahko prouči pred volitvami In bo tako pripravljen oddati svoj glaa aebl v koriat. če bi ae bilo delavatvo pridružilo aoclaliatičnemu programu pred dvajsetimi leti, bi danea ne trpelo vsega tega pomanjkanja Imeli bi starostno pokojnino ln brezposelnost no zavarovalnino^ ne da bi kaj plačali, tako smo pa volili naše nasprotnike, dobičke so ai razdelili mod aeboj rasni magnatje, delavatvo ae pa naj o-briše pod noaom. Norman Thomsl bo govoril v Duluthu 28. sept. ob osmi uri zvečer v Shrine avditoriju na Second avo. E. In Flrat at. Kdor ga hoče slišati, naj pride zgodaj, kajti prillo bo doati ljudi tudi lz železnega okroija. če bo zanimanje tako raSlo, kot se vidi sedaj, bo dvorana polna. Thomsf Jo iz vraten govornik ln ga Jo lahko razumeti, zraven tega jo p« p* štenjak. da morajo tudi nasprot nik! to priznati, kar jih utvsfe precej bdH __ Arthur Brisbane Jo zadnjič zapisal: "Norman Thomas, Socialist. able, intelltirent and ho-nAst". Kar delavstvo rsbl jO smo tnOga. inteligentnega In |X)l*t nega predaednika Zed. držav ln to Je Thomas, s programom so-cialfirtlči* stranke, katerega Je on tdtli pomagal formirati konvenciji v Mllwaukee, ln katerega bo (spolnjeval do skrajnosti. Delavci, proučite naš program in glasujte za njega In za kandidate, kat?ri pod njim "rona- no zoporstavljatl. Današnji doftiišljavi mogočneži in zaveznik! kapitalizma na čelu A. F. F. — Green in Woll s Lewiaom in Walkerjem ter o-stala kopica z njimi zvezanih rakotlrjev bodo prej podli kot kapitalistični sistem, daai je že slednji na robd propada. Jas prispevam le nad ono tre* tjino stoletja donesks ameriški delavski federaciji kot član Uni-tet Mine Workers of America* toda ponosen nisem na t... !,. r Smrtna kosa MHwaukoe, Wfc. — Dne 18 septembra je umr] na svojem domu, M8 — E. Washington St Matija Weber v 68. lčtu stkrOSt Bolehal je za vodenico blizu I leti. Pokojnik je bil rojen v vas Radmirje v Zgornji Savinjski [dolini. V Ameriki je živel btfzu 30 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary Weber in dve hčeri, Blizabeth Kltfirtntit i it Uršu la Fortune. Pogreb ae je vrši iz Brmenčevega pogrebnega zavoda v petek 16. aept. na Holy Crosa pokopališče. V pondeljek zjutraj ob četrti url pa je preminil mladeni Emil Kušljan, star komaj let. Pokojni je bil rojen v MU waukoe in je vnuk znanega gnatza Kušljana, pri katerem Je bil tudi vzgojen. Njegova mati Ana živi v atari domovini. Poli ne- en. Mojofie edino "Bsr. greb je bil v sredo 21. sept. Ermenčevega pogrebnega zavo-premisll ln potem zopet prične s da ob 9. zjutraj na Hoty Crdaa pogajanjem. Kaj pa je napravil naš, nekdaj neomajani zaupnik J*. H. VValker? Takoj, ko Je videl poraz, Jo povabil avojega bivšega nnaprotnika Lewiaa ln njemu poraženo pogodbo dal revidirat ln jo nemudoma dal na zopetno glasovanje. Da ae ponovno nI drugače glaaovalo kot prvič, jo aamo umevno. Tako početje pomeni prav toliko, kakor a petrolejem ogenj gaalti, kar Sfe je zgodilo po drugem glasovanju. | Vse sgleda, da je bila za illlnolške premogarje narejena velika kupčija ter da al John E VValker ni upal cele akuplne zase obdržati in zato js prelomil pokopališče. Pokojnikoma bodi lahka ameriška gruda1 Nemlkl parlament ki Soal na avojem prolsljs škem« ljudstvu." je te dni sred išče boja, ki odloči aH naj Nemčija oatane demokratična republika aH Prvi dan konvencije J-PZ8 Mihrankss, Wla. — Zborova-fejtf jO bilo otvorjono donos (19. sept.) ob 9. ori aJntraj. Navzočih je 70 delegatov in dologatinj in 9 članov glavnega odbora. Zbornico jo pozdravit dopoldne Župan Moan, kateri jo delegacijo opozarjal predvsem na potrebo stoftnega delovanja in delavske