-   32   —
Še nektere besede
v priporočilo reje lesa na praznih in pustih zemljisih, in kje se semena dobe.
(Dalje in konec.)
Le začeti, le začeti obdelovanje praznih in pustih zemljiš s serčnostjo, in težave, pred kterimi je človek o začetku ostermel, bojo od dne do dne manjši.
Pomislite le, ko bi toliko ur, ki jih čez leto od-ras eni in otroci s pohajkovanjem in praznimi deli zgube, v izberanje kamnja, prekopovanje in rahljanje nerodovitnima zemljiša obernili, koliko bi se dalo vsako leto storiti!
Ali kje bomo po tem semena dobivali, drevje sejati? Dobrotljiva mati natura ga nam sama ponuja ob času dozorenja; aH si ga ne moremo nabirati? Pa kako malo jih je, ki na to nabiranje mislijo! Kdor pa priložnosti nima, si veliko semena za zarejo dreves nabrati, naj se verne do kmetijske družbe svoje dežele, de mu pove: kje se drevesne semena dobe. V Blankenburgu v Braunschweigu teržuje gosp. H. G. Trumpfa sosebno z vsimi lani od nas priporočenimi semeni, ki jih po lotih in po funtih, kolikor kdo hoče, prodaja. Kakor jih ima imenovani tergovec, si jih bojo kmalo tudi naši tergovci omislili, ako jih bojo imeli le komu prodajati.
Semena naj se potem po našim priporočilu ali po Buttlarjevim vodilu sejejo — de se le enkrat setev in obdelovanje začne!
Vsi posestniki se ne bojo — to vemo — pridniga obdelovanja pustot poprijeli; ali umniši možje naj bojo drugim izgled! Izgled več pomaga, kar nar lepši besede. Naši nasledniki nam bojo za to hvaležni, in se bojo s hvaležnostjo in z veseljem na nas spomnili, ne pa — kakor sedaj Kraški prebivavci na svoje sprednike — z nejevoljo, de, kjer je nekdaj gost gojzd stal, zdaj nerodovitna robida rase ali še ta ne.
Prosimo može, kterih beseda in svet pri prostim ljudstvu kaj velja, naj se oni s živo besedo lotijo priporočila, — naj razjasnujejo prazne ugovore, — naj razodevajo veliko korist, ki izvira iz pridne lesoreje ne le za tistiga, ki bo vrednost svojiga zemljiša s za-sajenjem povikšal, temuč tudi za njegove otroke in vnuke, ki bojo sad popolnama vživali.
A, Fleišman.