solidarnosti. Omenil Je toftko čass, v katerih so nahaja dežela le vsi let in na zle po-Sfetfto* kapitalističnega goapo-darstva, U tira vse dožele proti popOlnMtn gospodarskemu polo-mn. Pozival JO delegate, da dO-l(i jo jo v smislu principov in idealov razrodsega boja, ker v ti-' kem skspiMSi delovanju lshko doseže delavstvo vsi, ker ima odločilno moč, ako to mod pra vilno porabi. Nsprodnl element tvori odločilno večino na konvenciji. Izvolil jo akoro vae odbore iz vrat naprednih delegatov. Zs konvenčnega predaednika je bfl Izvoljen Vifctor Petek, dosedanji glavni predrafnlk, za podpredsednika pg Joe Vidmar, znan star boritgtj. Zapisnikar Jem Izvoljena frank Novak In It Staut. Tudi v ostalih kon ve* čnfh odborih aO, s lsJ#WO izvoljeni sami razredno ni aani konvencije. Pni dan zborovanja j« potekel dokaj mirto, dhstittvfto ka-te nasprotna stran staro m rž njo In vztrajanje pfi svojflt nazstf-n jaških mudenCSTi. J praz poštev ' prostemu očeau nevidna zvezdi, 19ameriški aatronom Barnard in ki je od aortca oddaljena približno 6 milijo, nov avetlobnlh let. Ta zvezda ae bliža s silo-vito brzino 110 km na aekundo našemu osončju a niti ni treba, da bi naravnost trčila v zemljo! ds jo uniči, temveč zadostuje za veliko zvezdo da ae ji približa na razmeroma "kratko" razi daljo 10 do 20 milijonov kilometrbv. V nekako 10 tisoč letih nam bOUolpco blizu da jo bomo lahko dobro Opazovaljrjr v 12,000 letih »e bo aončnemu sistemu poftližala do največje bližine. Vendar pa je "Barnardov tekač" premaj-heih da bi mogel tedaj škodovati zemlji. Sploh se propaat avetov ne dogaja tako zlahka, kakor bi ai utegnil kdo misliti. Po računih astronomov ae nam more takšna nesreča dogoditi le vsakih 16 bilijonov let nayzlic nešte-vilnlm zvezdam, ki drvijo proti našemu osončju. V 16 bilijonih let pa bo zemlja po vsej priliki že davno zaledenelo in mrtvo nebesno telo Možno bi bilo, da bi kakšna stalnica trčila v naše sonce, pri čemer bi bila indirektno uni-čena zemlja z vsemi ostalimi planeti. A U možnost je še bolj oddaljena nego možnost direktnega trčenja druge zvezde v našo zemljo. Astronomi so izračunali, da pride do trčenj med stalnicami komaj vsakih 2000 trilijonov let, kar je tako velikanska doba, da si je človeški duh ne more niti predstavljati. Toliča—nadloga siromakov V dunajskem predelu Lalnzu imajo že tri leta poaeben bolniški oddelek pod posebnim vodstvom alovitega fiziologa za prehrano prof. Noordena. V tem oddelku zdravijo paciente, ki trpe na kakršnikoli bolezni izmenjave snovi, in sicer z dieto. V zavodu je 225 postelj, ki so vedno zaaedene, in avetle, bele dvorane skoraj ne apomlnjajo na bolnico. Bolj nego na oskr-bo v bolnišnici pa polaga prof. Noorden važnost na vzgojo. Pacienti povprečno ne ostajajo tu več nego tri, štiri tedne, a ko odidejo, so dobro poučeni o tem, kako naj ae čuvajo, da ne padejo v atare grehe, to jo v prestopke zo-pwr pravilno dieto in zdravljenje. To si tako dobro zapomnijo, da o obnovitvah bolezni ni govora. Prof. Noorden posveča pri aprejemu in zdravljenju mnogo pažnje socialnemu položaju pacienta. Od tega zaviai trajanje zdravljenja v zavodu; kravja dOkla ne odide tako hitra kakor dobro situiran ravnatelj, ki uživa pred-pisano dieto lahko tudi doma. Zanimfvo je, kar pravi dunajaki učenjak nan podlagi svoje izkušnje — namreč to, da nagnjenje k tolščl nikakor ni toHko bolezen bogatinov, kolikor revnih slojev; največ pacientov a tolščlco, ki se zatekajo v Noordenov zavod, pripada bal delavskemu atanu — in to celo težkim delavcem — ter gonpodinjskermi poslu. Ženske ao bolj nagnjene k tej bolezni. 140 kg težke ženske ao vaakdanjost, a imeli ao tudi že pacientko a 160 kg; "povprečna teža moških pacientov Je 170 kg, a tudi 200 kg, m rodkoat. Ko oatavljajo ti nesrečneži zavod, *> za 5 do 40 kg olajlanl in te ahujševalne kure se dadd poljubilo regulirati. Prof. Noorden pa zdravi tudi paciente, ki » prelahki. Mod zanimivim! primeri te vrste j« imelo 170 cm visoko dokle, ki je tehtalo aamo 85 kg. Danes je krepko ln živo in aeveda dosti težje.__' Uspavajoči hormoni Prof. Zondek. znameniti nemški učenjak,^ prišel na temelju avojih novejših raziskovani do prepričanja, ds ima hipofiza, žleza možganskega podaljška, velik vpliv na spanje n njo. Zdi ae, da izločujo anovi, ki »manjšuj j" našo zaveat in uopavajo telo. Z°ndek j<" gnal, da vsebuje v različnih l*ih razWsf£ litine broma, ki jO znano Pomirjevalno sred* Obenem so odkrili, da se količina alkohola krvi mod spanjem precej zviša. Alkohol nastaja, kšktor znano, pri n Jan ju hranil v teleau in Je poVaem mogoče, nastaja pri tem tudi utrujenost. G<*m'0J» učinkuje tu aamo alkohol, temveč ^drugi P^ dOkti Izmenjave anovi. P6 fjMj P^1 JV,,. u račun tudi zaspanbst po obedih. Ts nja natta kažojo, da aiho na Ik) * da doženemo komične vzrftke Spanjs. Otrpli pogM V nenadnem strahu ao oko razAiH, P^ svetlejše in otrplo. T& ae zgodi ns pre^ ^ motan način. Pred vsem ae rasprejo pri tem je vidoti vOČ očesne beline. Oko £ di malo izstopi In Jo videti ^ rsUMJo senice, isr ojali vtis puvotoega to* noha gibati lw zrS uj Iše* Solzo prttMejer ts o«, kar Jtt« n*>r^ « 'flMte. Tudi kols ofcoR oči ss nopoc — v" . ^ P kSkor prt očsss Igra 1 *J M duše, temveč *lčevjo. igra živčnega razburjenja. t fETRTEK, 22. SEPTEjlBRA. PROSVET* fV<*&DNMK tiŽVHGLi U UmJ! Ji£"uZa, 'TlidSmmm tm krrmtr/mmmm fiti L J^mUmM Z+mk ^ t ./Hlfcl MiH. iti surov tdbatk nima mesta v cigaretah kar rf* jih lul«J kadili Sfctf ' ki j. 1/fl kmpmfrtn »»jkoTJAl U ».J- - IMj- * IV1 'M« •• <»i~ - *«kmi M«fm fr* f« 4«» toda i MM i« nI pmtau. mImJ Urfcfc* tAo «(U elgsreis. IHb mmfnb U*hy ' , A p ros VET,* četrtek, 22. septembra 1 Ivan J onim: ^ . C* Imigrant Janez Mihevc "Stlri dolarje? Hm, ni preslabo, škoda le, ker bo mlatva kmalu v kraju," je obžaloval Janez. "Brez dela mi bo dolg čas — in zaslužil ne bom nič." 'V-f gB no» kako nestrpen!" se je smejal Matevž. "Komaj je prišel semi te bi rad, da bi dolarji neprestano frčali v njegov žep. Pa boš že moral potrpeti kakor smo morali tudi mi stari priseljenci. Vse pride ob svojem času, nič preje." Drugi dan je Janez začel delati na Zidovi farmi. Delal je enajst dni, od zgodnjega jutra, ko so na nebesu še trejietale zvezde, pa do temne noči, ko je ogenj, požirajoč griče slame, svetil mlstičem pri delu. Zadnji dan, ko so pospravljali poelednje snope, je že anežilo; kljub snegu ao delo dokončali. Janez je dobil za avoje delo štiri in štirideset dolarjev od Zida, ki je hotel, >da bi fant U denar puatil pri njem ter v zameno vzel razne robe iz njegove štacuae, čemur pa ae Je Janez uprl, češ, da ne potrebuje, če pa bo, aaj ve, kje je njegova štacuna. Nekaj dni ae Janez kar ni mogel nagledati zelenih bankovcev, Uko lepo so se mu videli; in v sanjsh je videl samega sebe, kako baše v velike vreče zelene bankovce, da jih ponese domov na Gorenjsko . . . Seveda Je ssnjal tudi o Mlclkl, katere se je v prerijski samoti zopet začel apominjati, čessr na potu v tujino ni bil utegnil kakor Je bilo ie pojasnjeno. ^ Ko je bilo delo ns polju končano ln je pritisnila zgodnja zims, Janezu ni kazalo drugega kot vdati se v usodo ter čepAi pri stricu Matevžu, ki mu je poveril poeeUoiharja in gospodinje, češ, sam Je slsba kuhSrlSa in Janez gotovo bolj pripraven in spreten. Preteklo je dvoje mesecev. Janez se je že malo privadil novemu kraju ter si znal poiskati kako opravilo, da se ni preveč dolgočasil. Malo se je zamudil fkuho in pospravljanjem "stanovanja," krmil kokoši, kravi In konja, ki so bili deležni dobrot lesenega hlevd, ki je Imel več špranj kot jih je Janez upal prešteti, ln ob lepem vremenu se je rse-del na konja ter pojezdll po okolici, kjer se je .preganjala ostala žlvtna. Mstevž je skoro vsak dan šel v "mesto" ter se vračal domov šele zvečer; moft Je namreč rad srknil iz ko-zarčka in žgana pijača bolj tekne, če jo Človek spije v družbi. Tudi pisaril je Janez, seveda Mlcild, kateri je zatrjeval, da je mlslH nsnjo ves čas ln da se mu strašno toži po nji in po domačem kraju, kakopak. Miclka mu je odpisala ter v namoč aaljubljenem pismu precej široko namignila, da bi ne bilo nspačno, če bi ji poslal nekaj zelenih podobic, katerim pravijo dolarji In ki imajo čudežno moč, ds človek dobi sanje vse, česar si poželi. Miclka si je želela lepe nove dbleke, svilenih nogsvic in ps lakaatlh šolenčkov, kar bi se jI prav zelo podalo. Janez je bil seveda tudi takšnega mnenja, namreč da bi jI vse to dobro prlstojalo, ampak, ker mu nI povedale odkrito tn naravnost, se fant nI domislil, kam mačka moli tačico ter se jI zahvalil sa pismo — s ljubeznivim pismem samo. Na Miclko Je morslo to pkimo slabo vplivati, kajti odgovorila mu ni in Janez Je zaman čakal njenega pisma. Pozneje, ko je zvedel, da mu Je bila vragoljasta Miclka zvesta le dotlej, dofter nt odtegnil pete Iz domače vasi, tn ker je po ponovnem prebiranju njtonega prvega ln zadnjega pisma prišel do zaključka, da J« dekle želelo od nJega zgolj denarja, si Je Jane« smeje dejal: "Pa Je dobro, če je človek včasih zabit, da ne ugane niti nsjbolj očltin namigljajcv . . . _ Iz Amerike v sovjetsko Rusijo in nazaj Piše Martin Judwit, Waul»gan, 111. Jaz sem si s tem prihranil nekaj dolarjev, na škodi pa Uko aH tako nisem . . Kadar je bil stric Matevž doma, in doma je bil največ ob v << erlh, je rad pripovedoval zgodbe iz svojega življenja, Uko da je Janee polagoma spoznal vse zgodovino njegovega življenje, ki je bila pestra in zanimiva. Stric Matevž je bil doma na Posavju, kjer je po očetovi smrti kot najsUrejši sin podedoval lepo domačijo; to se je zgodilo kmalu potem, ko se je njegova edina sestra Pavla, Janezova mati, omožila na Gorenjsko, Matevž sam pa je nekaj mesecev preje odslužil vojake. Mlajšemu bratu Tonetu to ni bilo prav nič všeč, kajti je upal, da bo domačija pripadla njemu in tudi mati je Uko želela; nemalokrat sU pritiskala na očeU, naj uredi tesUment tako, da bo dobil dom Tene, toda mož je menil, da je še trden in da še ne namerava skleniti računa z življenjem; ker ga je pobralo nanagloma, da ni utegnil napraviti tesUmenU, je domačija seveda pripadla Matevžu. Matevž je bil tiste čase zal in posUven fant in nemara mu je baš to prekrižalo vse lepe račune glede bodočnosti. Fant se je namreč po svojem prihodu od vojskov smrtno zaljubil v lepo hčer vaškega krčmarja, ki se je bila baš razcvetla Iz popka v krasno rožo; ker je bil MaUvž brhek dečko, se je tudi Tinica na nos in na glavo zaljubila vanj, ne da bi slutila, da bo baš U ljubezen potasi pognala Matevža v neznano tujino. Matevž je namreč preveč pogosto zahajal v krčmo njenega očeta—izgovarjal se je, da zato, ker se je »e more nikdar do sitega nagledati—In ker človek v gostilni ne more sedeti ob prasni mizi, se Je polagoma navadil prti. V krčmi se je sprijateljll tudi z mladim Mlakarjem, ki se je tedaj v potu svojega obraza trudil, da bi razkopal, raj nesel ln zapravil grunt, ki mu ga je bil zapustil oče, priden in grozno varčen, skoro skopuški kmet, ki Js Iz mešeUrja poeUl grunUr; ln ker Je bilo delo pretešavno za enega samega človeka, si je mlsdi Mlakar poiskal pomočnikov, med njimi tudi Matevža. Predno je Mlakar pognal svoj grunt po grlu, se je Matevž že tako privadil pijači in veselja-čenju ter pohajkovanju, da ni bil več za rabo ln so ljudje že aamigavall, češ, tudi Matevž ho pognal svojo domačijo k zlodju. Ko pa je prodal nekaj lesa Iz svojega gozda, so bili vaščani o tem že prepričani, domači, mati in Tone ter bližnji sorodniki pa so začeli oblegati Matevža, kaUrega so rotili, naj prepiše domačijo na To-neU ter s tem reši čsst poštene hiše. Matevž se dolgo nI hotel podati ter se pogumne otepal vseh, češ, da ne misli zapraviti domačije, malo veselja mi pa tudi lahko privoščijo; človek je samo eakrat mlad. Tone, ki je bil Izučen tesar, Je imel tedaj razmerje s hšerjo dobro stoječega kmeU v sosednji vasi in kot posledica tega razmerja se je izkazalo, da je dekle noseča. Oče * zdivjal in Tone ni smel več blizu; zam»n je zatrjeval, da jo hoče vzeti za ženo, sUri o tem nI maral slišati. Ce bi Tone imel domačijo, bi mu jo že dal, je govoril, ampak gostačeva žena pa njegova h^jl ne bo. Tone je tedaj s solznimi očmi prosil braU, naj mu vendar prepusti domačijo, ko ae njemu samemu ne ljubi ubijati s kmetovanjem (kar je Mutevž dokazoval z Besedo in dejanjem) Ur njega in dekleU reši sramote. Matevž je bil sicer dobspga srca, ampak o tem nI hotel nič slišati. Domačiji se nI hotel odreči in vse prigovarjanje je bilo zaman. Tudi Manila, Tonetova ljubica, ki ga je ihte rotila, naj prepusti domačijo Toaetu, sebi pa Izgovori primeren delež, nI nič opravila. (DaH« prihodnji«.) Tedaj me prime jeza. Niti na Halkanu ne more biti slabše! Ako konduktcr ne ve, koliko časa atc^ji vlak, kako naj ve tuj popotnik? Kakšen Je to red? V roki držim prazno ateklo-nico za vodo — in treščim jo ob steno vlaka, da m* razbije v drobne kosce. Nato pa začnem na vee ghui preklinjati angleško. slovensko, belokranjako. nemško — sploh vae kar vem. 2id je pa atrmel ln se tresel kot slama na vodi. Hitre prileti k meni konduk-ter ln več drugih. "Cto je, čto Je. tovariAČ?" "Vode zahtevam. vode! Cu-JeU? Vode! Vprašal M>m kon-dukterja, koliko časa stoji vlak, pa mi pravi, da ne ve. Kak je U> redf Kdo pa ve, ako kon-dukter ne ve? Vode mi dajte!" V eni minuti je bila voda tukaj — dobra In mrzla, kakor da Je na ledu čakala na me! In čez dve minuti ao ml prlneall v k upe j zaboj steklenic z mineralno vodo! Takrat se je Žid amejal, da se je kar za trebuh prijemal. "Zdaj vidim, da je revolucija v R ual j I še (Kitrebna. Edino .puntarja še upoštesajo." je re-koL Od tlsUga časa do Odese je bil kondukter zelo uljuden s menoj. VI. V Ukrajini manjka kruha. Pri-hod v Odeao. Mento je lepše kot Moakva Vožnje po Ukrajini ni konca ne kraja. Na neki postaji vržem kos posušenega kruha akozi okno. Zunaj ato^l fant, boa ln napol nag, in gleda, kaj aem vrgel. Ko vidi, da je kruh, skoči ln ga hitro pobere, odpihne prah s njega ln pogleda zdaj mene ln zdaj kruh. Nato ae nasmeje na vaa usta Ir. hripav glas mu prl4e Iz grla: "Spaalvo, spaslvot* Nato steče s svojim plenom za postajo. Premišljujem: Ce je kdo lačen v Ukrajini — najbogatejši dodali kruha na svetu — Je še vedno nekaj narobe v Rusiji. Dva dni in dve noči je trajala vtdnja is Moakve v Odeao. Pokanje Je utrudljivo, mučno, (n kako Je vae umazano, kamor pride*! Vozovi in naša obleka je vsa siva prahu. Ampak vlak še dovolj hitro vozi. tflma zamude. Dne 'OV maja ob dveh popoldne pridemo v Odeao. Kakor njki Inturista ln nas odvedli ' hotel, katerega so pravkar popravljali. V tem hotelu so ml dali sobo, toda hrano sem imel v hotelu Ix>ndoB. Kakor sem slišal, je to eden najboljših hotelov v Rusiji. Hotel je državna lastnina kakor so vse druge korporacije pod različnimi imeni. V sovjetski uniji je sploh vse državna last. Kmetje si tu pa tam še delajo privatno eksistenco in v mestih dobiš čevljarja, krojača ali drugega obrtnika, ki skuša ksj delati sase, toda oblasti mu nagajajo, kar se da. Odesa še ni Uko slabo in u-mazano mesto. Zdi ae mi lepša 0n čistejla kot je Moakva ln Leningrad. Tudi ljudje so tu bolj* oblečeni. Videl sem rdečevojnike, ki so prihajali s manevra. Dobro prehranjeni in čvrati fantje. Tudi unlfoana ae jim dobro poda. Zs vojake naravno nt pomanjkanja. Pri korakanju imajo godbo in kadar godba ne Igra, vojaki pojejo. Vojaštvo Ima svojo zadrugo, v kateri civilisti ne dobe ničesar za noben denar. V vojaških zadrugah je vsega na prodaj. česar v drugih kooperativah navadno manjka. ^ Tujezemd lahko kupijo za tujo valuto samo v Torka i nu. To ao prodajalake za turlate. Da- Na primer, židje plačujejo po 96 do 60 rubliev za en doUr. Ta špekulacija ae vrši v Torksinu, ki je državna ustanova, in sicer vpričo delavcev, ki so nasUvlje-ni v trgovini. SovjeUki kurz pa je R 1.94 za dolar! Toda ftpekulsnti potrebujejo dolarje, s katerimi nakupijo živil ln jih potem na odprtem bazarju prodajo po oderuških cenah onim, ki plačujejo v rubljih. To je nopostavno, kljub temu ae dogaja rodno. Kolikor sem aam opazil, nihče ne vpraša Žida, kje je dobil dolarje, dočim navadnega ruskega delavca silno nateza-jo, če pokaže dolar, češ, ali ne špekulira? V Torksinu so sami židovski nameščenci, zato pa imajo židovski špekulantje prednost pred drogi m i. Ko sem bil v Odesi, sem videl tole: Nekemu krojaču je poslal sin Iz Amerike dolar v pismu. Ves srečen, da si bo lahko kupil krupe (neka kaša), jo krojač primaha 50 vrst daleč v Tor-ksln. Ob petih zjutraj je že stal pred prodajalno v dolgi vrsti čakalcev. Dolge ure je čakal. Mož je te sUr in siv. Ob desetih odprejo vrata. Redar, ki pazi v trgovini, pokuka ven in vidi, da atoji Umkaj najmanj triato o-seb obojega spola. Zopet bo di-rindaj 1 Vsak dan se gnetejo Umkaj — in največ je špekulantov. Redar jih dobro pozna. Pri vratih je gneča. Vsi bi radi hkratu planili notri. Redar jih zadržuje: "Hej, tako ne gre, tovariši. Hej, gradjani, boste vrata polomili." Takega navala še nisem videl na kakšno trgovino. Ako bi zastonj dajali blago* se ne bi hotel Uko prerivati. SUri krojač je prišel na vrsto opoldne. Pomoli ameriiki dolar in želi krupej "Odkod imaš ti ameriftfti ^o-lar?" ga na "Si špekuliraTf Ha!" Krojač pojasnjuje, da mu je | sin poslal iz Amerike. "Nič ne dobiš! Slišiš? Izgini! Drugače — "Ali tovitfiš, tovariš, slušaj!" "Nič 4flarš!" AmeritfTturist vse to gleda in posluŠgi Starec, se mu zasmili. Kdlikor\rnjumo rusko, vpraša starca, M»ne s to rečjo. Ko Isve vso podrobnosti, reče možu, naj mu da dolar, nato pa on kupi kašo za krojača na svoje Ime. Krojač debelo gleda turista in solze ga oblijejo. Nikdar še ni bil Uko srečen. Hoče poljubiti roko turiftu pli vsaj krajec njegove suknjo, a ta ga nalahko odrine. Idi, stari, idi, nesi kašo! Tako je bilo v Torksinu v 0-desl. DrugI primer: Ženska je dobila pet ameriških dolarjev od uradnikom v Torksinu. Bila je obveščena, da ima za pet dolarjev krediU v njihovi trgovini. Ona si nakupi stvari, ki so jI potrebne in aku-plček znaša dva dolarja. Za preostanek dobi listek kot potrdilo, da ima še tri dolarje. Ta kredit je hranila za najhujše. Povedala mi je, da hodi že sedem dni zaporedoma, in sicer teko rano, da spi pred prodajalno. Vse zaman. Ignorirali so jo ln niso je hotel več poznati. Njenega kredita je zmanjkalo. Speku-latlvnl nameščenci so organizirani ln no dajo bUzu kupcu, ki se ga hočejo iznebltl, posebno če je slabotna ionska, ki se boji, da jo kdo udari ln jI raztrga še tiste cape. In zopet je bil Amerikanec, ki je pomagal, da je dobila potrebno blago za osUle tri dolarje. Čudno je vse to, kaj ne? So-vjetl so proti špekulacijam, toda sovjetski uslužbenci sami špekulirajo. V Teoksinu kupujejo s rubljl dolarje, potem sa dolarje ilvlla, ki jih prodajo na odprtem trgu po oderuških cenah sa rublje ofrtn, ki nimajo dolarjev, da bi Ml sami v Tork-sin. Vzlic temu jih ftftiče ne vpraša, kje so dobili dolarje 1 66 kopejk, toda vsaka tretja je sanič. Papir in tobak slabe kvalitete; poleg tega so tenke in ze- lo kratke. Sicer kupujejo _,4mo-horko" — najslabši tobak — in ga zavijajo v časopisni papir. Seveda imajo boljših cigaret, aji delavec jih ne more kupiti, kajti nabaviti se morejo le v tujih valutah. S. pr. "Caucasus," nič boljša kakor ameriške "Lucky Strike," 20 komadov za 30 ameriških centov. V sovjetski Rusiji torej še ni enakosti. So slabe in dobre cigarete, slab in dober kruh, sUno-vanja, plače — sploh vse se deli na boljše in slabše. Komunisti pa pravijo, da je Rusija edina dežela na svetu, ki enako skrbi za vse delavce! Eden pud (okrog osem funtov) bole moke stane v Torksinu $3.50. Zelo teiko jo dobiš in sUti ter moledovati moraš po več dni, predno jo srečno kupiš. Jaz sem je kupil četrt puda, ker sem tpl tujec, toda domačin ne sme pokazati tujega denarja. Izjema je le za — židovske špekulante. Ti dobe vse, kar se sploh da dobiti. Tako tudi moko. Za pud plača |3j60 in potem odnese moko na odprt bazar in jo proda za 240 rubljev. (Dalja prihodnjič.) Mohamedovo potomstvo Na Bunaju je te dni izšla pod naslovom "Skrivnost krvi" drobna, toda vsebinsko zelo bogate knjiga, ki jo je napisal zgodovinar Otto Forst de BatUglla. V njej se bavi s čistostjo evropskih ljudstev, zlasti v kolikor se da zasledovati na podlagi genea-logije vladajočih in plemeniU-ških rodbinv~-Le pri teh se da izvor zasledovati kolikor toliko oddaljene dobe, pri čemer srečujemo čudni pojav, da se kaže več skupnih prednikov, v čimNajda^jenejše čase proučujemo rodovnike. Na temelju tega pojava ni čudno, da ste si bila n. pr. bivši cesar Viljem in Clemenceau daljna sorodnika, a rodovniki nam odkrivajo še druge nepričakovane resnice. Rodovnik umorjenega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda n. pr. kače, da ste bili le dve tretjini njegovih prednikov nemškega pokolenja, a že prod dvanajsto generacijo ni bilo med njimi plemenltnikov. Nekateri med temi predniki so pripadali rodbini slavnega zdravnika Para-celza, ena med prednicami je bila prijateljica Henrika IV., francoskega kralja, in je bila sama potomka nekega brivca. Razen nje sU bili še dve ženski mor-ganatično poročeni s vlsdarji. Tudi cesarica Marija Terezija je imela med svojimi predniki tretjino Nenemcev. Stvar je pa še bolj sanimivs. Forst namreč dokazuje, da imajo vsi danes živeči evropski vladarji, mnogi visoki aristokrati, meščani in kmet jo preroka—Mohameda med svojimi predniki. Bivši cesar Viljem, a tudi angleška kraljeva družina se da po neki liniji izvajati iz mongolskega vladarja Džingiskana. Neki židovski podkancelar Petra Velikega je svojo kri osUvil dvajsetim knežjim rodbinam in Židje so sploh zelo častno zastopani v rodovnikih evropskih aristokratskih rodbin. Odlični umetniki imajo UUrsko in celo zamorsko kri v svojih žilah, v Ameriki je premnogo ljudi, ki se ponašajo z indijanskimi predniki. Čistega plemena po For-stu vsaj v Evropi sploh ni, le nekih kasteh se dobi relativna čistost plemena. To seveda ne pomeni vse. Cesar Maksimilijan, ki je imel v svojih žilah komaj šestnajstino nemške krvi, bo veljal le vedno za nemškega vladarja, kakor Ludovik XIV. za francoskega, dasi je po prednikih prej Spanec in Nemec. Poleg krvi vpliva pač tudi okolica in mnogo^drugih činiteljev. Nova opereta — Kako gre vaša noTT^L U, gospod ravnatelj? — Zelo dobro, toda |k> vaikiJ) dejanju moramo deliti ^ brezplačne vstopnice. * a Nasprotno tudi drii — Statistika dokazuje, d* J zakon najboljše sredstvo nr(* samomoru. — Že res, toda nasprotno t J di drži. 3 I *! Edina izjema — Radio je važen činitelj ^ ru med narodi. — Med narodi morda r«s, ^ kakor pa ne med sosedi v hiši. "Poslušaj, Janko, zelo * nu| mudi! Ali imaš za me 5 minJ časa?" u "Časa ie — drugega nič, dragec." Ko^drugin cim dobKavtomob — V Belgiji sem kupil krasnega Rembrandta. , — Koliko konjskih sil ima? • "Ko bi moj možičok svoja pisma vsaj bolj razločno pisal . Sedaj ne morem razvozlati, ali mi pošilja 100 ali 1000 poljubčkov." ---3- iu\v:sl>i:v7:i/ orrrci UiUMrU« »rM N M CENE ZMERNE isti! pa pru v Modema prekoeljiva denaka odplutja ii New Yorka . . . Pripravne ia železniške zveze od Hamknrga do JufMlaviie. Za fajMalla vattiajta Hamburg-American NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Pe sklop« S. rodno konvencije ee eedaj lahko narofl na Hat Pran* i prišteje eden. dva aU tri člane In mm drašine la <š eneca aaalova k • naročnini List Prosveta stane aa vae enako, aa člnaT aH^ječlasei«.* i naročnino. Ker pa Haa! še plačajo pri aaoomento fllo i on Jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo enota, dva ali trt Orni I ene drniino k oni naročnini. Torej eedaj al Taroka, reči, da Je liot p drag aa člane S. N. P. J. Liot Proovota Jo vaša batnina ia i*Un | skoro v vsaki drašlnl nekdo, U M rad čltal list vsak dan. Torej ^.J priliko, da ee tndi Vi naročite na daevnik Proovoto. Cena Usta ProirtU Ji Zs Zdrni. drŽave tm Kanado SSJS Za Cleoro la CUcsgo Jo......ITI 1 tednik h...,,,,,,,,,,, 4JI 1 tednik in........... JSSMI ............ Izpolnite spodnji pri MU to la............ ■0*••»««•••»•' vsoto deaarjs sN Order v pisma In si naročite Proovoto. liot, U Jo vaša lastnin Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti jlan SNPJ, ali če so presoli proč od drniino ln bo sahteval sam svoj list tednik, M moral tisti član ia dotičae drniino, ki jo tako akapno naročena na dMfrt Prosveto, to takoj aaanaaiU npravnlitvn Usta, la obenem doplačati dotiki vsoto Usta Prosveta. Ako toga as štora, tedaj mors opravniitvo datum sa to vaole aaročnikn. PROSVETA, SNPJ, SSS7 Se. Leimdalo Ava* CMeage, IH Priloieno pošiljam naročnino aa Ust Proovota vsote I O. drnštva *.-- Naslov Not naročnik. Star Ustavite tednik In fa pripišite k moji naročnini od aMočik a»mr — ISMU TELEFON ROCKWELL 4904 t% • Ifiuajktttrii TISKARNA SPREJEMA VSA obrt spadajoča Itd. ? _______^f mačini — največ židje — imajo I^ningradu in Moakvl tako tudi tujo valuto. ~ Jnje H U pridejo do nas tudi takaj »prejeli jaatop-lnje največkrat s špekulacijo. VII. Življenje v OM Časa imass dovolj ln hodim po ulicah Odese In opazujem ftiv-ljenje. Is Moskfa ni Ae nobenega obvestila. da ml js dovoljeno delo v Rusiji. Tu pa tam ase uaUvi kak moški In me poprosi sa papiroako (cigareto). Marsikateri te prosi tudi drobila. Beračev je dosti. Cigarete, ki jih kade delavci, so slsbe. Dobi se 25 cigaret sa VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje 'vodstvo tlakama S.N.P.J. PRINTERY »7-« 8» LawBdafe Atmhm CHICAGO. ILL. ta« m dobi na Zeljo tudi vsa umoma pojasnila